Carina i»a piuge in dele phjgov se je anižala V članlru >,-Rak-rane našega kmetijstva« s dne 24. janua-rja 1040 srao pisali, na kak način carina na pluge ovira napredek v kmetijstvu. Kmalu nato se jc po\'Eod bralo, da. bi ukinjenje uvozne car'ne na pluge keristilo samo tujini, ne pa naBeftni kmetu. To stalisče Je 2astopala iz razumijivih iazlog'ov naša indusfcrija Ln njeno aJi od nje odvisno čascpisje. Mi smo že v navedenem članku to stališče ovrgli in isto so storili tudi nekateri drugi listi. Dne 29. februaija je pa iz Beograda pnspela vest, da je mmistrski svet na podlagi člena 15 predioga zakona o obči carinski tarif. odločil, da se na blago iz tarifne št. 552 uvozne cariufiks taiifc zaiža tako, da se ta števiika glasi: Imenovana .številka tarife 552, plugi in njih deli: 1. plugi in teolesa najvcS 20 din ipiej 40 din), najmanj 10 din; 2. dell plugov: a) komadi, težki 5 kg in več, največ 20 din, najmanj 5 d:n, b) komaui, težki do 5 kg, najvci? 20 din, najmaiij 5 din. — Tu je govor o zlatih dinarjiii, kar znači, da se plača od 100 kg uvoženih otrojev r.ajveč 20 zlatih dinarjev (prej 40 din) carine, oziroma se lahko ta postavka pri sestarl.-jenih plugih zniža na 10 zlatih dinarjev za 100 kg teže uvcženega plnga. Pri pcsamezr.ih ddili piugov, l:i ec uvozijo, se pa potem lahko zniža tivozna carina na 5 zlatih dinarjev za 100 kg teže nvoženih delov plugcv. Ker je zlat dinai- vreden 13 n&vadnlh dinarjev, se bo ziuianje uvosne carine zelo poznalo pri ceni phigov, saj ec bo n. pr. oblaoalni piug, težak 93.2 kg, s tem poceni! z& ckrcg 365 din. Prav tako se bodo lahko prodajali po nižji ceni tudi vsi ctragi p!u?:i. Dorna>ia industrija, k: zago\'arja vivazne carine, se pa naj potrudi, da bo izdelovala davolj plugov in v taki ltakovosti kot tujina, pa bo imcia še vedr.o doati eleia, kajti earirta, ki se po tej izpremembi žc plačuje, jih še vedno ščiti v dsjvoljni msri. Odkup vina iu žganja Kakor smo 'že iioročali, se je vlaila odločila, <ia bo po 1'rizadu odkupovala vino in žganje. Ravnatelj PrizacJa dr. Totli sc jc v ta niuuen potial v Srbijo in Vojvodino, da se spozna z raiaiiej-ami tamka.isnjUi pridclovaloev vina iii žg^oaija, dočini so niu razmcre na Hrvat.skem kot Hrvatu itak clofcro Fnaiie. S to akcijo bo Prizad vzel ;z prcmtita odvišek vina in žgan.ta. Nakuri vina in iEranja ae bo vršil lc ocl najre\rnejšth pridelovalcev. Najjirrj se bo cdkupHo v:no v višini največ 3hl pri enein poscetnfku. V v.saki vasi, kjer se Tjo vrSil odkw.p,'.se bo izvoLU aibot petih linictov, lti bodo popisali vino in iganje. ki je v vasi. Prevsoto vinu in žcanje. so bo pii prcvz«mu ta):oj pla^alo. Ccna ne bo nižia kot je to biia v ojKlolncni kiaju obu^ajna. Boljša kakovostna vina se bocio pro<lala v tujmo, iz ostalefa vina se bo pa dolal konjak. žganie se bo prekuhalo, da fco imelo veftji odstotek alkohola. Odkup se pritnc čez 14 clni, in Fioer najprej v Užifki Požcgi. Na Hrvatskem bo vse te posle vršila v imenu Prizada »Gospodarska sloga«, kateri je ravnatelj Prizada dr. Toth kot njen prejšnji"ravnatelj po sebno naklonjen. »Gospodarska sloga« bo te dni izvozila v' Nemčijo 50 vagonov vina iz vseh predelov Hrvatske. Pri poročilih o tem odkupu vina in žgania se nikjer ne imenuje Slovenija, kot da bi pri nas ne bilo revnih vinogradnikov, ki so nujno potrebni pomoCi. Dobro bi bilo, da bi kdo izmed našib. gpspodarstvennikov in voditeljev organizacij spomnil vodstvo Prizada tudi na naše Halcžane in druge revne predele vinorodne Slovenije! Ti bi morda v nmogih piimerili radi dali svoje vino in žganje tudi v zameno za žito, lcaterega hrani Pi'i7ad v svojih skladiščih v obilni meri. Seveda bi taka izmeRjava imela svoje težkoče, tocla ncizvedljiva ni. Kot obmejni kraji bi Slovenci moraii biti doležni že prav posebne tozadevne pažnje Prizada, saj smo prav Lako državljani JugoelfvVije kot Hrvati in Srbi! Prodaja živiae se bo uraclila z zakonom Zavod za pospešc\'anje zunanje trgovine pripravlja urc-dbo, s katero se bo poleg izvoza konj uredil tudi izvoz goveje živine in drugih živalskih proizvodov. Oblasti sili k temu koraku dejBtvo, da tujina iadi vojne v vedno večji meri išče našo živino jn živalske proizvode ter se kupujejo ce!o stvari, ki jih prej nihče ni maral. Z uredbo sc hoče preprečiti prevelik izvoz, ki bi prizadejal pomanjkanje v državi sami, na drugi strani se pa hoče zaščititi naš kmet, ki od visokili cen, lci jih plača tujhia za njegovo blago, nič nima, kajti vse to se primc prekupcev in raznih dcbaviteljev. Zato bo uredba izdelana v tem smi»lu, da bcdo tudi kmetje dsležni višjih cen, ki jih tujina plača za naše blago. Načrt tozadevne urcdbe je Žavodu za pospeševanje zunanje trgovin« predložiJo v pretres ministrstvo U"govine in industrije. Načrt uredbe obsega pravilnik o izvozu živine in živalskih proizvodov, pravilnik o tzvozu konj, pravilnik o izvozu avinj, pravilnik o izvozu jajc itd. Strokovnjaki Zavoda za pospečevanje zunanje trgovine, zbrani na tozadevni konferenci, so k temu načrtu stavili svoje prijx>mbc in bo ure.lba najbrž že v kratkem času stopila v vcljavo. Cene mnetnili guojil Nadroteia proda,ja: apneni dušik v vrečah 186 din, v bobnih 212 din; nitrofcskal I v vrečah 180 din, Nitrofoskal II in III v vrečah 155 din; kalijeva sol v vrečah 140 din; žvepleno-kisli kalij v vrečali 180 din; rudninski superfosfat v vrečah 109—115 din; fosfatna žlindra v vrečah 90—96 din,; kostni superfosfat v vrečah 142 din; kostna moka v vrečah 94 din stot. Vagonslia cena xa skupne dobave: apneni dušik v vreCah 170 din. v bobnih 196 din; Nitrofoskal I v vrnfah 166 din, Nitrofoskal II m IIT v vrečah 141 din; kalijeva sol v vrečah 140 din; žvepleno-kisli kalij v vrečah 180 din; rudniiiski superfosfat v vrečah 100—106 din; fosfatna žlindra 80—86 din; kostni superfosfat v vrečali 123 din; kostna moka v vrečah 90 din. Pri skupni dobavi umetnih. gnojil potom organizacij mora skupna množina naročil znašati vsaj 5000 kg, da se dosežejo ugodnosti na želsznici. Cene lesa in drv V vagonskih pošiljkah, postavljeno na železniško postajo, je imel kubični meter leea slsdečo ceno v dinarjih: SmreJta in jelka: hlodi I. in n. monte 250—300, brzojavni drogovi 195—225, bordonali merkantilni 280—310, filerji 5/6 255—275, trami oetalih mer 260—300, škorete konične od 16 cm dalje 505—525, škorete paralelne od 16 cm dalje 585 do 650, škorete podmerne od 10—15 cm 540 do 560, deske plohi koniCni od 16 cm dalje 450 do 500, deske plohi paraleini od 18 cm dalje 480 do 530. Bukev: hlodi od 30 cm dalje I. in II. 110—130, hlodi za furnir čisti od 40 cm dalje 200—220, deske plohi naravni neobrobdjeni monte 250 do 280, deske plolii, naravni, -ostrorobi I. in II. 420 do 490, deske plohi parjeni neobrobljsni monte 320—360, de&ke plohi parjeni in ostrorobi I. in II. 530—620. Hrast: hlodi I. in II. premera od 30 cm ctalje 200—320, bordonali 750—850, deske plohi boules 830—930, deske plohl neobrobljeni I. in II. 730 do 780, deske plohi ostrorobi (podnice) 800 do 900, frizi I/II širine 5, 6 in 7 cm 700—780 din, frizi I/II štrine 8—12 cm 800—900. Ostaii les: neobrobljeni plohi L in II.: brest 670 do 750, javor 660—740, jesen 700—750, lipa 600 do 650. železniški pragi dolgi 2.60 m in 14><24 cin v obsegu hrastovi 40—45 din, bukovi 21—25 din komad. Drva: bukova 13.50—16.50 din, hrastova 11.50 do 14.50 din 100 kg. Gornji grad 50 din, Kamnik 75 din, Murska Sobota 100 drn, Radovljica 90, Erežice 90 din kubični m.eter. Purani in goske gredo v denar Že od nekdaj je znano, da so Hrvatje mojstri v gojitvi puranov in gosk. Posebno se s tem posiom bavijo kmetje iz okolice Ivanič Grada. Vzreja puranov in gosk je posebno sedaj dobičkanosna, kajti to blago je povsod zelo iskano, prav posebno pa ga iščejo Angleži. V letošnji zimi so sa purani izredno dobro prodajali. Kmetje so gonili purane na sejem v Ivanič Grad pa tudi v Zagreb, kjer so jih pokupile tvrdke ter izvozile v glavnem na Angleško. V teku zime je bilo v Ivanič Gradu prodanih na Angleško 7000 komadov puranov in več sto gosk. Cena puranov je bila 8—10 din kg žive teže, a goskam povprečno 28 din komad. Cene vina na Hrvatskem Iz moslovačkega vinogorja so prodali večjfe količine vina v Sisak, BjoloVar, Ivanič Grad ter deloma v Zagreb. Novo vino se je prodajalo po 2—3.50 din liter, staro pa po 3—5 din, muškat pa po 5.75 din liter. V Voloderu nameravajo postaviti veliko moderno zadružno klet. »Gospodarska sloga« že kupuje vino v pcsameznih najrevnejših predelih Hrvatske. Dne 24. februarja jc kupila v Kašini 10.100 litrov vina, dne 25. februarja v občini Sv. Ivan Zelina 24.900 litrov. Z odkupom se nadaliuje po vseh siromašnih vinorodnih predelih Hrvatske. Vino se pri prevzeirm takoj plača, da si lahko ljudje kupijo živež in druge najpatrebnejše življeniske potrebščine. Drebne gospodarskc vesii 712.750 glav žive živine smo izvozili v letii 1939. v tujino. Vrednost te živine znaša 665,1 mUij. dinarjev. Svinj se je izvozilo 298.439 glav, zanje smo dobiJi 484,1 milij. din; goved 35.253 glav, za katere smo dobili 107,7 milij. din; telet 9670 glav v vrednosti 7,4 milij. din; konj 9146 komadov v vrednosti 29.13 milij. din; drobnice pa smo izvozili 360.212 glav, za katero emo dobill 36,7 milij. din. Namesto blaga denar. NaSa driava je doslej trgovala z Italijo na ta način, da se je naSe blago enostavno zarr.enjak) z italijanskim. 45e pri trgovskih. pogodbali je bilo določeno, da moramo od Italijanov vzeti blaga vsaj v isti višini vrednosti, kot ga Italrjanom prodamo. Blago se torej ni plačevalo ne pri nas ne pri Italijanih » denarjem. Le če smo n. pr. mi Italijanom dal? več blaga kot smo ga od Italijanov prejeli, se jo to nazjiačilo v tako zvanem klirinškem saldu, kl nara je povedal. kojiko nam Italijani dolgujtjffl ali obratno. Sedaj je naša vlada poudarila, da raje vidi, da se v bodoče plača blago z denarjem (devizami). Italijani o tem našem stališču razmišljajo In lzgleda, da jim nič kaj ne diši. Švica kupuje našo pšenioo. Odkar je Izbruhnila vojna, je švica pri nas kupila za asem milijonov švicarskih frannkov več pšenice kot jo je kupila v prejšnjih letih. Svicarski frank je vreden 12.35 din. Sejmi živinski in svlnjski sejml v Mariboru so radi ponovnega pojava slinavke in parkljevke do nadaljnjega prepovedani. Obftina Sv. Krištof javlja, da »ta sejma v LaSkem in pri Sv. Marjeti pri Rlmakih Toplicah, ki bi se morala vršiti 21. marca, prelozena in bo sejem pri Sv. Marjeti 18. marca. 11. marca svinjski: Središče; živinski in krarnarski: Dol pri Hrastniku (namesto 10.), Kapele prl Brežicah (namesto 10.), Sv. Jurij ob Taboru (namesto 10.); živinski: Slov. Bistrica — dne 12. marca svinjski: Ormož; živinski in kramarski: Sv. Jurij prl Celju-trg; tržni dan: Dolnja Lendava — 13. marca svinjski: Celje, Ptuj, Trfcovlje; živinski In kramarski: Zidani most 14. marca živinaki: Crensovci; tržni dan: TurnlSče; živinski in kramarski: Muta, Sv. Vid pri Grofcelnem — 15. marca goveji in kramarski: Prosenjakovci, Pleterje; tržni dan: Trbovlje — dne 16. marca svinjski: Brežice, Celje. Trbovlje. Cene živine po sejmih Voli. Maribor 5—6.50 din, Slov. Konjice prvovrstni 6—7 din, ostali 5—6 din, Kranj 6—6.50, Crnomelj 6 din kg žive teže. Plemenski voli so bili v Mariboru po 5.50—7 dtn kg žive teže. Bikl. Maribor 4—4.75 din, Zagreb 4.50 din kg žive teže. Krave. Maribor debele in plemenske 4—5 din, sa klobasarje 3.25 dln, Slov. Konjice 4 din, Kranj 5—5.50 din, Crnomelj 4 din, Zagreb debele za mesarje 4.50—5.50 din kg žive teže. TeUce. Maribor 5—6 din, Kranj 5.50-6.50 din 1 kg žive teže. Teleta. Maribor 6 din, Slov. Konjice 5 din. Kranj 7—8 din, Zagreb 6.50—7.50 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 80 do 180 din komad, 1 kg žive teže pa 5.50—6.75 dln. V Kranju so bili 7—8 tednov stari prašički 150—260 din komad, v Črnomlju pa 8 tednov stari 150 dln komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 7—8 din, Slov. Konjice 6—7 din, Kranj 8.50—9.50 din kg žive teže. Debele svinje (Speharji). Ptuj 8.25 8.75 din, Kranj 10—11 din, Zagreb sremski 9.50 -11 din 1 kg živc teže. Tržne cene Krma. Maribor sladko aeno 120—140 din, kislo seno 100—115 din, lucerna 150 din, pšenična slama 65 din stot. Mlefini izdelki. Mleko: Maribor 2—2.50 din, Sl. Konjice 2 din, Kranj 2—2.50 din liter. Surovo rnaslo: Maribor 30—32 din, Slov. Konjice 40 din kilogram. Jajca. Maribor 0.75—1.50 din, Slov. Konjice 1.50 din. Kranj 1.50 din komad. Krompir. Maribor 1.75—2.50 din, Kranj 1.50 din kilogram. Fižol. V Mariboru je bilo te dni prodano 400 kg fižola cipro po 9 din kg, tržno poročilo pa beleži ceno fižola na 6 din kg. Zelenjava. Kilogram Cebule 2.50—3 din, česna 8-10 din, karfijole 8—12 din, radiča 16—18 din, kislega zelja 4 din, hrena 7—9 din. Komad zelja cSo 6 din, repe 0.50 din, ohrovta do 5 din, endivije do 3 din, pora do 1.50 din, kolerabe 1 din, redkve 0.50 din. , Perutnina. Kokoš 23—32 din, piščanec 15—33 din, gos 45—50 din, puran 50—60 din, raca 25 <k> 28 din komad. >¦ ¦k Odgovor na gospodarsko vprašanje X. %. K. Krivcla, da jabolčnik ni čist, je najbrž v tem, ker še ni čisto povrel radi mrzle jeseni. Počakajte na toplejše vreme, oziroma jabolčnik segrejte (o tem smo že pisali) in se ravnajte po tem, kakšen bo jabolčnik, ko bo pravilno segret. Ce bo spet jel pomalem vreti, se bo očistil sam od sebe, če pa ne, ga očistite z želatlno. Na hektoliter vzemite 12—15 gramov želatlne, jo zrežite, polijte s toplim jabolčnikom, da se raztopi, nakar ji prilijete še malo jabolčnika, vse sJtupaj raztepete s poparjeno brezovo metlico, nekaj časa prelivate iz posode v poaodo, da se mztopina želatine razpeni, nakar vse skupaj vll- jete v sod jabolfinika, ki ga mlslite člstiti. JabolCnik mora biti prej pretočen in ne sme biti na drožeh. Čez 14 dni jabolčnik odtočite v zmerno zažveplan aod. Pred ČiSčenjem je dobro dodati jabolCniku čreslovino. Vsekakor pa pred čišdenjem vsega jabolčnika napravite poskus v malem, da boste videli, kako se čiščenje obnese. J. F. Sv. Anton. Če ste res imeli mlada drevesa zavarovana proti divjemu zajcu, pa jih je kljub temu obglodal, odgovarja za nastalo škodo po lovskem zakonu zakupnik lova. Obrnite sa nanj. Škodo morate dati takoj oceniti. — Kdo bi dajal podporo za po zajcu obglodano sadno drevje, nam pa ni znano.