GDK: 686.3 __ 015.26:(497.12):(063) 
Obremenitev gozdnega prostora s prometnim 
omrežjem 
The Stress of Road Network on Forest Space 
Andrej DOBRE* 
Izvleček 
Dobre, A.: Obremenitev gozdnega prostora 
s prometnim omrežjem. Gozdarski vestnik, št. 
10/94. V slovenščini. 
V sestavku je prikazana skupna dolžina posa-
meznih kategorij prometnic, delež dolžin promet-
nic, ki potekajo v gozdnem prostoru, ter razmerje 
med dolžino v notranjosti in dolžino na robu 
gozda. Za obremenitev gozdnega prostora je 
odločujoča širina pasu, ki ga zajema prometnica, 
ter gostota teh prometnic. Zaradi prometnic na-
staja tudi velika dolžina gozdnega roba, kjer se 
kažejo neugodni učinki prometa. 
Ključne besede: gozdni prostor, prometnice, 
izguba gozda, gozdni rob. 
Hkrati z gospodarskim razvojem naših 
krajev in mest se je širilo in gostilo tudi 
prometno omrežje, saj prav prometnice 
šele omogočajo hitrejši pretok blaga, pa 
tudi kulturnih dobrin. Zaradi velike gozdna-
tosti naše dežele so prometnice, ki so 
povezovale posamezna naselja, v precejš-
nji svoji dolžini potekale skozi gozd. Tem 
prometnicam so se pozneje pridružile še 
gozdne prometnice, ki so bile zgrajene prav 
z namenom, da potekajo v samem gozdu 
in omogočijo dostop v njegovo notranjost. 
Če odmislimo pomen prometnic za go-
spodarjenje z gozdom, potem lahko reče­
mo, da prinaša gradnja prometnic v gozd-
nem prostoru gozdu kot ekosistemu kar 
dvojni neugoden učinek. Najprej zahteva 
sama gradnja ožjo ali širšo preseko v sesto-
ju, kar pomeni nenaden, nenaraven poseg 
v razvoj gozda z mnogoterimi posledicami; 
zemeljska dela, ki so ponekod dokaj obsež-
• Mag. A. D., dipl. inž. gozd, 61000 Ljubljana, 
L~knerjeva ulica 1, SLO 
422 Gozd V 52, 1994 
Synopsis 
Dobre, A.: The Stress of Road Network on 
Forest Space. Gozdarski vestnik, št. 10/94. ln 
Slovene. 
The article presents the totallength of individual 
thoroughfare categories, the share of thoroug-
hfare lengths in the forest space, as well as the 
ratio between their length within the forest and 
on its edge. The stress exerted on forest is highly 
dependent on the width of a zone occupied by a 
thoroughfare and the density of communications. 
A consequence of thoroughfares is also a great 
length of forest edge, where infavourable effects 
of traffic can be established. 
Key words : forest space, thoroughfares, forest 
loss, forest edge. 
na, spremenijo naravno obliko zemeljskega 
površja, kar vpliva na spremembo ustalje-
nega vodnega režima in rastlinskih vrst. Z 
dograditvijo prometnice pa je šele omogo-
čeno, da po njej začne potekati bolj ali manj 
gost promet, ki ima mnoge neugodne 
učinke na okolje (onesnaževanje zraka s 
plini, ropot, smrad, dviganje prahu na gra-
moznih cestah itd.). 
V nadaljevanju bomo obravnavali obre-
menitev gozda le s prostorskega vidika, ne 
pa tudi vpliv prometnic in prometa na gozd. 
Na ozemlju Slovenije poteka čez 30.000 
km prometnic, ki v prostoru nastopajo kot 
samostojen dejavnik. Železniško omrežje 
meri 1.187 km, dosti bolj obsežno pa je 
cestno omrežje s skupno dolžino 29.600 
km, od tega je avtocest 208 km, drugih 
javnih cest 14.419 km, krajevnih cest okoli 
2.500 km in gozdnih cest 12.414 km. V 
navedenih številkah niso zajete mestne 
ulice, priključki na avtoceste ter tiste kra-
jevne ceste, po katerih zaradi neustreznih 
tehničnih elementov ni mogoče voziti s 
kamion i. 
Obremenitev gozdnega prostora s prometnim omrežjem 
Zanimalo nas je, kakšen delež od skupne 
dolžine posameznih kategorij prometnic po-
teka skozi gozdni prostor, kar smo ugotav-
ljali na kartah merila 1 : 25 000. Ugotovitve 
so prikazane na gralikonu 1. 
Povsem razumljivo je, da največji delež 
dosegajo gozdne ceste (82,6%), saj je 
osnovni namen teh prometnic prav v tem, 
da odpirajo gozdni prostor, in to čimbolj 
enakomerno. Najnižji delež je bil ugotovljen 
pri železnici (samo 14,6%) kar potrjuje, da 
se železnica od vseh obravnavanih promet-
nic najteže prilagaja razgibanemu terenu in 
išče čimbolj raven prostor, kjer pa v sloven-
skih razmerah ni dosti gozdov. Iz podatkov, 
prikazanih na gralikonu 1, je mogoče ugo-
toviti osnovno značilnost, da je delež dol-
žine cest v gozdnem prostoru tem nižji, čim 
višja je kategorija ceste. Izjema so le avto-
ceste, ki se umikajo urbaniziranim krajem 
in zato posegajo več v gozdni prostor. Na 
gralikonu je označen tudi delež povprečne 
gozdnatosti v Sloveniji, ki znaša 53,1 %. 
Navedene vrednosti ne presega nobena 
kategorija prometnic, razen seveda gozdne 
ceste. 
Podrobneje smo proučili tudi potek pro-
metnic v gozdnem prostoru in sicer tako, 
da smo ugotavljali, kolikšna dolžina promet-
nic poteka skozi sam gozd in kolikšna na 
njegovem robu (gozd se dotika prometnice 
le na eni strani, na drugi strani prometnice 
pa je neg ozd na površina). Podatki za posa-
mezno kategorijo prometnic so predstav-
ljeni na gralikonu 2. 
Ugotovitve so prav presenetljive. Kar pri 
treh kategorijah prometnic (magistralnih in 
regionalnih cestah, železnici) več kot polo-
vico tiste dolžine, ki se sicer nahaja v 
gozdnem prostoru, poteka na robu gozda. 
Pri magistralnih cestah kar 63,1 % dolžine 
poteka na robu gozda in le 36,9% v notra-
njosti gozda. Zelo podoben delež smo ugo-
tovili tudi pri železnici, kar kaže na dejstvo, 
da pri pomembnih prometnicah skozi daljše 
obdobje (1 OO let in več) polagoma izginja 
Grafikon i : Delež dolžine prometnice v gozdnem prostoru od skupne dolžine prometnice 
Graph 1: The Share of a Thoroughfare Length in Forest Space of the Total Thoroughfare's Length 
100 
90 
so 
70 
60 
50 
40 
30 
20 
10 
% 
__ . P~l~ž_g9Z5il}a!o~t~ (?~~) .. ________ . _ . __ . 
Stocking degree share 
QJL~~----------------------------------__/ 
-Delež gozdnatosti (53%) 
Stocking degree share 
ž - železnica 1 railway 
N - magistralne ceste 1 main roads 
AC- avtoceste 1 highways 
R - regionalne ceste 1 regional roads 
L - lokalne ceste 1 local roads 
K - krajevne ceste 1 district roads 
G - gozdne ceste 1 forest roads 
Gozd v 52, 1994 423 
Obremenitev gozdnega prostora s prometnim omrežjem 
Grafikon 2: Delež dolžin prometnic v notranjosti gozda 
Graph 2: The Share of Thoroughfares' Lengths in the Forest 
% 
D ob gozdu/ by the forest 
• v notranjosti gozda/ in the fores t 
Grafikon 3: Povprečna širina izsekanega gozda 
Graph 3: The Average Width of the Forest Extracted 
m 
424 GozdV 52, 1994 
Obremenitev gozdnega prostora s prometnim omrežjem 
otoški efekt (ločitveni učinek) . Čeprav je 
avtocesta od vseh prometnic v najvišji kate-
goriji, je prav pri njej zaradi Širokopote-
znega poteka v prostoru in mlajšega pore-
kla otoški efekt še zelo izrazit. Na osnovi 
procesov, ugotovljenih pri magistralnih ce-
stan in železnici, pa zanesljivo lahko priča­
kujemo, da bo tudi pri avtocestah čez 
daljše obdobje otoški efekt v veliki meri 
izginil, s tem pa tudi pestrost (mozaičnost) 
gozdnate krajine v predelih, skozi katere 
potekajo avtoceste ali pa jih v njih danes 
šele načrt.[.Jjemo. 
Za presojo obremenitve gozda s prostor-
skega vidika sta odločilna dva parametra, 
in sicer širina pasu izsekanega gozda, ki 
ga zahteva posamezna kategorija promet-
nice, ter gostota prometnic v prostoru. Ši-
rina izsekanega pasu gozda je odvisna od 
zahtevnosti prometnice ter od oblikovitosti 
terena. Na grafikonu 3 so prikazane pov-
prečne širine pasov izsekanega gozda. 
Skromnejše ceste (gozdne in krajevne) 
zahtevajo le ozek izsekan pas, medtem ko 
so avtoceste zelo potratne s prostorom. Pri 
tem je treba omeniti, da neugodni učinki 
preseke hitro naraščajo, kadar je izsekani 
pas gozda širši od drevesne višine določe­
nega gozdnega sestaja. Železnica, ki je od 
vseh prometnic najmanj oporečna z ekolo-
škega vidika, je tudi do porabe gozdnega 
prostora manj zahtevna. 
Na osnovi povprečne širine izsekanega 
pasu gozda in gostote prometnic smo izra-
čunali izgubo gozdne površine, ki v Slove-
niji znaša 13.634 ha oziroma 1,4 % po-
vršine gospodarskih gozdov. Pri tem je 
treba pripomniti, da zaradi teh presek ni za 
enak odstotek zmanjšan tudi prirastek lesa, 
ampak je prirastek lesa zmanjšan dosti 
manj. 
S proučevanjem prometnega omrežja v 
gozdnem prostoru smo tudi ugotovili, da je 
zaradi navzočnosti prometnic nastalo kar 
31.150 km gozdnega roba, ki ima za življe-
nje gozda bistveno drugačno vlogo kot 
naravni gozdni rob. Zato lahko potrdimo, 
da je načrtovanje novih prometnic v gozd-
nem prostoru zelo odgovorno delo. 
'Grobi posegi v občutljiv gorski svet pri urejanju smučišč na Voglu 
Gozd V 52, 1994 425