m
31. Hetfikt.
Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Maribor, dn 5. avgusta 1920,
94. tattfc
List ljudstvu v pouk in zabavo.
ixhcja vsak četrtek In velja s poltoino vred la v Maribora a pošfljanjem aa dom za celo leto 24 K, poi leta 12 K ta ia četrt leta 6 K. — Naročnina Izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja car Sprsvnfitvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora* ji|Liat le dopašHja do odpovedi — Ddje „KateU3kega tiskovaega droitva" dobivajo I lat brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, te 4 sttosi 40 vin., na 8 straneh M vin. —f UstedtaMvoi $Xoroika gesta stov. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravniitvoj Koroika cesta 5, sprejema naročnino, inserate in reklamadj.-Jia Žt-Betaie te plačuje od eaoatopne ¡jedivrste za enkrat X 5*80, Za večkratne oglase primeren popust V oddelkn »Maia naznanila" stane beseda 50 vin. — Inseratl se sprejemajo do torka opoldne.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Slamifisl 1. ciB*li»wskega tabora v Mariboru.
Slavnosti I. orlovskega tabora, ki so se ie dni vršile v našem obmejnem mestu, smemo po vsei pravici prištevati med največje prireditve na jugoslovanskih tleh, bil je nekako svetovni kongres, na katerega so prihiteli katoličani iz Amerike, Anglije, Francije, Belgije in naši severni bratje Cehoslovaki.
Sprejem hrvatsko katoliškega dijaštva.
Ze v sredo zvečer so se pripeljali s posebnim vlakom iz Zagreba naši južni bratje Hrvati', Na kolodvoru so jih pričakoval i. in nad vse navdušeno pozdravili mariborski Orli in Orlice z godbo. Na kolodvoru so jih izven mnogobrojnega občinstva še tudi pozdravili gerent mariborskega mesta, dr. Leskovar, zastopniki raznih društev in organizacij, zastopnik Čehoslovaških Orlov in Orlic, trije odlični begunci iz Juga, Irančiškanski provincijal s Cresa, župnika Tri-najstič in Milončič. Došle doste, katerih je bilo 1700, Je pozdravil v imenu obmejnih Slovencev in v imenu slovenskega katoliškega dijaštva odvetnik dr. Alojzij Javan. Naglašal je, da vriskajo naša srca veselja in radosti na tej skrajni meji naše domovine, ko prihajajo tako velike in za sveto narodno in katoliško srvar navdušene množice v osvobojeni Maribor. Odzdravil mu je predsednik Jugoslov. kat. dij, društva Kolarek. Rekel je: Ena misel, eni cilji nas vodijo Vsi čemo delati, živeti in umreti za veliko nacionalno in krščansko idejo. Nato je sprevod odkorakal z godbo na čelu po Aleksandrovi cesfki na Slom -škov trg, kjer so se posamezne skupine porazdelile na svoje stane. — S posebnim vlakom se je pripeljal tudi križevačkj grško katoliški ško! dr, Dionizij Nja-radi, ki je bil gost našega knezoškofa.
Stsrc slovenska sv. maša pri frančiškanih.
Četrtek ob uri je bral v frančiškanski cerkvi pred glavnim oltarjem tiho sv. mašo v staroslo -venskem jeziku grško-katoliški ali unijatski bisiaip dr. Dionizij Njaradi. Rajsko milodoneče cerkveno petje so pod vodstvom frančiškana patra Klara Horvat iz Zagreba oskrbeli bivši semeniški dijaki iz Kri-ževc. Cerkveno petje je bilo brez spremljanja orgel, ker grško-katoliška ali unijatska cerkev ne pozna orgel. Sveta maša, katero je bral škof dr. Njaradi, je prav gotovo prva sveta maša, katero je bral kak škof v staroslovenskem jeziku v naši častitljivi baziliki. Maši koje cerkveni obredi so zelo zanimivi in >e v nekaterih delih precej razločuiejo od latinsko-kato-liških, so z veliko pobožnostjo prisostovali katoliški dijaki iz našega juga.
Otvoritev I. orlovskega tabora.
Katoliško dijaštvo, katero se je v sredo pripeljalo iz juga, je skupno s katoliškim dijaštvom iz Slovenije s slavnostnim zborovanjem otvorilo v četrtek pred-poldne v Gotzovi dvorani I. orlovski tabor, katerega %e je udeležilo nad 2000 dijakov in dijakinj. Na slavnostno zborovanje so tudi prišli škof križevački doktor Njaradi, zastopnik vlade dr. Verstovšek, ter več drugih odličnih gostov. Pričitali so begunci iz Cresa nad vse lepo pismo velikega škoia dr. Mahniča iz Cresa, v katerem obžaluje, da se ne more udeležiti f. orlovskega tabora v Mariboru. Podajamo samo kratko vsebino pisma: Pozdrave jugoslovanskemu kat dijaštvu, ki se je zbralo v Mariboru pri skupnem nastopa! Temelj našega pokreta je katoliška vera. Ravno naša omladina je s svojim delom največ pri -pomogla k ujedinjenju. Naj bo v Vas zmrraj svež duh verskega življenja. Bodimo vsi ne samo dobro poučeni in globokoverni kristjani, ampak bodimo tudi praktični katoliki. Poziv na vse dijakinje, naj se pridružijo dijaštvu pri delu, pozdravlja njihovo delno uje -dinjenje v organizacijo katoliških dijakinj v „Sekretariatu jugoslov. dijaške lige", Z veseljem opazuje , da se dijaki ne omejijo samo na književni in socialni študij, ampak posvečajo tudi skrb plemeniti zahtevi, petju, glasbi, športu in gimnastiki. —/ Orlovstvo širiti naj bo eno največjih nalog dijaštva! Nasprotniki očitajo našemu dijaštvu politično strankarstvo, toda nobenega strahu pred njimi. V delu bomo našli .moč za boj proti nasprotnikom.
S
Bilo je nato več zanimivih predavanj.
Viharno pozdravljen nastopi škof Njaradi: Lepo, divno, kar sem slišal. Moje misli gredo v 9. stoletje; v letu 869, ko sta v jugoslovanskih pokrajinah delovala sv, Ciril in Metod, v 6, stoletje, ko so prišli v naše pokrajine junaški pradedje. Gedeon je premagal s 300'ljudmi nasprotnike, premagali jih bomo tudi mi, ki nas je že na tisoče. Želim iz srca, da se Vaše Vrste pomnožijo na „sto stotina"!
Jugoslovansko kat. dijaštvo je nato poslalo pozdrav regentu Aleksandru, škofu dr.; Mahniču, nakar je predsednik zaključil zborovanje.- Vsi navzoči so vstali in zapeli „Lepa naša domovina" in „Bože pravde."
Tako se je začel I. slovanski orlovski tabor, Pokazali smo, da smo ujedinjeni Jugoslovani, pokazali smo, da hočemo resno delo in da se ne bolimo svojih nasprotnikov kljub njihovemu rogoviljenju in psovanju!
Prihod in sprejem tekmovalce?.
V	četrtek popoldne je došlo v Maribor okrog 200 tekmovalcev in večje število dijakov in dijakinj ter fantov v narodni noši. Na kolodvoru jih je sprejel z godbo na čelu sprejemni odbor, odposlanstvo Orlov in Orlic, nakar jih je v imenu odbora pozdravil Vladimir PuŠenjak. kateri je povdarjal veliko delo Orla in velike uspehe, katere je to delo
| povzročilo. Omenil je, da imajo največ zaslug za pov-zdigo Orla vstrajni delavci, h katerim spadajo v prvi vrsti tekmovalci. Z željo, da bi dosegli cilje, katero so si stavili in da bi uspehi tekme povzdignili celo orlovsko organizacijo, je zaklical v imenu pripravljalnega odbora, Slovencev v Mariboru in ogromne večine ljudstva v mariborskem okraju, osobito v imenu obmejnih Slovencev „Prisrčno dobro došli". Po govoru se je razvil sprevod po Aleksandrovi cesti, Cosposki ulici z godbo na čelu na Glavni trg, čez dravski most, od koder so tekmovalci odkorakali na tolovadišče. Celo pot Je mnogobrojno občinstvo nav -dušeno pozdravljalo tekmovalce in mariborske Orle, Orlice in naraščaj.
Tekma za prvenstvo.
V	četrtek popoldne se je vršila tekma za prvenstvo, katere se je udeležilo pet Orlov, in sicer Jožet Hvale iz Viča, Ivo Kermavner iz Ježice, B. Kristan iz Ljubljane, L Loik iz Viča m P. Rikar iz Ljubljane. Tekma je bila zelo živahna in navzoče ljudstvo je z veliko napetostjo sledilo težkim tokmovalnim vajam, ki so bile vsled težkosti enakovredne mednarodnim tekmovalnim vajam.
Zborovanja dijaštva.
Kot bistven znak I. orlovskega tabora v Mariboru so bila številna zborovanja našega dijaštva, kot srednješolcev, bogoslovcev in visokošolcev. Naša u -čeča se dijaška mladina kar koprni po želji, da se razlije med narod, da tamkaj širi izobraževalnost in organizacijo. Dijakinje so imele zborovanje v telovadnici šolskih sester, srednješolci v Narodnom domu, bogoslovci v desni dvorani Kazina in visokošolci v levi dvorani Kazina. Vseh zborovanj so se udeleže -vali tudi naši v Mariboru navzoči škofje. Zborov a -nja dijakinj se je udeležilo nad 300 oseb ter škofje dr. Napotnik, dr. Jeglič in dr. Njaradi.
Veselica katoliškega narodnsga dijaštvft.
V	četrtek zvočer se je vršila v Gotzovi dvorani veselica ali komerz našega katoliško narodnega dijaštva. Cela prireditov je bila vzorna, nikjer najmanjšega nereda. Obširna dvorana je bila nabito polna. Veselici ali komerzu je predsedoval narodni poslanec in bivši minister dr, Jankovič, V svojem lepem nagovoru se je spominjal, kako je bilo nekoč, ko se je še le pričela katolišk-i dijaška organizacija. Med učečo se mladino je bil vso mrtvo! širilo so je močvirja, v katerem je dijnštvo propadalo. Kar je pa bilo bol'še mladine, je prišlo do prepričanja, da je treba vere . Pozival je dijaštvo, naj stoji trdo in neomahljivc. Spomnil so je tudi nagega vladarja in prestolonaslednika, nakar je godba zaigrala: „Bože pravde".
Za njim prevzame besedo prevzvišeni gospod knezoškof dr, Mihael Napotnik, V kratkem a jedmar tem in ognjevito prednašanem govoru razvija slede * če misli: Najprej izroča svoj pastirski pozdrav, iz-> raža svoje veselje, da so se zbrali v tolikem Številu, in povdarja veliki pomen teh dni. Obilno ploskanje ja dokazovalo, kako so besede segle v srca. — Godba ja na koncu zaigrala „Hej Slovani!"
V	imenu Jugoslovanskega kluba je pozdravil dijaštvo narodni poslanec dr, Hohnjec, kateri je povdarjal važnost katoliške misli. Omenil je surovo pobalinsko pisavo „Mariborskega delavca", ki je popolnoma izgubil razun, da laja kakor ščene, A to nas ne sme motiti. Ker ni verske izobrazbe m verskoga prepričanja, vlada barabstvo. Predsednik dr, Jankovič je nato pozdravil došle Amerikance in njihovega voditelja Grdino. Skof dr. Jeglič je povdarjal potrebo vere, življenja po veri in ljubezni, Množica je sprejela prelepe škofove besede z viharnim odobra -vanjem. Skof dr. Sarič iz Bosne je sporočil pozdrave katoliških Bošnjakov. Rekel je: Kar je Orlu solnce, to je kristijanu križ in mi gremo tudi na križ za ka-toličanstvo.
Dr. Leskovar pozdravi v imenu mariborskega mesta. Sovražniki nas napadajo, ker hočemo vzpostaviti, kar je uničila vojna in predvsem moralni red. Katoliško ljudstvo hoče katoliški rod državi. Ljudje, ki nimajo katoliškega prepričanja, znajo samo rušiti, — Za njim jo govoril urednik Zebot, Omenjal je prihod Cehov. Hoteli smo imeti koridor do Cehov, a ga nam ententa ni dala. Naša katoliška organizacija naj bo dotični koridor. — Anton ,Grdina je pozdravil v i-menu amerikanskik Slovencev. Omenjal je veliko potrebe, ki vladajo v Ameriki po katoliški duhovščini.. Dr. Verstovšek je pozdravil v imenu pokrajinsko vlade. Domovina težko čaka delavcev. Dela je obilno v javnem življenju, mladina naj se pripravi, da bo za-mogla stopiti na delo. Dijaštvo je sprejelo njegov navdušeni govor z burnim odobravanjem.
Komerza ali pozdravnega večera so se udele -žili štirje škofje: dr. Napotnik, dr. Jeglič, dr. Sarič in dr. Njaradi ter veliko drugega odličnega občin -siva.
Sprejem Čehosloyakov v Št. Iljn in Mariboru.
V	petek, dne 30. julija, zjutraj ob 'A na 7. uro, je dospel posebni vlak čehoslovaškihi gostov na prvo jugoslovansko postajo v St. Ilj. Postaja in bližnje hiše so bile okinčane s cvetiem, zelenjem in zastava. mi. Ob državni cesti so bili postavljeni visoki mlaji s trobojnicami. Na slavolok je bil pritrjen napis „Prisrčno pozdravjeni v Jugoslaviji!"
Na postaji se je zbralo veliko število našega zavednega obmejnega prebivalstva. Spalir so napravili došlim bratom in sestram iz severa naši obmejni branitelji — možje in mladeniči, šentiljski Orli' in Orlice ter šolski otroci z zastavicami v rokah. Ob dohodu vlaka, ki je bil ves v zelenju, je ljudstvo došle goste viharno pozdravljalo. Pred hišo g.Polaka so se nato Cehoslovaki — Orli, Orlice, akademiki, u-čiieljstvo in ostali gostje — skupno okoli 500 oseb po številu, postavili med špalirjem domačinov v vrsto. Z avtomobili so dospeli iz Maribora člani slavnostnega odbora in Zveze Orlov: predsednik Pire, Drago Kobi, Pavlin, Zebot, poslanec dr. Hohnjec, dr, Lenart in gospa Kobi.
V	imenu šentiljske občine Je pozdravil došle brate in sestre g. Franjo Thaler, ki je povdarjal, da kipi srce radosti vsakemu obmejnemu Slovencu in Slovenki, da so nas posetili bratje z daljnega severa, ki so z nami ene misli, enega srca. Nismo dobili sicer obljubljenega koridorja, a Cek in Jugoslovan v bratski zvezi je tisti koridor, ki bo oba naroda pripeljal do zaželjene ožje zveze. Za Orlovsko Zvezo je pozdravil Cehoslovake br. Piro.
Narodni predstavnik dr. Hohnjec je pozdravil brate Cehoslovake v imenu Jugoslovanskega kluba in v imenu naše politične organizacije. Iz -vajal je: Politično zastopstvo našega naroda z veliko radostjo porablja prvo priliko, ko so naši češki bratje stopili na tla osvobojene in ujedinjene Jugoslavije, da jih prav iskreno pozdravi. Naš pozdrav veljal
našim zvestim zaveznikom in jeklenim sobojevnikom, ki so v državnem zboru nekdanje monarhije v zvezi za našimi jugoslovanskimi zastopniki v ostrem in žele zno doslednem boju pripravili ustanovitev svobodne Ceho-Slovaške in svobodne Jugoslavije, Ob prvem sestanku na obmejni, nekdaj od germanstva tako ogroženi severni točki našega jugoslovanskega ozemlja si svobodni Ceh in svobodni Jugoslovan danes prvikrat sežeta v roke v prekipečem veselju, da so s teh rok padle tisočletne spone političnega in narodnega su -ženjstva. Brata si sežeta v roke v potrdilo nekdanjega in zagotovilo bodočega prijateljstva. Ceh in Jugoslovan ostaneta brata in zaveznika za vse naslednje čase, ločila jih ne bo ne sila ne obljuba. Ko kličemo svojim češkim bratom: dobro došli!, je ta pozdrav prešinjen s tem večjim veseljem, ker vidimo pred seboj zastopnike katoliške misli med Ceho-Slovaki, Naj ta misel raste in se okreplja ter tvori močen temelj pri notranji gradbi in ureditvi čeho-slovaške repu -blike!
Nato je predsednik češke Orlovske Zveze brat D. o 1 a n s k y predstavil Cehoslovakom voditelja o -brambe slovenskih Ternaopil, župnika Evj^lda Vra-čko. Cehoslovaki so obmejnega voditelja pozdrav-liali z veliko prisrčnostjo in navdušenjem, Gosp. Ev. Vračko je nato v vznesenih besedah pozdravil do-šle brate in sestre in povdarjal, da smo bili mi Slovenci na severni meji posebno pa v slovenskem Port Arturju, enak težak in trpek boj s svojimi sovragi', kakor Vi tam na daljnem severu. Dve vzvišeni ideji dva visoka in sveta cilja sta Vas in nas vodila v borbi za našo svobodo: narodnost m krščanstvo ! Kdor pri nas ni bil naroden ni bil krščanski — in kdor ni bil krščanski ni bil naroden. Uživajte, dragi soboritelji, te ure, katere boste živeli na osvobojenih jugoslov. tleh, v radosti! Dobrodošli! Bog Vas živi!
V	imenu Cehoslovakov sta odgovorila voditelj katoliških Cehoslovakov v Moravi in obenem zastopnik češke republike profesor dr. Sramek ter Slovak Raška, predsednik slovaškega Orla. Dr. Sramek slovit ljudski govornik in politik, ki velja med Cehi to, kar sta pri nas dr, Krek in dr. Korošec, je slavil prijazen, gostoljuben sprejem bratov Slovencev , ter je povdarjal, da je ravno orlovski tabor v Maribor početek prave iskrene pobratimije med obema velikima slovanskima plemenoma. Slovak Raška je povdarjal, da orlovska ideja tudi na tužnem Slovaškem prodira zmagovito naprej in da kmalu ne bo več na Slovaškem seia, kjer ne bi bilo našega Orla.
Nato je iz sto in sto grl zadonela mogočna češka himna: „Kde domov muj?" Potem so šentiljske Slovenke pogostile vse goste s svežim pecivom, kruhom, sadjem in raznimi drugimi krepčili. Obdarovale so jih. tudi s šopki. Cehoslovaki' so bali ginjeni vsled prisrčnega in gostoljubnega sprejema. Slovo ie bilo tako lepo in tako srčkano, da so se ljudje veselja jokali. Avtomobili so nato po cirkniški dolini do Maribora spremljali čehoslovaški orlovski vlak.
V	Maribor je dospel vlak točno ob 8. uri 15 minut. Pred kolodvorom se je zbrala nebrojna ljudska množica, Orli, Orlice, dijaštvo, razna društva in vsi že v Maribor dospeli gostje. Železniška godba je zaigrala orlovsko himno, nakar je član sprejemnega odbora dr. Kovačič v češkem jeziku pozdravil došle brate in sestre. Odzdravil mu je češki poslanec prof. dr. Sramekj
Nato se je vršil sprevod po mestu. Na čelu spre voda je korakalo šest čehoslovaških Orlov z zastavami. Za zastavami je korakalo predsedstvo čehoslovaškega in slovenskega Orla. Za predsedstvom so bili uvrščeni zastopniki slavnostnega odbora. Na to so sledili štirje čehoslovaški orlovski trobentaši. Troben-tanje je napravilo na občinstvo radostni utis. Za trobentaši so korakale čehoslovaške Orlice, ki jih je bilo okoli 10; za Orlicami je bila uvrščena godba, za godbo je korakalo okoli 200 čehoslovašaih Orlov v kroju in več sto drugih gostov iz Čehoslovaške. — Nato so stopali naši Orli in Orlice* Tem so sledili a-kademiki in drugi zunanji udeleženci. Sprevod se je vil po Aleksandrovi- cesti, Slovenski ulici,. Gosposki ulici črez Glavni trg in skozi Stolno ulico na Slom -škov trg. Kdor je opazoval to pestro in slikovito mno žico krepke, čile in samozavestne naše mladine, je moral biti vzradoščen in prepričan, da naša organizacija ne samo procvita, ampak je postavljena tudi na zdrava, trdna tla. Tu so nasprotniki lahko spoznali, da je njihovo blatenje, psovanje in čivkanje, osobito njih gonja po časopisju, prazen nič zaman vpijočega iz puščave.
Z okna škofijske palače je pozdravil Orle in Orlice knezoškof dr. Napotnik. Pred škofovo palačo so pričakovali Orle škofje dr. Jeglič, dr. Dionizij Njaradi in še več drugih, Vzklikanja in pozdravljanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Knezoškof doktor Napotnik je v svojem pozdravnem govoru želel kato -liški slovanski mladinski organizaciji; obilo božjega blagoslova. Nato je ljudska množica zapela slovensko „Lepa naša domovina"! in češki: „Kde domov muj" ir_ „Pod Tatro". Potem so čehoslovaške Orlice odkorakale med zvoki godbe in burnim obojestranskim pozdravljanjem v odkazano stanovanje v zavodu šolskih sester. Orli pa v višjo vojaško realko, kjer jih je ob sviranju godbe sprejel ter iskreno pozdravil povelj -nik vojaške realke, polkovnik Jakovljenič. Povdarj.%1 ie junaštvo Cehov, ki so Srbi ramo ob rami pripomni gli do zmago in ujedinjenja Jugoslovanov.
Raina zborovanja.
Skupno zborovanje dijaštva v veliki dvorani Kazine je bilo nad vse zanimivo. Sprejeta je bila tudi rezoluoija, da se izvoli voditelja našega naroda dr. K o r o B o a za častnega člana Jugoslovanska 4i-jafike avee».	,'t
V dvorani šolskih sester je pa bilo zborovame katoliških dijakinj. Na zborovanje sta prišla tudi škofa dr. Sarič in dr. Njaradi.
Tudi društvo katehetov je imelo številno obis -5 kovano zborovanje, na katero so prišli tudi škofje dr. ' Napotnik, dr. Jeglič in dr. Sarič. Na zborovanju Je med drugim govoril katehet M. Medved iz Jarenina. Orisal jo nalogo orlovstva, ki naj izolika in izobra -zi svoje člane za socijalno krščanstvo. Katehet naj skrbi, da bodo Orli in Orlice tudi verno in umstveno temeljito izobraženi. Zbor je sprejel sledečo resolucijo:
„Duhovniki, zbrani na katehetskem zborovanju 29 julija v Mariboru, uvažujoč škodljivi vpliv krš -i čanstvu sovražnih organizacij na mladino, soglasno j izjavljamo kot svojo vestno dolžnost, podpirati vzgojo krščanskega telovadnega naraščaja. Da se je boi za naraščaj zanesel med šolsko mladino in celo šole , najostreje obsojamo in vso odgovornost za pogubne posledice odklanjamo. Delali' bomo na to, da se ta boj čimpreje odpravi."
Ob sklepu zborovanja, katero je vodil profesor dr. Anton Medved, je vladika dr. Napotnik priporo-| čal zbranim katehetom božjega Prijatelja otrok kot vzornika za svoje delovanje.
Sprejem gostov na kolodvoru.
Neštete množice ljudstva so v petek celi dan oblegale glavni kolodvor, da vidijo in pozdravijo došle goste. Pripeljala se je orlovska godba iz Višnjegore na Kranjskem, broječa 24 mož. Veliko zanimanje je vzbudil vlak, ki je pripeljal v Maribor naše vrle ver sko in narodno zavedne Prekmurce, Muropoljce, ljutomersko okrožje in Medjimurce. Bilo jih je nad 700. Vlak je vodil župan iz Dolnje Lendave, Božidar Sever. D. Novak iz Ljutomera je pa pripeljal Orle lju' tomerskega okrožja.. Posebno številno je bila zastopana Kmetska zveza za Prekmurje in Zveza prekmurskih županov. Vsa čast in slava našim zavednim Prekmurcem in Med;imurcem! Z vlakom je prišla tudi slovita „svetinjska" godba. Za prekmurskim vla -kom je pripeljal poseben vlak iz Ljubljane nad 1500 Orlov in Orlic v kroju ter dve godbi. S posebnim vlakom iz Zagreba je pa prišlo v Maribor velikansko število naših južnih bratov. Posebno veliko je bilo med njimi narodnih noš, kar je napravilo na vse, ki so videli te prelepe narodne noše, najboljši vtis, bilo jo to nekaj, kar še Maribor ni videl.
Obhod po mestn.
Na novo došli Orli, konjeniki in Hrvati, gotovo okoli 5000 po številu so se razpostavili po Kopitarjevi in Kolodvorski ulici. Po dohodu Zagrebčanov se je razvrstil pohod na Slomškov trg. Naprej konjenica. njej na čelu Drago Kobi, za njo višnjegorska godba, predsedstvo slovenske in čehoslovaške Orlovške zveze,, Orli, trobentači, zopet Orli, Orlice, narodno noše itd. Vse v'najlepšem in sijajnem redu. Vreme krasno, brez vetra, brez prehudega popekanja soln-ca. Na Aleksandrovi cesti nas je pozdravljal mogo -čen slavolok/ z znamenji orlovske organizacije. Godbe so igrale, trobentači so trobili, občinstvo je vskli-kalo, vriskalo radosti, meščanstvo nas je pozdravljalo in vsakemu udeležencu je kipelo radosti srce, Oni mali ljudje» ki so pisarili proti nam, ki so nas sramotili, so stiskali jeze ustnice in zobe,. Taka ogromna in redovito organizirana ljudska množica je že sama na sebi to, česar se naši protivniki najbolj boje. Naj brblja kdo, kar hoče, res je, da si je Orel s tem prvim večjim pohodom po mariborskih ulicah pridobil nebroj simpatij. Moč in sila naše stranke in organizacije ni v malenkostnih noticah in napadih, kakor jih priobčuje dan za dnevom „Mariborski Dela -vec", ampak v resničnem ljudskem delu.
Pozdravni večer.
Zvečer se je na čast gostom vršil v Gotzovi dvorani pozdravni večer. Ogromna dvorana je bila nabito polna. Pozdravnega večera so se udeležili vsi v Maribor došli jugoslovanski škofje, naš regent je pa poslal kot svojega zastopnika polkovnika Bogičeviča s številnimi štabnimi častniki. Pozdravni večer ali komerz je otvoril poverjenik dr. Karel Verstovšek , kateri je po kratkih pozdravnih besedah izročil predsedstvo predsedniku Orlovske zveze Jožefu Pircu. Med dolgotrajnim in viharnim odobravanjem je ta pozdravil zastopnika našega regenta Aleksandra,, pol kovnika Bogičeviča. Godba jp zasvirala himno „Bože pravde", katero je zbrano ljudstvo pelo stoje. V. dvorano došli francoski telovadci so bili sprejeti z nepopisnim navdušenjem. Nad vse veličasten in ginljiv je _bil prizor, ko so francoski telovadci s svojo lepo zastavo v spremstvu zastav čehoslovaškega in slovenskega Orla stopili v dvorano. Viharno navdušenje je zabučalo po dvorani, viharnih pozdravov in vsklikov „Vive la France," (živijo Francija) ni hotelo biti ne konca in ne kraja» Ginjeni so se zahvaljevali zastopniki francoskega naroda.
Nadalje je pozdravi.! zastopnike jugoslovanskih škofov, škofe dr. Napotnika, ljubljanskega škofa doktor Jegliča, dr. Njaradija in dr. Sariča, zastopnike voiaških oblasti, gerenta mariborskega mesta doktor Leskovarja, goste iz Čehoslovaške, med temi poslan-co dr. Srameka, Kadlčaka in dr. Robarja in zastopnika iz Brna dr. Novotnija. Pozdravil je zastopnike ameriških Slovencev, zlasti njih voditelja Grdino, čehoslovaške katoliške Sokole iz Amerike, goste iz Hrvatske, Bosne, Heroegovine in Dalmacije. Godba je zasvirala „Lepo našo domovino", „Bože pravde". Burne vsklike je nabito polna dvorana priredila Orlom iz zasedenega oaemlja. Ko ]e pozdravil 5e ostale goste godba zasvirala .Naprej zastava slave", na-
kar je udeležnike pozdravil knezoškoi dr, Napotnik,, ki Je sporočil, da je poslal pozdrav rektor katoliškega vseučilišča v Parizu, profesor dr. Baudrillart, Pozdrav tega slovečega katoliškega učenjaka je izval veliko navdušenje. Viharno pozdravljen j® govoril če -hoslovaški poslanec dr. Sramek, ki je naglašal prijar-teliske odnošaje med čehoslovaškim in jugoslovanskim, narodom. Spominjal se ie zaslug jugoslovanskih škofov za povzdigo katoliške misli in nesmrtnega doktor Kreka. Njegov govor je bil od radostnih vsklikov neprestano prekinjen. V imenu mariborskega mesta ]e vse udeležnike in goste pozdravil gerent dr. Lesko-var.
Poslanec dr. Hohnjec je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba, povdarjal zaželjeno zedinjenie. bratov, čegar izraz je današnji Orlovski tabor, a z nami se tudi vesele naši severni bratje iz Čehoslovaške. Za oboja je edin spas krščanstvo. Zato pa orlovska misel, ta pristna krščansko-narodna miseln zmagaj, kraljuj!
V	imenu obmejnih Slovencev je pozdravil goste g. dr. Medved, ki je povdarjal važnost orlovskega tabora za severne obmejne kraje naše Jugoslavije*
Slavja v soboto in nedeljo.
V	soboto in nedeljo zjutraj med 5. In 6. uro so bile budnice po glavnih mariborskih ulicah. Sodelova» le so štiri orlovske godbe: višnjegorska, svetinjsko-Putomerska, semiška in poljska. Na ulicah je bilo vse živo že ob 4. uri zjutraj. Ob 6. uri so izgledale ulice kakor veliko mravljišče. Vreme je okoli 5. ure kazalo zelo neugodno. A nebo se je zopet zjasnilo.,
Prihod in sprejem ministrov dr. Jankoviča in dr. Korošca.
Ko se je zvedelo, da se pripeljata z ljubljans-skim vlakom zastopnika osrednje vlade v Beogradu „ gg. ministra dr. Velizar Jankovič in dr. Korošec, je hitelo staro in mlado na kolodvor, da priredi ministroma svečan sprejem. Med špalirjem Orlov in Orlic sta visoka dsstojanstvenika, spremljana od predsednika Orlovske zveze br. Pirca, predsednika Orla, dr2 Verstovšeka in okrajnega glavarja dr. Lajnšiča, prišla na trg pred kolodvori kjer je pričakovala tisoč -glavna množica Orlov, Orlic m mladine visoke gos" ta. Ko so se polegle burne ovacije, je pozdravil mi -nistra Vladimir Pušenjak ter iima zahvalil za udeležbo pri orlovskem slavlju. V imenu čehoslovaškega Orla je pozdravil dr. Korošca dr. Novotny, kateri ja povdarjal, da hočejo češki Orli tudi v bodoče s slovenskimi Orli živeti v tesnem pobratimstvu in se kakor nekdaj skupno bojevati za dosego skupnih ciljev« Minister dr. Jankovič se je zahvalil za pozdrav ter nazdravil Slovencem, osobito Orlom, v imenu Srbov* Minister dr. Korošec se je zahvalil zastopniku čehoslovaških Orlov in izrazil željo, da delujeta čehoslovaški in j'ugoslovanski Orel r v bodoče skupno po začrtani poti. Po govoru ministrov ni hotelo navdušenja občinstva biti konca. Vskliki „živijo Srbi, živijo ar. Korošec!" niso hoteli ponehati. Nato sta ministra» zasedla voz in se, spremljana na obeh straneh od Orlov in Orlic, odpeljala k slavnostnemu zborovanju Orlov.
Zborovanje Orlovske zveze.
V	natlačeno polni Gotzovi dvorani se jje vršila zborovanje Orlovske zveze, katero je otvoril predsednik Orlovske zveze Jožef Pire. Viharno pozdravljen je nastopil zastopnik ameriškega Orla g. Grdina, ki' je izročil odboru hranilno knjižico z okoli 80.000 K, kot prvo darilo ameriških Slovencev Orlovski zvezi* Nato je govoril vseučiliščni profesor dr. Rozman, zastopnik čehoslovaškega Orla in še več drugih.
Med tem sta došla na zborovanje ministra drj Korošec in dr. Velizar Jankovič, ki sta bila sprejeta; z velikimi ovacijami.
Minister dr. Jankovič je pozdravil zbor s pri -srčnimi besedami, naglašal težke vojne čase, ki so prizadeli toliko gorja, ki pa je imelo za posledico — združitev jugoslovanskega naroda., Pozdravlja Orle kot prve kulturne delavce, ter jih poživlja, naj raz -» prostrejo svoja krila in pohite na jug. Ministrov go» vor je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Zborovanje sta posetlla tudi škofa dr. Jeglič ir» dr. Njaradi, ki sta v iskrenih besedah pozdravila Orle ter jih pozvala k nadaljnemu vstrajnemu delu.
Burno pozdravljen je nato minister dr. Anton Korošec pozdravil zborovalce ter je povdarjal * da je orlovski tabor prinesel našim nasprotnikom veliko presenečenje. Orel raste, njegovi uspehi so sad trdega boja, a Orel je predstavnik boja, vsled česar, je prepričan, da bo tudi nadalje vršil svoje naloge, kakor jih je doslej. Dr. Korošcu so priredili zbovo -valci viharne pozdravne vsklike.
Zborovanje kat. učitelj stva.
Zelo častno število krščansko mislečih učiteljevi in učiteljic se je v soboto zjutraj zbralo na mestnem pokopališču, da tam prisostvuje sv. maši ter se taka pokloni Slomškovem spominu. Na zborovanje, katero se je vršilo v telovadnici dekliške meščanske šole. Ja prihitelo katoliško misleče učiteljstvo iz vso Jugoslavije. Zborovanje je otvoril predsednik SlomSkove zvezo Štrukelj. Besedo je podelil poverjeniku dr. Ve*-stovšeku, ki je izrazil svoje veselje nad tako naravnost velikansko udeležbo. ' Priznal je pogum, zlastri Štajerskega učiteljstva, katero je vkljub pritisku prišlo v tako lepem Številu na zborovanje. Vsi govorniki in govornice so izuažali mnogo lepih misli;
Zborovanje delavstva In rokodelcev.
Tudi delavstvo in rokodelstvo je imelo svoja zborovanja. Zborovanja Je vodil zaslužni voditelj slft» vanskega krščanskega delavstva Jožef Gostinftar* j
Razna draga zborovanja.
Zborovanja so še tudi imeli: Slovenska katoliška akademična liga. Zveza Marijinih družb in rokodelski pomočniki. Vsa zborovanja so bila lepa in o-bilno obiskovana.
Zborovanje Orlic.
Nekaj nad vse lepega in veličastnega je bilo zborovanje Orlic, katerih imamo v Jugoslaviji žo veliko čez 1000 Članic, Na zborovanje 'je prišel tudi» minister dr. Korošec, da pozdravi vse Orlice in so jim zahvali za ves njihov trud. Zal, da nam prostor no dopušča obširno poročati o tem nad vse lepim zborovanjem.
Zborovanje naših bodočih gospodarskih iadevsv Vzhodni
Aziji.
. Inženir Lupša, kateri je bil- dolgo vrsto let v ¡Vzhodni Aziji, je imel nad vse zanimivo predavanje o naših gospodarskih zadevah v Vzhodni Aziji, le žal, da vsled pomanjkanja prostora ne moremo o tem obširneje poročati, kar se bo pa zgodilo ob drugi priliki.
; j Jr" Zborovanje Kmeiske zveze iz Ormoža.
Soboto popoldne je posebni vlak pripeljal čez 400 članov Kmetske zveze iz Ormoža. Ta krajevna organizacija je edina, katera ima lastno, kaj lepo zastavo. Na kolodvoru jih je sprejel Orel. Z godbo m zastavo na čelu so vkorakali na Glavni trg, kjer jih je pozdravil tajnik Zebot, odzdravil je deželni poslanec Meško.
Zborovanje Prekmurcev.
Ko so Prekmurci zvedeli, da hočeta ministra dr> Korošec in dr, Velizar Jankovič videti in pozdraviti osvobojene ogrske Slovence, so se naši Prekmurci zbrali na dvorišču državne gimnazije. Zborovanje je otvoril župan iz Dolnje Lendave, B. Sever, za predsednika zborovanja so si naši vrli Prekmurci izbrali mnogo zasluženega župnika Klekla. Župnik Klekl je v daljšem govoru dal duška veliki radosti slovenskih Prekmurcev, kateri so se prvič zbrali na veliki krščanski slovenski manifestaciji v Mariboru Zdaj smejo Prekmurci ponosno trkati na svoje prsi in reči: Mi Prekmurci smo krščanski Slovenci ! Četa, ki se je tukaj zbrala v tako velikem številu je kvas,'ki bo prekvasil Prekmurje, da ostane vedno krščansko in jugoslovansko. Pozdravil je nato ljutomerskega dekana za njegove zasluge za Prekmurce, na vzoča duhovnika Mihaela Goloba in Anzelma Murna jz Amerike. Ko je še pozdravil vseučiliščnega profesorja dr, Slaviča, ki si je na pariški konferenci za o-svoboditev prekmurskih Slovencev stekel največ za -siug, stopita v dvorano ministra dr. Korošec in doktor Velizar Jankovič. Župnik Klekl pozdravi ob ploskanju in živijo-klici zastopnika osrednje vlade. Prek-jmurska deklica, je stopila pred oba ministra, njima izročila kot skromen dar Prekmurcev, veliko, z zele-* jnim vencem okrašeno pogačo, takozvani „vrtanek", na njej steklenico rdečega vina. Odlična gosta sta bila očividno vzradoščena in sta takoj poskusila rde-•čo vinsko kapljico iz Prekmurja, kar je izzvalo gro-movito ploskanje pri Prekmurcili. Kot prvi je govoril minister za poljedelstvo dr. Velizar Jankovič, V dali-Sem in krasnem govoru je v lahko umljivi srbščini i-azložil pomen našega osvobodilnega boja, čegar najvrednejša straža so ravno Prekmurci in obmejni Slovenci, Ta boj jo končal 'z zmago in kot znak te zmage so mariborski dnevi, kjer so se našli v bratskem objemu Srbi, Hrvati in Slovenci. Slavil je voditelja katoliških Slovencev dr, Korošca, ki je skupno z Nikolo Pašičem izvojeval končno zmago naših idej. Naglašal je bratstvo edinstvenega jugoslov. naroda brez razlike ver po onem: Brait nam mio, ko-je vjere bio. Ni treba niti povdarjati, da so se ude v leženci z navdušenimi živijo-klici zahvalili ministru za lepe in izbrane besede. Načelnik ljutomerskega orlovskega okrožja g. Dragotin Novak je nato s čust-.venimi besedami izročil ministru dr. Korošcu lepo izdelano diplomo častnega članstva, ki je dokaz hvaležnosti in udanosti ne samo Muropoljcev, marveč sploh vseh pomurskih Slovencev. Z navdušenjem pozdravljen je dr. Korošec v krasnem govoru pozdravljal svoje rojake, ki so ohranili v svoji krvi zaved -nost in svobodoljubnosti nekdanjih panonskih knezov. ¡V, ognjevitih besedah je govoril o moči in bogastvu naše mlade države, ki ima obilo kruha in močni armado. („Živela armada!") Ravno Orli so in bodo tista predstraža, ki bo vedno stala v prvi vrsti /.a svobodo in čast ujediniene države Srbov, Hrvuto" m Slovencev. Človek, ki hoče doseči vspeh v živJiMiju, mora imeti veselje do življenja. Mora gledati na zvezde, a ne kamenja pred sabo. Tako je tudi z nami .> SDar krščanskih Prekmurcev predstavlja tak simbol: kruh, ki daje moč in zdravje, in vino, ki pomeni veselje do življenja, do bojev, do končne zmage visokih in krasnih ciljev krščanskega idealizma. Pr9kmurci so z velikim veseljem poslušali krasno izbran govor g. ministra in se veselili, da je njegov prihod napravil iz njihovega zborovanja tako lepo in prisrčno ma-aifestacijo.
Manif3stac'ja za srobodo ziscdanega ozemlja.
V mraku so se zbralo na Glavnem trgu mno -žice okrog 10.000 oseb, da izrazijo svojo željo in zahtevo za svobodo bratov v zasedenem ozemlju. Po tej manifestaciji se je razvila v spremstvu štirih godb baklada po mestnih ulicah.
Obhod po mesto.
T »«daljo zarana zjutraj že ot> prvem svit» Je bilo po mariborskih ulicah, cestah in trgih tako živahno drvenje, kakor šq nikdar v tam mest». Izgle-
dalo je kakor v kakem čebelnjaku, ljudstva se je kar trlo in ko so zadoneli prvi zvoki godb, ki so oznan -jale Mariboru pričetek tega velikega dneva, je že bilo po koncu staro in mlado, ki je navdušeno pozdravljalo številne godbe, ki so igrale po mariborskih ulicah in cestah. Po končani budnici se je začel zbirati narod na določenih mestih. Na Zrinjski trg so na le-pih belcih prišli Orli-konjeniki, krasne in zale po -stave. Njim so sledile narodne noše. Fanfaristi-Orli in alegorija na vozu je bilo nekaj nepopisno lepega . Ogromne množice so bile zbrane v skupini Jugoslov. kmetske zveze. V lepem številu so prihiteli v Mari -bor naši vrli Prekmurci in Medžimurci, častno so bili zastopani Korošci in narod iz zasedenega ozemlja. Nepregledne vrste naših Orlov in Orlic ter naraščaja so korakale z godbami in fanfaristi po mestnih u-Jicah Kaj slikovita je bila četa zastavonošev s krasnimi zastavami, zastavonoša Orlov iz zasedenega o-zemlja, orjaška in lepa postava, zal mladenič je nosil nad vse lepo zastavo, ovito z žalnim ilorom, kar je moralo na vsakega gledalca napraviti bolestno -čaroben utis. Pogled na nepregledne vrste našega Orla je bil tako nepopisno lep, da je pero preokor -no, ki bi le količkaj moglo opisati te prizore. In naše Orlice! Ob pogledu na ta cvet našega naroda, na naše Orle in Orlice, pogled na to avantgardo, je nehalo utripati vsako srce! Kakor armada kralja Matjaža so korakala ta krdela po cestah in ulicah. Povsod uzorna disciplina, nikjer najmanjšega nereda! ' Kje je na svetu kak majhen narod, kateri bi mogel pokazati kaj takega! Ni ga in ga tudi nikdar ne bo. Marsikatere nemške „turnerje" je že videl naš Maribor, toda kaj tacega še nikdar! Vsa okna so bila odprta in še celo naši Nemci so strmeli in občudovali, kaj zmore naš katoliški narod. Ko je bila armada naših Orlov in Orlic ter nebrojne ljudske množice uvrščene v skupinah, katerih je bilo zavsem sedem, se je po deveti uri pričel sprevod proti Glavnem tr -gu. Ko so že prve skupine prikorakale na Glavni trg, se Še zadnje niti premikati niso začele. Kdo bi mogel prešteti te tisoče in tisoče Orla, Orlic, vseh društev in organizacij, ki so bile uvrščene v skupi -ne. In pogled na skupino naših bratov in sester iz neodrešenega dela naše domovine! Na obrazu vseh srčna bol in znaki duševnega in telesnega trpljenja.
Naš Maribor je v nedeljo nekaj videl, kar še nikdar poprej, — krdelo Orlov na konjih. Same zale junaške postave. Kjer koli se jo pomikal sprevod proti Glavnem trgu, ni hotelo biti živijo-klicev, vsklikov radosti in navdušenja, mahanja z robci in šopki, ne konca in ne kraja!
Manifestacijsko zborovanje.
Slavnostni sprevod je prispel v najlepšem redu na Glavni trg. Pri Marijini sohi sredi Glavnega trga je bil postavljen oltar, pri katerem je knezoškof doktor Napotnik opravil tiho službo božjo, Navzoči so bili sledeči cerkveni knezi: Zagrebški nadškof dr, Bauer, ljubljanski škof dr. Jeglič, vrhbosanski škof dr. Sa-rič, križevački grško-katoliški škof dr. Njaradi, za grebški pomožni škof dr. Premuš, Škof iz Sinja doktor Malašič, minister dr. Korošec in drt Velizar Jankovič, ter neizmerna množica ljudstva v pestrih barvah. Med službo božjo je s spremljevanjem vo'aška godbe pelo ljubljansko pevsko društvo „Ljubljana" lepe staroslovenske mašne pesmi.
Po končani službi božji je škof kr. Napotnik pozdravil navzoče cerkvene kneze, duhovnike, zastopnike regenta, Orle, Orlice in vso ljudsko množico. Nato se je pričel prvi orlovski tabor, katerega je o-tvoril Jožef Pire. Pozdravil je navzoča ministra dr. Velizarja Jankoviča ter dr. Korošca. Nato je imel minister dr. Velizar Jankovič sledeči ognjeviti govor:
Želimo, da bi bil ■■ naši ustavi temeljni kamen pravica tudi v verskem vprašanju, Vsi bratje, Srbi, Hrvatje in Slovenci naj imajo pravico, da molijo k Bogu, kakor hočejo. Slovenci, čuvajte svojo vero katoliško! Človek brez vere je prosta žival. Vera je moralna, etična moč in mora biti v vsaki državi, kjer nadvlada napredek. Zgodovina nam kaže, kako je z našimi brati Rusi, ki so vero zavrgli. Nočemo SUŽGr.j stva vere, ampak svobodo versko, društveno in polL tično. V naši Srbiji se pravi: „Brat je mio, koje vere bio " V Srbiji je bilo nekdaj priznano samo pravosla-ve kot drž. vera, vendar je bil vodja srbske vojske katolik, z znamenjem križa je šel v ogenj. Čuvati hočemo versko ravnopravnost. Ravno tako pa tudi politično enakopravnost. Nočemo nikake nadvlade. Nočemo, da bi bil eden narod višji, drugi nižji. Vsi moramo biti ravnopravni. Gledati moramo, da bomo močni in silni po eni misli, čustvovanju in volji, da nas Srbe zaboli, ako Slovence ali Hrvate kaj zadene in obratno, če so Srbi nesrečni, da zaboli tudi Slovence in Hrvate. Mi hočemo vsi eno: eno zemljo, enega vla darja, en parlament, enake zakone za vse. Tu nam boste v pomoč vi, Orli in Orlice. Ko pridete domov, povejte svojim domačim besede brata iz Srbije, da ho čemo vsi eno. H koncu vas prosim, da vsi razumete moje besede kot toplo resnico, kakor sem jih govoril. Danes na prvem našem sestanku, ki menim, da ne ho zadnji, vas pozivam in vabim v našo kraje, da se vedno bolj spoznamo in zbližamo.
Za njim je govoril minister dr. Korošec, ki ;e med drugim v svojem govoru povdaril, da je vojna prizadela našim organizacijam — sovražniki so nam napovedali smrt — težke izgube. Toda mi smo bili prepričani, da pojdemo v novo življenje, da se zopet zberemo v enotne in So novejše vrste. Danes pa Hm kbiemo: EJvo nasl Tu smol Korakati hočemo vedno »aprejl Tu se danes zbirajo naši dijaki in naše dijakinje, naSe delavstvo in nafll obrtniki,, čete naših Orlov in Orli», »eeteta naia prosvetna društva ln
zlasti naše kmetsko ljudstvo. Danes vidimo, da nas je več nego smo domnevali. Meje naših organizacij so se razširile, mi stojimo danes v Hrvatski in Slavoniji, v Bački in Banatu, v Bosni in Hercegovini, mi smo v Dalmaciji. V vseh teh krajih napreduje naša organizacija čimdaljebolj. Pred vsemi pa imajo i:aS zmagoviti prapor Orli in Orlice. Naj polete ter gredo po vsej domovini ter oznanjajo, kamor pridejo, da živimo, da smo močni in da se bomo še krepili. Naprej za našo krščansko prosveto! Pred nami vsemi pa Orli in Orlice!
Ko je nato govorilo še več drugih govornikov, je biio veličastno manifestacijsko zborovanje zaklju -ceno.
Telovadba na Teznn,
O popoldanski telovadbi Orlov in Orlic je samo ena sodba: Kaj takega še v Jugoslaviji ni bilo. Zlasti naravnost vratolomne so bile telovadbe francoskih telovadcev na orodju. Tudi njihove proste vaje je moral vsakdo občudovati.
Po končani telovadbi so nas naši hrvatski gostje iznenadili v narodnih nošah s plesom kolo, kar. je izzvalo ogromno navdušenja.
Poverjenik dr. Verstovšek je prečital brzojavko prestolonaslednika Aleksandra, v kateri se zahvaljuje za pozdrav, poslan mu z orlovskega tabora. Po njegovem govoru je godba zaigrala „Bože pravde"» nakar je bila, javna telovadba zaključena in pred šotori pod tribunami se je razvila prosta zabava.
Zborovanje JugosSovanske Kmsgfske
Dasiravno so zborovanja in slavnosti trajala že 3—4 dni, vendar se še naše vrlo slovensko ljudstvo ni utrudilo. V ogromnem številu so dospeli zaupniki in zaupnice naše kmetske politične organizacije na zborovanje, ki se je vršilo v beli dvorani bivše nemške Kazine na Slomškovem trgu. Prostorna dvorana je bila že pred 9. uro nabito polna vstrajnih našincev iz vseh slovenskih in hrvatskih delov Jugoslavije. Odpreti smo morali tudi vsporedne stranske dvorane in galerije. Zborovanje je otvoril in vodil kmet-poslanec in predsednik JKZ Brodar. Za pod* predsednika je imenoval kmeta Pišeka in predsednika sorodne hrvatske organizacije „Seljačke demokracije" Bariča, za zapisnikarja pa tajnika Žebota. Uvodoma je pozdravil navzoče biskupe Jegliča, Šariča in Njaradija, ministra dr. Korošca, prošta Einspielerja, mestnega gerenta dr. Lesko-varja, Prekmurce in Korošce. Predsednik je v svojem pozdravnem govoru povdarjal, da je orelstvo cvet in najlepši naraščaj naše stranke. Velika večina Orlov in Orlic je ravno kmetskega in delavskega stana! To je naš ponos in dika naše stranke.
Hrvatski seljak Belič, ki je dobil prvi besedo , je prinesel iskrene pozdrave hrvatskih kmetov slovenskim. Kmalu bo ogromna večina hrvatskih seljakov organizirana v hrvatski kmet-ski zvezi, ki se imenuje hrvatska seljačka demokracija in je del hrvatske Pučke (Ljudske) stranke. Vihar navdušenja je nastal v dvorani, ko je govornik povdarjal, da so padle meje, ki so ločile hrvatske in slovenske kmete. Živelo hrvatsko-slovensko bratstvoIj	HH ■■¿•r IHI
Burno pozdravljen je nato govoril minister dr. Korošec. Njegova izvajanja glede političnega položaja, zunanjega in notranjega, glede ra3oih zakulisnih spletk, našega finančnega in sploh gospodarskega položaja, glede naših bodočih ciljev in načrtov, so bila zelo zaiiimiva. Iz dr. Koroščevega govora, ki je bil opetovano prekinjen z viharjem odobravanja, so dobili naši zaupniki dragocenih navodil za svoje delovanje med ljudstvom,1
Nato so govorili: poslanec Vesenjak o državnem proračunu in o davkih, Hrvat Barič o edinstvenosti hrvatskih in slovenskih kmetov, žnpan Krajnc o dolžnosti somišljenikov do stranke, dr. Kulovec o organizaciji Kmetske zveze in o taktiki stranke. Škof dr. Jeglič je slavil požrtvovalnost in neustrašenost našega ljudstva v boju za krščansko in narodno stvar.
Kmet Miha Brenčič je utemeljeval in predlagal resolucije: 1) proti žaljenju kmetskega ljudstva po nekem tajnem vojaškem povelju. 2) Vlada naj za nobeno ceno ne dovoli ukiniti koroške demarkacijske črte. 3) proti laškim grozovitostim v Primorjn. 4) proti nemškim nasilnostim v ozemlju Radgone in Špilja. 5) odobravamo stališče naših poslancev glede izvoza. 6) dovoli naj se prost izvoz živine; izvoz naj se da zadrugam. 7) zahtevamo prost in neoviran izvoz sadja. —• Zborovanje je trajalo 4 ure. Napravili so se razni važni sklepi za naše politično delo.
Politični ogled.
Jugoslavija. Vladna kriza v Beogradu se nadaljuje Regent je najprej poveril nalogo za sestavo nove vlade dr. Vesnicu. Vesnič je skušal stranke sporazumeti, da bi vstopile zopet v vlado. V vseh spornih točkah je bil dosežen sporazum, samo glede vprašanja agrarne reforme se niso mogli zediniti: parlamentarna zajednica in demokrati. Radi tega je tudi Vesnic vrnil regentu peverjeno mu na'ogo za sestavo vlade s poročilom, da mu ni mogoče strank toliko zbližati, da bi se lahko sestavila vlada. Regent je vrnjeni nalog o sestavi vlade zodet poveril Vesnicu. Tokrat je baje upanje, da bo vlada pod Vesničevim predsedst. sestavljena kar najhitreje.
Raska—-Poljska. Poljaki so poslali Rusom odposlance, ki bi naj začeli pogajanja za premirje. Rusi so poljske odposlance sprejeli, a prodiranja boljševiških čet niso ustavili. Ruske čete imajo nalog, tako dolgo nadaljevati ofenzivo, dokler ne bodo Poljaki čisto na tleh. Govori se, da bodo Rusi prodirali do 4. t. m. Rdeče čete so od Varšave oddaljene samo še 30 km. Varšavo in Lvov Poljaki izpraznujejo. Poljske čete so ostavile Lvov in se zatekle v trdnjavo Przemysl, katerega nameravajo Poljaki braniti do zadnje kaplje krvi.
I,
Kmeiska zmza.
$
-îWfJJMB
fiaznamia.
Naši shodi. Kmetska zveza priredi naslednje shode: Dne 8. avgusta po rani sv. maši pri Sv. Lovrencu na Drav. polju (Krajnc), pri Mari-j|a Reki (Žebot). Viničarska in delavska zveza: dne 8. avgusta v Št. Ilju v Slov. gor. v Slov. domu po rani maši (dr. Capuder—dr. Juvan) in pri Novi cerkvi v Halozah (Fekonja), Ribnica na Pohorju (Krepek—Ver), dne 15. avgusta Sv. Andraž v Halozah (Fekonja). Sv. Trojica v Halozah (pri Podlehniku). Pri nas bo v nedeljo 15. avgusta po rani sv. maši velik shod Kmetske zveze na prostem pri cerkvi. Govori urednik Žebot iz Maribora in drugi. Slovensko ljudstvo iz Haloz, pridi v velikem številu.
Shodi K. Z. se vr£e dne 15. avgusta t. 1. popoldne ob 2. uri v Bočni in dne 15. avgusta v Mozirju po prvem svetem opravilu. Na obeh shodih govori dr. Ogrizek. Vsi, ki se zanimate za gospodarsko zadrugo, pridite v obilnem številu !
Sv. Trojica na Halozah. Viničarski shod se vrši v nedeljo 8. avgusta po ranem sv, opravilu pri Novi cerkvi v zgornjih prostorih gostilne g. Filipa Maučič. Govornik iz Maribora. Viničarji vsi na shod.
Sv. Jntij ob Pesnici- Za nedeljo 8. avgusta napovedani shod KZ radi novejših dogodkov ob demarkacijski črti odpade.
/IMadinska organizacija.
H&fcliški in žeenski tabor «ta Oljski gori pri Polzeli.
Dne 29. avgusta (14. pobinkoštna nedelja) nedelja bo na Oljski gori pri Polzeli velik dekliški in ženski tabor za Savinjsko in Šaleško dolino Spored: Ob 10, uri slovesna sv. maša. Cerkveni govor ima č. g. župnik Evald Vračko iz Št, Ilja v Slov. gor. Po cerkvenem opravilu tabor zunaj cerkve, pri katerem nastopajo dekleta in žene govornice iz raznih krajev; pri taboru govori tudi č. g. žup • nik Evald Vračko in drugi govorniki. Agitirajte za obilno udeležbo !j	v
Žene, dekleta, dne 29. avgusta vse na Goro Oljko!
Mladeniči Slovenskih goric. Dne 22. avgusta vsi na tabor k Sv. Lenartu v Slov. goricah 1 Vsi pridite k pozni službi božji, bo cerkven govor za fante, po službi božji mladeniški shod, po večernicah telovadba Orlov. Izkoristimo veličastni mariborski tabor in zanesimo orlovsko misel v vsako župnijo Slov. goric!
Dekanijski dekliški in Ženski shod pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. se vrši na Velike maše dan ob romarskem shodu. Na predvečer ob 4. uri pop. pozdrav romarjev, ob 6. pridiga, pete Iita-nije in rimska procesija. Družbenice Marijine pridejo v procesijah iz vseh župnij dekanije k pozni službi božji, pridiga za dekleta, po pozni službi božji dekliški shod na prostoru pri cerkvi, ob
fcdAfatelji zrfofcrik Kat tiskovno dUraštve,
4. pridiga in večernice. Romarji trikraljevski iz Slov. goric, dekleta, žene, na veselo svidenje na 15. avgusta! Shod mora biti veličasten.
Mladinski dan v Svetinjah. Dne 15. avg. bo pri Svetinjah lepa prireditev, h kateri pridejo vsi sosednji orlovski odseki. Spored. Ob uri pri Kraljici pozdrav ljutomerskega in tomažen-skega Orla, ob 3/49. v Mihalovcih pozdrav sre-diškega, ormoškega in velikonedeljskega Orla, odtod skupni odhod k Svetinjam, tam,ob uri pridiga (g. dr. Medved) in slovesna sv. maša po sv. maši mladinsko zborovanje (g. dr. Medved). Ob pol 2. uri večernice, ob 2h odhod k Voršiču v Veličane, igra: „Raz Marijino Srce", f telovadba Orlov in Orlic, ustanovitev orlovskega j odseka. Pri slavnosti sodeluje svetinjska godba in cerkveni pevski zbor.
Ustanovitev Orla in Orlice: dne 15. avgusta v Ribnici na Pohorju za žnpniji Sv. Lovrenc na $ Pohorju in Ribnica na Pohorju. I&ti dan ustanovitev Orla v Svetinjah pri Ormožu.
Tedenske novice.
0b zlati sv. maši duh. svetnika D. Meška se je nabralo 740 K za katoliški konvikt gimnazije v Murski Soboti.
Izredno slavlje je praznovala fara kapelska: Dne 21. t. m. je bilo poteklo 50 let, ko je č. g. župnik Martin Meško daroval prvokrat sv. mašo. Kako Ijnbi in spoštuje fara svojega dušnega pastirja, se je pokazalo že dan poprej. Dopoldne se je poklonila šolska mladina z učiteljskim zborom, ena deklica je deklamovala pesnitev „Zla-tomašniku", izročivši mu krasen šopek. Po A ve-Marija odzvonenju se je zbrala tisočera množica na prostoru med cerkvijo in župniščem. Med svoki jugoslovanskih koračnic svetinj3ke orlov eke godbe so prikorakali po trikratnem obhodu okoli cerkve pred župnišče kapelski Orli, da ča-stitajo g. zlatojubilantu. Otvoril je častitanje cerkveni ključar Jakob Bratkovič v imenu fare kapebke, načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora Jakob Zemljič je poudarja! v svojem nagovoru, da je g. slavijenec prvi zlatomašnik, odkar obstoja fa'a kapelska. Častilec je sledil častilcu, ki so v izbranih besedah doprinesli gosp. jubilantu svoje častitke. Ginjeno je poprijel g. jubilant besedo, se iskreno zahvalil za voščila in prosil zbrane farane, naj jutri pri slovesni maši prosijo ljubega Boga, da mu nakloni še dalje milost in pomoč v izvrševanju svojega poklica dotlej, da ga pokliče previdnost k sebi. Tudi jezdeci na čilih konjih iz Hrastje-Mote, Radince in drugih vasi so prihiteli in se poklonili g. jubilantu. V odmorih je svirala godba, menjevaje sta pela domači cerkvani pevski zbor in oni od Sv. Jurja. Pri cerkvi so goreli kresi, pokali so možnarji v krasno poletno noč, daleč naokrog oznanjevaje današnje slavlje. — Drugega dne se je 501etnica zlatomaševanja kar najsijajneje obhajala. Pod nebom je šel g. zlatomašnik v procesiji skozi slavoloke in vrsto z narodnimi traki ozaljšanih mlajev v cerkev, kjer mu je zapel ob prihodu cerkveni zbor lepo pozdravnico. Slavnostno pridigo je imel g-, župnik Bratkgvič od Negove, domažin naše fai-e. V izbranih besedah je slavil g. jubilanta kot uzor duhovnika in jugoslovanskega rodoljuba. Pri slovesni asistirani rnaši je streglo nad 30 gospodov stanovskih tovarišev. S krepkim glasom in mladeniškim og njem je pel g. jubilant sv. mašo, kakor nekdaj pred 50 leti. Ljudstvo, ki je napolnilo vso cerkev do zadnjega kotička, je z iropulsivnim navdušenjem in v slovesnem razpoloženju zapelo zahvalno pesem, ki se je kakor zahvalna molitev dvignila proti nebu, k Onemu, ki mu je milostno dal doživeti zlati jubilej! — Slavnostno omizje je združilo vse duhovne gospodje. Vrstile so se napitnica za napitnico. Izzvenele so vse v polnoglasni akord: da bi bilo g. jubilantu priso-| jeno še mnogo cspešnib let v svojem pastirova-\ nju! G. župnik Zemljič, tudi domačin je jubilantu I v vznešeni pesniški obliki izrazil svoje častitke : in mu izročil pesnitev v trajni spomin. Vimenu 3 politične oblasti je častital g. jubilantu okrajni | komisar g. dr. Zavadlal. V ognjevitih besedah [ pa je g. župnik Gomilšek, znani organizator mla-i dine, slavil g. jobilanta. V nadaljnem govoru je razvijal nuj >trebo, da ne smemo pozabiti
I naših novo pkbljenih pokrajin, na naše Prekmnrje, ki se je osvobodilo madžarskega suženjstva. Tam si moramo vzgajati lastno narodno
zavedno jugoslovansko inteligenco, vznikla na lastnih prekmorskih tleh Pozval je navzoče, naj darujejo za podporni fond prekmurskih dijakov. Zbirka je izkazala 800 K. Posebna zahvala in priznanje pa gre g. župniku Stuhecu, ki je kot ceremonijer s finim taktom in veliko požrtvovalnostjo vodil vse slavlja se tikajočih zadev. — Mrak je legal na zemljo, veseljevanje je potihnilo, gostje se poslavljajo od ljubeznjivega gostitelja in razidejo.
Velika narodna slavnost se bo vršila dne 8. septembra v Št. Ilju v Slov. gor. ob priliki proslave lOletnice otvoritve in blagoslovitve Slovenskega doma. Naprošeni so Orli in Orlice, godbe in pevski zbori. Iz Maribora bo vozil v Št. Ilj poseben vlak. Še enkrat prosimo p. n. bratsko društvo, da za isti dan opustijo enake prireditve. — Slavnostni odbor.
Rosarska sovesnfst na Sladki gori se začne 12. agusta zvečer ob 7. uri s pridigo. Dne 13. avgusta boio 4 pridige in sv. maše, zvečer pa rimska procesija. Pride č. g. župnik Gomilšek.
rji na Sladfco gor« iz Slov. gor imajo 11. avg. ob 8. uri romarsko sv. mašo pri Sv. Treh Kraljih, od tam gre procesija pod vodstvom župnika Gomilšeka na Ptuj, kjer se ob 4. uri pop. pridružijo ptujski romarji. Isti dan večernice na Ptujski gori, drugi dan pridiga in odhod na Sladkogoro. Častilci stedkogorske M. B. na veselo svidenje!
Pomoč koroškemu pogcrelcu! Franc in Magdalena Vedenik iz Gare vasi blizu demarkacijske črte med A in B cono sta bila še dopoldne 25. julija na protestnem shodu zoper ukinitev demarkacijske črte v Velikovcu in popoldne na narodni slavnosti v Tinjah. Ko sta se vrnila, sta našla hišo in vse gospodarsko poslopje v plamenih. Pogorelo jima je popolnoma vse. Le nekaj živine, obleko, ki sta jo imela na sebi in 700 K denarja v gotovini sta rešila. Nasprotniki se posmehujeio, češ, da je „vsemu temu kriva veselica." Kdo je zažgal, se še ne ve. Očividci trdijo, da je izbruhnil požar naenkrat v Skednju, v drvarnici in v hiši. Orožništvo raziskuje celo zadevo. Škodo cenijo po današnji vrednosti nad 400.000 K. Zavarovana sta bila za 21.000 K. — Slovenci, treba je priskočiti na pomoč! Pokažimo bratom ob skrajni severni meji, da je slovenska ljubezen globlja od same besede. Darovi naj se pošiljajo na Narodni svet za Koroško.
Gospodarstvo.
Zastrašuje pri žveplanja sodov. Državno vinarsko nadzorništvo v Mariboru nam poroča o slučaju, da je kazala oseba, ki je žveplala vinske sode težke znake zastruplenja. Preizkušnja je dognala, da so vsebovali žveplalni traki, ki so se pri tem rabili, arzen. Iz zdravstvenega ozira se mora poraba takega žvepla v kletarstvu zabraniti. Vinogradniki in kletarji se torej s tem opozarjajo, da so pri dobavljaoju žveplalnih trakov oprezni ter ai naročijo take, le pri zanesljivih tvrdkah, ki izdelujejo arzena proste žveplalne trake! V sumljivih slučajih se naj pošljejo tozadevni vzorci drž. kmetijsko-kemicnem zavodu v Maribor v preiskavo.
Dobava industrijske soli za obrtnike. Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani je dovoljena dobava desetih vagonov industrijske soli. Obrtniki, ki se za sol interesirajo, naj prijavijo svojo potrebo uradu do 10. avgusta 1920.
flevafftosi kobilic, V Orni gori so se zopet pojavile kobilice v veliki množini. Razmnožile so se tako, da je nevarnost, da preplavijo tudi Hercegovino. Škoda, ki so jo napravile kobilice v Črni gori je zelo velika. Sedaj so dovršene vse predpriprave, da se zatre mrčes, predno bi preplavil še druge jugoslovanske kraje.
Sv. Lenart nad Laškim, Naša Kmetska zveza je poslala na osrednje vodstvo v Maribor in na Jugoslovanski klub v Beograd protest proti nameri finančnega ministra, da bi naj plačevali toliko zemljiškega in hišnega davka v dinarih, kolikor smo ga dosedaj v kronah. Kmetske zveze storite svojo dolžnost, da nas ogromni davki ne bodo zadušili.
Sv. Peter na Medvedovem s«la. Izjavljam svo-izstop iz Samostojne kmetijske stranke. Matevž Šmid, posestnik.
Slovenci širite oaše liste 1
vr®to&ffc Fra&fo &bet.
TteL tistane »v. Cfrfl» t MarihoB-n.