DELAVEC-DELAVCTJ!
tUslle delim skupnosil pnd|et|a ItHMI! domiale
ŠTEVILKA 21 - APRIL 1976
"DELAVEC - DELAVCU" Glasilo kolektiva
"TERMIT" Domžale
Ureja uredniški odbor
ZA
DVOJNO
ČRTO
Sedušak Boris - urednik
Habjan Marija Janežič ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Maža j Milan Urbanija Anton Zupanc Olga
Organizacijski odbor
Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
Ta številka Glasila je obširnejša, prinaša vam mnogo zanimivih člankov zato jo berite. V prilogi pa smo dali še osnutek pravilnika sklada vzajemne pomoči .
Bliža se 1. maj, ki je v spomin na či-kaške delavske žrtve v prvih dneh maja 1886, postal mednarodni praznik, praznik dela.
Od takrat pa do danes je delavski razred v stalni ofenzivi in prav je, da letos praznik dela proslavimo še lepše.
ŽIVEL 1. MAJ, PRAZNIK DELA
Urednik
Tisk: Delavska univerza Domžale
SRIiCANJii V VALJEVU
Zvezni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je dne 25. 3• 1976 sklical sestanek vseh predstavnikov podjetij grupacije rudnikov kremenovih peskov in predstavnikov osnovnih organizacij sindikata v teh podjetjih. Sestanek je bil v Valjevu, kjer je bil gostitelj Rudnik kvareno g peska - Nametali Valjevo. Na njem so sodelovali tudi predstavnik-" naše 00S in predstavnik podjetja.
Namen sestanka je bil ugotoviti položaj rudnikov kremenovih peskov pri nas in je zato bila v predpripravi izdelana posebna ekonomska analiza, ki ^e zajemala 4 rudnike (Rudnik Rgotina, Valjevo, Kremen - Novo mesto in Termit Domžale), ki pa so največji proizvajalci kremenovih peskov pri nas. Na sestanjcu so bili predstavniki 12 podjetij in predstavniki Zvezne gospodarske zbornice, Zveze odbora sindikatov, Občinske skupščine Valjevo, Regionalne gospodarske zbornice Valjevo, predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Valjevu in novinarji (loliti-ka, Večernje novosti, Tanjug in dopisniki lokalnega tiska).
Ugotovljeno je bilo na podlagi podanih poročil in v razpravi da je položaj rudnikov kremenovih peskov pri nas iz leta v leto slabši, da si rudniki niso sposobni sami zagotavljati akumulacije za razširjeno reprodukcijo in da bo potrebno z ozirom na pomanjkanje kremenovih peskov pri nas poskrbeti za ugodnejše pogoje pri razširjanju proizvodnih kapacitet, kot so najemanje kreditov, uvoz opreme, carinske dajatve in slično. Kot pomembna surovinska grupacija v panogi nekovin so- rudniki kremenovih peskov z ozirom na položaj ostale surovinske baze v najtežjem položaju, ker se je v preteklosti zanemarjalo njihov razvoj in modernizacija. Z ozirom na težke geološke in eksploatacijske prilike naših nahajališč je težko primerjati produktivnost naših rudnikov s podobnimi rudniki v svetu, posebno pa še če upoštevamo nizko stopnjo opremljenosti in majhen obseg dela. Vsi udeleženci na posvetovanju so bili enotnega mnenja, da je potrebno v okviru naših pogojev dela ugotoviti skupne normative za spremljanje gibanja produktivnosti in si tako pridobljene izkušnje izmenjavati na podobnih srečanjih. Tudi vprašanje politike cen za peske je bil® posredovano navzočim predstavnikom zveznih organov. Ugotovljeno je da porast cen z ozirom na nizko startno osnovo pred leti ne pomeni realnih možnosti za nadaljni razvoj, saj nekateri izmed rudnikov zaključujejo poslovno leto 1975 z izgubo. Skratka srečanje v Valjevu je bila priložnost opozoriti Zvezne organe o poslovanju naših rudnikov kremenovih peskov, imajo skoraj vsi podobne težave in probleme. Zato je bilo sklenjeno, da bi se večkrat zbrali in izmenjali izkušnje, ki naj naj bodo pomoč vsem pri nadaljnem delu.
Epilog odškodninske tožbe z Razbršek Alojzem
Pred dnevi smo z Okrožnega sodišča v Ljubljani prejeli sodbo v zvezi z odškodninsko tožbo nekdanjega našega delavca Razboršek Alojza. Po tej razsodbi je naše podjetje odgovorno za obratno nezgodo Razboršek Alojza v razmerju 75 %, ostalih 25 % pa je krivda samega poškodovanca. Zaradi tega je bilo podjetje obsojeno na plačilo lo3.5oo,oo din odškodnine Razboršku, s plačevanjem redne- mesečne rente 45o,oo din in plačilom pravdnih stroškov 4.77o,oo din.
Ker večina zaposlenih o tej odškodninski tožbi ni seznanjena, vas želim o njej podrobneje seznaniti, da v bodoče do takih primerov ne bi več prihajalo.
Torej Razboršek Alojz iz Zaloga 11 pri Moravčah, se je zapioslil v našem obratu "peskokopi" 19.6.1962. leta. Delal je v glavnem pri nakladanju pranega, mokrega peska iz bunkerjev pralnice na kamione. Dne 27.7.72. pa se je na svojem delovnem mestu pri bunkerjih finih frakcij ponesrečil. Ko je prestavljal škripec po katerem teče jeklena vrv, ki ima skrepersko lopato, je zaradi napačnega ravnanja s škripcem omahnil za njim v bunker, torej z višine cca 3,6o m. Napaka Razborška je bila v tem, da škripca ni enostavno spustil na pesek v bunker, pač pa je ga hotel vreči. Škripec pa je težak vsaj lo kg, pa tudi jeklena vrv, ki teče skozi škripec je težka in oba sta ga tako potegnila za seboj v bunker. Na nesrečo je Razboršek na tisti del bunkerja padel, kjer ravno takrat ni bilo peska. Pri padcu je dobil hudo telesno poškodbo in sicer kompresivni zlom 11. prsnega vretenca in pretres možganov. Tehnični vodja obrata ga je takoj odpeljal k zdravniku v Moravče, ta ga je odpremil dalje v Domžale in Ljubljano, iz katere se je Razboršek sam vrnil še isti dan popoldan. Nato so sledili novi zdravniški pregledi, bolniški stalež itd., dokler ni bil 26. lo. 1973. invalidsko upokojen. V februarju 1975 pa je Razboršek Alojz preko odvetnika Kopač Ivana iz Domžal vložil odškodninsko tožbo, v kateri je zahteval 189.324,00 din odškodnine. Tej tožbi so sledile 4 javne obravnave (ena teh je bila tudi v Drtiji! ), v katerih so bile s strani podjetja zaslišane vse priče, ki so o tej zadevi kaj vedele.
Tako smo v teh razpravah uspeli tudi marsikaj dokazati, da ne drži, kar je trdila tožba in tako smo uspeli tožbeni zahtevek precej znižati. Pri izreku sodbe je sodišče upoštevalo izvedeniško mnenje ing.Vrbanc Milana, da bi zaradi višine preko 3 m vibratov na prednji strani (tam je stal Razboršek! ) moral imeti ograjo, čeprav smo vztrajno zatrjevali, da tam ograja ne more biti, saj potem vibratorja ne moremo več uporabljati -ograja je v napotje! Na eni od obravnav je bil zaslišan tudi primarij klinike dr. Janko Knižanovski, ki je kot sodni izvedenec ugotavljal psiho-
fizične poškodbe Razborška - sicer pa naj pripomnim, da je bilo raznih zdravniških poročil in izvidov za eno polno mapo. Iz vsega tega sledi, da je bil Razboršek spoznan kot 5o % invalid I. kategorije.
Sodbo o kateri sem pravkar pisal, je obravnaval poslovni odbor na svoji 14. seji, dne 4.3.1976 ter po daljši razpravi sprejel sklep, da se podjetje na sodbo ne bo pritožilo, ker nimamo nobenih novih utemeljenih razlogov. Pač pa naj bo za vse nas to ena draga izkušnja, ki naj bi šene ponovila. Se sreča, da smo bili za tovrstne nezgode zavarovani pri "SAVI" , ki nam bo delno plačala visoko odškodnino. Če bi bil ponesrečeni Razboršek takrat vinjen, bi odškodninski tožbi sledila tudi kazenska, nadrejene odgovorne osebe pa bi prav tako prejele svoj "delež".
Zato vas opozarjam, bodite na delu trezni.
Vinko Bleje
o registraciji Glasila
Kot vam je znano, smo v našem podjetju v letu 1968 začeli z izdajanjem našega glasila "Delavec - Delavcu", ki naj bi služilo kot dodatni vir informacij zaposlenih. Glasilo je obravnavalo izključno zadeve s področja dela zaposlenih, zato tudi ni bilo nikjer zunaj podjetja registrirano, ker tovarniška glasila ni bilo potrebno registrirati.
V decembru leta 1975 pa so naše podjetje iz izvršnega sveta SR Slovenije - Sveta za informacije obvestili, da je tudi glasila podjetja prijaviti, tako kot ostala, se pravi v skladu "Zakonom o javnem obveščanju" (Ur. list SRS, št. 7/73). S tem v zvezi sem pristopil k pripravi aktov, ki so potrebni za registracijo. Poleg potrdil o glavnem, odgovornem in tehničnem uredniku, je bilo treba pripraviti tudi "Pravilnik o urejanju in izdaja-
nju glasila", "Sklep o ustanovitvi izdajateljskih razmerij" in Temeljno vsebinsko zasnovo glasila.
O vseh teh aktih so razpravljali zbori delovnih ljudi dne 27.2.1976. in predlagali DS-u podjetja, da akte sprejme in potrdi. Delavski svet podjetja je istega dne na popoldanski seji akte potrdil, dne 5.3.1976, pa sem v skladu z določili teh aktov sklical 1. sejo 12 članskega Izdajateljskega sveta našega glasila.
Izdajateljski svet je organ upravljanja glasila s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki so navedene v teh aktih. Izdajateljski svet se je najprej seznanil z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi in izvolil svojega predsednika - Prebil Dragico iz obrata Ihan.
Na tej seji je bilo sprejeto že tudi več sklepov in sicer:
-	da se anonimnih prispevkov v glasilu ne bo objavljalo,
-	da je razširiti krog dopisnikov glasila - zlasti v obratih,
-	da naj delegati ZD in SIS-ov redno poročajo v glasilu o sklepih s sej skupščin,
-	da naj se sklepi organov upravljanja objavljajo v glasilu (zapisnikarji),
-	da bodo vsi člani izdajateljskega sveta napisali članke v glasilo,
-	da je v glasilu objaviti vse podatke o OD potnih stroških, dnevnicah itd. vseh zaposlenih in zunanjih sodelavcev za leto 1975.
Predsednik izdajateljskega sveta in odgovorni urednik, pa sta prejela vse akte za uspešno delo izdajateljskega sveta in uredniškega odbora.
Oba navedena organa se nahajata v sestavi:
Izdajateljski svet:
Prebil Dragica, predsednik Pogačnik Franc, član Majdič Nande, član Rotar" Stane, član Logar Marija, član Petek Slavko, član Urbanija Anton, član Zupanc Olga, član Goršek Slavko, član Brinovec Mirko, član Cerar Martin, član
Sedušak Boris, gl.odg. in tehn. urednik
Habjan Marija, član Janežič ing. Peter, član Jerman Jože, član Lavrač Jožica, član Maža j Milan, član Urbanija Anton, član Zupanc Olga, član
Organizacijski odbor:
Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
Vinko Bleje
dopisniki, kje ste?
V mesecu novembru preteklega leta, je minilo že sedem let, odkar je izšla prva številka našega glasila "DELAVEC - DELAVCU". Če zdaj malo pogledamo nazaj, kaj hitro ugotovimo, da bi za glasilo lahko storili več, kot smo. Dejstvo je, da smo od izdaje prve številke pa do danes natisnili le 2o številk (! ) ali povprečno še manj kot tri številke letno. Mislim, da smo za to krivi mi sami, ker ne kažemo interesa, da bi dopisovali v glasilo, čeprav je gradiva za objavo dovolj.
Prvi urednik našega glasila, je takrat ob izidu prve številke v uvodniku lepo zapisal, da je glasilo naše, v katerega naj bi dopisovalo čimveč delavcev - samoupravljalcev. Zal pa v praksi še danes ni tako in gradivo za posamezno številko sedanji urednik tov. Sedušak s težavo spravlja skupaj. Delavski svet podjetja, je sicer nekajkrat razpravljal o tej zadevi, vendar se v problem dopisništva ni vtikal, pač pa je spreminjal se-
stav samega uredniškega odbora, ker so tako narekovale potrebe. Tahi na pretekli 13. seji DS-a, dne 12.12.1975, je bil uredniški odbor' delno spremenjen in se sedaj nahaja v sestavi:
glavni, odgovorni in tehnični urednik je:	Sedušak Boris
člani uredniškega odbora pa so:	Habjan Marija
Janežič ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Mazaj Milan Urbanija Anton Zupanc Olga
Ng vas ob tej dobro namerni kritiki in pozivu na dopisovanje obvestim tudi o tem, da bomo morali zdaj naše glasilo prijaviti Izvršnemu svetu SR Slovenije - sekretariatu za informacije, kar doslej ni bilo potrebno. Sama prijava glasila je v teku. S tem pa se je še bolj razširila možnost dopisovanja, saj bomo zdaj lahko objavili tudi prispevke in povzetke sestavkov tudi iz drugih virov, oziroma pisali o stvareh izven našega podjetja.
Vinko Bleje
o letni skupščini
V soboto, 17. januarja ob 16 uri je imela osnovna organizacija sindikata delovne enote "peskokopi" in Uprave redno l^tno skupščino. Skupščina je bila v osnovni šoli v Moravčah.
Po izvolitvi delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, se je pričela razprava o poročilu predsednika OOS, ki ga je podal, temu pa je sledil sprejem letnega delovnega načrta OOS, poročilo nadzornega odbora, finančnega načrta, izvolitev delegata za med-sindikalno sodelovanje, poročilo o skladu samopomoči in točka razno.

Poročila, razprave in sprejemi poročil so si sledili po dnevnem redu, ki smo ga objavili v prejšnji številki Glasila. Vse smo sprejeli po krajši razpravi, nasprotij ni bilo.
Živahnejša debata se je razvila pri poročilu sklada samopomoči, predlagano je bilo nekaj novitet, zato je bil tov. Slevec pooblaščen, da pripravi osnutek novega pravilnika sklada vzajemne pomoči, ki ga bo skupščina sklada potrdila ali dopolnila. Osnutek objavljamo v prilogi Glasila.
Po končani skupščini je sindikat v Gostilni "Kavka" pripravil večerjo, ki se je zaradi živahnosti potegnila pozno v noč. No, to lahko pripomnim, da sta bila debata in komentar na skupščini precej glasnejša in burnejša, delno zaradi prosto debate, delno pa zaradi popitega vina in igranja harmonike.
Sedušak Boris
P
t
prispevek Društvu SRS
za boj proti raku
Delavski svet podjet ja je na svoji pretekli 15. seji, dne 27.2. 1976. obravnaval prošnjo za finančno pomoč Društva - SR Slovenije za boj proti raku. Člani DS-a, so z razumevanjem sprejeli njegovo prošnjo in odobrili l.ooo,oo din pomoči, vsak član delovne skupnosti podjetja pa naj bi prispeval po lo,oo din. Ta sredstva bomo zbrali db izplačilu OD in upam * da ni člana kolektiva, ki svojega prispevka ne bi dal, saj vemo kako ne* varna in zahrbtna bolezen, je rak.
Društvo za boj proti raku obstoja že več let, njegova letošnja naloga pa je med drugim tudi v tem, da pripravlja program vzgojnega in izobraževalnega dela s prebivalstvom iz področja preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka; organiziranje strokovnih srečanj, za dopolnilno izobraževanje zdravstvenih delavcev s področja rakovih obolenj; priprava- in tisk poljudnih brošur o skrbi za zdravje in o raku za prebivalstvo; priprava
in posredovanje prispevkov o skrbi za zdravje in o raku za glasila delov-
nih skupnosti, itd.
>' -
/*

Pravkar pa je minil tudi letošnji Teden boja proti raku (1. - 8.3.76), ki je bil posvečen zadnjemu odkrivanju raka na dojkah - to je bolezni, ki je v porastu.
Vse to nas obvezuje, da bomo tudi v bodoče posvečali večjo pozornost prizadevanju zdravstveni službi in društvom, ki se bore za omejitev te hude bolezni ter jim po svojih možnostih pomagali.
Bleje Vinko
problematika civilne zaščite
Tako kot vse druge gospodarske ortpnizacije, ima tudi naše podjetje v skladu z določili "Zakona o civilni zaščiti" organizirane enote CZ in sicer: v obratu "peskokopi" v Drtiji in na upravi podjetja sta ustanovljeni enoti prve pomoči, v obratu v Ihanu pa poleg ekipe prve pomoči tudi -tehnično reševalna enota in ekipa kurirjev. Žal pa vse te enote niso niti opremljene, niti izurjene. Se največ smo storili z ekipami prve pomoči, saj je že okoli 2o pripadnikov teh enot opravilo tečaj prve pomoči, a so nekateri že zapustili podjetje. Težja situacija pa je pri teh. reševalni ekipi v Ihanu. Ta ekipa do pred nekaj dni ni imela ničesar, če izozamem nekaj 2o let starih gasilskih oblek in čelad. Zadnje dni decembra, smo tej ekipi kupili 14 oblek za CZ, prav toliko škornjev in kap, za ekipo prve pomoči Ihan pa tudi zložljiva nosila, katerih doslej enota ni imela, so pa nujna oprema. Z opremljanjem ekip, bomo v letošnjem letu nadaljevali, ekipe pa usposabljali v tečajih. Da smo s tem začeli tako pozno, so glavni vzrok finančna sredstva, pa tudi predpisi o opremi so se spremenili. Naslednja težava pa je v samih prostorih za hrambo opreme. V Ihanu je tak prostor ob vratarnici, medtem, ko bo za opremo ekip prve pomoči v Drtiji in upravi nabaviti ustrezni omari. Kakor vidite, bomo za opremo in orodje potrebovali še precej denarja, saj mora biti vsak pripadnik CZ primerno oblečen in opremljen, takih pripadnikov pa je v podjetju kar 36. Oprema je draga in zato jo bo treba zelo čuvati.
Bleje Vinko
obrat "Prevozništvo!'
št. Zap. Priimek in ime mes.		skupni staž staž v podj.		redno delo	nadurno delo	skupaj
1.	Oražem Franc	629,55	1.93o,o5	45.724,55	l.oll,6o	49.295,75
2.	Klopčič Martin	396,o5	2.55o,o5	46.839,25	12.6l2,6o	62.397,95
3.	Biaggio Edo	178,2o	464,25	38.922,55	2.875,55	42.44o,55
4.	Gregorič Davorin	1613,95	4.951,5o	45.499,oo	987,9o	53.o52,35
5.	Moneta Ivan	998 , lo	2.69o,45	54.224,lo	1.9o5,55	59.818,20
6.	Otolani Ivan	1 217,3o	2.856,oo	52.5lo,15	2.53o,35	59.113,80
7.	Radoševič Milan	815,55	1.924,35	47.25o,9d	885,oo	5o.875,80
8.	Malin Ivan	1081, lo	4.oo7,85	38.892,35	228,4o	44.2o9,7o
9.	Kovič Janez	656,45	1.991,8o	52.815,oo	2o6,2o	55.669,45
lo.	Kovačič Milan		179.25	37.580,95	2.154,o5	39.914,25
lo-ll	.Kosmač Anton			23.919,45	66l,oo	24.58o,45
4-12.	Gorjup Martin			lo.29o,95	881,5o	11.172,45
13.	Učakar Franc	189,55	446,6o	36.785,3o	1.759,65	39.181,10
14.	Majdič Ivan	123,8o	3.7o9,95	48.675,65	1.193,90	53.7o3,3o
15.	Grilj Rajko	773,15	2.37o,5o	42.638,75	235,95	46.0I8,35
'"TERMIT"' DOMŽALE ©brat ""Peskokopi"
mes . Zap. PTiimek in ime Skupni staž Staž v redno delo nadurno
št.	__________________podjet.___________delo Skupaj
1.	Maža j Milan	465,oo•	1.465,75	63.214,5o	3.995,6o	69.14o,85
2.	Dežela Franc	562,6o	2.o6o,9o	55.lol,45		57.724,95
3.	Klopčič Marta	599,35	2.o54,oo	41.946,oo	3.299,80	47.899,15
4.	Rotar Stane	656,o5	2.4oo,65	45.696,8o	8.19o,o5	56.943,55
5.	Zupanc Olga	316,85	4o2,lo	44.7o2,15	1.211,30	46.632,4o
6.	Majdič J0yži	l6o,4o	436,95	34.56o,35	1. ll6,8o	36.274,5o
7.	Mihelčič Iva	289.25	772,65	35.173,35	1.382,45	37.6l7,7o
8.	Rebolj Vojka	198,4o	778,6o	38.457 , lo	2.532,35	41.966,45
9.	Janežič ing.P.			13.444,65	l.o75,95	14.52o,60
lo.	Burja Franc	997,15	3.295,30	5o.o81,55	3.433,25	57.8o7,25
11.	Koprivšek Stefan	1438,55	3.921,25	5o.9o5,o5	4.821,o5	61.o85,9o
12.	Novak Anton	124o,8o	4.294,75	49.262,3o	2.839,o5	57.636,90
13.	Ci or j up Franc	643,oo	2.287,35	44.6o8,2o	11.555,60	59.o94,l5
14.	Končar Ivan	6o3,9o	1.7oo,lo	45.886,6o	9.o34,45	57.225,o5
15.	Stupica Vinko	626,7o	1.231,10	46.7o8,9o	12.247,15	60.813,85
16.	Osolnik Janez	558,35	2.455,35	34.554,75	1.748,4o	39.316,85
17.	Goršek Alojz	198,8o	779,8o	38.465,55	1.524,80	4o.968,95
18.	Močilnikar Milan	58o,5o	1.891,45	45.238,60	8.817,95	56.528,5o
19.	Učakar Janez	672,4o	2.342,o5	5o.oo3,25	9.566,15	62.583,85
2o.	Smrkolj Vera		162,7o	47.748,75	2.244,20	5o.155,65
21.	Ravnikar Dragica			28.636,5o	836,65	29.473,15
22.	Avbelj Franc	464,55	1.485,oo	36.636,55	724,5o	39.31o,60
23.	Capuder Franc	318,15	848,9o	34.358,o5	4.856,80	4o.381,9o
24.	Birk Franc	98o,6o	2.8o4,85	4o.668,35	3.185,75	47.639,55
25.	Bratun Valentin	256,85	942,85	36.552,95	3.45o, 9o	41.2o3,55
26.	Bregar Franc	669,8o	2.471,55	31.537,o5		34.678,4o
27.	Brinovec Mirko	927,o5	5.261,15	36.2o5,75		42.393,95
28.	Errmenio Štefan	695,65	2.521,35	35.985,80	2.263.55	41.466,35
29.	Gotar Ivan	666,85	3.64o,oo	34.367,55	837,5o	39.511,9o
3o.	Grabnar Rudi	587,6o	2.o62,45	4o.532,lo	3.191,90	46.374,05
31.	Kocjančič Andrej	1146,oo	3.583,15	4o.439,2o	2.316,85	47.485,2o
32.	Kocjančič Ivan	241,9o	9o3,95	36.I08,55	3.26o,35	40.514,75
33.	Kovič Ivan	324,5o	2.7lo,55	33.655,65	693,lo	37.383,80
34.	Joger Ivan	33o,85	885,75	29.o7o,3o	Sol,lo	3l.o88,oo
-35.	Kosmač Iva	445,9o	1.112,25	31.366,2o	4.587,60	37.511,95
36.	Kaplja Ivan	lo27,75	3.785,oo	41.594,o5	3.3lo,7o	49.717,50
37.	Kosmač Franc	543,25	2.218,35	37.988,10	3.3o9,lo	44.o58,80
	38.	Kosmač Jože	194,35	379,10	35.o57,55	1.684,85	37.315,85
	39.	Kovačič Janez	716,7o	3.74o,lo	36.525,15	1.646,85	42.628,80
	4o.	Kunaver Janez	467,2o	1.934,65	36.597,65	66l,oo	39.66o,5o
	41.	Kos Jože	562,35	756,7o	31.3o6,lo		32.625,15
	42.	Levec Pavle	459,8o	1.86o,45	27.156,60	2.187,15	31.664,oo
	43.	Lunder Ciril	66o,9o	4.I06,65	36.735,25	1.885,3o	43.388,lo
	44.	Majdič Anton 121o,3o		4.439,90	45.533,2o	2.972,20	54.155,60
	45.	Majdič Alojz	3o2,oo	654,lo	39.029,25	12.236,25	52.221,6o
	46.	Majdič Nande	94o,2o	4.2o8,lo	39.127,75	4.144,65	48.&2o,7o
	47.	Malin Anton	12o,55	475,75	37.282,60	155,25	38.o34,15
	48.	Marolt Franc	2o4,oo	647,15	47.577,30	33.428,80	81.857,25
	49.	Majce Janez	33o,75	8o7,45	37.3o7,9o*	1.228,75	39.674,85
	5o.	Mlakar Ivan	678,35	3.275,85	38.ol1,lo	587,10	42.552,40
	51.	Mrčun Ciril	554,7o	2.248,75	37.845,6o	1.334,25	41.983,30
	52.	Mal Stane	98,15	313,3o	35.914,o5	1.121,85	37.447,35
	53.	Perger Andrej	157,5o	771,3o	34.566,o5	84o,lo	36.334,95
5-	54.	Peterka Anton			12.791,65	1,7o8,4o	14.5oo,o5
	55.	Prestor Alojz	375,3o	1.635,55	. 37.213,25	2.65o,35	41.874,45
	56.	Prašnikar A.	322,oo	654,lo	38.736,75	4.45o,65	44.163,5o
	57.	Ravnikar Jože	487,65	2.o52,9o	37.632,55	2.14o,45	42.313,55
	58.	Ribič Martin	613,45	2.983,10	36.722,65	1.193,65	41.512,85
	59.	Dragar Ivan	555,5o	2.638,40	37.847,90	898,60	41.94o,4o
	6o.	Lavrač Maks	996,95	5.362,oo	35.283,95	5.358,80	47.ool,7o
8-	61.	Kocjančič Jože			24.196,o5	733,6o	24.929,65
	62.	Smrkolj Vinko	761,35	3.8oo,5o	39.o46,5o	3.726,15	47.334,5o
	63.	Strmljan Jože	277,95	806,80	38.577,90	2.979 ,5o	42.642,15
	64.	Strmljan Franc	97.00	233,25	16.924,o5		17.254,3o
	65.	Sušnik Albin	282,6o	968,55	36.800,55	881,4o	38.933,10
	66.	Trdin Ivan	128,95	662,oo	29. lo7,9o	577,4o	3o.476,25
	67.	Urbanija M.	138,6o	165, lo	4o.593,35	1.578,45	42.475,5o
	68.	Vidergar Franc	526,65	2.736,80	38.059,95	547,oo	41.87o,4o
	69.	Vidergar Jože	358,35	1.592,7o	38.461,60	1.224,35	41.637,00
	7o.	Vrečar Stane	679,6o	1.981,40	41.337,85	3.224,10	47.222,95
	71.	Vidergar Fr.ml	.272,lo	487,oo	37.940,55	6o9,60	39.3o9,25
	72.	Zajc Franc	517,75	2.117,15	40.218,85	849,2o	43.7o2,95
	73.	Mrčun Andrej		17o,5o	35.132,75	3.82o,85	39.124,10
	74.	Mal Janez		176,5o	36.453,85	1.649,7o	38.28o,o5
5-	75.	Mihelčič Filip	149,65	948,9o	13.816,95		14.9l5,5o
	76.	Stegnar Stane		l7o,35	32.924,35	1.943,2o	35.o37,9o
7-	77.	Kosmač Milan	13, lo	lo2,45	18.892,4o	1.3l4,oo	20.321,95
2-	78.	Rokavec Janez	45,3o	lo7,55	6.lo2,95		6.255,8o
obrat "IHAN"
Tek.	Priimek in ime št.	Skupni staž	Staž v podjetju	Redno delo	Nadure S	k u p a j
1. Jerman Jože	2.695,95"	4.415,5o	64.38o,6o	1.795,15	73.287,20
2. Lunar Niko	1.63o,2o	3.75o,lo	46.Sol,15	572,35	52.453,80
3. Paternoster Ivanka	l.ol8,85	3.451,2o	34.879,95	-	39.35o,oo
4. Banko Vera	8o7,2o	2.o26,55	61.252,15	5o7,85	64.593,75
5. Flis Jože	958,65	2.l29,5o	54.2o6,75	6o3,65	57.898,55
6. Štiftar Zvone	424,o5	1.521,45	53.369,90	394,4o	55.7o9,8o
7. Ivačič Irena	523,2o	1.094,45	52.491,25	1.115,20	55.224,lo
8. Gašperlin Anica	322,7o	1.061,6o	47.232,3o	613,80	49.23o,4o
9. Pajer Ivanka	1.556,4o	2.981,3o	43.33o,25	2.752,35	5o.62o,3o
lo. Pogačnik Anton	1.7o3,lo	4.541,25	51.219,45	1.533,75	58.997,55
11. Lunar Jože	1.691,o5	4.598,65	51.629,3o	2.ol5,85	59.934,85
12. Pogačnik Franc	2.ooo,65	4.386,95	55.395,65	1.752,5o	63.535,75
13. Urbanija Anton	7lo,45	2.223,3o	46.785,lo	2.338,5o	52.o57,35
14. Limovšek Boris	713,3o	2.o68,5o	46.962,90	1.35o,8o	51.o95,5o
15. Jeretina Slavko	1.326,lo	1.174,3o	53.79o,2o	13.36o,85	69.651,45
16. Ložar Ani	919,95	2.322,4o	39.518,5o	5.215,30	47.976,15
17. Bergant Marija	174,3o	817,80	39.5o8,75	387,85	4o.888,7o
18. Sušnik Martin	1.146,45	2.606,4o	35.898,7o	1.785,o5	41.436,60
19. Goropečnik Franc	1.593,8o	3.615,45	54.o79,lo	668,25	59.956,6o
2o. Loboda Anton	962,oo	3. 275,55	46.055,95	12.668,75	62.962,25
21. Peterka Franc	1.o77,8o	3.o81,55	36.923,55		41.o82,9o
22. Rožič Franc	958,2o	3.141,35	33.o88,25	l.ol3,5o	38.2ol,3o
23. Kavka Vinko	814,75	3.ool,25	38.819,7o	2l3,8o	42.849,5o
24. Kavka Marko	911,7o	3.lo3,5o	39.972,45	3.326,95	47.3l4,6o
25. Anžič Anton	1.138,15 '	2.927,85	4o.14o,7o	699,4o	44.9o6,lo
26. Škrbec Jože	1.2o3,9o	2.396,oo	4o.ol4,9o		43.614,80
27. Karo Maks	93o,25	2.327,65	41.918,oo	1.o35,55	46.211,45
28. Urbanija Jože	1.462,oo	3.824,5o	39.452,2o	11.6o9,85	56.348,55
29. Grojzdek Marjan	919,3o	3.lo7,25	4o.411,60	1.928,3o	46.366,45
3o. Vidmar Ivanka	1.194,5o	2.153,3o	37.32o,6o	1.491,oo	42.159,4o
3 1. Roš Ančka	864,25	2.olo,35	4o.171,65	1.893,15	44.939,4o
32. Pavovec Miha	876,45	1.996,55	38.873,95	4.191,35	45.938,30
33. Končar Miha	812,3o	2.612,4o	37.o52,15	3o5,75	4o.782,60
34. Gašperlin Janez	878,6o	1.944,5o	39.399,25		42.222,35
35. Lunar Marija	l.oo1,7o	2.887,65	29.165, lo	164,o5	33.218,5o
36. Peterka Karol	1.631,8o	1.628,30	45.o88,35	2.766,90	51.115,35
37. Majdič Jožica	598,5o	1.6o3,lo	39.348,10	1.757,7o	43.3o7,4o
38. Bogataj Ivan	1.629,85	1.264,80	34.828,90	131,55	37.855,lo
39. Cajhen Franc	363,6o	1.46l,oo	41.913,25	3.577,lo	47.314,95
4o. Dimc Vinko	334,55	1.25o,65
41. Kralj Marija	6o6,65	1.273,2o
42. Poljanšek Jože	1441,75	1.088,65
43. Hafner Janez	637,25	92o,15
44. Pirc Janez	287,65	l.o99,80
45. Kokalj Franc	168,9o	8o7,o5
46. Smodiš Emil	1375,o5	683,35
47. Rusjan Florjan	lo95,8o	714,o5
48. Sojer Franc	298,2o	65o,15
49. Cerar Martin	32o,6o	846,7o
5o. Gostinčar Jože	574,95	2.227,45
51. Pogačnik Marko	334,2o	2.541,15
52. Dimc Marija ml.	97,75	312,85
53. Oršič Valant	84,4o	151,25
54. Ježek Vinko	6ol,55	178,4o
55. Kepec Jože		183,85
56. Sonc Brane	94,5o	171,4o
57. Kržan Jože	384,3o	•128,15
58. Rožič Anica	8o6,oo	2.9o3,45
59. Mežnar Štefka	844,25	2.915,35
6o. Lunar Marjan	742,4o	1.511,75
61. Trček Marjan	946,4o	3.o24,80
62. Vidmar Feliks	1415,95	3.o84,2o
63. Kokalj Alojz	lo!2,9o	2.344,7o
64. Bogataj Francka	737,7o	1.849,80
65. Kordež Erika	491 4o	1.47o,o5
66. Bračko Justi	333,6o	468,85
67. Gregorin Ivanka	141,65	713,95
68. Prebil Dragica	lo7,85	449,2o
69. Zaburnič Djordje	591,9o	69 ,o5
7o. Mence Marijan	424,45	I06,lo
71._ Dimc Marija	271,3o	1.231,15
.995,85	1.241,85	41.822,90
.195,9o	1.797,25	41.873,oo
.724,95	12.543,lo	58.798,45
.006,lo	5.371,60	45.935,lo
.955,15	141,15	36.483,75
.845,95	3.278,15	43.loo,o5
.722,00	2.824,o5	58.6o4,45
.622,o5	457,75	45.889,65
.o25,4o	1.796,2o	41.769,95
.691,85	629,2o	61.488,35
.848,25	777,o5	38.427,70
.584,8o		34.46o,15
.211,25		35.621,85
. 197,85	195,lo	16.628,60 5 mes.
.319,75	332,o5	18.431,75 5 mes.
• 267,6o		15.451,45 18.8.75
•37o,85		13.636,75 19.8.75
.951,75		11.464,2o 2o.9.75
.15o,o5		4o.859,5o
.769,oo		41.528,60
.668,60	121,o5	34.o43,80
.423,4o		32.394,6o
.192,8o	6o4,9o	44.297,85
.822,45	126,3o	37.3o6,35
.461,o5	176,oo	4o.224,55
.454,60		35.416,o5
.899,15		35,7ol,60
.288,65		35.144,25
.329,lo	496,55	31.382,7o
.272,9o	285,95	25.219,80
.238,65	45,3o	9.814,5o 1.lo.75
.614,9o		3o.ll7,35
i'l
38
38
43
39
34
38
53
43
39
59
34
31
35
16
17
15
13
lo
37
37
31
28
39
33
37
33
34
34
3o
24
9
28
"Uprava
OSEBNI DOHODKI ZA LETO			19 7 5		
Zap. Priimek in ime	Skupni	Staž v	redno	nadurno	
št.	staž	podjetju	delo	delo	S k	upaj
1. Otrin Janez	1.898,85	3.374,6o	74.363,15	lo.938,oo	9o.574,60
2. Limoni Viljem	2.27o,o5	4.289,20	70.765,65	13.6o2,15	9o.927,o5
'3. Breznik Lovro	5o4,o5	1.6ol,4o	69.6o2,25	2.488,55	74.196,25
4. Bleje Vinko	1.648,35	2.667,5o	63.4o3,65	972,25	68.691,75
5. Sedušak Boris	218,o5	748,3o	56.445,6o	1.176,7o	58.588,65
6. Petek Slavko	2.24o,4o	3.212,65	53.598,8o	1.218,6o	6o.27o,45
7. Slevec Marjan	1.5o2,45	2.o95,4o	52.624!’, 6o		56.222,45
8 . Štiftar M i lena	1.369,5o	2.272,10	48.425,65	3.2o3,9o	55.271,15
9. Merčun Jani	1.623,05	1.o39,lo	45.982,05	5.963,oo	54.6o7,2o
lo. Govekar Davorina	925,5o	2.5o2,2o	42.513,95	4.o85,8o	5o.o27,45
11. Habjan Marija	947,75	2.5o3,3o	42.541,2o	3.112,90	49.lo5,15
12. Kladnik Silva	7o,6o	558,4o	39.54o,35	483,15	4o.652,5o
13. Logar Marija	1.229,7o	2.5o3,o5	42.6o9,15	3.638,45	49.98o,35
14. Sikošek Erna	1.169,45	2. 187,3o	38.174,2o	2.594,85	47.o23,45
15. Štirn Janez	923,6o	2.o3o,15	42.446,20		45.399,95
16. Kosmač Irena			32.536,95	271,15	32.8o8,lo
17. Lavrač Joži	152,o5	655,9o	38.711,60	1.96.1,20	41.48o,75
18. Tavčar Ivanka	l54,oo	6o3,45	37.o98,o5	157,15	38.ol2,65
19. Novak Joži	875,25	2.422,55	38.277,15	3.241,80	44.816,85
2o. Hlebš Vladka	234,2o	462,25	36.317,15	1.008,85	38.o22,45
21. Ing.Jurkošek Ivan	175,25	3o6,55	46.638,4o	1.348,2o	48.468,4o
22. Bolhar Majda	298,95	5o4,65	37.965,3o	3.875,7o	42.644,6o
23. Lavrič Angelca	l.o47,45	2.5o2,15	48.842,6o	3.373,25	55.765,45
24. Mrčun Jože	1.156,65	3.26o,6o	39.o98,6o	8.637,95	52.153,80
25. Peterka Slavka	124,lo	482,8o	32.693,35	686,85	33.987,lo
26. Malin Milka	7o5,oo	2.234,80	28.4o5,8o	1. 159,35	32.5o4,95
27. Žorž Savo	2o8,95	573,15	52.946,2o		53.728,3o
KILOMETRINA ZA LETO 1975.
* 1. Žorž Savo	l6.281,oo din
2. Petek Slavko	37.192,5o
3. Štirn Janez	15.433,5o
4. Govekar Davorina	183,oo
5. Kladnik Silva	1.4o2,5o
6. Oražem Franc	8.122,5o
7. Klopčič Martin	4.578,oo
8. Majdič Alojz	777,oo
9. Stupica Vinko	7.371,oo
lo. Rotar Stane	4.848,oo
11. Avbelj Franc	1.275,oo
12. Končar Ivan	14.525,5o
13 . Maža j Milan	8.482,5o
15. Ivačič Irena	1.o57,5o
15. Banko Vera	276,oo
16. Majdič Joži	l68,oo
17. Flis Jože	11.964,oo
18. Urbanija Tone	4.747,5o
19. Limovšek Boris	11.943,oo
2o. Limoni Viljem	3.886,5o
21. Breznik Lovro	5.299,5o
22. Kmetič Ivan	3.67o,oo
23. Sušnik Albin	9o,oo
24. Štiftar Milena	l68,oo
25. Bolhar Majda	24o,oo
26. Strmljan Jože	2.775,oo
27. Šafarič Branko	l5.47l,oo ■
28. Štiftar Zvone	567,oo
29. Peterka Franc	138,oo
3o. Ing. Strojin Franc	1.5l8,oo
31. Cerar Martin	72,oo
32. Lapajne Tine	9o,oo
33. Malin Ivan	325,5o
34. Novak Anton	186,4o
35. Kosmač Jože	297,oo
36. Dr. Muster Jože	336,oo
37. Sedušak Boris	6.o45,oo
38. Oblak Franc	2.o83,5o
39. Vidergar Jože	3l5,oo
4o. Močilnikar Milan	1.o2o,oo
41. Goršek Alojz	3l5,oo
42. Jamšek Ivan	54o,oo
43. Kovačič Milan	438,oo
44. Biagio Edo	357,oO
45. Majdič Ivan	75,oo
46. Vrečar Stane	172,5o
47. Tavčar Ivanka	45 ,oo
48. Trtnik Janez	l.ol4,oo
49. Permozer Andrej	1. o14,oo
kako bomo obračunavali OD v letu 1976
Na osnovi veljavnega Samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitve osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela kemijskih in sorodnih panog SRS in območnega družbenega dogovora Sob Domžale ter sprejetih sklepov zborov delovnih ljudi, DS, Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ter sprejetega pravilnika o osebnih dohodkih podjetja "Termit" Domžale, vam podajamo tabelarni pregled obračunavanja osebnih dohodkov in drugih prejemkov ter izdatkov iz sredstev sklada skupne porabe.
Osebni dohodki se oblikujejo po naslednjih kriterijih:
osnovne obračunske postavke po delovnih mestih
Zap. št. Naziv delovnega mesta	osnov.obrač.]
1. Direktor	4.6oo,oo
2. Vodja račun.komerc.sektorja	4.371,oo
3. Tehnič .vodja podjetja	4.371,oo
4. Sekretar	3.955,oo
5. Vodja razvoja in investicij	3.955,oo
6. Tehnični vodja obrata	3.955,oo
7. Glavni tehnolog obrata	3.724,oo
8. Glavni geolog	3.724,oo
9. Vodja službe varstva pri delu	3.491,oo
lo. Tehnični svetovalec	3.258,oo
11. Vodja komerciale	3.258,oo
12. Vodja vzdrževalne službe	3.258,oo
13. Geolog	3.258,oo
14. Tehnolog I.	3.258,oo
15. Glavni knjigovodja	3.o27,oo
16. Analitik	3.o27,oo
17. Kemotehnik I.	3.o27,oo
18. Rudarski tehnik I.	3.o27,oo
19. Rudarski nadzornik	3.o27,oo
2o. Konstruktor	3.o27,oo
21. Vodja finančnega knjigovodstva	2.793,oo
22. Izmenski vodja	2.793,oo
23. Vodja skladiščne službe	2.793,oo
24. Ključavničarski mojster	2.793,oo
25. Avtomehanični mojster	2.793,oo
26.	Kovaški mojster	2.793,00
27.	Elektromojster	2.793,oo
28.	Vodja avtoparka	2.793,00
29.	Vodja kotlarne	2.793,oo
3o.	Referent za. osebne dohodke	2.561,oo
31.	Vodja obratoroeiga knjigovodstva	2.561,oo
32.	Finančni knjigovodja	2.561,oo
33.	Vodja odpreme	2.56l,oo
34.	Trgovski potnik .	2.561,oo
35.	Personalni referent	2.56l,oo
36.	Prodajni referent	2.56l,oo
37.	Nabavni referent	2.56l,oo
38.	Mizarski mojster	2.327,oo
39.	Mezdni knjigovodja	2.327,oo
4o.	Saldokontist	2.327,oo
41.	Blagovni knjigovodja	2.327,oo
42.	Šofer	2.327,oo
43.	Bagerist I.	2.327,oo
44.	Bagerist na Pešci ju	2.327,oo
45.	Skladiščnik	2.327,oo
46.	Administrator	2.327,oo
47.	Mehanik I.	2.327,oo
48.	Ključavničar I.	2.327,oo
49.	Električar I.	2.327,oo
5o.	Upravljač parnega kotla	2.327,oo
51.	Miner	2.o94,oo
52.	Administrator II.	2.o94,oo
53.	Kemotehnik II.	2.o94,oo
54.	Rudarski tehnik II.	2.o94,oo
55.	Traktorist	2.o94,oo
56.	Vzdrževalec strojev	2.o94,oo
57.	Bagerist II.	2.o94,oo
58.	Voznik viličarja I.	2.o94,oo
59.	Oddelkovodja	2.o94,oo
6o.	Sušilec kremenovega peska	2.o94,oo
61.	Izdelovalec plastsil peska	2.o94,oo
62.	Pralničar	2.o94,oo
63.	Zidar I.	2.o94,oo
64.	Tesar I.	2.o94,oo
65.	Mizar I.	2.o94,oo
66.	Laborant I.	2.o94,oo
67.	Izdelovalec izolacij .plošč	1.863,oo
68.	Preddelavec tlač. mase in kislih mas	2.o94,oo
69.	Kopač	1.863,op
7o.	Kurir	1.863,oo
71.	Voznik viličarja II.	1.863,oo
72.	Mehanik II.	1.863,oo
73.	Ključavničar II.	1.863,oo
74.	Električar II.	1.863,oo
75.	Kovač II.	1.863,oo
76.	Izdelovalec aluminijevega prahu	1.863,oo
77.	Mlinar na krogljičnem mlinu	1.863,oo
78.	Mlinar na Cimma mlinu	1.863,oo
79.	Vodja nakladalne ekipe	1.863,oo
8o.	Izdelovalec exotermne mase	1.863,oo
81.	Izdelovalec tlačne mase	1.863,oo
82.	Izdelovalec kislih mas	1.863,oo
83.	Zidar II.	1.63o,oo
84.	Tesar II.	1.63o,oo
85.	Mizar II.	1.63o,oo
86.	Laborant II.	1.63o,oo
87.	Mlinar na kamnih	1.63o,oo
88.	Izdelovalec baltimora	1.63o,oo
89.	Izdelovalec likopodija	1.63o,oo
9o.	Izdelovalec premazov in veziv I.	1.63o,oo
91.	Mlinar na dezintegratorju	1.63o,oo
92.	Izdelovalec talil I.	1.63o,oo
93.	Skreperist	1.63o,oo
94.	Mehanik III.	1.63o,oo
95.	Ključavničar III.	1.63o,oo
96.	Učni kopač	1.63o,oo
97.	Delavec na exploataciji in transportu	1.63o,oo
98.	Delavec na rezkarju in krožni žagi	1.63o,oo
99.	Delavec na stiskalnici za brikete	1.63o,oo
loo.	Mlinar na UKL-4	1.63o,oo
lol.	Cestar I.	1.63o,oo
lo2.	Delavec na čeljustnem drobilcu	1.63o,oo
lo3.	Pakiranje talil, barv, izdel. ,itd.	1.63o.oo
lo4.	Sejalec Al in ostalih izdelkov	1.63o,oo
lo5.	Delavec na stiskalnici	1.63o,oo
lo6.	Čistilka	1.63o,oo
lo7.	Nočni čuvaj	1.63o,oo
lo8.	Kurjač peči	1.63o,oo
17 a
2.	gibljivi del po individualnem in kolektivnem učinku
Leta
staž v podjetju
skupni staž
1	11,6o	2,2o
2	23,2o	4,4o
3	34.8o	6,6o
4	46,4o	8,8o
5	'	58 ,oo	11,00
6	69,6o	13,2o
7	81,2o	15,4o
8	92,8o	17,6o
9	lo4,4o	19,8o
lo	116,oo	22,oo
11	127,6o	24,2o
12	139,2o	26,4o
13	15o,8o	28,6o
14	162,4o	3o,8o
15	174,oo	33 ,oo
16	185,6o	35,2o
17	197,2o	37,4o
18	2o8,8o	39,6o
19	22o,4o	41,8o
2o	232,oo	44,oo
21	243,6o	46,2o
22	255,2o	48,4o
23	266,8o	5o, 6o
24	278,4o	52,8o
25	29o,oo	55,oo
26	3ol,6o	57,2o
27	313,2o	59,4o
28	324,8o	61,6o
29	336,40	63,8o
3o	348,oo	66,oo
31	359,6o	68,2o
32	371,2o	7o,4o
33	382,8o	72,6o
34	394, 4o	74,8o
35	4o6,oo	77,oo
Kolektivni učinek pa se izračunava na osnovi postavljenega vrednostnega plana, finančne realizacije in delovne sile.
Primer izračuna osebnega dohodka: za obrat "peskokopi" - primer:
izvršenih ur
neto osnova = 1.863 ,oo din bruto "	= 2.646,4o din
bruto " +12% = 2.963,95 din
184
176 ur rednih =	15 ,o3 din/h
176 "	"	‘=	16,84 din/h
1.	akordne ure	(152 ton x 22,5o	din/tono)	lo8 ur
2.	režijske ure	s % (16,84 din x	34 ur	)	34	ur
3.	režijske ure	brez % (15,o3 x	lo ur	)	lo	ur
4.	dopust (povprečje treh mesecev)	8	ur
5.	dodatek, za nočne ure: 35 (16,84 x 35 ur od tega 5o %)
6.	prazniki ( 3.42o, 15 din
+	572,55 din
15o,3o din 135,75 din 294,7o din
=	3.42o,15	din
=	572,55	din
=	15o,3o	din
=	135,75	din
=	294,7o	din
4.573,45 din : 176 ur x 16 ur) 16 ur
7.	gibljivi del
8.	staž v podjetju 4%	4.573,45 din
11 skupni 8%	415,7o din
4.989,15 din
9.	za stalnost
10.	nadure (16,84 x 8 ur = 134,72 din + 5o %)
(od tega dodatek za nedelj.delo nadurno 134,72 din x 5o%)
415,7o din 668,2o din
199.55	din 399,15 din
161.55	din 2o2, lo din
67,35 din
Skupaj
prispevki za redno delo	29,76	%
" za stalnost	33,49	%
"	za	nadure	7.69	%
od tega 1 % krajev, samoprispevek o,6 % sindikat
6.687,o5 din
1.86l,8o din 11,55 din
90.25	din
4.723,45 din
47.25	din 28,35 din
za izplačilo:
4.647,85 din
.obrat "Ihan": - primer
Skupaj izvršenih ur	=	192
Neto osnova = 1.63o,oo
bruto	"	= 2.3l5,4o	:	184	=	12.58 din/h
bruto	"+2o%	= 2.778,5o	:	184	=	15, lo din/h
izdelano v akordnih urah = 42.ooo kg x o, 11	= 4.62o,oo
1.	akordne ure	l6o
gibljivi del
2.	akor.ure s kol.učinkom 8
3.	po času (popravilo)	8
4.	noč .21 ir izračun 4.4oo,oo : l6o = 577,5o od tega 5o %
skupni staž 6%
staž v podjetju 3% od osnove 4.844,65 drž.praznik	8
(izračun 1,2,3,4 = 4.91o,2o : 176)
=	4.4oo,oo
=	435,oo
=	12o,8o
=	loo,65
=	288,75
=	29o,7o
=	145,35
=	223,2o
=	223,2o
6.oo4,45
za stalnost
nadure ned.	8 5o% od 12o,8o
5o% od 22o,oo loo%
prispevki za redno delo 29,76 % prispevek za stalnost 7,69% prispevki za nadure 33,49 %
161,55
6o,4o
110.00
220.00
6.556,4o
1.786,9o
11,55
l3o,75
4.627,20
od tega 1 % kraj. samoprispevek o,6 % sindikat
46,25 27,8o
za izplačilo
4.553,15_dm
3. dodatek za minulo delo:
a. delovne izkušnje (priznana del.doba)
delov, izkušnje	na j višji odstotek neto
mese, OD delavca
nad	1	do	5	let	1
nad	5	do	lo	let	2
nad	lo	do	15	let	4
nad	15	do	2o	let	6
nad	2o	do	25	let	• 8
nad	25	do	3o	let	lo
na*d	3o	let			12
b. stalnost (delovna doba pri udeležencu sporazuma)
najvišji odstotek neto mes. OD delavca
od	O	do	lo let	2
od	lo	do	2o let	3
od	2o	do	3 o let	4
od	3o	do	4o let	5
4. dodatek za nočno, nedeljsko in nadurno delo:	5o %
6. Cenik del:
Obrat "Ihan":
Izoterm plošče: nad 600 kg do 600 kg Exoterm:	25,oo din 22,4o din
Termoliv: nad 4.000 kg do 4.000 kg Grafitol, Likopodij Lunkeriti, TM	4,oo din 3,4o din 4.7o din 4,5o din
Pakovanje I, 5 in 3,5 kg: nad 1.700.kg do 1,7oo kg	7,9o din 6,60 din
Pakovanje po 2,3 in 2 kg: nad 1.5oo kg do 1.500 kg	8,5o din 7,25 din
Pakovanje II: po 5 in 3,5 kg po 2 in 2,3 kg	2,7o din 3,3o din
Premazi: Tlačni Kokilni	65.00	din 45.00	dih
Grafitol	15,80 din
Briketi: Degazator -po 5 dkg po lo dkg po 1 kg	74.00	din 69.00	din 47.00	din
Talila: Degazator za stiskalnico Ostala talila Calsid	l6,8o din 26,4o din
Ročno mešanje	9,oo din
Kladivar ji: ena faza dela A fine, Carbire Minerali	2,5o din 2,5o din
Krogljični mlini:
Koks
Oglje
FE Skaja in ostalo
13 ,80 din 16,80 din 14,oo din
Mlinski kamni: Glinica
Minerali in ostalo
13,5o din 12,3o din
Cima mlin: Afine in Carbire FE SI - CA SI
13.00	din
24.00	din
Tovornjak TAM:	predlagamo iste t/km, kot so v obratu "peskokopi".
Obrat "peskokopi":
Pralničarji Sušilničarji Skreperisti sušilnice
Izdelovalci "plastsila":
-	za izdelanih 9 ton ali več
-	za izdelanih manj kot 9 ton
Polnilci "plastsila:"
-	za napolnjenih 9 ton in več
-	za napolnjenih manj kot 9 ton
Izdelovalci MKM-1:
-	za izdelanih 17 ton ali več
-	za izdelanih manj kot 17 ton
Polnilci MKM-1:
-	za napolnjenih 17 ton ali več
-	za napolnjenih manj kot 17 ton
Izdelovalci MKM-2:
-	za izdelanih 15 ton ali več
-	za izdelanih manj kot lo ton
-	za izdelanih lo - 15 ton
22,11 din/tono 2,11 din/tono 1,98 din/tono
17,16 din/tono 15,84 din/tono
14,58 din/tono 13,46 din/tono
15,84 din/tono 13,2o din/tono
14,26 din/tono 11,88 din/tono
2o,4o din/tono 17,82 din/tono 18,6o din/tono
Polnilci MKM-2: -	za napolnjenih 15ton ali več -	za napolnjenih lo - 15 ton -	za napolnjenih manj kot lo ton	17,34 din/tono 15,84 din/tono 15,12 din/tono
Izdelovalci MP-6: -	za izdelanih 25 ton ali več -	za izdelanih manj kot 25 ton	13 ,2o din/tono 7,92 din/tono
Izdelovalci MP-5/Sint. : -	za izdelanih 25 ton ali več -	za izdelanih manj kot 25 ton	lo,56 din/tono 7,92 din/tono
Skreperisti "finih frakcij"- dodatek: -	za naloženih nad 23oo ton MPSP-1 -	za naloženih manj kot 23oo ton -	za naloženih nad looo ton MPSP-2 -	za naloženih manj kot looo ton	o,33o din/tono o,238 din/tono 1 ,o56 din/tono 9,792 din/tono
Črpanje vsedlin iz sediment.bazenov - dodatek:
- za proizved. kol. nad looo ton MPSP-2	0,660 din/tono
- za proizved. kol. manj kot looo ton	o,396 din/tono
Šoferji - Domžale: -	prve 4 vožnje s prikolico -	peta in naslednje s prikolico	22,44 Sdin/t/km 27,72 Sdin/t/km
-	prvih pet voženj, solo -	šesta in naslednje, solo Bagerist "pescija" :	35,64 Sdin/t/km 43,56 Sdin/t/km
- izplačilo OD v višini povprečja OD šoferjev - Domžale, upoštevajo pa se le vožnje, opravljene na žel.postaji Domžale!
Šoferji - Moravče (zunanje vožnje): -	prvih pet voženj (solo) ali opravljenih pod 425 ton/km ali -	šesta in naslednje (solo), ali	35,64 din/vož. o,42 din/t/km
opravljenih nad 425 ton/km ali	43,56 din/vož. o,51 din/t/km
- dovoz sur.iz odkopa "Soteska" ali	9,60 din/vož. 1,92 din/tono
vsa ostala dela (priprava materiala oz. pomožna dela), se obračuna vajo kot režijska dela!
Bageristi - Moravče;
- izplačila OD potekajo po kriterijih režijskih delavcev!
Prejemki in izdatki, ki se štejejo med poslovne stroške:
1.	Dnevnice za službena potovanja:
od 8 do 12 ur	96,oo din
nad	12 ur	15o,oo din
2.	Kilometrina:	1,5o din/km
3.	Nočnine: po predloženem računu največ 17o,oo din, brez računa
pa 75,oo din
4.	Povračilo za prevoz na delo'in z dela:
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela nad 4o.oo din po cenikih javnih prevoznih sredstev, ozir / o,5o din ža prevoženi kilometer.
5.	Regres za prehrano med delom:
Regres za prehrano med delom se daje v višini 25o,oo din in se obračunava dnevno. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci - druge osebe, za tiste dneve, ki niso na delu v OZD, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in drugih prostih dni.
Prejemki in izdatki iz sklada skupne porabe:
1.	Regres za letni dopust : v višini 1.2oo,oo din
2.	Solidarnostna pomoč
3.	Odpravnine - nagrade ob vstopu v pokoj:
4.	Nagrade ob delov, jubilejih:
lo let	2.3oo,oo	din
2o let	3.45o,oo	din
3o let	4.6oo,oo	din
multilateralna kompenzacija
V	našem gospodarstvu že dalj časa potekajo prizadevanja za odpravo zadolževanja.
Da bi se izognili tem družbenem zlu v našem gospodarskem organizmu, smo se odločili, da v samih koreninah iztrebimo to nenormalno medsebojno zadolževanje.
V	ta namen sta bila sprejeta dva zakona:
1.	Zakon o zagotavljanju celotnega dohodka
2.	Zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki bo v celoti začel veljati 1.4.1976.
Zakon o zagotavljanju celotnega dohodka pomeni prehod na obračunavanje celotnega dohodka na temelju plačane realizacije (kjer se bo upoštevalo samo tisto blago in storitve za katere je delovna organizacija prejela plačilo, ne pa tisto za katero je bila izdana samo faktura).
Dohodek podjetja bo stvarno prikazan na osnovi tega bo tudi poraba tako ustvarjenega dohodka realnejša. Tako ne bomo mogli trošiti tistega, česar nimamo v žepu.
Dosedanji sistem je dovoljeval, da smo trošili - fektivni denar - nekaj, česar še nismo dobili plačanega in morda tudi nikoli ne bomo dobili plačila, kar vse je negativno vplivalo na tendenco inflacije in nelikvidnosti.
Zakon o zagotovitvi plačil med porabniki družbenih sredstev bo razrešil zamotane dolžniško - upniške odnose v naši državi.
Da bi čim hitreje rešili ta problem, je zakon predvideval obvezno multilateralno kompenzacijo - večstransko medsebojno poravnavo dolgov med OZD v gospodarstvu, da bi se na ta način zmanjšala njihova medsebojna zadolžitev.
V	multilateralni kompezaciji, ki je bila izvedena februarja , so morali obvezno sodelovati vsi uporabniki družbenih sredstev iz področja gospodarstva, zdravstva, bančništva in zavarovanja. Vsi ti obvezniki so morali do 27.1.1976. prijaviti vse svoje dolgove nastale do 31.12.1975, ki so zapadli v plačilo do 25.1.1976.in do tega dne še niso bili poravnani. Poleg tega pa so morali posebej prijaviti tudi dolgove nasproti negospodarstvu, ki ni bilo zajeto v multilateralno kompenzacijo.
£a vse neporavnane obveznosti s<m morale OZD do lo.3.1976. spre-^ jeti program poravnave dolgov do 31.3.1976., pa so morale OZD izročiti upnikom avalirane menice (od banke ali drugih OZD), ki dospejo v plačilo najkasneje do 3o.9.1976. Izpisek iz programa poravnave obveznosti , ki vsebuje vse neporavnane obveznosti in roke za njihovo poravnavo, ter dokaz o izročitvi avaliranih menic upnikom, morajo naše OZD predložiti podružnicam Službe družbenega knjigovodstva do 5.4.1976, v Ur. listu SFRJ objaviti, da predlagajo vsem upnikom sanacijo.
Istočasno t.j. do 27.1.1976, so morale gospodarske in negospodarske OZD prijaviti tudi vse dolgove gospodarstva do negospodarstva in negospodarstva do gospodarstva in negospodarstva.
V našem podjetju smo uspeli z multilateralno kompenzacijo dobiti naslednje učinke:
Prijavljeno din	Skompenzirano din	%
2,46o.000,00	322.781,75	13,08
Če upoštevamo', da je povprečje uspešnosti multilateralne kompenzacije v Jugoslaviji 15,1 %, potem je medsebojna poravnava za naše podjetje še slabše uspela.
S takšnim uspehom poravnave nikakor ne moremo biti zadovoljni in pričakujemo od ostalih udeležencev v bodoče resnejši pristop k tako zastavljenim nalogam.
Ivan Jurkošek, dipl.ing.
stanovanjski problemi
Kakor vse delovne organizacije, tako tudi samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale te dni zaključuje obračune za preteklo leto.
Leto 1975, je samoupravna stanovanjska skupnost naše občine, kar v redu končala svoje delo, saj so bila vsa zbrana sredstva razdeljena, bodisi v obliki posojil individualne gradnje, blokovne gradnje in seveda razdelitve stanovanj socialno ogroženim občanom.
jZa leto 1976 je predvideno povečanje preliva sredstev v stanovanjske namene in seveda se potem tudi lahko nadejamo več posojil v stano-1 vanjske namene.
V letošnjem letu se predvideva gradnje stanovanjskega bloka v Dobu, Lukovici, Moravčah in Mengšu, seveda ob zainteresiranosti organizacij združenega dela, kar bo vsekakor velik pomen za vse zaposlene,kateri sedaj prebivajo na teh področjih.
Spoštovani bralci! V kratkem izide v občinskem poročevalcu nov javni natečaj za gradnjo stanovanj, zato ne zamudite priložnosti, da se, če boste imeli pogoje, udeležite razpisa natečaja.
Slavko Petek
splosna problematika v obratu Ihan
Zopet je leto naokoli in že je tu inventura, pa čeprav bi lahko rekel, da še lanske nismo zaključili (če pri tem mislimo na tisto "pravo inventuro", katera je priznano najbolj neprijetno delo v vsakem obratu, ker pač zmeraj nekaj "fali" ali pa je preveč).
Če pa mislimo na takoimenovano "splošno inventuro", to je pregledom uspehov in neuspehov v preteklem letu 1975.
V splošni oceni dela v preteklem letu, se ne mislim ubadati z številkami in procenti, kateri so dostikrat varljivi in zelo relativni pokazatelji. Pač pa bom skušal z nekaj besedami prikazati kako smo delali, gospodarili in upravljali v našem obratu.
Če bežno pregledamo in primerjamo leto 1975 z letom 1974, takoj ugotovimo, da smo lani z manj delavci naredili več kot predlanskem, kar je vsekakor razveseljivo, vendar moramo pri tem ugotoviti, da gre pri finančnem uspehu lep delček na račun novih cen, ki so bile odobrene v sredini
leta 75'. Pri količini pa je povečanje plod boljše organizacije in večje zavzetosti delavcev in delavk na nekaterih delovnih mestih.
Zelo malo smo povečali proizvodnjo zaradi boljše mehanizacije ali modernizacije našega obrata; več ali manj je delo pri nas še vedno pol obrtniško. Konkretno: v pakovalnici je delo še vedno popolnoma ročno!
Res sicer je, da še tako moderen stroj ne bi mogel napraviti veliko več, vendar bi to delo namesto šest, lahko opravile tri delavke ob manjšem fizičnem naporu in v boljšem delovnem okolju! Sicer pa da ne bom samo kritiziral moram reči, da smo nekaj korakov na poti izboljšav le napravili!
Oddelek izoterm plošč, je bil obnovljen in povečan; čeprav je tu še vedno mnogo fizičnega dela, je vseeno v sedanjem oddelku bolje in tudi naprave so bolj smotrno razporejene.
Nov, v lastnih delavnicah zmontirani mešalec za "Veterol", je druga taka pridobitev, kjer izdelava poteka na bolj sodoben način!
V vseh treh sušilnicah, je bil tudi obnovljen pod s posebnimi jeklenimi ploščicami, s čemer je delno le izboljšan transport s sušilnimi vozički.
Tudi s postavitvijo novega 5o ton. silosa za saje pri oddelku "exoterm", je odpadlo precej fizičnega dela, ker se sedaj surovina prečrpava direktno iz cisterne v silos in ni treba razkladati vreč (razen v slučaju kadar je cisterna v okvari).
Pri notranjem transportu smo uvedli nov električni viličar, ki se uporablja predvsem v oddelku "izoterm plošče", kjer je največ takega prevažanja.
Poleg teh nekaj navedenih glavnih izboljšav, pa smo uvedli lani izdelavo novega artikla imenovanega "sulfexa", katerega zaenkrat mešamo enostavno na tleh z lopatami, kot so včasih mešali beton. Menda za to mešanje, zaenkrat ni mešalca niti pri nas, niti v tujini.
Transport sem že enkrat omenil: feromangan a fine, katerega meljemo v velikih količinah za elektrodno industrijo, je glavni in na težje rešljivi transportni problem. Dobivamo ga namreč razsutega, posamezni kosi pa so težki tudi do 5o kg, zato jih ne moremo razkladati drugače kot z rokami. Ves ta material se dobavlja z vagonom ali z navedenimi tovornjaki. Moram pa pripomniti, da je prva pošiljka po novem letu, bila prvič pripeljana s tovornjakom - prekucnikom.
Kar se same organizacije dela tiče, lahko rečem, da smo napravili določen korak naprej, čeprav smo še daleč od res načrtne organizacije dela.
Pri tem sta zlasti važna Delovni dnevnik in vsakodnevno zasledovanje tako količinske, kot finančne proizvodnje.
Pri prehrani, garderobah, itd., smo v glavnem tam kjer smo bili. Topli obrok dobivamo pri "Napredku" v Domžalah, na obrok so naročeni stalno isti, ker se nekateri delavci nikakor ne morejo "ogreti" za ta način malice.
Kot mnogi-, smo tudi v našem obratu lani uvedli izplačila na knjižice preko banke. Tudi ta slika, je približno ista kot pri teple m obroku. Le nekaj delavcev namreč dviga denar v banki ali na pošti, večina pa dviga plačo s knjižico na dan izplačila v obratu. Da je navada res železna srajca pove dejstvo, da dviga denar v obratu na dan plače tudi nekaj tistih, ki imajo na knjižici že kar lepe vsote prihrankov.
Kar se splošne discipline tiče moram reči, da smo kljub težavam le napravili določen korak naprej. V letu 1975, je bilo tudi (če pogledamo statistiko) mnogo manj disciplinskih razprav kot v prejšnjem letu. Seveda gre nekaj tudi na račun tega, ker nismo vsako malenkanst prijavili komisiji; največ raznih prestopkov smo opravili z medsebojnimi razgovori po oddelkih in ob sodelovanju sindikata in drugih samoupravnih organov.
To naj bi bil kratek pregled nazaj v preteklo leto, o bodočih načrtih pa kaj več v prihodnji številki.
Jože Jerman
• ev
OSNUTEK DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE 1976 - 80 IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM - v razpravi!
Obveščam vse zaposlene, da smo tik pred izidom te številke glasila "Delavec - Delavcu" prejeli z Izvršnega sveta občine Domžale naslednje akte:
1.	DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1976 - 8o.
S tem dogovorom podpisniki opredel ujej o skupne interese temeljne cilje ter naloge razvoja v tem obdobju, poglabljali bodo ustavo opredeljenih socialističnih odnosov, ob sočasnem konceptu družbene samozaščite in razvoju ljudske obrambe ter razvijanju takšnega informacijskega sistema, ki bo prilagojen neposrednim odločanjem delovnih ljudi na vseh ravneh, skrbeti za hitrejšo rast življenjske ravni, ki bo izhajala iz povečane dinamike gospodarske rasti, ekonomičnosti, povečanega izvoza, zmanjšanju uvoza, socialno zaposlovanje zaposlenih, izobraževanje nadaljno ureditev otroškega varstva, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture, itd.
2.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SREDNJEROČNEM NAČRTU RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO LETA 198o.
S tem samoupravnim sporazumom bodo podpisniki sporazuma določali gospodarsko usmeritev na področju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine v obdobju 1976 - 8o soglašali, da bodo skupnosti otroškega varstva združevala sredstva za uresničitev ciljev na področju otroškega varstva do leta l98o.
3.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SREDNJEROČNEM NAČRTU RAZVOJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO LETA 8o'.
Podpisniki kot uporabniki storitev s področja vzgoje in izobraževanja in izvajalci storitev s področja vzgoje in izobraževanja, se s tem samoupravnim sporazumom sporazumejo o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti'Domžale za obdobje 1976 - 8o in medsebojnih pravicah, obveznosti ter dolžnostih pri izvajanju tega samoupravnega sporazuma, da bi s tem zagotovili zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov ter izenačevali delovne pogoje na področju vzgoje in izobraževanja na temelju svobodne menjave dela.
4.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SREDNJEROČNEM NAČRTU RAZVOJA KULTURNE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE OD LETA 1976 - 80.
S tem aktom so določeni poglavitni interesi in cilji na področju kulture v obdobju 1976 - 8o in so z njim urejeni medsebojni odnosi, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje.
Programska usmeritev je v okviru kulturne skupnosti Slovenije, Občinska kulturna skupnost oblikuje enotno kulturno politiko in uresničuje skupne nakoge, dejavnosti širšega pomena in pomoč manj razvitim ter v ta namen združuje sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti.
5.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA TELESNO-KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1976 - 198o.
V telesni kulturni skupnosti bodo po načelih vzajemnosti in solidarnosti
uresničeni, zlasti naslednji cilji:
-	izbbljševali zdravstveno stanje ter telesne in duševne sposobnosti vseh kategorij prebivalstva,
-	izboljševali delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva,
-	izboljševali kulturo in aktivno uporabo prostega časa,
-	vzgajali delovne ljudi in občane ter zlasti mladino v duhu tovarištva, patriotizma, bratstva in enotnosti, tradicije NOB ter aktivnega sožitja med narodi, itd.
6.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SREDNJEROČNEM NAČRTU RAZVOJA SOCIALNEGA SKRBSTVA PREDNOSTNIH NALOGAH SOLIDARNOSTI, IZVAJANJU VZAJEMNIH IN SKUPNIH NALOG ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO 198o.
Ta sporazum zajema programsko usmeritev'na področju socialnega skrbstva, ki bo vsklajena s splošnimi družbenimi potrebami in bo zagotovila izboljšanje družbene skrbi in socialne varnosti za otroke in mladoletnike, za katere ne skrbijo starši ali katerih starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalno rast in življenje -n otroke in mladoletnike prizadete v telesnem in duševnem razvoju; odrasle in invalidne osebe in osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja ali zaposlitve pod določenimi pogoji; osebe, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje in druge osebe, ki rabijo socialno pomoč.
7.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1976 - 198o.
Ta samoupravni sporazum se nanaša na politiko in plan celotne samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale in njenih samoupravnih enot:
-	samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
-	samoupravna enota za graditev stanovanj,
-	samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
To so torej akti, ki so dani v razpravo vsem delovnim ljudem z namenom, da jih proučijo in dajo svoje pripombe nanje do 15. aprila 1976. Pripombe je poslati Odboru za planiranje pri izvršnem svetu Sob Domžale.
Z ozirom na to, da smo za celo podjetje prejeli le po 3 izvode posameznih samoupravnih sporazumov, se bodo le ti nahajali v vsakem obratu pri tehnični vodji obrata in sekretariatu na upravi podjetja in vam priporočam, da si jih ogledate, kajti podatki, ki jih vsebujejo ti sporazumi so zelo zanimivi in iz njih boste zvedeli, kaj vse je predvideno v srednjeročnem programu naše občine.
Vinko Bleje
vtisi s podelitve bloudko-vih nagrad v Velenju
Kot predstavnik društva Partizan iz Dola, v katerem delam že od njegove ustanovitve, to je že več kot 3o let, sem se v decembru 1975 udeležil skupaj s še dvema članoma: dolgoletnim tajnikom društva tov. Vidmarjem in najboljšim smučarjem tov. Premožetom, podelitve Bloudkovih nagrad v Velenju. To najvišje vsakoletno odličje za delo in dosežke v športu je namreč tokrat prejelo tudi naše društvo.
Ker se take reči ne dogajajo in tudi ne sprejemajo vsak dan, sem se namenil, da v našem glasilu na kratko opišem ves potek tega ceremonjala, ki je bil v Velenju, še posebno bogat in raznolik.
V kulturnem domu, je bila slavnostna seja Telesne skupnosti Slovenije.
Na tej seji so bili poleg predstavnikov športa in družbeno političnih organizacij tudi častni gostje:
Mitja Ribičič in Andrej Marinc, direktor "Gorenja" tov. Atelšek, direktor Slovenskih železarn tov. Klančnik, župani vseh bližnih občin in drugi.
Po končani slavnostni seji, je predsednik odbora za podelitev Bloudkovih nagrad tov. Bojan Polak - Stjenka podelil nagrade in priznanja. Podeljenih je bilo sedem nagrad (to je odlikovanja, ki vsebujejo diplomo, knjigo o ing. Stanku Bloudku in So.ooo za društvo ali lo.ooo din za posameznika) ter 27 plaket, ki vsebujejo Plaketo, omenjeno knjigo in lo.ooo din za društvo ali 5.ooo din za posameznika. No, jaz sem prejel tisto nagrado s starim milijonom za društvo, Bojan Križaj, ki je bil tudi med nagrajenci pa je prejel S.ooo din, V imenu vseh nagrajencev, se je zahvalil polkovnik Janez Lušina iz Škofje Loke, nato pa so vsem nagrajencem čestitali tov. Ribičič, tov. Marinc, tov. Atelšek, tov. Klančnik in drugi. S tem je bil prvi del slavnosti končan. Vse nagrajence in povabljene goste je nato v hotelu "Paka" sprejel tov. Andrej Marinc, ki se je v pogovoru z nagrajenci pozanimal o njihovem delu in problemih v društvu ali klubu in ena ura je v prijetjem kramljanju kar prehitro minila.
Že je bilo treba na tretjo in zadnjo prireditev: to je na svečano akademijo v novi velenjski hali, kjer so nastopali poleg najboljših slovenskih športnikov in telovadcev tudi Velenjčani. Akademija je trajala točno dve uri in, ker ste jo verjetno vsi gledali na malih zaslonih, je ne bi še enkrat opisoval.
Po končanih prireditvah se nam je bolj kot običajno mudilo domov tako,
da smo le se za kratek čas ustavili na Trojanah. V Dolu je bila nam^ reč ravno ta večer zaključna proslava Krajevne skupnosti, kajti naše društvo, je bilo odlikovano kot najboljše društvo Krajevnih skupnosti v Sloveniji. Nagrado smo tako izročili predsedniku KS tov. Kuharju, ki je bil tudi sam dolgo vrsto let tekmovalec, enkrat pa celo državni prvak v smučarskem teku.
Ker bo morda komu nenavadno zakaj pišem o našem društvu naj pojasnim. Nagrado, ki jo je društvo dobilo, je posredno vezana tudi z našim kolektivom. Društvo je nagrado namreč dobilo za razna osvojena državna prvenstva, za organiziranje smučarskih in kolesarskih tekmovanj, priznanje za gradnjo rekreativnega centra pri Korentu, smučarske koče, skakalnic, gradnjo ceste na Korenta, trasiranje in planiranje smučarske tekaške steze v Ajdovščini in podobno. Pri vseh teh udejstvovanjih pa so bili udeleženi tudi člani našega kolektiva, zato se vsem „ ki so nam kdaj pomagali v imenu društva najlepše zahvaljujem.
Jerman Jože
vtisi z XII. zimske olimpia-de v Innsbrucku
Ker star pregovor pravi, da si je bolje vsako stvar ogledati dvakrat kot pa nikoli, smo si tudi mi, smučarji iz Ihana in Dola letošnje XII. zimske olimpijske igre ogledali dvakrat. Na samih OI vmes pa še doma nat televiziji, kjer se pa običajno vidi še boljše, kot na samem mestu dogajanja pa še ceneje je.
Preidimo k stvari! Sprva smo bili zmenjeni, da gremo v Insbruck z društvenim kombijem iz Ihana, ker pa je moral ta kombi peljati pionirje na državno prvenstvo, smo na hitro malo "pokrpali" dva stara osebna avtomobila in že smo bili na poti proti prestolnici Tirolske, oziroma pro-
ti letoviškemu kraju Seefeldu, kjer so bile na sporedu vse klasične smučarske discipline, to je teki štafete, biatlon in skoki na normalni skakalnici. Ta kraj smo izbrali zato, ker smo bili vsi pripadniki tako imenovanih "garaških" disciplin.
Ker ravno tako kot v Rim, tudi v Insbruck vodijo vse ceste, se je našel med nami strokovnjak, ki je na karti ugotovil, da je pot v glavno mesto Tirolske iz Lienza bližja preko Italije in nato po Brenerski cesti, smo se obrnili v Lienzu nazaj proti jugozahodu in po skrajno slabi cesti do Briksna na južnem Tirolskem, nato pa zopet do italijansko - avstrijske meje in z južne strani v Insbruck. Vse to nam je vzelo mnogo časa, denarja in živcev namesto enkrat smo šli trikrat prek meje. na zadnjem prehodu v Bremenu smo imeli še celo nekaj težav. Dobili smo vtis, da Avstrijci pričakujejo "komandose", s te strani, mi pa smo bili še posebno sumljivi, ker smo sem prišli po ovinku. No, nazadnje se je vse srečno izsteklo in s triurno zamudo smo bili v Seefeldu, kjer smo na televiziji v našem stanovanju še lahko ujeli posnetek tekmovanja v biatlonu, ki je bil na programu v petek.
Ker so bila v samem Seefeldu na razpolago samo še draga prenočišča za cca 44o,oo din po osebi, smo se raje naselili v bližnjem Sarnizu na sami nemški meji, kjer smo za ta denar dobili pet kompletnih prenočišč z zajtrkom .
V	soboto je bil na sporedu tek žensk na 5 km. Tu smo imeli tudi našo predstavnico Mileno Kordeževo, katera je za moje oko tekla še kar dobro, sicer pa se je precej točno držala tiste "Coubertinove" parole, da je važno sodelovati. No, zadnja^pa vseeno ni bila. Sicer pa smo dobili vtis, da kar se tekoč tiče, imajo glavno besedo severnjaki, Rudi in delno vzhodni Nemci, v novejšem času pa celo Amerikanci.
Sicer pa tudi te tekme niso videli vsi iz naše mini ekspedicije; prav tisti, ki nam je svetoval vožnjo skozi Italijo je bil zopet žrtev lastne vneme. Namesto, da bi se zjutraj odpeljali z nami v Seefeld, so se trijjs odpravili s smučami kar po bližrjici in po neki smučarski progi prišli po eni uri intenzivnega teka namesto na start v Seefeldu k neki krmilnici daleč v gozdu, kjer je neki lovec ravno krmil srne.
Popoldne istega dne, so bili skoki na sporedu. Vstopnice so bile zelo drage, kontrola pa mnogo bolj učinkovita kot pri tekih zato smo si skoke ogledali kar v stanovanju na televiziji. Naši zamudniki pa so zvečer v posnetku gledali še ženski tek, katerega so dopoldne zamudili.
V	nedeljo je bila na sporedu naša "glavna'disciplina : tek na 15 km. Nastopilo je 80 tekmovalcev, med njimi tudi trije moji nečaki, kateri so nastopili v ekipi Južne Amerike, seveda brez vsakih upov na kakšen uspeh.
Zvozili so jo ravno tako, kot Kordeževa ali Jelenc "nobeden ni bil zadnji".
Mi smo se postavili s kamerami na prvi vspon takoj po startu in smo imeli tako tudi priliko videti prav vso svetovno elito, "v teku" iz neposredne bližine. Seveda smo skoraj vse posneli na trak. Ta dan so imeli svoj dan RuSi, saj so osvojili kar prvo in drugo mesto. Zmagovalca Bažukova sem posnel tudi na samem cilju, seveda pa sem moral zaradi tega preskočiti ograjo, pri tem pa sem si poškodoval roko z žebljem in sem moral iskati prvo pomoč v olimpijski ambulanti.
Ker smo bili z devizami že'rbolj pri kraju, smo v nedeljo popoldan odšli iz zasneženega Seefelda in se podali v dolino, v Tirolsko glavno mesto, kjer ni bilo snega, vreme pa prav spomladansko, tako, da so se ljudje sončili pred svojimi hišami.
Nazaj smo jo mahnili preko Vergla, Kutzbihla skozi Felbertaurenski tunel in v šestih urah smo bili že doma, oziroma pri Zajcu v Lahovčah, kjer smo imeli prvo postajo na domačih tleh. S tfem pa naši obiski v Seefel-du še niso bili zaključeni. Rak iz Ihana, ki je bil zadržan pri našem prvem izletu nas je nagovoril, da smo šli še enkrat v Seefeld. Tokrat smo se podali na pot v soboto, predzadnji dan iger in sicer s Kompasovim avtobusom. Ta dan je bil na sporedu najtežji del tekov in sicer na 5o km. V In-sbruck smo prišli, ko so tekmovalci v Seefeldu že startali, zato je bilo treba hitro ukrepati. Najeli smo taksi in že smo bili na poti proti Seefeldu. Šoferju smo naročili, da naj nas zapelje čim bliže starta in cilja, in res nas je potegnil prav do častne tribune. Reditelju na tribuni smo pojasnili, da smo v naglici "ausweise" pozabili v olimpijski vasi in že smo bili prav na tisti tribuni, kjer so bili drugi častni člani: predsednik norveške smučarske zveze, predstavniki Švedske, župan mesta Munchna itd. Z mesta, kjer smo bili, smo imeli res lep pregled na celotno tekmovanje, o vsem dogajanju na progi pa smo bili tudi sproti obveščeni z zvočnikom in raznimi začasnimi bilteni. O samih rezultatih na tem mestu ne bi govoril, moram pa reči, da so nekateri Skandinavci in Rusi v vzpon pred samim ciljem po 5o km teka vozili z večjo hitrostjo kot pa tečemo mi po ravnini v začetku tekme. Nastopil je tudi naš Jelenc, vendar več kot to, da je prišel na cilj, ni mogel doseči.
Popoldan je sledil še "strokovni ogled" res idiličnega Seefelda, ki se nam je ta dan predstavil z novo zapadlim snegom in, kar je še posebno čudno celo v Insbrucku je bilo par centimetrov novega snega. Pred nami je bila še vožnja čez zasnežene Ture.
Jože Jerman
o OO ZSMS
Na zadnjem sestanku predsedstva OO ZSMS "Termit" na katerem je bila tudi predstavnica OK ZSMS Domžale Smrdelj Justi, je bilo sprejetih več posameznih sklepov za nadaljne delo naše osnovne organizacuhe. Tako je bil sprejet program dela za prihodnjih šest mesecev, v katerem je zajeta vključitev v tekmovanju za najboljšo OO ZSMS in najboljšega mladega samoupravljavca, formiranje aktivov po naših TOZD-ih, organizacija raznih športnih srečanj z drugimi aktivi mladih, sodelovanje na proslavah in organiziranje raznih predavanj za mlade o samoupravljanju.
Predsedstvo se je zavzelo za čimvečje vključevanje mladih v samoupravni proces, njihovo aktivnost pri izvajanju stabilizacijskega programa ter izkanju še neodkritih notranjih rezerv. Vključevanje novih članov v OO ZSMS, je tudi eno od stalnih nalog nas vseh.
Mladi, pred nami so naloge in obveznosti, katerih se moramo zavedati in jih izpeljati, kot smo si jih izmislili.
Dragica Prebil
o zborih delovnih ljudi
Dne 27.2.1976. so bili zbori delovnih ljudi zaposlenih v obratu v Ihanu in v obratu "peskokopi". Sklicani so bili z namenom, da se obravnavajo rezultati zaključnega računa za leto 1975. Poleg tega se je potrdil Območni samoupravni dogovor in Panožni sporazum kemijske in sorodnih panog, potrditev 5 letnega pl and razvoja podjetja, kot sledi:
Sprejme in potrdi se zaključni račun podjetja za leto 1975 u ugotovitvijo in razdelitvijo dohodka.
Na podlagi 143. člena ustave SR Slovenije ter 9, 11 in 29. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenim dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, je zbor obrata "Peskokopi" in "Ihan" sprejel družbeni dogovor občine Domžale za razvojno obdobje 1976 -8o z priloženim aneksom in ga predlagal v dokončno potrditev DS-u podjetja.
Na osnovi predloga skupne komisije za Samoupravni sporazum kemijske in sorodnih panog, se sprejme predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov z uveljavitvijo Sindikalne liste za leto 1976. ter se dokončno potrdi in se uporablja od 1.3.1976. dalje.
Sprejme in potrdi se 5 letni plan 1976 - 8o razvoja podjetja.
Razreši se disciplinska komisija v sestavi: Lavrič Angelca, Gostinčar Jože in Moneta Ivan in njihovi namestniki, zaradi neresnosti pri delu.
Sprejme in potrdi se predlog odbora OMO in disciplinsko komisijo v sestavi: Slavko Petek, Gostinčar Jože in Novak Anton in njihovi namestniki: Sedušak Boris, Pajer Ivanka in Majdič Nande.
Sprejmejo in potrdijo se akti: Pravilnik o urejanju in izdajanju glasila, Sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij in Temeljno vsebinsko zasnovo, ki so potrebni pri registraciji našega glasila "Delavec - Delavcu".
Z ozirom na to, da moramo naše glasilo "Delavec - Delavcu" prijaviti IS SR Slovenije - Svetu za informacije, se s tem v zvezi imenuje v "izdajateljski svet" glasila kot člane obrata "Peskokopi" tov. Logar Marijo, Brinovec Mirka in Goršek Alojza, kot člane obrata Ihan pa Cerar Martina in Pogačnik Franca.
Zbora del. ljudi obrata "Peskokopi" in "Ihan", zaradi priprav podjetja na ustanovitev dveh TOZD- ov in uprave kot skupnih služb podaljšuje-ta mandat organov upravljanja sedanje sestave do 15.5.1976. Do tega roka je razpisati volitve po novih samoupravnih merilih.
Sprejme in potrdi se samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa za električno energijo.
Pristopi se k Poslovni skupnosti za realizacijo programa gazifikacije Slovenije .
Za podpis Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji in za podpis aneksa k temu Samoupravnemu sporazumu, se pooblašča tov. Breznik Lovra - tehnič. vodja podjetja, ki je tudi delegat v tej skupnosti.'
Zbor delovnih ljudi obrata "Peskokopi" in "Ihan" sprejemata obvestilo o "Družbeni samozaščiti občine Domžale", na znanje. Imenovan je odbor Družbene samozaščite podjetja, v sestavi:
Breznik Lovro - predsednik in člana Učakar Janez in Urbanija Anton.
Na podlagi zakona o " Samoupiani skupnosti za železniški in luški promet" ter sporazuma o združevanju sredstev v samoupravni interesni skupnosti, je naše podjetje dolžno za pokritje izgube iz leta 1975 prispevati 3,7% od osnove davka in dohodka podjetja za leto 1975, v višini 247.52o,o5 din.
Sprejme in potrdi se Samoupravni sporazum za PTT promet. Za delegata SIS za FIT promet, pa je bil imenovan tov. Petek Slavko.
Joži Lavrač
POROČILO O POTOVANJU V SRBIJO.
Predstavniki "TERMIT"-a in zunanji sodelavci so v času od 18.11. do 23.11.1975. obiskali več livarskih podjetij v Srbiji ter se udeležili IV. strokovnega posvetovanja SR Srbije in se aktivno udeležili letne skupščine Zveze livarjev Jugoslavije.
Najbolj zanimiv je bil ogled naprave za oplaščenje peska v GALENIKI v Zemunu, ki proizvaja cca 7.ooo ton peska letno in ga dobavlja v livarne v SR Srbijo.
Oplaščanje je s pomočjo naprave BARBER GREEN ameriške proizvodnje, ki ima kot osrednjo napravo mešalnik z enim vodoravnim mešalom. Pri ogledu smo ugotovili, da je hlajenje oplaščenega peska slabo, ravno tako pa tudi doziranje hexe in Ca - stearata, kljub kompliciranosti ne obratuje tako brezhibno kot pri nas naprava domače izdelave.
Oplaščujejo pesek, katerega dobavljajo v vrečah iz Rgotine, kateri jim povzroča težave v proizvodnji.
Največja pomanjkljivost je, da ne morejo izdelovati drobno zrnatih opla-ščenih peskov, ker ga ne dobijo.
Sejanje v takem se ni obneslo.
Nadalje smo obiskali Industrijski kombinat GUČA v G uči, ki izključno uporablja naš pesek PLASTSIL - 7, čeprav je podjetje v neposredni bližini dveh proizvajalcev oplaščenih peskov (Galenika, Rgotina). Predstavniki podjetja GUČA so zainteresirani za nadaljne dobave peska PLASTSIL enako tudi za uvažanje kislih nabijalnih mas.
Livarsko posvetovanje v Nišu je bilo značilno po tem, da je največ predavateljev govorilo o izdelavi, uporabi in lastnosti kislih v ognju obstojnih materialov.
Iz tega je razvidno, da so ti materiali v središču pozornosti in moramo čimpreje povečati lastno proizvodnjo.
Letne skupščine Zveze livarjev Jugoslavije sta se udeležila direktor Janez Otrin in Olga Zupanc, kot delegata SRS .
Na letni skupščini je bil izdelan načrt nadaljnega dela.
Med pomembne prireditve lahko štejemo tekmovanje livarjev, ki je bilo na Reki in priprave za V. Kongres livarjev Jugoslavije, ki bo leta 1976 v Splitu.
Olga Zupanc
ZAKLJUČNI RAČUN PODJETJA
Poslovno leto 1975 je zaključeno. Doseženi rezultati pofIovanja nam kažejo, da je bilo po fIo vanje podjetja uspešno In da je podjetje s prizadevanjem celotnega delovnega kolektiva uspelo povečati finančno akumulacijo in doseženi dohodek.
Podjetje je v poslovnem letu 1975 doseglo 120. 527 ton količinske proizvodnje kar je za 10, 6% več kot v preteklem letu.
Dosežena vrednostna realizacija pa je znašala 52. 928.772, 20 din in je bila v primerjavi s preteklim letom povečana za 30, 3%.
Povečanje količinske in vrednostne proizvodnje'je ugodno vplivalo na doseženi dohodek v višini 20. 990.813, 51 din ki se je v odnosu na preteklo leto povečal za 63, 3%.
Za pregled gibanja vam podajamo naslednje poslovne rezultate:
I. PRIMERJALNI PODATKI
Struktura	leto 1974	leto 1975	index
Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Skladi
40.457.707, 92 27.604.236,52 12.853. 531, 40 2. 038. 303, 75
55.732. 677, 46	137,7%
34.741. 863, 95	125,8%
20. 990.813, 51	163, 3%
5. 699. 4ol, 39	279,6%
II. DELITEV CELOTNEGA DOHODKA ZA LETO 1975
%
1.	Celotni dohodek	55.732. 677,46	100
2.	Porabljena sredstva	34.741. 863, 95	62, 3
3.	Dohodek	20. 990.813, 51	37, 7
			%
II	I. DELITEV DOHODKA	20. 990.813, 51	100
4.	Zakonske in pogod-		
	bene obveznosti	1. 923.108, 92	9,1
5.	Osebni dohodki	11. 944. 617, 05	56, 9
6.	Ostali OD	226.724, 30	1,1
7.	Prispevki interesnim		
	skupnostim	1. 178.394, 20	5, 6
8.	Druge zakonske		
	obveznosti	18. 567, 65	0,1
9.	Ostanek dohodka	5, 699, 4ol, 39	27, 2
IV. DELITEV OSTANKA DOHODKA
5. 699.401, 39
%
100
10. Sredstva rezervnega
sklada
11.	Sredstva skupnih rezerv
12.	Sredstva skupne porabe
13.	Del dohodka za družbe-
419.816, 25 284, 970, 05 675. 000, 00
7,4 5, 0 11,8
ne službe
14. Sredstva poslovnega
649.946,15
11,4
sklada
3. 669. 668, 94
64, 4
Iz delitve dohodka je razvidno, da je podjetje v celoti pokrilo zakonske in pogodbene obveznosti ter izplačane osebne dohodke, ostanek dohodka pa razporedilo v sklade.
Delitev celotnega dohodka in dohodka je podjetje izvajalo v okviru finančnih predpisov in sprejetih sklepov organov delavskega samoupravljanja.
Za osebne dohodke je bilo v poslovnem letu 1975 izplačanih 11. 944. 617, 05 ali povprečno 3. 735.87 mesečno na zaposlenega. Ugotovljeno povečanje znaša 35, 20% v odnosu na preteklo leto in temelji na povečani produktivnosti dela, boljšem gospodarjenju ter povečanje življenskih stroškov.
Sredstva ostanka dohodka pa je podjetje razporedilo v sklad skupne porabe (za regres) v poslovni sklad (za osnovna in obratna sredstva) in ostale sklade.
Na osnovi doseženih rezultatov, pričakujemo, da bo doslednejše izvajanje stabilizacijskega programa in uspešno gospodarjenje pripomoglo tudi v bodoče k povečani proizvodnji in boljšim poslovnim rezultatom našega podjetja.
Delitev celotnega dohodka in dohodka po obratih pa je naslednja;
OBRAČUN DOHODKA 31. 12. 1975
H
h
H
Q
O
Ph
0	CD	(D	(M	■vf1	t>	^	CM m
t—	CM	CM	CM	Irt	050
—oo	r-	'f"	oo"	o*	co’	oo t>
o	t>	t>	1	o	m	i	o	1
o.	C'	to	m	.-i	co	co	■-<	co
^4	o	cm*	m*	t>	co	o	co	xh
t—(	CM	CO	CO	CD	CM	05	CM	Tf
CO	05	I>	C-	05	O	05	05	05
ooino5LOinoLO'tf|
CO CM CO CO CM O O f—( 05
Tjl' Tf t> r-T co* o* o' CO* 00
CM05coO'-<r~-0'*|to
c-coin^oocnoosco
cocoooosos^inosos CMI>r-ia5'-IC0l>'#CD CM r-l CO CM to CO CO
co Fi m oo co ■m1 o in in ■M*	,—i cm
m
co
£
C
K
1/5	'—I	cO	^ CM	O	CM
CD	O^)	lO ^	r—1	^
LOGO'—<a:[>CNCDO
000^00000000)0
O ^ CM O ^ CM
^ CM
o co •—*
C-" CM rh M1 00 CO O
m c- co cm
co
xh
O
incoo5co’-ioO'M,oino
OO^COOCOCMCOOCO-lf
coM<a5rHP-HCOcoa5cococM
^4 co 05 r- 05 --i CO CO 05 CO CO in 05
F—I O r—l 1—1 CM
ooco^cocomco
CO CO 05	t- CO t>
co cm in in r-H
CO 05 CO
00 C- co
r—1 i—H 05
CO	CM CM to 00
CM CM CM
minococMc-
O	CO	05	-M*	r}!
05	O	05	■—I	CO	CO
05	05	co	co	m	o
■m1	m	o	t>	co	■M1
o	cm’	co	t'-	m’	Tji
m	co	co	05	co	co
co	r-i	m	co	co	co
o	r-i	co	■«}<	t>
CO	CO	CM
05	l>	l>	05	i-1	CO
m	m	o	if	oo	m
xr	co*	oo*	V	o*	5°
CO	O	O	O	CO	co
c-	CO	CM	CO	CM
05	CM*	rj<	C~	M1*	°
05	05	00	CM	CO	--I
CO	O	CO	rH	CD
CM*	CO*
r-	05	m	o	■-i	cm
ocMOOOtr-
r-i	in	co	o	i	co
CM	05	CO	O	to	CM
r~	05	o	t>	m	rt1
O	CO	CO	CO	o	i—i
cm	m	o	co	t>	o
rH	CM	CM	Tf	T}1	C~
•»"	CM*
cd
"u
cd
N
cd
£ .H
»I
S -C ^ -§
cd
4->
U.
cd
>
-M
a>
T)
V
(h
0.
cd
C
0)
a.
O
^ 2 0) o U Ah
cd
4C
TD
O
x;
o
TJ
rH
<u
T3
C
cd
Ih
"3
cd
"ti
o
c
N
0)
>
XI
o
0)
c
<D
X
X
o
bJO
O
(X
05
At
Cl-
c
o
At
cd
N
a
t>.
o
hjo
05
C
.5
a
a
o
Ph M
O C
• rH *H ,
o. F 3 h At
” o.
•rH
c
cd
k
"o
cd
a
o.
•rH
(h
Ph
"t!
o
c
N
05
>
X
o
05
At
ti.
C
o
At
cd
N
cd
-o
cd
rH
r*
0.
cd ' bo
05
cd
At
T)
O
X
o
TJ
05 g
3 -H t-« Oh
Q O
(h
05
M
05
Ih
cd
>
k- j*
TJ Oj 05
2 #
C/3 m
05
X!
5CM
3
05 C 05
X >N 3 U TJ
nH “t 5 N X
cd cd k At O TD CX O
c« O3 £
3 hH 0.
ti 05 O
5o Q Ph
TJ
cd
rH
At
ti.