glasilo - DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO IN PRECIZNO MEHANIKO - ŽIRI LETO: I. ŠTEVILKA: 4. .. P i - 1 ! NADAIJNI RAZVOJ IN PERSPEKTIVE VIBRACIJSKE TEHNIKE | . : ;; r ■ ' | ; Glede na to,da se na poroč-; ju vibrotehnike pričakuje vedno večja angažiranost našega kolektiva je prav,da se bolje seznanimo z obstoječim stanjem in možnostmi, ki jih na tem področju ima-! mo. Poglejmo najprej situacijo v svetu. Na sejmih tehnike v Milanu in Hannoveru smo : posebno pozornost posvetili! prav vibrotehniki. Že na prvi pogled je bilo očitno, da je posebno v Italiji vibracijska tehnika doživela velik razmah. Tako so"vsi novi avtomati opremljeni z vibratorji,brez njih se avtomat (vzemimo avtomat za polnjenje steklenic) smatra zastarel. Tako imamo v Italiji več proizvajalcev,ki se ukvarjajo izključno z ; izdelavo vibratorjev z ve-| likimi količinami in številom izvedb. Tudi v Hannoveru so se poleg starih poznanih firm pojavile povsem nove,ki so po asortimanu in količinah verjetno že prehitele stare proizvajalce. Očitno je,da v inozemstvu avtomatizaciji s pomočjo vibratorjev posvečajo vedno večjo pozornost in da so že našli možnost za prodajo svojih izdelkov. Če se primerjamo s tujimi proizvajalci,lahko ugotovi-! mo več stvari: l.Z razvojne plati smo o-svojili večino izdelkov,ki 1 se trenutno izdelujejo v j svetu. Pri tem se misli predvsem na osnovne tipe VD,VDT in SV. Drugih izvedb trenutno v svetu ni bilo opaziti. I__2. Zaostajamo pri opremi J vibratorjev - problem so še regulatorji (nerodna in neestetska izdelava oziroma izvedba) in ostali dodatki - saržirane j stezč,bunkerji z avtomatsko regulacijo in razne števne na-| prave. i j 3. Glede orientacij mislim,da smo na isti ravni s tujimi proizvajalci .Vsaj na sejmih ni bilo opaziti orientacij,ki jih ne bi bili sposobni izdelati. 4. Glede na uporabljeni material izdelujemo vedno s predragimi materiali in bo potre-; bno več delati na tem področju'. 5. Po ceni smo'tujemu trgu kon-j kurenčni in glede na carinske pogoje za enkrat ni bojazni, da bi ha jugoslovanskem tržišču prevladal eden od tujih proizvajalcev. Verjetno se pri tem postavlja i vprašanj e,zakaj izdelujemo tako majhne količine vibratorjev, če situacija kaže tako ugodno .j Tudi za to je več razlogov, za-..... to si oglejmo najvažnejše. 1.Situacija v gospodarstvu je i taka,da večina podjetij nima dovolj sredstev za investicije in se zanje težko odločajo. 2. V primeru,da nabavljajo novo opremo,že inozemski proizvajalec vgradi tudi vibrator,brez katerega avtomati seveda ne bi bili popolni. Pri nas se podobni avtomati še ne izdelujejo. 3. Večina podjetij nima velikih serij in se artikli iz leta v j leto menjajo. Tako se jim zdi nabava vibratorjev potrata, čeprav se amortizirajo v zelo kratkem času ( 2-3 mesece). 4. Premajhne kapacitete strokovnih služb v podjetjih,ki bi se lahko ukvarjale z avtomatizacijo delovnih mest in pa preslabo znanje teh ljudi o vibra-torski tehniki in možnosti u-porabe. 5. Predolgi izdelovalni roki, [ 'vsak proizvajalec bi želel | j uporabiti vibrator takoj,kar J je pri majhnih serijah razumljivo. 6.Se vedno poceni delovna sila posebno na nerazvitejših področjih,kjer za delavce še ni j problem in se jim po njihovih’ ’računih vibrator komaj izplača. 7.Premajhna tehnična izobraženost odgovornih ljudi,odpor in nezaupanje v novotarije in! pomanjkanje posluha za avtomatizacijo , kar je sploh problem našega gospodarstva. Glede na to,da je stanje dokaj nerazveseljivo,se vsiljuje vprašanje.kakšne so sploh perspektive nadaljne proizvodnje in razvoja vibrotehnike. Da smo ob vsem tem optimistično razpoloženi,je vzrok v nasle-j dnjih zaključkih. 1. Tehnična miselnost naših gospodarstvenikov se izboljšuj e, s tem tudi zanimanje za . avtomatizacijo in pocenitev \ proizvodnje. K temu težijo tudi zahteve po povečanju produktivnosti našega gospodarstva. 2. Zaradi konkurenčnosti na tujem tržišču,kjer z avtomatij-zacijo s pomočjo vibratorjev in ostalih elementov dosegajo! izredno kratke čase izdelave j in s tem nizko ceno,bodo tudi! pri nas prisiljeni uporabiti malo avtomatizacijo ali pa nabaviti nove,drage avtomate. 3. Konkurenčnost med sorodnimi podjetji pri nas. Kakor hitro bo z vibratorji opremljena ena od tovarn,bodo vse ostale prisiljene storiti isto,sicer se bodo znašle v neenakem položaju glede proizvodnjih j stroškov. j Omenjena gibanja v naši indu-! striji kažejo na to,da so perspektive ugodne. Seveda pa tudi nam ostanejo naloge,ki jih bomo morali izpolniti in siceit: -stalno spremljati razvoj na 2 ha področju vibrotehnike in I jvse novotarije tudi osvojiti1, -zmanjšati stroške proizvod-, nje,da lahko obdržimo nizko ceno,predvsem na račun skrajšanja časa proizvodnje,uporabe cenejših materialov in s tehnološkimi spremembami in izboljšavami, -izboljševati obstoječe izvedbe glede učinkovitosti, funkcionalnosti in tudi glede oblike, —seznanjati tehnično osebje Ipodjetij z vibrotehniko in ^možnostmi uporabe,kar se da jdoseči le z direktnimi pogo-jvori z njimi. iZanimivo je,da se le malo kupcev odloči za nakup na podlagi prospekta,čeprav je v njem prav vse,kar bi ga lahko zanimalo. Vendar je mentaliteta naših ljudi taka,da se večji uspeh pri prodaji doseže le z neposrednim kontaktom. Zaradi tega se organj -žira vsakoletni sejem in razni obiski v tovarnah,za katere vemo,da vibratorje potrebujejo. Žal je to vezano z večjimi stroški.vendar moramo irazumeti.da smo za enkrat še Ivedno samo"ponudnici" in moramo najprej prepričati kupice o uporabnosti in predvsem koristnosti uporabe vibratorjev. Stanje,ki ga hočemo doseči je prav v tem,da kupci dobijo na področju vibrotehnike več izkušenj. Težimo za tein,' da bi prevzeli le specialne 'orientacije z vsemi dodatnimi elementi,ki zahtevajo visoko znanje s tega področja, medtem ko hi enostavne in cenene rešitve prepustili kupcem samim. S tem bi razbremenili naše kapacitete,izboljšali kvaliteto del in pred-, vsem konkurirali z nizko ceno :osnovnega vibratorja. Naša !želja je,da bi lahko dolo- :čene tipe proizvajali povsem serijsko (na pr.po 5o kosov) kar bi stroške izdelave z določenimi tehnološkimi spremembami,ki bi bile potem bolj smiselne,zmanjšali celo za 50$. ; le tako nam bo uspelo doseči končni cilj,da pri vsakem prodanem vibratorju tudi ostane kakšen dinar več brez nesmiselnega in pretiranega povečevanja oen vibratorjem. Bogataj Miha OB IZVOLITVI NOVEGA DELAVSKEGA SVETA IN ODBOnOV PODJETJA i Novi delavski svet je izvoljen! Izvolili smo lo novih predstavnikov ( 5 jih je ostalo iz prejšnje sestave,ker jim traja mandat še nadaljni dve leti),ki nas bodo zastopali v najvišjem organu upravljanja -v delavskem svetu. Po našem statutu opravlja delavski svet predvsem naslednje naloge: a) sprejema: statut in druge samoupravne akte podjetja,načrte,razvojne programe in letne plane podjetja ter ukrepe za njihovo uresničitev,zaključni račun,investicijske elaborate in drugo, b) odloča: o sklepanju pogodb na podlagi statuta,o glavnih vprašanjih poslovne politike, o spremembah dejavnosti podjetja in o spremembi firme,o uporabi sredstev skupnih skladov in o razpolaganju z njimi, i o statusnih vprašanjih,katera : se ne odločajo na referendumu, i o izključitvi delavca iz delovne skupnosti,o vseh vprašanjih kot drugostopnji organ na pritožbe proti določbam pristojnih odborov in komisij o pra-| vicah in dolžnostih delavcev, 0 odpisu osnovnih sredstev na predlog ustrezne komisije,o razpisu volitev DS oziroma referenduma, itd. c) voli in razrešuje: člane odborov in direktorja podjetja, !Č)imenuje: vršilca dolžnosti direktorja,če je to potrebno, volilno komisijo,razpisno komisijo za imenovanje in razrešitev direktorja,ostale komisije ter opravlja druge pravice in dolžnosti,ki mu jih nalaga zakon,ta statut in drugi splošni akti podjetja, d) obravnava:priporočila predstavniških organov družbenopolitičnih skupnosti in sprejema stališča. Da bi DS lahko uspešno opravljal vse zgoraj naštete pravice in dolžnosti,je osnovna naloga vsakega člana DS,da se redno udeležuje sej DS. V preteklih dveh letih je bila udeležba na sejah DS 69$,to se pravi,da je bila sklepčnost sej komaj zagotovljena. Nekaj sej je bilo celo preloženih zaradi nesklepčnosti, to se pravi,zaradi neresnosti članov DS. Po poslovniku o delu delavskega sveta in drugih organov upravljanja se mora vsak član DS, ki se seje iz opravičenega razloga ne more udeležiti,predhodno opravičiti. Do sedaj so se le redki opravičili, zato je bilo večinoma izostankov neopravičenih. S tem je bilo tudi delo DS ote-žkoč eno. Upam,da bodo člani DS v tej sestavi resnejši in da se bodo sej udeleževali z večjim čutom odgovornosti. Delavski svet se je konstituiral v novi sestavi na-svoji prvi seji dne 21.4.1972. 1 Na tej seji so člani izvolili tudi namestnika predsedni- • _____l - 3 - REALIZACIJA PROIZVODNJE V PRVIH TREH MESECIH LETOŠNJEGA 1 Izdelki l. LETA PO GRUPAH letni plan IZDELKOV dosež.plan $ doseg. 1.Elektromagneti 1.395,155.- 445,695.- 32$ 2.Hidrav.komponente ' ' 1.331,33o.- 531,127.- 39$ 3.vihro dodajalniki 921,5oo.- 97.3oo.- 13$ 4.naprave za proces. tehnologijo 547,495.- 134.045.- 24$ '5.Indikatorji 1.355,400,- 3o2,232.- 22$ 6.Čepi MOL 2.482.18o.- 191,231.- 8$ 7.Gumb za kratek | stik 235.6oo.- lol.749.- 44$ 8,Sesalne cevi 129.6oo.- 19.411.- 15$ Pri pregledu Štirimesečne realizacije lahko ugotovimo,kako smo dosegali plan po posamičnih skupinah izdelkov. V štirih mesecih bi morali pri vsaki skupini doseči plan približno 35$. Realizacija pri elektromagnetih odstopa le za cca 3$,pri hidravličnih komponentah je povečana za cca 4$,pri vibracijskih dodajalnikih pa odstopa za cca 22$. Vzrok za precejšnje odstopanje od planirane realizacije je v neenakomernih naročilih, ki so se povečala šele v zadnjem mesecu in zaradi osvajanja novih izdelkov.Realizacija pri napravah za procesno tehnologijo odstopa za 16jž in sicer zaradi zamude dobave materiala za izklopne kulise,pri indikatorjih odstopa za 13$ in sicer zaradi zmanjšane prodaje,ki je nastopila zaradi novih predpisov. Realizacija pri čepih MOL odstopa za 27$ tudi zaradi zmanjšane prodaje,pri gumbih za kratek stik pa je povečana za 9 $ in sicer zaradi povečanja naročil v prvih mesecih tega leta. Zato pa je stanje pri sesalnih ceveh slabše in odstopa od realizacije za 2o$,vendar upamo,da se bodo naročila za ta artikel v naslednjih mesecih povečala. To bi bila približna slika naše proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta. Bogataj Rado ka in sicer .je bil za namestnika predsednika DS soglasno izvoljen MOLE VANJO. Na tej seji je DS razrešil dolžnosti prejšnje odbore in izvolil nove. V kolektivne izvršilne organe so bili izvoljeni naslednji člani delovne skupnosti: -v odbor za zaposlovanje in i-zobraževanje: Starman Andrej, Jereb Pavel, Beovič Anton,No-; vak Dimitrij.Kavčič Ernest. -v odbor za delitev dohodka in OD:Gladek Vinko,Mlinar Anton, Mlinar Miran,Bogataj Miha in Krvina Pavel. -v odbor za kršitve in pohvale: Erznožnik Bogdan, Furlan Ciril, Mole Vanjo,Galičič Dora in Pivk Stane. -v odbor za delitev iz sklada skupne porabe: Jereb Jože, Žakelj Janez,Kržišnik Bojan, Mihevc Gregor in Kavčič Anka. Kavčič Anka PLANIRANJE IN PROBLEMI PLANIRANJA V PROIZVODNJI Med proizvodnjo in izdelavo tehnične dokumentacije,ki sta najvažnejša dejavnika pri izdelavi nekega proizvoda,obstaja še več vmesnih služb v podjetju, ki so prav tako važne za lahko, hitro in efektno proizvodnjo. Ena od služb je planiranje proizvodnje, ki je zelo važno za dobro ekonomsko poslovanje podjetja. Za planiranje obstaja nešteto kombinacij in sistemov. Kateri je najboljši.verjetno nihče ne ve. V našem podjetju nimamo nekega določenega sistema,ker ga pri tako razdrobljeni ter poedinski in maloserijski proizvodnji tudi ne moremo imeti. Pri planiranju proizvodnje mo-, jramo imeti v vidu več stvari (obseg dela,nedovršena proizvodnja, kapacitete in njihova zasedenost itd.) Zelo važna stvar za planerje'proizvodnje je nedovršena proizvodnja.Leta ne sme biti prevelika,da ne bi oteževala obrtnih sredstev, še manj pa premajhna,da ne bi zaradi tega prišlo do zastoja proizvodnje. Prav tako so važne kapacitete in njihova; zasedenost,ker na prikazovanju le-teh odkrivamo ozka grla | in premalo zasedena mesta. Pri nas je planiranje proizvo- dnje precej težko in sicer zaradi več stvari. Najprej je to veliko število izdelkov ter poedinska in maloserijska proizvodnja. Potem so tu tudi vedno novi izdelki,ki so v pr.vih serijah tako rekoč prototipi. Izdelava le-teh se ponavadi zavleče.Sledijo še razni izpadi zaradi okvar (v sedanjem času popravilo TES stružnice).zaradi bolezni delavcev in drugo. ICljub mnogim težavam pa lahko bpažamo tudi pri planiranju ; ■ proizvodnje dobre rezultate,ki postajajo tudi vsak dan boljši. ' . v ■: miiiSŠŽ-uMtS; Novak Dimitrij NALOGE TEHNOLOGIJE IN NJENO DELO Delo je osnovni pogoj obstanka človeštva in njegovega razvoja. Človeku je omogočilo,da se je ločil od živalskega sveta in zagospodaril naravi. Delo ni samo proces,ki ljudi medsebojno povezuje temveč predstavlja osnovo družbenih odnosov,v okviru katerih se odvija človeška dejavnost ter spoznavanje in podrejanje naravnih sil. Delo oblikuje človeka,vpliva na razvoj njegovih intelektualnih in fizičnih sposobnosti ter oblikuje njegovo zavest. Usmerjeno in zavestno organizirano delo zahteva notranjo delitev dela. Nemogoče je,da posamezen človek opravlja vse vrste dela,ki so potrebne za zadovolr jevanje njegovih lastnih potreb, Opravlja eno ali nekoliko vrst dela,s katerim se vključuje v družbeno delitev dela. Delitev dela je razvojni,tehnološki in zgodovinski proces. Kadarkoli razdeljujemo neko podjetje na organizacijske enote, moramo upoštevati tehnološke in ekonomske značilnosti njegovega delovanja in poslovnega procesa. Tehnologija nam opisuje delovni postopek,potreben za določen proizvod ali za njegov del oziL rojna fazo. Tehnološka priprava proizvodnje obravnava naslednja poglavja: -prejem tehnološke dokumentacije s pripombami, -izdelava tehnološke dokumentacije,ki obsega: -normativ materiala, L— L -študij dela in gibov(postopek operacije faze in podfaze) in -študij časov (računanje norm) -tehnika izdelave,J. ^ -izdelava prototipa, -korektura tehnološkega postopka, -korektura normativa časa, -izdelava 0 serije ob stalni spremljavi tehnologa,ki vnaša spremembe v tehnološki postopek in kontrolira pripravo in orodja, -tekoča izboljšava postopkov in korigiranje časov in normativov izdelave. Tehnološki postopek,ki je tako napisan je za trenutno proizvodnjo v danih pogojih najprimernejši, vendar sama tehnologija stremi k tistemu tehnološkemu postopku,ki je oziroma naj bi bil idealen. Približati se temu postopku je želja vsakega tehnologa,osvojiti pa ga je nemogoče,ker ga nihče ne pozna. Na podlagi zgoraj naštetih postopkov je planirana vsa proizvodnja in dana trdna osnova za vodenje politike poslovanja. Za izračun norm pa poznamo več sistemov: RENA sistem, WORK-FAKTOR sistem, MTM sistem itd. Ti sistemi ponovno analizirajo študij gibov,časi v enotah pa se odčitavajo iz tabel,ki so preizkušene in dobljene na podlagi snemanj. Normativ časa,ki je potreben za izdelavo posameznega izdelka delimo na:(to delitev poznajo vsi sistemi): -čisti čas, -dodatni čas. Čisti čas definiramo kot čas,ki ga potrebuje povprečno izkušen delavec,ki spretno in prizadevno dela v stalnih delovnih okoliščinah zato,da opravi delovni ciklus ali operacijo na enoti ali na predmetu v skladu s predpisanim postopkom in v specifični kvaliteti. Te čase odčitavamo iz tabel. . J_ Dodatni čas pa vključuje dodatke za osebne potrebe, utrujenost, vplive okolice in se po navadi daje procentualno na čisti čas. Na kratko sem opisal nekaj del,s katerimi se srečuje tehnološki oddelek. Starman Andrej "SREČNO" POTOVANJE Kmalu"polnoletne limuzine" se držim za skoraj okrogle vajeti in jo neusmiljeno podim po beli cesti. S prijateljem veselo prepeva-va ob nespodobni spremljavi, ki prihaja od bogve kje in je vseskozi z nama. Vsa kočija je neusmiljeno zaprta in za-kurila sva,da se je za nama oziroma za njo sneg kar topil. Pa ne-dolgo. Iztegnjena roka miličnika je pomenila,da moram ustaviti. Ustavil sem.’ "Ali veste,koliko je dovoljena hitrost?" "Da"! "In veste, da ste jo trikrat presegli? Dvajset dinarjev !" Pot sva nadaljevala,vendar ne več tako veselo razpoložena in pevsko navdahnjena. Z vso kramo,s sabo sva imela vso smučarsko opremo,sva pripeljala na ljubljanske ulice in se ustavila na križišču. Nenadoma nekdo tik za mano močno zahupa. Sopotnik se obrne nazaj,njegov obraz se skremži,oči zbulji na peclje, odpre usta in zatuli:"Poglej nazaj!" Ozrem se I Nič ne vidim, samo gosto meglo,ki si je našla izvir v mojem konjičku in neutrudno puhtela na ulico. Namesto naprej,so vozniki sredi ulice nenadoma vo- ; žili nazaj. Zapeljem v stransko ulico, izstopim in stroj takoj usta- 'vi dobavo sivih plinov, "le kaj naj bi to bilo?" "Oh,verjetno spet notranje težave stroja". |"Greva naprej,do večera morava ^biti v Črni na Koroškem." Malo iizven Ljubljane sprejmeva štopar-ko. Zdaj gre Eičo kot bomba. Kmalu ustavim pred spuščenimi železniškimi zapornicami."Že spet borufa!" in lokomotivo,ki je prišla mimo,je komplet kolona,z mano na čelu,lahko samo še slišala. V dimu,ki se je valil iz avta po vsej bližnji in dal-nji okolici,naju komaj opazno zapus ti Sto parka. Speljem in že je spet vse o.k. Brez dima. Z močnim elanom nadaljujeva zastavljeno pot. ilukovica! Biču zmanjša življen-ske sile. Vetrovno zimsko popoldne se zavija v temo,ko se poleg mene ustavi modro vozilo javne varnosti. Izstopita dva ;korenjaka. "Vozniško in prometno dovoljenje,prosim!" Nekaj časa pozorno gleda dokumente, potem pa vzvišeno oznani:"Registrske tablice dol!" V momentu se zdrznem - skušam si predstavijati,kako neprijetno se lahko postopek zaplete. Pa še prav je imel. Ravno tega dne mi je namreč poteklo prometno dovoljenje. Poskušam se zbrati in mu dopovedati,da to ni tako lahko storiti,daleč od doma,pa še z defektom. Bob i ob steno! Po resni grožnji se čuvaja reda usedeta v avto in se naposled le odpeljeta. Midva pa k mehaniku. Bilo nama je jasno,da z nočnim slalomom ne bo nič. lahko pa imava še težave s prenočiščem,dasirav-no imava v Črni rezervacijo. !Bo že.Tekmovala bova pa lahko I na jutrijšnji tekmi. Ob 21.uri I je avto nared. Ves je bil mas-I.ten,račun pa še bolj. Do Tro-| jan sploh ni daleč. Tu je namreč Fičaka zažejalo.pa še v trdi temi sredi ceste. Njegove "oštarije" so že zaprte, j otopiva na sredo ceste in ust&v- - 5 - ljava. Nažicava za prvo silo, | v Celju pa napolnima rezervoar1 ,do "daske". S super finišem prideva v Velenje, lepo mesto je to. Tudi ponoči. Zato se poigram z mojim edinstvenim pre-tikalom za luči,prižgem lahko le eno samo luč. V tistem hipu se prižge tudi druga,pa ne moja. To je bila rdeča luč policaja! Ustavim. "Luč vam ne sveti!" Imel sem že poln kovček vseh policajev,zato sem malo nesramno odvrnil:" Saj ni res!" "Pa je,kar poglejte!" Deset minut sem porabil,da sem mu njegovo trditev ovrgel. Ves ta čas sem namreč izmenično prižigal obe luči. Obe sta svetili,potem pa? Pet jurjev.ker nimate zavesic!" Pa mu jih nisem dal, ker jih tudi nisem več imel. „ I Do Črne se pripeljeva v dobri j url.V zvoniku je ura bila polnoč. Klubski tovariši,ki sej bili tukaj že dopoldne so nama rezervirali sobo. Ko bi le ve4 dela,kje? Mesto sva prečesala, da je bilo kaj. Komaj sva naš-: la hotel. To je bilo zopet urejeno. Najti morava še sobo! To je bil hec!.Vratarja ni bilo nikjer,vse pa je bilo odprto in razsvetljeno. Začela sva z vizito po sobah. Skoraj vse so bile zaprte. Iz nekaj sob sva slišala prav prijetne priimke. Po daljšem tavanju po hodnikih sva odkrila prosto sobo. Verjetno je najina. Naselila sva se. Naslednje jutro sva morala vse podrobnosti raportirati vodji. Dopoldne je bila na sporedu še veleslalom tekma. Po končanem tekmovanju smo veselo krenili domov s tremi avtomobili,z močno vero,da ; bomo doma že do sončnega zahoda. Podobnik Vinko STANJE,OZIROMA GIBANJE DELAVCEV V ZADNJIH 6. MESECIH Zapustilo podjetje lo del. od tega odšlo v JLA 4 " izključen iz del.or. 1 " odšli v druga podj. 5 " V redno delovno razmerje je bilo sprejetih lo novih delavcev. Stanje zaposlenih 3o.4.1972= 77 delavcev. Kvalifikacijski sestav po dejanski izobrazbi je: VKV 1 delavec KV 34 delavcev PKV 24 " NKV 3 " j NS 3 " ! SSU lo " 1 VŠU 1 II VSU 1 sk. 77 delavcev i iV šolskem letu 1971/72 smo imeli naslednje število Vajencev: I.letnik 4 vajenci II.letnik 4 " jIII. " 2 " j skupaj : lo vajencev od tega: 4 strugarje 2 orodjarja 4 strojne kijučav- ničarje. KADROVSKE NOVICE V marcu in aprilu so se zaposlili v rednem del.raz-j merju: Aničin Miran, Vuko-j Bratovič Vlado in Pivk Peter. i | • l -J - 6 SINDIKALNA ORGANIZACIJA NAŠEGA PODJETJA SPOROČA,DA SO V POČITNIŠKEM DOilU V STRUNJANU ŠE NASLEDNJE PROSTE KAPACITETE: hišica št.6 od 19.6. do 3o.6. In od 18.8. do 31.8. hišica št,7 dnevni penzion.....35,oo din od 19.6. do 3o.6. in od 2o.8. do 31.8. hišica št.lo od 19.6. do 3.7. in od 23-8. do 31.8. soba v domu (tri ležišča) od 3.7. do lo.7. dnevni penzion....35>oo din dnevni penzion....35,oo din 11 " 42,oo din soba v domu (štiri ležišča) od 19.6. do 6.7. in od 14.8. do 2o. 8. 47,oo din hišice št. 1.3.in 12 od 19.6. do 11.7. in od lo.8. do 31.8. 35,oo din Privatne sobe: od 4.8. do 15.7. in od 25.7. do- 21.8. hrana 36,oo,polovična 27,oo ležišče 15,oo din. i STROKOM' ■ TeA ! DZZIKE VRST/1 M Oto A, ŠPORTA SVW£ II A)"G Rum f/Vsrf -IM u Človek k iMsr. SAM n vrš svzt IT.H£S. IfVsr. r mu» JOSE Hi \NDVS. MESTO V 005/VZ po/u. « 3MUC ORMMl OSEB. zAlMEH UM RT ! SMER 1 M P £ E $ f 0 (V 1 Z E H \bLAty \Mhm. L 0 8 A PO 57A -RANI 0 5 r A A E L 1 \AW iHEtlc A r rkEL.H D 5 l VI59K '.9RM8 pi£PtO 1 A BOREČ PLEVEL NJ 0 V A MIRA HJ\t OSJE C MM t 5 ITAL-H. IUE J) 1 M 0 BA .ifS, GRŠKI LCTAL 1 K A £ 0 s OtIŠIK OSMt- tOkoT- M IVAN ZANkM r c S TA KO ‘RIM. CFS« i «>EJA Koša -CA s £ T cENr EL.MOA RIBA S r 0 r °r sce V LETI/ NESUtt ./ A r A KAZAL. ZAIMEK T 0 SILICIJ C f "Palici K 0 L KOHECPOIOT. p. r ODPRT /STAN E) r im. voj SKOVOD OKRA satira GRŠKI F/LOl. 5 0 K e. A T itetsa £ T (0 0Č£ KISIK 0 KARLOVI <0t'HO iAO.ZM K /4 6pa/v. Po k P Al BlKO p A 6 1 J A OBRIS/ K V M T u l E 2-4/L4« K A £_ A r fcsuin V T 0 VMUCA KRIV. £ [ 0 A IGRAL' TVKNOi L A AJ A GRiM ČRKA d 0 L A K E T UŠM. PAENH A N KSfc'^. M/511 til mw MCRtš DRŽAVI E K. t A 0 0 d- E r S LOV. M. Moč £ A/ 6 Lire K f VfZV. toši. bJ KI HOKEJ HO&Č. p r%RAt K A S T 0 c 8*05. VZKLIK 0 b b OZ£k vsm.ikn/. MEHČA p A i UR0.M.I*te 1 V E K SOLU- ZLOG Sfffl® DločJC V POLI -MEZI JI S A ti 0 A 4LPS. DISCI -PUMA £ L A L a rr RA Pl -US EEJaZT, IPELAV l-M_ r A L K A TVRŠ. l/fi-l. -RAS A 6 A A R Peter Levec BOLNIČARKA Pred tedni,ko so te prinesli ■ sem, sem morala skrbno na te paziti, takrat življenje tvoje sem in tja je nihalo na tenki niti. Zdaj ti je bolje.Že se šališ z mano, oči dobivajo svoj pravi soj. In ko te prevezujem in predevam, ne vem...ah,kaj je to z menoj? zakaj vznemirim se,čemu zardevam? ! Želim si od srca,da brž ozdraviš, obenem pa,da ne bi šel od tu. Zdaj sem ti vse in srnica mi praviš- potem odideš v svet kot goden ptič,ki sam lahko leti..... in bom ti nič. In bom ti nič. Že polt ti je pordela,že se smehljaš in ________ _ šteječ dni... In ko odšel boš zdrav skoz vrata bela,srce se moje tiho razboli. Uredniški odbor: Pivk Stane Furlan Ciril Kavčič Anka Glavni urednik: Mole Vanjo Odgovorni urednik:Kopač Jože 6.številka glasila "Kladivar" ŽIRI PREGOVOR Če daš možu ribo,se bo najedel samo enkrat,če pa ga nat-učiš loviti ribe.se bo hranil vse življenje. v /