Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadreg za slovenska Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Bregu »Na Škarpi« pri Celju. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
S. ste’v.

~W Celjis, dn© 30. naojo. 1©34.
Eieto II.
Spomin na Me! celjske strokovne gostilničarske šole v Maribor.
Dne 16. maja 1924 smo naši mladini naredili veselje z izletom v Maribor. Zjutraj ob pol 8. uri je bilo zbirališče na kolodvoru v Celju ob prekrasnem vremenu naravnost razveseljivo. Udeležba je bilo skoro polnoštevilna, manjkali so samo štirje učenci, ki so bili pa nujno zaposleni. Ob pol 10. uri smo prijadrali v obmejno mesto Maribor. Po lepem sprejemu v pivovarni Gotz smo se okrepčali z dobrim zajutrkom ter izvrstnim pivom. Po programu smo si najprej ogledali pivovarno. Gospod ravnatelj in gospod pivovarniški mojster sta narn razkazala sladarno, kuhanje piva, oddelek za kipenje, strojne naprave, hladilnice, razne kleti, kjer se nahaja zaloga piva, čiščenje sodov itd.
Zelo poučno je bilo razkazovanje in pomembno obrazloženje posameznih delavnih načinov in priprav. Po ogledu pivovarne in zahvali gospodu voditelju pivovarne je bil eno uro odmor ter po skupnem sestanku kosilo na vrtu pivovarne. Zahvalil se je g. ravnatelju v imenu mladine gosp. učitelj Krajnc, v imenu hotelirjev in gostilničarjev gosp. hotelir Martinović in za Zvezo g. načelnik Božič. Odzdravil jim je vljudno gosp. ravnatelj pivovarne ter vabil na skorajšni ponovni obisk.
Ob 14. uri smo po odmoru po-setili Državno vinarsko in sadjerejsko šolo. Pričakoval nas je gosp. ravnatelj Žmavc ter nas po predstavitvi prisrčno pozdravil ter nam radostno obrazložil pomen poučnega izleta, nakar smo se podali v vinograde. Učenci so imeli priliko pouka na licu mesta o različnih vrstah trt, nasadih, obdelovanju i. t. d. Posestva ima šola 50 oralov in sicer: vinograd, sadni vrtovi, trtnica, zelenjadni vrt, različni špalirji dreves, njive, travniki in gospodarska poslopja za živino in svinjerejo. Šola je zelo vešče razdeljena; v njej se vrši pouk za učence šole in učenke gospodinjske šole, kjer poučujejo tudi šolske sestre o živinoreji, mlekarstvu, gospodinjstvu, torej vse predmete, katere rabi vzorna gospodinja. Po ogledu vinograda je bil zelo zanimiv ogled zelenjadnega vrta, kakor žlahtnih jagod, katere imajo na tleh podloženo slamo, da se v deževnem vremenu sad ne oškropi od zemlje, izraba toplote potom kritja s steklom, ker s pomočjo izrabe toplote s steklom bolj bujno in hitreje seme izkali in raste, ravno tako je steklo dober zaščitnik pred mrazom.
Omeniti moramo tudi različne vrste trt v vinogradih s solnčno napravo Heliograf. Heliograf je priprava, s katero zaznamujemo toploto solnca in čas. Ta sestoji iz 3 metrov visokega kamenitega stebra, na vrhu je železen obod, na katerem je pritrjena leča v obliki krogle. V železnem obodu je
moder papirnat trak, katerega se vsak dan zamenja z novim. Učinek je sledeč: Ko zjutraj solnce vzhaja, pridejo solnčni žarki v lečo in leča sije v trak in zažiga v podobi črte: v traku so zaznamovane črtice in rimske številke, po katerih se spozna čas in toplota solnca. Zanimiv je pogled v tak aparat in želeti bi bilo, da si ga skoro vsaka šola nabavi.
Protest proti točilnim pravicam neopravičencev.
Osrednja zveza gostilničarskih za-I drug za Slovenijo v Ljubljani nam po-! šilja pritožbo, v kateri protestira proti ; neopravičeni naredbi Generalne di-» rekcije posrednih poreza v Beogradu, j Pritožba se glasi:
" i uvansi i
Zatem smo si ogledali čebelarstvo, ] ki sestoji iz dveh čebelnjakov in vrta, j Generalna direkcija posrednih po-v katerem rastejo rastline, ki vsebujejo j rfiza v Beogradu je izdala za finančne
~	stražo 11. januarja 1924 pod br. 1234
mnogo sladkega soka. Po teh gredicah nabirajo čebelice med in ga nosijo v panje. Čebelnjaka sta moderno urejena na betoniranih podstavkih, enega od teh je izumil profesor tamkajšnje šole in je njegova last.
Dalje smo si ogledali druge praktične naprave kakor n. pr. vremensko opazovalnico, ki stoji sredi vrta, ravno tako zanimiva je opazovalnica, v kateri se opazuje potek čebelinega življenja. Omeniti moramo tudi sod, napolnjen z vodo, iz katerega curlja po kapljicah voda, ki se razteče po deski, kjer dobivajo čebelice potrebno vodo.
Živinoreja je posebno ugajala veščim gospodom, kateri so se za njo posebno zanimali, ravno tako pomen kontrole pri molži. Pasme so raznovrstne ; zelo poučno je, kako se delajo poizkusi krmljenja in njega koristi. Svinjereja je vzorna. Po ogledu v gospodarskih poslopjih smo si ogledali konzerviranje sadja, sušilnico sadja, različne aparate za lupljenje jabolk, priprave za vkuhanje sadja, različne preše ali stiskalnice, stroje, filtre sistem »Seitz« z Dunaja, buteljke in pomen adjustiranja, katero naj se izvrši resnično po sortiranju vrst vin, nikakor Pa po izrabljanju raznih izmišljenih imen.
Kletarstvo nam je nudilo pravi užitek. Nad vse poučljivo predavanje g. ravnatelja in praktični osebni ogled ravnanja z vinom, snage in reda v kleti, napolnjevanje steklenic, njih shranitev pred odpošiljanjem, je bilo za navzoče neprecenljive vrednosti. Po zahvali g. ravnatelja Serajnika in načelnika Zveze g. Božiča, je oogovoril gospodom izletnikom in učencem g. ravnatelj Žmavc. V svojem govoru je povdarjal, da jih je obisk posebno razveselil, saj je pa tudi izrednega pomena za gostilničarski stan. Nadeja se še večkrat takih obiskov, katerih bi se naj polnoštevilno udeležili vsi obrtniki-gostilničarji.
Ob tej priliki priporočamo posebno gg. tovarišem in odraščenim njihovim sinovom, naj se javljajo h kletarskim poučnim tečajem ter jih polnoštevilno obiščejo.
Za izborni pouk in sprejem se v imenu mladine kakor gospodov tovarišev zahvaljuje pivovarni Gdtz, posebno pa g. ravnatelju Žmavcu, kateri se je žrtvoval s predavanjem nad dve uri,
Zveza gostiln, zadrug v Celju.
knjigo »Financijska služba«.
V teh službenih navodilih je ru strani 21 sledeče naročilo:
Točen je vina za potrošnju u lokah kot točilaca iz 4 napomene us. tai br. 62 taksne tarife.
Objašnjenje od 16. januara 192' br. 704 Generalne direkcije posrednil davkov v Beogradu.
1.	Dosadašnji ograničeni točijac i malcprodavci kao svi drugi točioc iz 4 napomene us. tar. br. 62 taksni tarife mogu točki u svojim lokalirm vino u otvorenim sudovima i za po trešnju u lokalu stoječim gostima, jej zato plačajo taksu iz tar. br. 62 taksn« tarife. Razume se, da ne smeju svoji lokale pretvoriti u kafane ili mehane imeti stolove i stolice.
2.	Svi oni lokali, u kojima je vršeno točenje kao prekobrojno do 6 aprila 1920 god. smatraju se kao dž su stekli mesno pravo.
3.	Prema propisima novog zakom i pravilnika nastavna točenja više ne postoje.
Vprašanje nastane sedaj, ali je nastala v zakonodaji v obrtnih zadevah kakor tudi v trgovskem, oziru ne le anarhija, ampak pravcata prostitucija
Samo da platiš, pa ti je vse na razpolago. Trgovci smejo tedaj točiti neomejeno, dasi imajo pravico prodaje le v zaprtih steklenicah, jim ni treba niti zaprositi za pravico točenja v odprtih posodah ali pridobiti si osebno pravo — jer so platili!
Poznamo kraj, kjer je 28 gostiln, naenkrat pa je nastalo vsled pojave tega službenega navodila še 22 trgovskih točilnic.
Kaj misli finančna uprava sploh s takimi brezmiselnimi ukrepi. Kje je zaščita obrti? V nekem slučaju obstoji fakt, da je gostilna in prodajalna v eni hiši, trgovec se loti razpečavanja vina, gostilničar pa ima vsled tega prazen lokal, jesti pridejo gostje v gostilno, pit pa gredo v prodajalno, ker lahko daje trgovec za 1 dinar pri litru vino ceneje ko nima nikakih režij, a še te, kar jih ima, krije s trgovino stoterih predmetov.
Takih razmer gostilničarska obrt osobito na deželi in selih na noben način ne utrpi in ne prenese.
Protestiramo najodločneje proti takim samovoljnim naredbam, ki nimajo nobene zakonite podlage in so izšle le iz površnega poznanja gostil-niško-obrtnih razmer v naših krajih in
zahtevamo takojšnje ukinjenje te celo zmislu taksnega zakona kakor tudi pravilnika k taksnemu zakonu popolnoma nasprotujoče določbe.
Ta profanacija obrtnega reda iz-podnaša vsako možnost pravilne ureditve gostilničarske obrti, njega vaje-ništva in strokovnega šolstva.
Ako se bo s podobnimi ukrepi nadaljevalo brez zaslišanja strokovne strani, je razpust ali razhod vseh gostilničarskih organizacij neizogiben, ker takega preziranja, briskiranja in omalovaževanja te ne bodo hotele in tudi ne mogle prenašati.
Osrednji Savez v Beogradu prosimo, da stori pri Generalni direkciji neposrednih poraza primerne predstave in izposluje preklic gori navedene določbe.«
Zveza gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju se radevolje pridružuje gori navedeni pritožbi ter je že opetovano protestirala na pristojnih mestih zoper izdajanje tako škodljivih in nazadnjaških odredb, katere poštenim in oblastno potrjenim obrtnikom izpodkopavajo obstoj, obenem pa tudi spoštovanje do oblasti in zakona. Generalna direkcija bi morala uvideti škodo, katero ima pri davkih, občinam škoduje pri dokladah, pa tudi redu in zdravju naroda. Prepričani smo, da gosp. referent ne pozna policijskega reda in policijske ure, ker se s tako naredbo le pijančevanje pospešuje. Gospodje abstinenti, tukaj je polje in delo za vas, ne pa pri obrtniku-gostilničarju, ki z jedjo in pijačo pošteno postreže svojim gostom.
Prosimo in zahtevamo, da se ta naredba prekliče, pridružujemo se protestu ter zahtevamo, da se pred izdajo kake enake naredbe zaslišijo obrtniki-strokovnjaki v svrho soodločevanja.
1/inski zakon.
Vinski zakon, izdan v Avstro-Ogrski I. 1907., je še vedno neizpremenjen v veljavi v prečanskih krajih in sicer v Sloveniji in Dalmaciji avstrijski, v Hrvatski in Vojvodini pa ogrski, dočim Srbija še nima vinskega zakona. Zaradi tega vladajo v kemično-preiskovalnih, odnosno v kontrolnih in sodnijskih postopanjih večkrat nesoglasja in zmede.
Da se ta abnormalnost in neenakost odpravi, namerava naša vlada ves vinski zakon preurediti primerno sedanjim razmeram in ga uveljaviti za celo državo, torej tudi za Srbijo.
Sedanji vinski zakon ima sicer mnogo dobrih strani, pa tudi precej hib, ki se morajo v novem vinskem zakonu odpraviti. Osobito velja to glede mnogega popravljanja in zboljšanja, oziroma zdravljenja vin, dalje glede prodaje, vnovčevanja, kaznjenja, kontrole, analize itd. V nekaterih zadevah je avstrijski zakon prestrog, v drugih pa premehak.
Nekatere države (n. pr. Nemčija) imajo prav strog vinski zakon. Tudi Italija je ravnokar preuredila vinski zakon ter ga razširila tudi na novo anektirane kraje, t. j. na Primorsko in Tirolsko. Ta zakon je jako strog, osobito glede ocenjevanja in glede pona-rejenja vina.
Kot naravna vina se smatrajo le ona, ki so napravljena iz popolnoma svežega, zrelega ali malo uvelega grozdja; vsaka drugačna naprava se označuje za nepristno ali potvorjeno. Istotako se smatrajo za nepristna vina takšna, ki imajo mani nego 9, in bela, ki imajo manj nego 8 odst. alkohola. Taka slabotna vina se deklarirajo za pristna le, če se z gotovostjo dokaže njihova provenijenca in splošno tako slaba kvaliteta tistega vinskega okoliša. Naprava potvorjenega vina (petijota) za prodajo je kakor pri nas popolnoma zabranjena in se tozadevni prestopki jako strogo kaznujejo in sicer mnogo bolj nego pri nas; poleg tega se morajo objaviti vse kazni v listih in na županstvenih deskah.
Za domačo porabo namenjena pi-jačica se sme napraviti šele pozneje in le ž izluženjem tropin z vodo brez dodatka sladkorja ter ne sme vsebovati nad 5 odst. alkohola.
Za Tirolce bo ta zakon začasno hud udarec. Za naše prečanske razmere bi pa bil, kar se ocene po jakosti tiče, nesprejemljiv, ker nižja vina v slabih legah imajo pri neugodnih letinah povprečno komaj 7 do 8 odst. alkohola. Drugače pa bi bilo bodoči novi vinski zakon prilično po italijanskem prikrojiti, ker bi se na ta način pospeševalo pomnoževanje in gojenje boljših trtnih vrst ter opuščanje vinogradov v neugodnih krajih in legali.
Fr. Gombač.
Register o prodaji žganja.
Po točki 116. člena 116. trošarin-skega pravilnika morajo vsi oni, ki prodajajo ali ločijo žganje, špirit, likerje, rum, konjak in podobne alkoholne tekočine, voditi register o nabavljenih, potrošenih ali prodanih količinah žganja itd. na posebni tiskovini, ki se dobiva pri oddelkih finančne kontrole.
Registra torej ne vodijo le trgovci, ki prodajajo žgane alkoholne pijače, temveč tudi gostilničarji, kavarnarji, sladščičarnarji itd., ki točijo žganje, konjak, liker, grenčice in podobne tekočine.
Kdor bi ne vodil registra, se kaz-ruije po točki 13o. f) prvikrat s 1000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 2000 dinarji. Poleg te kazni se mora plačati še taksa za obsodbo v znesku 150 dinarjev, odnosno, če znaša kazen 2000 dinarjev, pa v znesku 200 dinarjev. Kdor opusti vodenje registra, plača torej v prvem primeru 1150 dinarjev, v ponovnih primerih pa po 2200 dinarjev kazni in takse.
Isto kasen in takso plača ttidi oni, ki register sicer vodi, toda ga ne vodi v redu, t. j. ne vpisuje vanj vseh predpisanih podatkov, ne prilaga predpisanih potrdil, ne vpisuje prejema in prodaje pravočasno itd
Stvar je torej zelo resna in že marsikdo je moral zaradi nepazljivosti ali netočnosti šteti nad tisoč dinarjev, povrh tega pa je imel še nepotrebna pota k zaslišanju. Register je bil sicer predpisan tudi že v prejšnjih predpisih o žganju, vendar takrat vsaj v naših krajih ni imel nobenega pomena, zato tudi kontrolni organi niso posebno natančno nanj gledali. Sedaj je stvar bistveno drugačna, ker je težišče vse kontrole o trošarini na žganje ravno v tem registru in njegovih prilogah. Kon-
trolni organi imajo sedaj zelo stroga navodila glede kontrole v tem oziru in postopajo zato seveda povsem drugače nego preje.
Voditi register ni nobeno težavno delo, zahteva le veliko pozornost in točnost. Priporočljivo je, da vodi register le ena oseba, ker le na ta način je mogoče, da bo vedno v redu. Ge vpisuje vanj več oseb. bo težko doseči red. Za pravilnost in popolnost registra odgovarja seveda vedno in povsod podjetnik sam, četudi vodi register kdo drugi.
Kako se mora voditi register, določajo točke 116. do 119. člena 116. tro-šarinskega pravilnika tole:
V register se mora vpisati vsak prejem žganih alkoholnih pijač, kakor hitro so te tekočine prispele v poslovne prostore. Z vpisom prejema se torej ne sme čakati do večera ali celo do drugega dne. Vpisati se pa mora ne le dan, temveč tudi ura, kdaj se je tekočina prevzela, ime, priimek in prebivališče onega, od katerega je bila kupljena ali prevzeta, potem količina v litrih in jakost v stopinjah alkohola in datum računa ali sprovodnice (spremnice, potrdila) za prevzeto tekočino.
Za vpis ure, ko se je tekočina prevzela v poslovne prostore, v registru ni predvidena nobena rubrika. Ker pa je ta vpis po točki 116. potreben, naj se vpiše ura v rubriko »dan, mesec in leto prejema«.
Količina in jakost se vpisujeta v novih registrih za vsako vrsto alkoholnih tekočin (žganje, liker, rum, konjak, arak in špirit) v posebne že pripravljeno rubriko, v starih registrih, ki so naloženi še po prejšnjih predpisih, pa se morajo rubrike po navodilih finančnih organov šole prikrojiti.
Količina v sodih prejete tekočine se vpiše po cimentu (merosodnem znaku), in sicer ne samo v litrih, temveč tudi v decilitrih. Jakost se vpiše po ugotovitvi z alkoholometrom, toda kdor nima alkoholometra, da bi izmeril jakost prevzete tekočine, sme vpisati le približno jakost ali pa jakost, ki je navedena v računu. Isto velja za rum, likerje, grenčice in druge oslajene tekočine, ki se sploh ne dajo z alkoholometrom gradirati, ker vsebujejo sladkor, ki ima drugačno specifično težo nego voda ali alkohol.
Vsak vpis prejema se mora sproti overovati s podpisom dotičnega obrtnika ali njegovega namestnika, t. j. onega, ki vodi register.
Pri prodaji razlikujemo med prodajo od 5 litrov ali več in prodajo izpod 5 litrov.
Ge se proda komu naenkrat 5 ali več litrov žganih opojnih tekočin od ene ali več vrst t.n. pr. 3 litre žganja in 2 litra špirita), se mora. ta prodaja takoj vpisati v register enako kakor ob prejemu tekočin.
Kdor kupi 5 litrov ali več žganih alkoholnih tekočin, mora prodajalcu pismeno potrditi, da je to količino tekočin res kupil. Ta takse prosta potrdila mora prodajalec priložiti registru kot dokaz, da je tekočino v količini pet litrov ali več skupaj res prodal. Ker se prav lahko primeri, da kupec noče potrditi prevzema tekočine, a prodajalec mora to potrdilo imeti, je v interesu prodajalca, da tekočine toliko časa ne izroči, dokler nima prevzemnega potrdila v rokah.
Količine pod 5 litrov vpisuje podjetnik sumarno koncem vsakega dne ločeno seveda po vrstah žganih alkoholnih tekočin (žganje, špirit, liker, konjak, rum, grenčice). Ako se je prodalo ves dan skupno 14 litrov slivovke, 12 litrov hruševca, 3 litre droženke, 4 litre špirita in 3 litre likerja, se vpiše sadno žganje skupaj z 29 1, potem 4 li-
tri špirita in 3 litri likerja, vsaka vrsta v zanjo določeno rubriko registra.
Pri onih prodajalcih, katerim zadostujejo posamezne steklenice (1 liter ali 1 in pol litra) za več- dni, se zadovoljijo organi navadno s tem, da se vpiše v register vsebina steklenice kot prodana oni dan, ko so je prinesla steklenica v točilnico.
Vpisov prodaj ni treba prodajalcu s podpisom v registru potrjevati. To je 'predpisano le /a vp'.s prejema.
Koncem vsakega četrtletja mora prodajalec register zaključiti, t. j. vse prejete in prodane količine tekočin sešteti, prodane količine od prejetih odšteti ter dejansko zalogo tekočin ugotoviti, da vidi, ali sklada z zalogo, ki bi še morala biti po registru. Ako ugotovi razliko med dejansko zalogo in ostankom po registru, se mora prepričati, kje tiči napaka in mora to napako popraviti.
Ko je spravil register v red, mora zalogo tekočin vpisati v register za novo četrtletje in stari register najkasneje do 10. dne po zaključku četrtletja (10. aprila, 10. julija, 10. oktobra ali 10. januarja) poslati pristojnemu oddelku finančne kontrolo v preizkušnjo. Registru se morajo priložiti vsa potrdila (pobotnice, priznanice, računi), ki izpričujejo prejem in potrdila kupcev o nabavi tekočin v količini 5 litrov ali več.
V	točki 119. člena 116. trošarin-skega pravilnika je izrečno določeno, da se mora prenesti v novi register ona zaloga, ki jo kaže register, ne pa dejanska zaloga posamezne tekočine. Zato je nujno potrebno, da se spravi zaloga po registru in dejanska zaloga že ob zaključku starega registra v popolno soglasje, sicer ne bo tudi v nastopnem četrtletju reda v registru.
Registri se morajo pošiljati finančni kontroli natančno ob določenih rakih. Kdor bi ne posle 1 registra pravočasno ali bi ne priložil potrdil o prejemu in prodaji, ima pričakovati kazen zaradi nerodnosti v znesku 50 do 250 dinarjev (in 30 do 50 dinarjev takse za obsodbo).
V	ljubljanskem finančnem okraju je v navadi, da zaključujejo prodajalci register vsak mesec sproti, oddajajo ga pa seveda četrtletno, kakor je v točki 119. predpisano. Ta način zaključevanja se je prav dobro obnesel, ker se napake v vsakem posameznem mesecu mnogo lažje najdejo in popravijo nego za tri mesece skupaj.
Predloženi registri se pri oddelku finančne kontrole natančno preizkusijo, zlasti, ali je na vse nabavljene količine plačana državna trošarina. V ta namen si pošljejo oddelki finančne kontrole medsebojno izpiske iz registrov, iz katerih ugotovijo, ali se oddane in prejete količine in drugi podatki v potrdilih vjemajo ali ne.
Ako se pri preizkušnji registra pokaže popolen red, se vrne register s prilogami vred prodajalcu, da z njim poljubno razpolaga. Hranjenje vrnjenih registrov ni nikjer predpisano.
Preizkušnja registra pa ni edina' kontrola, ki jo vrše finančni organi v pogledu prometa z žganjem itd., temveč tvori le nekak njen zaključek. Finančni organi se morajo namreč tudi v teku četrtletja večkrat prepričati, ali se vodi register v redu, ali se vsak prejem in vsaka prodaja od 5 litrov navzgor ujema z računi o nakupih, odnosno potrdili o prodaji in ali se ujema dejanska zaloga vsake posamezne vrste tekočin z ostankom, ki ga kaže register. Razen tega morajo po točki 118. člena 116. finančni organi na primeren način (n. pr. z zaupnim poizvedovanjem) ugotoviti, ali se proda-
je pod 5 litri, ki se vpisujejo v register sumarno koncem dneva, ujemajo s prometom dotičnega prodajalca.
" Kontrola prometa z žganimi alkoholnimi tekočinami je torej prav izdatna in pri količkajšnji pazljivosti finančnih organov ne morejo ostati večje količine n ezat rosa r in j enega žganja neopažene. Drugo je seveda z malimi količinami. Toda tudi poskuse z malimi količinami odsvetujemo, ker kazni za take manipulacije so znatne (100 dinarjev v prvem, a 150 dinarjev v ponovnem slučaju za liter alkohola in povrh tega še 1000 dinarjev radi nepravilnega opisovanja v register).
Oni prodajalci žganih alkoholnih pijač, ki kuhajo žganje iz snovi lastnega pridelka za domačo potrebo ali za prodajo, morajo voditi poleg registra o prodaji tudi še register o žganju, skuhanem iz surovin lastnega pridelka. Ti prodajalci vodijo torej kar dva registra o žganju. Da ne bo nespo-razumljenja, opozarjamo, da se register o žganju, skuhanem iz doma pri-delaniii snovi, ne zaključuje četrtletno in tudi ne pošilja finančni kontroli. To velja le za register o prodaji žganja.
Prijavljenje žganjarskih kotlov.
Kakor čujemo, zahtevajo finančni organi ponekod še vedno, naj izdelovalci in prodajalci žganjarskih kotlov prijavijo vsako izdelavo, prejem in prodajo kotla ali posameznega dela (na pr. kape) in naj vodijo kontrolnik o žgalnih pripravah, kakor so ga morali voditi po predpisih iz leta 1921.
To postopanje je nezakonito, ker v točki 149. člena 116. novega troša-rinskega pravilnika je izrecno določeno, da so vsi dotedanji predpisi o trošarini na žganje razveljavljeni, v novih predpisih o trošarini na žganie pa o tem, da bi izdelovalci ali prodajalci žga-njarskih kotlov morali vodili o izdelavi ali prodaji kako beležnico ali da bi morali izdelavo in prodajo kotlov prijavljati, ni niti besedice.
Ako bi eden ali drug organ od izdelovalca ali prodajalca žganjarskih kotlov zahteval, naj vodi kontrolnik ali naj prijavlja izpremembe v številu kotlov, naj ga dotični trgovec vpraša, na podstavi katere točke člena 116.tro-šarinskega pravilnika on to zahteva.
Podobno je z našimi kmetovalci, ki imajo žganjarske kotle. Tudi njim ni treba prijavljati ne tega, da so kotel kupili, niti da so ga prodali ali izposodili. Vse to dandanes finančne kontrole prav nič več ne briga, ker ne vodi o žganjarskih kotlih nobene evidence več. Če jo pa kdo vendarle vodi, jo vodi popolnoma brez potrebe in brez vsakega zmisla.
Nabavo ali oddajo žganjarskega kotla mora prijaviti sedaj le Se oni, ki kuha žganje zaradi trgovine in iz kupljenih snovi, toda ta mora nabavo žgalne priprave vložiti ne že ob nabavi sami, temveč šele 20 dni, preden prične kuhati žganje.
Ker si pa morajo vsi oni, ki kuhajo žganje iz kupljenih snovi zaradi trgovine do 20. maja 1924 nabaviti zbiralnik, bomo imeli v celi Sloveniji vsega skupaj morda kakih 10 žganjarn, ki bi bile še dolžne prijavljati izpremembe v stanju žgalnih priprav, ki bi bile torej smatrati tudi v bodoče še za žganjarne.
Gostilničarji in drugi prodajalci alkoholnih tekočin se smatrajo le takrat za podjetnike žganjarn, če kuhajo žganje iz kupljenih snovi, ne pa tudi, če ga kuhajo samo iz doma pridelanih snovi. Ker vladajo baje vkljub vsem
naredbam in pojasnilom ponekod še danes dvomi, ali je gostilničarja, ki ima žganjarski kotel, smatrati za podjetnika žganjarne, ki si bo moral nabaviti zbiralnik ali ne, naj služi sledeče pojasnilo : Oni gostilničar, ki hoče kuhati žganje edinole iz lastnih, t. j. doma pridelanih snovi, se ne smatra za podjetnika žganjarne in je torej glede kotla (ne pa glede nakuhanega žganja) vsake kontrole prost, oni pa, ki hoče kuhati žganje tudi iz tujih (kupljenih, od drugod dobljenih) snovi, se pa smatra za podjetnika žganjarne in si bo moral nabaviti zbiralnik.
Ker stane ureditev žganjarne po novih predpisih najmanj 25 000 Din, se bodo naši gostilničarji in trgovci morali pač omejiti le še na kuhanje žganja iz doma pridelanih snovi in prepustiti kuhanje žganja iz tujih snovi tistim par žganjarnam, ki si bodo nabavile zbiralnike.
Ob tej priliki opozarjamo posestnike žganjarskih kotlov, ki imajo še vedno na hišah svoječasno predpisano označbo žgavne, da smejo tablice z napisom »Žganjarna« brez skrbi odstraniti. Taki napisi ostanejo le še pri obrtnih žganjarnah.
Kuhanje žganja po 24. maju 1924.
Finančni minister je z ozirom na sedanjo težko denarno krizo odredil, da se rok 20. maja 1924, do katerega si morajo žganjarne nabaviti kontrolni aparat ali zbiralnik, podaljša na nedoločen čas in da se vrši dotlej kuhanje žganja v žganjarnah do nadaljnje odredbe pod stalnim nadzorstvom finančne kontrole.
Po tej odločbi je marsikomu omogočeno, da še nadalje kuha žganje za trgovino, zato bomo našim čitateljem gotovo ustregli, ako na kratko pojasnimo, v koliko je najnovejši ukrep finančnega ministra izpremenil predpise o ureditvi zganjam in kuhanja žganja.
Kontrolni aparat ali zbiralnik bi -si bil moral nabaviti le oni, ki kuha žganje iz kupljenih snovi in za prodajo, zato mora v bodoče kuhati žganje pod stalnim nadzorstvom finančne kontrole tudi le oni, ki kuha žganje iz kupljenih ali od koga drugega dobljenih snovi in ki prodaja žganje.
Posestniki, ki kuhajo žganje iz doma pridelanih snovi za lastno potrebo, so vsake kontrole prosti. Ravno tako ni treba kuhanja žganja prijavljati onim, ki kuhajo žganje iz lastnih snovi, čeravno potem to žganje prodajo. Končno je vsake kontrole pri kuhanju prost celo oni, ki kuha žganje iz kupljenih (od koga drugega dobljenih) snovi, ako bo porabil to žganje za lastno potrebo ali pa, če ga bo le slučajno komu prodal ali oddal.
To velja tudi za gostilničarje in trgovce, ki prodajajo alkoholne pijače (vino, pivo, špirit, žganje, rum, likerje itd.), vendar z omejitvijo, da oni gostilničarji in trgovci, ki prodajajo žganje, ne smejo nikdar kuhati žganja iz kupljenih snovi brez nadzorstva finančne kontrole.
Pod stalnim nadzorstvom bodo torej morali kuhati žganje odslej vsi oni, ki kupujejo snovi pa ohrtoma prodajajo nakuhano žganje.
Kdor slučajno enkrat ali dvakrat kupi snovi pa proda žganje, še ni zavezan stalnemu nadzorstvu, ker se tu še ne more govoriti o obrtni prodaji ali trgovini, kakor odloča točka 5. c) člena 110. trošarinskega pravilnika, razen če je doličnik gostilničar ali trgovec, ki prodaja žganje v svojem obratu.
Vsi trgovci in gostilničarji, ki točijo ali tudi sicer prodajajo žganje pa želijo kuhati žganje ne le iz doma pridelanih, temveč tudi iz kupljenih snovi, kakor tudi vsi oni, ki se pečajo s kuhanjem in prodajanjem žganja, se smatrajo za podjetnike žganjarne in so zavezani, da izpolnjujejo vse določbe, nanašajoče se na žganjarne. Vložiti bodo morali prijavo, predpisano v točki 25. člena 116., nabaviti si bodo morali uradno žigosan alkoholometer in steklen cilinder za merjenje (točka 51. čl. 110), voditi bodo morali registre in zapiske, ki so predpisani o žganjarnah, dati bodo morali organom finančne kontrole, ki so odrejeni za stalno nadzorstvo žganjarne, na razpolago potreben prostor za stanovanje s posteljami vred, trpeti vse stroške za čiščenje, razsvetljavo in kurjavo tega prostora in povraćati državni blagajni trošnine in nočnine, ki si jih smejo finančni organi zaračunati za čas stalnega nadziranja.
V točki 31. člena 1 I G. je določeno, da se sme v žganjarnah kuhati žganje le na taki žgalni pripravi, ki se polni brez snemanja kapa, ki ima torej posebno odprtino za vlivanje drozge in izpuščanje gošče. Ta določba v rešenju finančnega ministra sicer ni izrecno preklicana, vendar domnevamo, da finančna oblastva pri navadnih žganjarnah na njej ne bodo vztrajala, ker ima zmisel in pomen le, če se kuha ob uporabi zbiralnika ali kontrolnega aparata, ob stalnem nadzorstvu pa nobenega.
HrajeVna pravica za gostilne in KaVarne, pristojnost.
Ministrstvo notranjih zadev je izdalo pod št. U 2243/24 z dne 6. maja 1924 nov razpis, ki se nanaša na pristojnost glede podeljevanja krajevnih pravic po tar. post. 61. taksnega zakona in ki določa, da pristoja zavrnitev prošnje za podelitev krajevne pravice okrožnemu načelstvu odnosno županijskomu oblastvu, proti čemer je možen priziv na ministrstvo notranjih zadev v zmislu čl. 33. pravilnika tega ministrstva k taksnemu zakonu (pritožni rok 15 dni). Ministrstvo rešuje !e one slučaje, v katerih se priporoča ugodna rešitev.
Omenjeni razpis se glasi dobesedno tako-le:
»Ako prvostepene policijske vlasti nalaze, da se nekom licu nemože izdati mesno pravof da take predstavke sa svojim mišljenjem, dostavljaju svojim predpostavljenim vlastima, načelstvu okružnom odnosno županijskoj oblasti, koji so dužni da donesu formalno rešenje da se dotično lice od traženja odbija pošto nije ispunilo sve usiove, koji se za zadobijanje mesnog prava traže.
Ovakve odluke, ali imaju zasnivati na propise čl. 2. pravilnika za izvrševanje t. br. 61, 63—67 zakona o taksama pošto je to jedan od najglav-nijih uslova za zadobijanje prava. Ovo u toliko pre, što ministarstvo nemože i noče dozvoliti izdavanje mesnog prava bez ovog zakonskog uslova.
Ovako doneta odluka od strane načelstva ili županske oblasti ima se saopštiti licu, koje se od rešenja odbija i koji se može žaliti ministarstvu u smislu čl. 33. pomenutog pravilnika.«
Ker je v Sloveniji županijski oblasti zaenkrat še ne poslujeta v zadevah tarifnih postavk 61—67 taksnega zakona, vrši tudi to za nju do nadalj-nega dosedanji oddelek za trgovino in industrijo.
Z vinskih trgov.
Na vseh evropskih vinskih trgih se opaža kritično stanje: ponudba je znatno večja nego povpraševanje. Podoba je, da svetovni konzum vina močno pada in da v državah, v katerih je bila pivovarska industrija za časa vojne precej omejena, sedaj s ponovnim oživljenjem pivovarstva raste konzum piva na škodo vinskega konzuma. — Eden nadaljnjih vzrokov splošne vinske krize pa je tudi zabrana vživanja alkoholnih pijač \ Zedinjenih državah, ki so s svojim številnim prebivalstvom poprej konzumirale precejšen del svetovne vinske produkcije.
V zadnjem času pa prihajajo vedno pogosteje vesti, da se namerava v Zedinjenih državah delno ukiniti alkoholna zabrana in dovoliti uživanje lažjih alkoholnih pijač. Od tega si države, ki imajo precej lahkih izvoznih vin, obetajo olajšanje vinske krize. Nedavno dospela vest, da se je v državi Newyork že dovolil konzum lahkih vin in piva, je bila še prezgodnja.
Na naših jugoslovanskih tržiščih je položaj vedno enak. Opaža pa se v zadnjem času tendenca rahlega slabljenja cen, ki so bile doslej kljub kritičnemu stanju vinske kupčije dokaj čvrste in inozemstvu niso konvenirale.
V	Sloveniji notirajo navadna vina 4 do 5 Din, boljša 5 do 6 Din, prvovrstna 7 do 9 Din, starejši letniki 10 do 14 dinarjev za liter franko vtovorna postaja. Na j večji promet izkazuje Vojvodina, ki je že prodala približno dve tretjini svojih zalog, največ v Srbijo. Cene v Vojvodini so 3 do 12 Din za liter po kakovosti. Vesti iz Hercegovine poročajo, da so tamošnji vinski trgovci v zadnjem času izvozili večje količine vin v inozemstvo. Cene hercegovskim vinom se gibljejo med 5.25 do 7 Din.
V	hrvatskih vinskih krajih notirajo: nova vina 4 do 5 Din, stara 5 do 7, specialna 7 do 12 Din za liter. Dalmatinska vina so v cenah popustila. Razmeroma živahen promet beležijo srbska vina, ki so v cenah nadalje čvrsta.
Poslabšal se je položaj v Italiji, kjer vlada kupčijsko mrtvilo. Gene slabih vin nazadujejo, dočim so boljšim vinom čvrste. Največ se povprašuje v Siciliji po Maršali in boljših 14 do 16-odstotnih vinih, ki notirajo 380 do 525 lir za hi. — V Madžarski so izgubili dobrega odjemalca Avstrijo, kateri madžarske cene ne komenirajo več. Prvovrstna madžarska vina notirajo 5000 do 8000 mK za liter z vtovorne postaje, srednja (9 do 10 odst.) 2000 do 2800 mK. — V Češkoslovaški je vinski trg zopet oživel in so cene čvrste. Domače zaloge so že precej razprodane. Bratislavska nova vina notirajo 6.5 do 6 Kč.
Moškaf in muskafelec.
Kot vina, ki se morajo pri odmeri trošarine ne glede ra vsebino alkohola ali sladkorja že /bog njih imena smatrati za fina vina, so v točki 2. čl. 108. trošarinskega pravilnika našteta ta-le vina: šampanjec, malaga, pelinkovec, sherrv, ciprčan, kseres, malvazija, inoškat, kapsko, portsko, madejra in maršala. Vsako vino, ki se prodaja n. pr. pod imenom »maršala«, se mora torej smatrati za fino vino in nanj se Pobere po 8 dinarjev trošarine za vsak liter, četudi bi proizvajalec hotel dokazati, da to lino ni nobeno marsala-vino, temveč da ga je on le kot tako označil. Za določitev trošarine zadostuje že ime »maršala«.
Ali se mora potemtakem smatrati za fino vino tudi naš moškat in ali je
treba nanj plačati za liter po 8 dinar-j‘ev trošarine?
Na to vprašanje odgovarja gosp. višji finančni svetnik M. Kostanjevec v svoji ravnokar izišli knjigi »Državne trošarine« tako-le:
»Po zgorajšnji razpredelbi bi morali na to vprašanje odgovoriti z »da«, ker je moškat naštet imenoma. Zdi se nam pa, da ga ravno naštevanje med drugimi inozemskimi vini kot »domačina« izključuje. Ako ga pa kdo prideluje tako čistega, da ga opravičeno pod tem imenom prodaja in ga torej sam kvalificira za enakovrednega z inozemskimi, v zgorajšnji razpredelbi imenovanimi vini, potem bi se morala pač zahtevati od njega trošarina za fina vina.«
Trditev, da naštevanje moškata (muškata) med inozemskimi vini nekako izključuje to vino kot domačina, se nam sicer ne zdi povsem točna, ker je med temi naštet tudi pelinkovec, kateremu pač nikdo no bo oporekal domaćinstva. Vkljub temu pa ne dvomimo, da zakonodajalec ni mislil pod izrazom »moškat« zadeti naše domače naravno vino, ki ga dobimo iz muška-telove trto, temveč na umeten način pripravljeno moškatno vino.
Ako si ogledamo vina, ki jih našteva trošarinski pravilnik imenoma kot fina vina, ne najdemo med njimi niti enega, ki bi ne bilo na eden ali drug način umetno pripravljeno, torej niti enega vina, ki bi imelo le količkaj sličnosti z našim domačim naravnim muškatelcem. Nekatera izmed naštetih vin se pridelujejo iz osušenega grozdja, druga dobijo svoje izrazite lastnosti šele po dolgoletnem ležanju, tretja se izdelajo s pridejanjem raznih ingre-dijenc. Vsega tega pri našem naravnem muškateleu ne najdete.
Nekaj drugega je z moškatom, ki ga pridelujejo v Italiji. To vino se izdela sicer iz muškatelovega grozdja, a ne tako kakor pri nas, temveč tako, da se iztisne šele osušeno grozdje, radi česar ima to vino 16 do 18 odstotkov alkohola. Da se plača na tako vino trošarina za fino jr n o, je nekaj naravnega.
Poznamo pa še eno vrsto moškata. To je naravno vino, v katerem je namočen rnoškaiov cvet (muškaplet ali Muskatbliite). To vino se je izdelovalo svoječasno v Dalmaciji na ta način, da se je težjim vinom pridejal sladkor in da se je v njih močil moškatov cvet. Te vrste moškatovo vino je znano celo ponekod v Sloveniji. Danes se moškatovo vino ne izdeluje pri nas menda nikjer več, ker je pridevanje sladkorja vinu po vinskem zakonu vezano na oblastveno dovoljenje, odnosno ponekod (n. pr. v Vojvodini) sploh prepovedano. Ako pa bi se tako vino vendarle izdelovalo, bi se morala plačati nanj trošarina za tina vina po določilih, ki veljajo za izdelanje pelinkovca, t. j. čim bi se prirodno vino brez nadzorstva od strani finančnih organov začinilo ali osladilo v toliko, da bi imelo bodisi 5 ali več odstotkov sladkorja, bodisi 15 ali več odstotkov alkohola.
Ali je pa tudi naš muškatelec morda moškat, ker mu ponekod tako pravijo?
Na to vprašanje nam je odgovoril ugleden velelržee z vinom, ki razmere iz lastne izkušnje prav dobro pozna, tako-le:
»Italijani imenujejo vino iz navadnega muškatelovega grozdja »mo-scattello«, vino iz osušenega moškate-lovega grozdja pa imenujejo »moscat-to*. Oni torej strogo razlikujejo med moškatom in muškatelcem«.
Ker muškatelec ni naveden med onimi vini, ki se moraji že radi svojih imen smatrati za fina vina, med tem.
ko je tam naveden moškat, smatramo, da je za nase vinogradnike in gostilničarje edino umestno, da se tudi oni poprimejo tega razlikovanja in imenujejo: prirodno vino »muškatelec«, vino iz, osušenega grozdja »unoškat«, vino, v katerem je namočen muškatov cvet, pa »muškatovo vino«.
S tem razlikovanjem se izognejo vsem neprilikam glede trošarine za fina vina za naše prirodno muškatelovo vino. Ako pa bi se kdo kapriciral na to, da se njegovo prirodno vino ne imenuje muškatelec, temveč rnoškat — ali je to ime opravičeno ali ne, pri odmeri trošarine ne pride v poštev — naj nosi tudi posledice, t. j. plača za liter, svojega »moškata« mesto po 35 para kar po 8 dinarjev trošarine.
Negovanje špalirnih fpf.
Mnogi gostilničarji imajo v svojih vrtovih in ob hišah tudi trte, ki jih po večini prepuščajo liki divje rastočim svoji usodi, radi česar te slabo uspevajo in slabo rodijo, odnosno se ves zarod (grozdički) radi nepravega ravnanja skvari, se posuši ali ne dozori. Osobito se to dogaja pri žlahtnih trtah, dočim so ameriške samorodnice (Izabela, Noaia, Šmarnica) ter nekatere križanke manj občutne, tako glede načina rezitve in rašče kakor tudi glede bolezni.
Večinoma se pa gojijo cepljene žlahtne trte in zato je treba te koli-kortoliko pravilno negovati, da se ima od njih kaj haska.
Ker se navadno 2e ob pomladanski rezitvi pušča preveč lesa, t. j. enoletnih mladik, se trta že sama na sebi nepravilno razvija in požene potem preveč nepotrebnih in nerodečih poganjkov. Ta napaka se mora v teku teh mesecev popraviti in sicer na ta način, da se vsi novi poganjki, nastali na spodnjem starem in tudi mladem (eden-do dvoletnem) lesu, ki nimajo nič zaroda, že sedaj popolnoma odstranijo, da se ostali bolje razvijejo. Istotako je popolnoma odstraniti šibkejšega od dveh iz enega očesa nastalih poganjkov, čeprav imata morda oba grozdičke. Pozneje, početkom julija, se premočno rastoči poganjki nekoliko prikrajšajo, nekateri celo nad polovico, nikakor pa ne krajše kakor pri 4. do 5. listu nad vrhnjim grozdom. Jeseni pred dozo-ritvijo se grozdom bližnji listi radi boljšega obsevanja ne smejo odstraniti, kakor to ponekod delajo, ker ti so glavni prehranjevalci grozdja. Če se listi s tem namenom potrgajo, grozdje ne dozori, jagode ostanejo majhne in zelo kisle.
Ako so pa trte močno obložene in se slabo razvijajo, naj se tu pa tam zalijejo z razredčeno gnojnico v oddaljenosti pol do 1 metra od debla, kar se ravna po starosti trte. Čim starejša, tem dalje proč.
Da se obvarujejo listi in grozdje pred napadom po peronospori (porja-venje listov) in po grozdni plesnobi (posivenje in posušenje jagod), se morajo vsa novo nastala pereščka in ves zarod sedaj, t. j. koncem tega meseca ter pozneje še dva- do trikrat v presledkih 3 tednov poškropiti z mešanico raztopljene modre ali bakrene galice (ne železne ali zelene galice) in gašenega apna ali sode.
To delo se pravilno opravlja s posebnimi škropilnicami, ki fino pršijo. Najbolji so za male potrebščine avtomatični ročni pršilniki »Flora«, ki se dobe pri Vrtnarskem društvu v Mari-janišču v Ljubljani. Ti se porabijo lahko tudi za škropljenje drevesnih špalirjev, kordonov, vrtnic itd.
Ker gre tu v največ slučajih le za
par do največ 20 trtnih špalirjev, se porabi za vsako škropljenje le nekaj litrov tekočine. Zato treba napraviti razmeram primerno koncentrirano tekočino. Na 1 liter vode se vzame 20 gramov bakrene galice ter 20 do 25 gramov gašenega apna, odnosno 15 gramov sode. Vse to se raztopi v vodi vsako zase in obe tekočini se tik pred porabo skupaj zmešata. Sama galica brez dodatka apna, odnosno sode se ne sme uporabljati, ker požge liste in grozdje.
Grozdna plesnoba se pa uniči z žveplenim prahom, ki se narahlo v obliki dima po celi trti osobito pa na grozdičke puha s posebnim mehom, in sicer enkrat pred cvetjem in enkrat takoj po njem.
V pomanjkanju žveplalnika se pa gorenji mešanici doda obenem še peščica žveplenega prahu in skupaj po celi trti razprši. Škropi naj se zjutraj ali zvečer, nikakor pa ne ob najbolj pripekajočem solncu ali deževnih dneh.
Fr. Gombač.
Zvezna poročila,
ZA KLJVČ1TEV STROK. SOLE za hotelirsko, kavarniško in gostilniško obrt. Dne 27. maja t. 1. se bo zaključil tečaj strokovne nadaljevalne šole, kateri se jo zelo dobro razvil ter bil v korist našemu obrtu. Uspehi so bili zelo dobri, posebno v računstvu, spoznavanju kemije, serviranju in kletarstvu. Želeti hi bilo, da se povsod udeleže strokovnih tečajev vse natakarice in vajenci, da se povzdigne ugled obrti, poštena postrežba in obče tujski promet. Upamo, da bo prihodnje leto po sedanjih prijavah potreba po dvo-razrednem razširjenju, za kar so priprave za učni red vteku. Na tako krasnem uspehu čestitamo učiteljem, ustanoviteljem, posebno pa gg. dvornemu svetniku I. Marnu in vladnim svetnikom pri oddelku ministrstva trgovine in obrti v Ljubljani, kateri so pri ustanovitvi sodelovali.
Poučni Izlet celjske strokovne gostilničarske šole v Laški trg. Dne 2. maja smo priredili izlet v Laško, kjer smo si ogledali »Delniško pivovarno«, sedaj združeno s pivovarno »Union« v Ljubljani. V Laškem sta nas na kolodvoru sprejela gospoda ravnatelj Florjančič in pivovaritelj. Po obojestranskem pozdravu smo si ogledali pivovarno: strojne oddelke, sla-darno, kjer cimi ječmen, kuhanje piva, hladilne naprave, zaloge piva i. t. d. Splošno je interesiralo pasteriziranje in hlajenje steklenic, napolnjevanje in vse delo pred transportiranjem. Videli smo tudi izčiščenje smole iz sodov ter zopet novo impregniranje. Po zelo poučnem predavanju in obrazloženju delovanja v pivovarni s strani gg. ravnatelja in pivovariteija smo bili povabljeni na skupni obed, katerega je priredila pivovarna v restavraciji g. Henke-ja. Po izvrstni postrežbi je napil g. ravnatelj bodočemu naraščaju in njega vzgojiteljem, nakar so se mu zahvalili gosp. Martinović in g. ravnatelj Serajnik ter udeleženci Zveze. Tem potom izrekamo za naš naraščaj kakor za gg. udeležence pivovarni na prisrčnem sprejemu in pogostitvi toplo zahvalo.
Zadružna poročila.
SMRTNA KOSA. V Slovenjem Gradcu je umrl dne 28. aprila 1924 v starosti 45 let g. Friderik Zorzini, posestnik, gostilničar in načelnik gostilničarske zadruge v Slovenjem Gradcu. Bil je dober organizator in gospodar, v vsakem oziru poštenjak, kar je do-
kazala velika udeležba pri pogrebu, [z vseh krajev je prišlo ljudstvo, česar že dolgo časa pri spremljanju na zadnji poti nismo videli. Rajni zapušča soprogo in sinčka. Bodi mu blag spomin! Žalujoči rodbini pa izrekamo naše sožalje.
Dopisi.
Vinarska In sadjarska šola v Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in posojilnice »Narodni dom« v Mariboru prospekt, vsebujoč zgodovinsko črtico in splošno uredbo tega najstarejšega slovenskega kmetijskega zavoda, pogoje za sprejem učencev in praktikantov, hišni in šolski red, učni načrt itd., kar mora zanimati napredne kmetovalce in njih sinove, od kojih najboljši se naj strokovno izobražujejo v kmetijskih šolah za njih prevažni poklic. Sedemnajst slik predočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole. Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega zavoda, kojega uredba se bo morala radi nedavno izvršenega izenačenja (uni-ficiranja) vseh kmetijskih šol v državi spremeniti v mnogih pravcih. Dobiva se pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru proti plačilu Din 5'— za tiskovni sklad, naložen v navedenem denarnem zavodu v svrho kritja tiskovnih stroškov in omogočenja izdanj še drugih spisov kmetijsko-go-spodarske stroke, za kar se preplačila hvaležno sprejemajo.
Za naše gospodinje.
Limona ali citrona raste v južnih krajih, kjer je soince večno toplo in je zemlja vse leto cvetličen raj. Vendar pa pozna že tudi pri nas limono vsak
otrok in razumna gospodinja jo uporablja v kuhinji, v gospodinjstvu ali v hišni lekarni. Pred kakimi štiridesetimi leti je bilo videti limono le v najboljših in premožnih hišah, danes pa se uporablja v vsakem gospodinjstvu. Vsakdo ve, da je s sladkorno vodo zmešan limonov sok, to je limonada, dobra in osvežujoča pijača za zdrave in za bolnike. Komur ponoči rado utriplje srce, naj spije zvečer 1 do 2 kupici limonade in pomagano mu bo. Če tožijo otroci, da jih boli vrat, ožmi eno do dve limoni, primešaj precej sladkorja in daj to bolnikom piti oziroma jesti. Tudi naj otroci grgrajo limonovo vodo. Zvečer pa naj pijo že v postelji vročo limonado, kar je dobro sredstvo proti prehlajenju. — Ljudje, ki so pili preveč opojnih pijač, se kmalu streznijo, ako pijo močno limonado; zadošča celo, da izsrkajo eno limono. Dobro je, da ima gospodinja limonov sok vedno pri rokah, pripravi ga lahko tako-le: Ožmi 14 limon, ki dajo približno pol litra soka. Ta sok precedi skozi redko platneno krpo in ga pusti stati v odprti steklenici 24 ur. Potem ga nalij v čiste stekleničice, katere pa dobro zamaši in še zapečati in jih spravi na hladen prostor. Tako spravljen sok lahko hraniš dve leti. Da je limonov sok izvrstno čistilno sredstvo, je dobro znano. Gospodinje, ki lupijo krompir, češplje, zbirajo črne jagode in drugo, si očedijo roke z limonovim sokom. Črnilo spraviš iz tal, ako drgneš zamazano mesto prav krepko s prerezanimi limonami ter končno tla izpereš z gorko milnico (Žajfnico). — Tudi iz perila izgine črnilo, če ga poškropiš s liminovim sokom ter deneš perilo na soince. To ponovi večkrat in končno operi perilo najprej v mlačni milnici, potem pa še v lugu. — Rjaste madeže odstraniš s perila na sledeči način: Poškropi in drgni jih dobro s
prerezano limono, potem položi na madež kos pivnika in likaj preko njega z vročim likalnikom. Ponovi to dvakrat in madež ti gotovo izgine. Tudi sadne madeže odstraniš z limonovim sokom. Čevlje iz rumenega usnja osnažiš, ako nakapljaš na platneno krpico limonovega soka ter drgneš z njo čevlje tako dolgo, da izgine mokrota. Potem likaj čevlje še s svežo, suho krpo in vsa nesnaga izgine. — Gobe, kakršne se uporabljajo pri umivanju, najboljše očistiš, če jih poškropiš z limonovim sokom. Pusti jih tako par ur in potem jih izperi v čisti vodi. Z limonovim sokom okisane jedi so okusnejše kot z navadnim kisom začinjene. Za ljudi slabega želodca uporabljaš lahko tudi pri solati namesto kisa limonov sok. Nastrgani ali dobro sesekljani limonovi olupki so prijeten in fin pridatek skoraj vsem močnatim jedilom. Limonove olupke lahko shraniš tako-le: Olupi limone prav tenko z ostrim nožičem, sesekljaj jih in napolni z njimi do polovice dobro izmite stekleničice, drugo polovico napolni s stolčenim sladkorjem. Stekleničice prav dobro zamaši, zaveži jih s pergamentnim papirjem ter jih deni v mrzli vodi k ognju, da se dobro segrejejo, zavreti pa ne smejo. Sladkor se mora segreti, a ne stopiti. Stekleničice hrani na hladnem prostoru. Izžete limone še lahko uporabljaš za snaženje bakrene posode. Da povzroči kosec limonovega olupka čaju jako prijeten okus, je splošno znano.
Kaj so pili stari Rimljani ?
Stari Rimljani so pili razen vode pravzaprav le vino, vse druge pijače so bile v navadi samo po provincah.
Zrelo grozdje, ki so ga imenovali tudi »viseče (namreč na trti) vino«, so trgali v košare* Nato so ga devali v kadi ali čeber, kjer so ga tlačili moški z bosimi nogami kar v vinogradu. Stlačeno grozdje so nesli potem v mehovih pod stiskalnico. Mošta, ki se je natekel, preden so stlačili grozdje z nogami, često niso pustili vreti, ampak so ga zapečatili v steklenice in jih hranili v mrzli vodi. Druga vrsta je bil mošt, ki se je natekel po tlačenju z nogami, tretja pa kislikasti mošt iz tropin pod stiskalnico. Večinoma so devali ves mošt brez razlike v isto posodo. Na tropine so nalili vode, pri-dejaii vinskih drož in nekoliko kuhanega mošta; to zmes so čez 24 ur še enkrat tlačili z nogami in stiskali pod stiskalnico. To je bilo vino za sužnje delavce, vojake, pa tudi za ženske. Stare žene so prav rade pile vino iz tropin posušenega grozdja, kateremu so primešali kuhanega mošta. Posebno močno, sladko vino so dobili tako, da so pustili grozdje cel teden na solncu, da je ovenelo in se posušilo.
Mošt so spravili v velike trebušaste lončene posode, kjer je vino vrelo; lesenih sodov niso rabili niti še v 1. stoletju pred Kr. Posode so pred uporabo zasmolili. Da bi dobilo vino poseben okus, so devali včasih v mošt smolo, sadro, ilovico, apnenec in mramor. Posode so pustili odprte, po vretju pa so jih pokrili s pokrovom in zamazali s sadro. Vinska klet jim je bila hladna, proti severu ležeča čumnata, navadno pod zemljo.
Boljša vina, ki naj bi dočakala visoko starost, so pretočili, ko so se popolnoma umirila, v steklenice in amfore (dvoročne, podolgaste, proti dnu vedno ožje lončene vrče), ki so jih razpostavili v kleti ob stenah ali pa po tleh v pesku. Bile so zamašene z lesenim in plutovinastim zamaškom ter zamazane s sadro ali smolo, da ni mogel zrak zraven. Na posodo ali pa na listek, ki je visel na njej, če je bila
posoda steklena, so napisali ime vina in letnik, t. j. ime konzula dotičnega leta. Pozneje so prenesli amfore v čumnato v prvo nadstropje, ki se je imenovala »apotheca« in je ležala tako, da so mogli napeljati vanjo dim, ker so bili mnenja, da dim pospešuje staranje vina.
Vobče so ljubili stari Rimljani le stara vina; rajše so pili staro vino slabše vrste, nego mlado najboljše trte. Bogati Rimljani so bili sploh zelo izbirčni tudi v vinu , ne le da so uživali tuja vina, ampak pridevali so vinu razne dišave ali grenke stvari, na pr. miro, aloo, razne cvete in zelišča.
Razen vina so Rimljani radi pili pijačo »mulsum« (medico), ki so jo pripravljali tako, da so vzeli najboljši mošt, mu primešali medu (en četrt vina in ena petinka medu) ter ga potem napolnili v steklenice ter jih zamazali s sadro. Čez mesec dni so pijačo zopet pretočili v drugo posodo.
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mež. dolino.«
Odgovorni urednik: Franc Poderžaj.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Gostilničarska zadruga okolice Marikor
Vabilo
na
redni občni zbor
ki se vrši dne 2. junija 1924 ob 14. (2. uri popoldne) v gostilni gospoda Kučerja v Studencih.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Volitev overovatelja zapisnika.
3] Predložitev oz. potrjenje računskega zaključka za leto 1923.
4.	Volitev dveh računskih pregled-
nikov-	.	....
5.	Sklepanje o sprememb: zadružnih
pravil § 14.	. , , J
6 Sklepanje o višini doklade za leto
’ 1924.
7. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri radi premajhnega števila članov ne bi bil sklepčen, so eno uro pozneje člani upravičeni sami veljavno in pravomočno sklepati o dnevnem redu.
STUDENCI, dne 5. maja 1924.
Načelnik: Franc Kučer
Gostilničarska obrtna zadruga za :: sodni okraj Ormož y Ormožu ::;
Vabilo
na
izredni občni zbor
ki se vrši v pondeljek, dne 2. junija 1924 ob 10. uri dopoldne v prostorih
hotela Bauer-Kokot v Ormožu.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav načelnika.
2! Poročilo načelnika.
3.	Pregled imenikov in vpisovanje koncesijskih list.
4.	Odobritev proračuna za leto 1924.
Š. Slučajnosti.
Ker se občnega zbora udeleži tudi gosp. načelnik gostilničarske zveze iz Celja, zato Vas prosimo, da se vsi zanesljivo udeležite in prinesete s seboj koncesijske liste.
ORMOŽ, dne 18. maja 1924.
Za zadrugo:
Načelnik: Anton Golenko I.r.
Nudim za takojšnjo dobavo po kakovosti najboljšo zidno in strešno Opeko.
Cene po dogovoru. Plačila na obroke.
Za obilna naročila se priporoča
Fc*a&3is ICoira&ip
Zvezna tiskarna
V C Eli JU
Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigovez ško stroko spadajoča dela točno, solidno tn po konkurenčnih eenah
Knjigoveznica.
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki

Kleparstvo in vodovodne instalacije
Franjo Dolžan
Celje
Kralja Petra cesta
se priporoča za vsa v zgoraj navedeno stroko spadajoča dela kakortudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna.	Cene solidne.
ČEVIiJE
najmočnejše, in sandale, najcenejše in najfinejše, kupite v veletrgovini
K. Stermecbi, Celje,
ker vsakdanje čevlje izdeluje sam po domačih čevljarjih, fine, šivane pa dobavljam v velikih množinah iz najboljših tu- in inozemskih tovarn. Trgovci engro-cene. Cenik zastonj.
Dctnl^a pNoVarna Cašlio

Cankarjeva 9, nasproti pošte.
Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
i ;


priporoča

svoje priznano najboljše izdelke:
: mi
\
Marčno, Ovojno marčno, Eksportni ležak in Porter.


Gostilničarji in kannrji, pozor!

Res najboljše pristno namizna in sortirano uino
isc vseli -vinojjrađnil* Igraje v dolbite po zelo nizkilt oenak ]pr»i
FRANJO O A.J NICO
veletrgovina z vinom v Slovenjgradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst
Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago.

Pristno črno dalmatinsko vino za zdravila.
4
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.
POSOIILHIM
Stanje hranilnih vlog Kan dnm fna Odlil U DFitliCill] stanic hranilnih vlog čez K 70,000.000'—____________________ M “	13 čez K 70,000.000*—
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6°|o brez odpovedi, 6VI0 do 80/« z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.
Veletrgovina z vinom
Franc Tramšek, Celje, Razlagova mica štev. 6
jr av bližini kolodvora.
priporoča svojo bogato zalogo belega, rdečega, črnega, starega in novega vina po konkurenčnih cenah.
Prazna posoda na razpolago.	Točna in solidna postrežba.
Stran 6.
»Gostilničarski list«
Leto II. Št. 5.
LAŠKO
IsiSfel
m
I
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha ^©slsa© močsaejia in ne zahteva' nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
IC a m e ts i t a.
——~
cesEM.eas.'fciai
Najstarajša tovarna y Jugoslaviji!
Ustanovljeno 1910. Dolgoletna garancija.
Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske!
U"”-7" y—--VT—
ha&Jv \ /	\ s. V /	\
'f.
v •• V	/	...
t* . V	J. ■	f', S
K*"	■	'• /"IKUS
1 m2 tehta li do 13 kg.
Pivovarna 3|jMS€tiM'' v Lj ubltanl
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
eiwo|mo marčno pivo
v sodčkih in steklenicah

r
žra© l3erk&il@sapiwQ v sodčkih in steklenicah
IMbee zaloge: ilslje. felpiBg in Varaždin.
POZOR!
GOSTILNIČARJI!
M #^tr>
WM ^
V01
POZOR!
u-:..
IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
Mantel Karel
slaščičar
Ozlio ulico - 1]ES1 - izlio ošlso
priporoča cen j. gg. hotelirjem, kavar-narjem in gostilničarjem najfinejše torte, desert in različno čajno pecivo po zmernih cenah. Prevzamejo in efektu-irajo se dudi poštna naročila.
Postrežba točna.	Cene zmerne.
mmmmnmmmmf
SSlSHMiaaElSaEKEISiaSHaESJlEliaSSaSSBSiJ!
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna 1 Cene solidne!
IfFišM In zidno opio
s
IZBORNA DALMATINSKA
V/NA
p® RajtfJžjšh casttah ima »adarao w z®2ogi
Fpiim Sodin
EtaUali CELJE Ljubeeno
19
M
a
BS
U » s
ra
ESBBaaas-zinsazssiajasisaiRasaaBHSSiaEiEi^a
nudi v vsaki množini
/P. MATKOVIČ
CELJE, GLAVNI TRG 1
Pivovarna Tomaž Gote v Hariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
pivo ---... Buck ■ pivo
v sodekiti In steklenicah
*3f)F
••••
ANT. RUD. LEGAT
Zasebno učilišče za strojepisje
in stenografijo.
m
Maribor, SLOVENSKA ul. 7.
Nov tečaj se je pričel dne 4. februarja 1924.
%
■
H
m
J*