PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: V-ISSN 1580-0547 Julij 2003 • Številka 6 Občinski svet Seja občinskega sveta Občine Medvode Zelena luč za spremembe v prostoru Več kot 800 pobud za spremembo ali dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana; tretjino pozitivno obravnavanih, tretjino negativno in ostale na preizkušnji. V torek, 17. junija, so se občinski svetniki se-šli že na 8. redni seji in med drugim dali zeleno luč za javno razgrnitev osnutka spremenjenega dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine Medvode, iz katerega bodo lahko fizične in pravne osebe ter vodstva krajevnih skupnosti prvič uradno ugotovili, kako je pripravljavec teh dokumentov obravnaval njihove pobude. Te so v veliki meri izražale željo po spremembi namembnosti zemljišča iz nezazidljivega v zazidljivo. Javna razgrnitev bo od 25. junija do 30. septembra. Občinski svetniki so se že na samem začetku tako močno zapletli, da so se na odmor odpravili še pred uradnim začetkom seje. Ta se namreč začne šele takrat, ko sprejmejo dnevni red. Predvsem predstavniki Liberalne demokracije Slovenije so namreč menili, da so dobili v obravnavo nepopolno gradivo in da zato o osnutku sprememb in dopolnitev ne morejo kvalitetno odločati. Sporna je bila priložena barvna karta, ki je nazorno pokazala načrtovane spremembe v osrednjem delu občine Medvode ne pa tudi obrobnih kot je Smlednik, Sora in Polhograjski Dolomiti. Zagotovilo, daje bila ta karta priložene le kot vzorčna in da bodo ostale dane na vpogled ob javni razpravi, ni bilo dovolj, zato so v odmoru, na pobudo župana Stanislava Žagarja, sejno sobo prelepili še z ostalimi kartami in posameznikom odgnali dvome, da jim hočejo kaj prikriti. Občinski svetniki so sicer po dolgotrajni razpravi že sredi meseca marca enotno potrdili strokovne podlage prostorskega razvoja, ki naj bi bile, poleg republiških izhodišč in pobud občanov, osnova za pripravo novega dolgoročnega plana Občine Medvode do leta 2020. Ker pa nova zakonodaja o urejanju prostora še nima vseh podzakonskih aktov, bodo namesto novega sprejemali spremenjen obstoječi dolgoročni prostorski plan, ki pa ima, ne glede na ime, enako vsebino. Občinski svet je namreč potrdil "mehak progresivistični scenarij” nadaljnjega prostorskega razvoja, ki predvideva zgoščevanje poselitve v koridorjih, kjer je ta že prisotna, posege na kmetijsko zemljo zgolj za preselitev kmetij iz urbanega okolja, policentričen razvoj in povezavo vseh delov občine z oblikovanim GSM: 041/ 72 32 26 mestnim jedrom, kar je tudi podlaga za vizijo cestno-prometnih tokov. Občinski svetniki so sprejeli tudi sklep, da se na območju Polhograjskih Dolomitov pozitivno obravnavajo vse pobude, ki se nanašajo na sonaravni razvoj tistih, ki tam prebivajo oziroma na ohranjanje in oživljanje tega območja. Pripravljavec osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Medvode, podjetje Arhitektura, je glede na ta scenarij in državna izhodišča zavzel stališče do več kot 800 pobud posameznih občanov, ostalih pravnih oseb in predstavnikov krajevnih in vaških skupnosti. Do tretjine pobud je zavzel negativno stališče, saj niso v skladu niti z državnimi izhodišči niti z občinsko strategijo, do tretjine se je opredelil pozitivno, saj je prepričan, da bodo dobile pozitivno mnenje soglasodajal-cev, medtem ko so ostale pobude "na opazovanju”, saj so v skladu z občinsko vizijo, ne pa tudi z državnimi izhodišči in bodo zato stvar pogajanja. Večino občinskih svetnikov je osnutek sprememb in dopolnitev že predhodno obravnavala na posameznih odborih in komisijah. Tokrat pa so več poudarka ponovno dali vprašanjem, kako preprečiti "špekulativne” namene posameznikov, kako zagotoviti umik industrije iz središča Medvod in kako se bolj smelo lotiti problematike Polhograjskih Dolomitov. V zakup pa so morali vzeli tudi stališče strokovnega razlagalca Petra Gabrijelčiča, da je lastnik zemljišča tisti, ki lahko suvereno daje pobude za spremembe namembnosti svojega zemljišča, po drugi strani pa se mu ni potrebno uklanjati še tako vizionarskim pogledom občinskega sveta. "V času planskega gospodarstva je bil postopek razlastitve neomejen in si lahko v javnem interesu naredil karkoli. Vendarle je bilo tudi takrat težko obvladovati urbani razvoj nekega kraja. Težko pa si danes predstavljamo, da bi delali velikopotezno vizijo, ko vemo, da so lastniško-pravni odnosi bistveno drugačni. Pri oblikovanju prostorskega plana gre predvsem za legitimno pravico lastnikov parcel, ki imajo kakršenkoli interes po spremembi namembnosti teh parcel, da ga tudi izra^ zijo. Pobude lastnikov so bile za nas izhodišč^ saj je to gradivo, iz katerega smo zaznali tendence v prostoru.” Občinski svet je po daljši razpravi sklenili, da je osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega prostorskega plana ustrezno pripravljen za javno razgrnitev. Ta bo trajala od 25. junija do 30. septembra v prostorih občine Medvode in posameznih krajevnih skupnostih. V času razgrnitve bo tudi javna razprava. Občinski svetniki priporočajo ogled osnutka ne le tistim, ki so pobude dali, ampak tudi tistim, ki tega niso storili, saj se lahko morebitne družbene pobude nanašajo tudi na njihovo lastnino oziroma zemljišče. Silvana Knok Slovenija naša prva in zadnja država Osrednja občinska slovesnost ob kresu na predvečer dneva državnosti je bila letos na Zbiljski dobravi. Slavnostni govornik, župan občine Medvode Stanislav Žagar, je zbranim položil na srce, naj praznujejo z veseljem in ponosom, saj je to edina država, ki jo imamo in druge ne bomo imeli več. Medvoščani smo na Zbiljski dobravi dobili novo, že četrto prizorišče praznovanja ob kresu na predvečer dneva državnosti. Organizacija je bila tokrat predvsem v rokah TD Zbilje, ki letos praznuje 50 let delovanja in bo zato pod okrilje vzelo tudi prireditve ob občinskem prazniku. SOTOČJE (ISSN 1580-0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednik prilog Andrej Žal ar. Priprava za tisk: Gorenjski glas d.o.o, tisk: Tiskarna Kara, d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 6 je priloga 52. številke Gorenjskega glasa, 4. julija 2003. V nakladi 5100 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Naslovnica: Brezskrbno praznovanje - Foto: Gorazd Kavčič Župan I Župan Stanislav Žagar ob prazniku S skupnimi močmi in z dobro voljo Marsikaj nam je uspelo v zadnjem letu. Manjkalo tudi ni težav. Ob prazniku pa naj veljajo iskrene čestitke in dobre želje vsem. V spomin na triglavskega župnika Jakoba Aljaža, ki se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro v občini Medvode vsako leto s prireditvami obeležijo praznik. Tudi letos je tako in prireditve so se Stanislav Žagar, začele že v drugi polovici župan občine Medvode junjja s tradicionalnim motopiknikom pa tudi proslavljanje 10-letnice knjižnice v Medvodah je bilo nekako povezano s praznikom. Bilo je tudi že več športnih prireditev, ki se bodo zvr-tile tudi v prihodnjih dneh. Eden od osrednjih uogodkov pa je bila sinočnja slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so prvič v samostojni občini Medvode in v državi Sloveniji zaslužnim občanom in skupinam podelili občinska priznanja. Podelil jih je župan občine Medvode Stanislav Žagar, ki smo ga ob prazniku zaprosili, da nam predstavi nekatera najpomembnejša dogajanja v zadnjem letu, med dvema praznikoma. ”Naj začnem kar z najpomembnejšim dogodkom zadnjega obdobja, z javno razgrnitvijo prostorskega dokumenta in javno razpravo o njem. Tri mesece imamo zdaj čas, da razmisli- Asfalt tudi na pirniški cesti mo in predlagamo rešitve, ki bodo po sprejetju usmeritve in najpomembnejši razvojni dokument za občino. Z razgrnitvijo prostorskega plana pa sovpada hkrati tudi začetek uresničevanja devetletnega program izobraževanja v osnovnih šolah Pirniče in Smlednik. Pomemben je bližajoči se razplet dolgoletnega prometnega problema na vrhu klanca. Cdav-na dela na krožišču in prometni ureditvi naj hi bila končana do 1. septembra in kaže, da bo ta za Medvode nadvse pomemben projekt končan do roka. Vesel sem tudi, da seje končno do asfaltiranja premaknilo tudi na Pirniški cesti. Med pomembnejšimi projekti je nedvomno tudi izgradnja rezervnega vodovodnega sistema v občini. Smo med tistimi srečnimi občinami, ki ne bomo v prihodnje imeli težav zaradi pomanjkanja pitne vode. Številne občine v Sloveniji nimajo te sreče, saj jim že danes pri- Deset let knjižnice Medvode manj kuje vode, ali pa jim je bo v prihodnosti. Premaknilo se je tudi pri kanalizaciji na odseku Vaše - Goričane. Gradnja je veljala 400 milijonov tolarjev. Na področju varnosti v prometu naj poudarim pričakovano izgradnjo pločnikov v Smledniku in Zbiljah. Vse bliže uresničevanju je tudi obrtna cona Jeprca, za katero je veliko zanimanje med podjetniki in obrtniki. Končuje se gradnja mrliške vežice v Sori, začenja pa se v Smledniku. Uspelo nam je odkupiti Aljaževo rojstno hišo, ki jo bomo postopoma obnovili. Tik pred zaključkom je projekt športne dvorane. Končno so tudi tehnično prevzeta stanovanja v Sori in jeseni bomo s pravilnikom rešili njihovo razdelitev. Vse bolj pomembna postaja ekologija. Z ustanovitvijo samostojnega okolje-varstvenega inšpektorata smo odločno na poti ureditve številnih problemov v občini. Za zdaj nam je do- kaj dobro že uspelo čiščenje jam z odpadki na Jeprci, v Pirničah, Smledniku, Sori (Dol). Pripravlja pa se projekt zbiranja odpadkov. Če se je na področju ekologije, kot sem poudaril, premaknilo, pa so še vedno rak rana projekti za športni park. Glavni problem je pridobivanje zemljišč, vendar sem prepričan, da bomo strokovno in s skupnimi močmi ter z dobro voljo tudi na tem področju dosegli želeno in težko pričakovano.” Dosežke, dogajanja pa tudi težave bi lahko še predstavljali, vendar naj bo ob prazniku najpomembnejša čestitka za doseženo, za praznik in želja za uspehe tudi v prihodnje. Iskrena hvala in najboljše želje veljajo seveda vsem nagrajencem oziroma dobitnikom priznanj in seveda prav vsem občanom in oblikovalcem dogajanj in življenja v občini. Andrej Zalar SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA d.o.o. Gorenjska cesta 46, 1215 Medvode, Slovenija Tradicija je uveljavljen napredek, napredek je uveljavljanje tradicije. 50 let obratovanja HE Medvode in njenega sožitja v občini Medvode. Priznanja ob prazniku Prvič priznanja občine Medvode Občinski svet je šele aprila lani imenoval komisijo za priznanja Občine Medvode v sestavi Valentin Križaj, Pavel Lampič, Ana Notar, Franc Pipan, Janez Rebolj, Darinka Verovšek in Ivanka Šušteršič. Na prvi ustanovni seji so člani prav slednjo izvolili za predsednico komisije. ”Vsi člani komisije smo opravili veliko delo, saj smo pred letom dni začeli povsem na novo. Doslej smo imeli devet sej. Komisija je delovala na osnovi odloka o priznanjih, ki ga je občinski svet Občine Medvode sprejel maja leta 2000. Ta določa različne oblike priznanj, vendar za podeljevanje teh niso bile oblikovane in pripravljene potrebne listine, zato smo župana Stanislava Žagarja zadolžili, da imenuje petčlansko strokovno komisijo, ki je pripravila vse potrebno. V njej je z naše strani sodeloval Peter Lampič. Pripravili smo razpis za zbiranje kandidatov za priznanja in ga objavili v 8. številki Sotočja in na video straneh TV Medvode. Prejeli smo 18 vlog, od katerih je bilo 8 popolnih, 10 pa ne, saj niso bila priložena soglasja kandidatov. Na svoji 6. seji sredi meseca februarja smo na podlagi 14. člena Odloka o priznanjih Občine Medvode soglasno sprejeli sklep, da se podeli 1 medalja, 4 plakete in 1 naziv častnega občana Občine Medvode,” je povedala Ivanka Šušteršič, ki je, tako kot ostali člani komisije, vse od februarja do včerajšnje slavnostne seje ohranila imena nagrajencev v tajnosti. Častna občanka Občine Medvode n f Dr. Ana Notar - Zdravniškemu poklicu seje zapisala leta 1958, ko je kot mlada zdravnica nastopila svojo prvo službo v ZD Medvode. Njeno delo ni potekalo samo v ordinaciji, ampak se je nadaljevalo tudi na tere-Dr. Ana Notar nu, ko je obiskovala bol- nike na domu in to ne glede na vremenske razmere. Večino poti je naredila peš ali s kolesom, kasneje z možem na motorju in z avtomobilom. Vse to je morala uskladiti še s svojim družinskim življenjem, saj je bila tudi žena in mati treh otrok. Leta 1966 je prevzela vodenje že takrat samostojnega ZD Medvode in poleg vseh obveznosti je skrbela tudi za delavce Donita kot njihova obratna zdravnica. Prizadevala si je za čim boljše pogoje zaposlenih, organizirala je delovanje posebne ambulante za borce ter aktivno sodelovala pri načrtovanju in gradnji novega ZD Medvode. S preselitvijo zdravstvenih dejavnosti v nove prostore ZD leta 1984 so se razmere bistveno izboljšale. Z nenehnim vztrajanjem na preventivnih akcijah za ohranjanje zdravja je uspela pridobiti soglasje za zaposlitev medicinske sestre, ki je skrbela za izvedbo zobozdravstvene preventive v osnovnih šolah in v vrtcih v Med- Kulturno društvo Godba Medvode vodah. V ZD je svoj prostor dobila obratna ambulanta za delavce Donita - Colorja - Aera -Celuloze in dispanzer za medicino dela, prometa in športa, otroški in šolski dispanzer, fizioterapija ter otroška zobna ambulanta s kabinetom za zdravstveno vzgojo. Podpirala je razvoj patronažne službe in nego na domu, si priborila sredstva za posodobitev medicinske opreme, kot so EKG, avto za delo na terenu, laboratorijska oprema ter s pomočjo sponzorjev opremo za avdiometrijo. Zaposlitev v ZD Medvode je bila njena prva in edina, s pacienti je zorela skozi vseh 35 let dela, se jim posvečala kot zdravnica, prijateljica in sokrajanka. Bila je prva družinska zdravnica v pravem pomenu besede in bila ena prvih, ki je opozarjala na ekološke probleme v Medvodah ter na njihov škodljiv vpliv na zdravje ljudi. Nekaj smo povedali, verjetno pa tudi kaj izpustili. in bi še marsikaj dodali, vendar menimo, da si gospa Ana Notar za svoje požrtvovalno delo zasluži najvišje priznanje, ki ga podeljuje Občina Medvode, to je naziv častne občanke Občine Medvode za življenjsko delo na področju razvoja zdravstva. Plaketa Občine Medvode Kulturno društvo Godba Medvode - (Medvo-ška pleh muska, kot ji pravimo po domače, deluje že več kot 70 let, saj je bila ustanovljena 17. avgusta 1929 in je štela 15 mož. Po enem letu rednih vaj so začeli z nastopi. Ker je bil problem prostor, so leta 1934 začeli z gradnjo godbenega doma na Svetju. Delali so večinoma godbeniki sami, za gradnjo so posojali tudi svoje prihranke in leta 1939 je bila svečana otvoritev. 1 Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Godba se je na začetku imenovala Delavska godba na Svetju, kasneje je imela različna imena, včasih je nosila še ime sponzorja, a je vedno ostajala medvoška. Za nakupe inštrumentov so dajali iz svojih prihrankov, v sedemdesetih letih so jim pomagale delovne organizacije, v zadnjih letih pa jim veliko pomaga Občina Medvode. V godbi nastopa 30 članov. Z Glasbeno šolo Medvode so se dogovorili, da le-ta vpisuje tudi učenje godbenih instrumentov, tako v godbi nastopajo tudi mladi. Godba kvalitetno napreduje, ima svojo mažoretno skupino; nastopajo skoraj na vseh prireditvah v občini, radi pa se odzovejo povabilu tudi od drugod.Je nedvomno najstarejše kulturno umetniško društvo z neprekinjenim delovanjem v Občini Medvode, tako imenovani steber kulturne ustvarjalnosti in glasbene zagnanosti. Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora - Zbor deluje že dobrih 50 let. Mnoga leta je deloval kot edini zbor na območju tedanje Občine Šiška. Prizadeval sije ohranjati zborovsko petje in kulturno dediščino, sodeloval je na jgjnnogih prireditvah, kot so proslave, pogrebi, ''Odkritje spominskih plošč itd. Svoj prvi nastop so imeli leta 1952 v Sori ob dnevu mrtvih. Zelo hitro so se naučili veliko narodnih pesmi, postopoma pa so v svoj repertoar vključevali že zahtevnejše pesmi. A vedno jim ni šlo vse tako gladko, saj so se pojavljale težave s prostorom za vaje, občasna nedisciplina, ki je ogrožala kvalitetno petje. Vendar so s trdno voljo, s trdim delom in z ljubeznijo do petja to vse uspešno premagali in nas še danes razveseljujejo s svojim petjem. Trenutno v zboru poje 15 pevcev, trije pa vztrajajo že od samega začetka. Pevci se še danes radi odzovejo vsakemu vabilu. Praznovali so tudi 25-letnico neprekinjenega sodelovanja na vseslovenskem Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični; od leta 1997 pa se revije ponovno redno udeležujejo. Danes ima Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora izredno dobre pogoje za delo-_yanje, zato smo prepričani, da bodo z velikim •vjftlanom nadaljevali tradicijo moškega zbora, še naprej ohranjali kulturno dediščino in s tem dajali sloves društvu, domačemu kraju in občini. Andrej Veber - V življenju se je dokazoval in se uveljavil na več področjih: kot dober gospodar in kmetovalec na svojem posestvu, kot dober organizator družabnega življenja na vasi in na širšem medvoškem prostoru ter kot kulturni delavec na Senici. Priznanje si zasluži predvsem za svoje dolgoletno kulturno umetniško sodelovanje na Senici, za svojo režisersko in igralsko vlogo, ki jo je imel na vseh prireditvah v kraju in še posebej pri tradicionalnem uprizarjanju Finžgarjeve Verige. Ob tem je še veliko časa posvetil krajevnim komunalnim, urbanističnim, gradbenim in drugim nalogam, bil član številnih komisij in organov. Vzgojil je generacijo kulturnikov, igralcev, ime Senice in Medvod pa je s Finžgar- Andrej Veber jevo Verigo ponesel tudi zunaj občinskih meja in velja za starosto medvo-ške kulture. Franc Orel - Ljubezen do kulture, do slovenske govorne besede mu je bila tako rekoč položena že v zibelko. Svojo umetniško rast je začel že pred 2. svetovno vojno pri tamburaškem zboru, pevskem zboru in pri pihalni godbi. Njegovo delovanje je prekinila okupacija in z njo kulturni molk, vendar je bil kot partizan vključen v partizansko tiskarno, ki je nadaljevala z ohranjanjem slovenske kulturne besede. Takoj po vojni se je vključil v kulturno prosvetno dejavnost, bil med pobudniki ustanovitve KUD Franc Rozman Stane, kasneje KUD Svoboda, katerega predsednik je bil 29 let. Društvo je povezovalo dramsko, pevsko, godbeno, knjižnično in kasneje kino sekcijo. Bil je pobudnik za ustanovitev glasbene šole Oto Vrhunc - Blaž, sedaj Glasbena šola Franc Šturm in imel odločilno vlogo pri nabavi opreme za medvoški kino. Franci, kot ga kličejo prijatelji in znanci, je skromen, tih, kljub starosti nenehno vpet v vrvež družbenih dejavnosti in z vsem srcem pre- -------------Priznanja ob prazniku val v Lazarinijevi graščini v Valburgi, nato pa seje preselil v novozgrajene objekte v bližini. Zavod je organiziran kot dom za varovance iz vse Slovenije. V njem obiskujejo redni program interne OŠ od 5. do 8. razreda. Od septembra 2002 v Guncljah deluje stanovanjska skupina Ježek, kjer so nastanjeni dijaki, ki obiskujejo poklicne in srednje šole v Ljubljani. Za otroke in mladostnike skrbi strokovno usposobljeno osebje, poleg njih pa še prostovoljci, državljani na civilnem služenju vojaškega roka. Zavod je tudi učna baza za študente pri opravljanju diplomskih nalog in prakse. Dejavnost v domu spoznavajo številni iz Slovenije in iz tujine. Poleg rednega vzgojno-izobraževalnega dela daje zavod poudarek številnim šolskim in obšolskim dejavnostim. Izredno uspešni so mladi likovniki in njihova dejavnost doma in v tujini, kjer dobivajo številna priznanja. Pred kratkim je Unesco v Parizu podelil posebno priznanje mlademu ustvarjalcu in likovnemu pedagogu zavoda. Redno se udeležujejo mednarodne likovne kolonije v Bitoli v Makedoniji in v Evori na Portugalskem. Posebno pozornost namenjajo sodelovanju s krajani in s šolami v občini. Velikokrat je njihova dejavnost omenjena v lokalnih in v slovenskih medijih. Zavod je prejemnik številnih priznanj: dan kulturi. Svoje znanje že vrsto let prenaša na mlade amaterske ustvarjalce in je dal medvoški kulturi nepozaben pečat. Medalja Občine Medvode Vzgojni izobraževalni zavod Frana Milčinskega v Smledniku - Ustanovljen je bil 31. 10. 1946 z odlokom vlade LR Slovenije kot ena prvih slovenskih povojnih institucij za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s težavami v socialni integraciji. Do leta 1990 je delo- - Ob svoji 50-letnici delovanja je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva. - Vsako leto je izbran kot vzorno urejen družbeni objekt v občinski akciji (Moja dežela - lepa, čista in urejena. - Zadnja leta je prejel tudi vrsto krajevnih priznanj. Prepričani smo, da jim bodo vsa ta priznanja, kakor tudi naše današnje priznanje, samo še dodatna spodbuda za uspešno nadaljnje delo, kar prispeva k promociji kraja in občine. Praznik Občinski praznik 2003 Včerajšnja svečana seja s podelitvijo priznanj zaslužnim Medvoščanom je bila neposredni uvod v praznovanje občinskega praznika, ki se je sicer začelo na predvečer dneva državnosti s kresovanjem in družabnim srečanjem na Zbiljski dobravi, osrednjem prireditvenem prostoru. ”Rcs smo veseli, da po 50-ih letih v Zbiljah odpiramo nov prostor namenjen bodisi turističnim, kulturnim, športnim in drugim družabnim prireditvam ter slovesnostim. V Prireditveni prostor na Zbiljski dobravi. ■H posebno veselje mi je, da so pri ureditvi prizo-: » rišča sodelovala vsa v F e Zbiljah delujoča druži štva in organizacije, IPV Je Občina Medvode in HhISmS Savske elektrarne. Ker v letošnjem letu naše turistično društvo praz-Iztok Pipan, nuje 50-letnico delova- predsednik TD Zbilje nja, je Odbor za prireditve pri županu sklenil, da se večino prireditev ob občinskem prazniku odvija prav na tem prizorišču. Tako se uresničuje ideja, da bi vsako leto osrednje občinsko praznovanje organiziral tisti kraj oziroma društvo, ki bi že sicer praznovalo kakšnega izmed visokih jubilejev,” pravi Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje, ki je prevzelo večji del organizacije. Prav tako na Zbiljski dobravi je že bila prva mladim namenjena prireditev pod okriljem ob- PROGRAM PRIREDITEV Petek, 4. julija, ob 20. uri v galeriji TD Zbilje ZBILJE SKOZI OBJEKTIV ANTONA ŠETINE Razstava fotografij Zbilj iz obdobja med obema svetovnima vojnama, ki jih je fotografiral prvi zbiljski fotograf, Anton Šetina. Fotografije je izbral in jih bo na otvoritvi razstave tudi predstavil prof. dr. Janez Bogataj. Petek, 4. julija, ob 21. uri na Zbiljski dobravi PESEM NA VODI Nastop Lovskega pevskega zbora Medvode in Ribniškega okteta na splavu pred novim prireditvenim prostorom na Zbiljski dobravi. Sobota, 5. julija, ob 10. uri pred rojstno hišo Jakoba Aljaža v Zavrhu OSREDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Na prireditvi bodo sodelovali: Godba Medvode, Oktet Deseti brat, igralec Tone Kuntner, triglavski župnik France Urbanija in Gorniški klub Jakob Aljaž. Vse občane vabimo, da s svojo udeležbo počastijo spomin na znamenitega Slovenca. Sobota, 5. julija, popoldne SREČANJE SLOVENSKIH OBJEZERSKIH TURISTIČNIH DRUŠTEV Organizator letošnjega velikega slovenskega srečanja pod okriljem Turistične zveze Slovenije in pokroviteljstvom ministra za okolje in prostor Janeza Kopača, je TD Zbilje. Na stojnicah ob jezeru se bodo predstavljala objezerska turistična društva ter med-voški izdelovalci domače obrti, aktiv kmečkih žena, čebelarji,... Obenem bodo potekale športne družabne igre ter tekmovanje na odbojki na mivki. Sobota, 5. julija, ob 17. uri na Zbiljski dobravi SLOVESNOST OB 50-LETNICI TD ZBILJE Osrednja proslava ob 50-letnici Turističnega društva Zbilje. Program prireditve: * svečano razvitje zastave Zbilj, zastavo bo dvignil predsednik KS Zbilje Primož Ločniškar * splavitev zbiljskega čolna, čoln bo splavil medvoški župan Stanislav Žagar * svečanost ob podelitvi jubilejnih priznanj, slavnostni govornik bo predsednik TD Zbilje Iztok Pipan V programu sodelujejo: * dekliški pevski zbor Polončiče iz Sore * kulturno umetniško društvo Zbilje Sobota, 5. julija, ob 20. uri na Zbiljski dobravi ZBILJSKA NOČ Tradicionalna prireditev, ki bo letos prvič na novem prizorišču. Tokrat nas bodo zabavali skupina Avla band, pevka Karmen Stavec in plesalke skupine EVE. Še posebej vabimo k ogledu velikega ognjemeta, ki bo jezero razsvetlil ob polnoči. Ker letos Zbiljska noč poteka v okviru praznika občine Medvode, na prireditvi ne bodo pobirali vstopnine. Nedelja, 6. julija, ob 16. uri na Zbiljski dobravi RAZVITJE PRAPORA ČEBELARSKE DRUŽINE MEDVODE V okviru praznovanja občinskega praznika bodo medvoški čebelarji na posebni prireditvi svečano razvili svoj prapor. Nedelja, 6. julija, ob 17. uri na Zbiljski dobravi GASILSKA VESELICA V okviru občinskega praznovanja sodelujejo zbiljski gasilci s svojo veselico. Od 17. do 22. ure nas bo zabavala skupina Kristal. Med samo veselico bo potekalo tudi tekmovanje Martin Krpan. Nedelja, 6. julija, ob 17.30 uri na Zbiljski dobravi MARTIN KRPAN Vseslovenska akcija izbiranja najmočnejšega Slovenca. Prireditev z zanimivimi tekmovanji, na katerih so v zadnjih letih uspešno sodelovali tudi Medvoščani. činskega praznika doslej, ki naj bi postala tradicionalna - Hip Hop koncert v organizaciji novoustanovljenjega Odbora za Mlade Občine Medvode in projekta Baza. Pod okriljem občinskega praznika so se zvrstile tudi vse kolesarsko obarvane prireditve: v organizaciji KK Rog 3. kriterij Medvod za poklicne kolesarje in v organizaciji KK Medvode 5. vzpon na Katarino in občinsko prvenstvo v kolesarjenju. S.7. Klapa Intrade 107. Valter Dragan in Matjaž javšnik H.7 Michael Langer in Woody Mann 127. Langa, Šukar 197 Aleksandra Tchovmk & Company, Brina fci String.si 21.7. Maestro - Improliga 8 8. APZ France Prešeren 9.8. New Svving Quarict 15 8 Tamara Obrovac 21.8 Dejmo stisni Teater 22.8. Kalrinas 23.8 Elda Viler & Ana Dežman 29.8. Prešernovo gledališče 5.9. Laibach Celoten program je objavljen na: www.FestivaCarniola.com Tridnevno kresovanje KUD Zbilje Kres na vodi na kresno noč Pomembno je druženje in sodelovanje vaščanov - KUD Zbilje skuša stare šege in navade interpretirati na sodoben način - Naslednje leto morda podaljšanje praznovanja do kresa ob dnevu državnosti. Kot osrednji dogodek Prazničnega leta Zbilj je KUD Zbilje letos že tretjič organiziralo kresovanje, tokrat v obliki tridnevnega praznovanja, ki se ga je udeležilo okrog 250 ljudi. Kresovanje izhaja iz vere, da je treba Soncu, ko začne izgubljati svojo moč, pomagati pri razsvetljevanju neba, in tudi zbiljski kres je poskušal prispevati h krepitvi Sončeve moči. Pri zbiljskem kresovanju ni pomemben samo kres, pač pa tudi priprave nanj, in prav zato praznovanje traja tri dni. Prvi dan praznovanja, najdaljši dan v letu (21. junij), je zaznamovalo prižiganje ognja in krašenje vaške lipe. Ta dan so okrog cerkve sv. Janeza Krstnika v Zbiljah hodile tudi kresnice, pevke vokalne skupine Polončiče iz Sore, ki so z ljudskimi pesmimi vabile ljudi k praznovanju. Naslednji dan so nekateri pod vodstvom Nika Kranjca - Kusa izdelovali kresne larfe, ki so si jih nadeli za rajanje na kresni večer, drugi pa so postavljali kres. Ta je zagorel tretji dan praznovanja, na kresni večer (23. junija), potem ko so se ob ognjišču na Zbiljski dobravi zbrali vaščani, ki so želeli sodelovati pri dogodku ali pa se zgolj poveseliti in se srečati ob kresu, pa tudi drugi, ki jih je doseglo ustno izročilo o zbiljskem kresovanju. Kres sredi Zbiljskega jezera je z baklami prižgalo 12 parov v čolnih, ki so obkrožili kres. Prireditev seje zaključila s koncertom glasbene skupine Katalena, med katerim so se obiskovalci lahko pokrepčali z Od Jage babe zvarkom in posladkali s pecivom, ki so ga spekle vaščanke. Bistvo kresovanja in tudi prazničnega leta Zbilj, med katerim vsako leto na določene dneve potekajo različne prireditve, je predvsem v Kresna larfa povezovanju vaščanov, različnih ustvarjalcev in društev v občini Medvode. Pri organizaciji letošnjega kresovanja je sodelovalo mnogo prostovoljcev in članov društev, kot so TD Zbilje, MKC Medvode, taborniki iz Rodu dveh rek in Polončiče iz KUD Oton Župančič Sora. Avtorski nakit in ideje za likovno podobo kresovanja pa je prispevala oblikovalka sodobnega nakita Romi Bukovec. Celotno prireditev je skozi objektiv fotoaparata spremljal poklicni fotograf Branko Čeak, ki bo fotografije tudi prispeval za razstavo v Galeriji TD Zbilje. KUD Zbilje pri organizaciji kresovanja skuša črpati iz starih šeg in navad in jih interpretirati na moderen način, bližji današnji kulturi in sodobnemu načinu življenja. Želijo obuditi nekatere šege in navade, pa tudi skupinski duh vasi. Glavni namen je prav v povezovanju ljudi, njihovem sodelovanju in sooblikovanju praznovanja. Prav to ustvarja intimnost dogodka in loči prireditev od podobnih, bolj komercialno naravnanih kresovanj. Saša Poljak # tv medvede vodami INFORMATIVNI MEDIJ NA SOTOČJU SAVE IN SORE Kabelska televizija Medvode Televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 12 15 Medvode http://www.tv-m.si/ e - m a 11: info@tv-m.si telefon: 36 19 580 trženje: 041 / 630 303 01 / 36 13 559 izredno ugodne cene oglaševanja na tv medvode videostrani telopi / spoti izdelava sejemskih videopredstavitev tudi v digitalni tehniki zaupajte tistemu, ki se je že dokazal Srečanje mladih folkloristov v Sori Sora - KUD Oton Župančič Sora je v petek, 20. junija 2003, pripravilo že 5. srečanje otroških folklornih skupin (OFS). Letošnje srečanje je potekalo pod skupnim naslovom ‘Zapojmo, zaplešimo in pesem o krnim ’ na temo kruha - od setve in žetve do peke. Skozi večer so skušali opozoriti na pozabljeno vrednoto, ki jo nosi nekdaj zelo spoštovano živilo. Poleg domačih dveh OFS in mladinske folklorne skupine so nastopili še gostje iz Škofje Loke, Kranja in Železnikov. Mentorica obeh sorških otroških folklornih skupin, Alenka Perme, se na ta način trudi pokazati, kako dojemljivi in prisrčni so otroci na odru. Olga Šušteršič nove spletne strani naše občine si lahko ogledate na naslovu: www.medvode.si vse o nas najdete na spletu: www.tv-m.si Kultura Likovni ex-tempore Sora 2003 Življenje ob medvoških "vodah” Devetič zapored: 38 slikarjev, 45 platen z motivi medvoških voda, tri denarne nagrade in 11 nominirancev za odkup slike. ”Vodc so mi blizu in tudi ljudem so blizu, ko jih slikarji upodobimo na platnu. Delujejo nostalgično,” pravi Brane Praznik, eden izmed stalnih udeležencev tradicionalnega likovnega ex-tempora v Sori. Ta je potekal v prvi polovici junija na temo "Življenje ob medvoških rekah” in se uradno zaključil v petek, 27. junija, z odprtjem razstave v Domu krajanov Sora in podelitvijo denarnih in odkupnih nagrad. KUD Oton Župančič Sora je deveto leto zapored. tokrat že v imenu likovne sekcije, povabil slikarje, akademske in ljubiteljske, k sodelovanju na likovni prireditvi. Tema je bila za medvo-ške razmere očitno do-Brane Praznik, volj privlačna, da se je dobitnik 2. nagrade povabilu odzvalo 38 slikarjev iz širše ljubljanske in gorenjske regije, med njimi tudi Medvošča-ni Tone in Peter Gaber, Nevenka Verbič in Rajko Modic, vodja likovne sekcije Mirko Mihovec, ki je za svoje delo dobil tudi odkupno nagrado. Za razstavo so pripravili 45 platen, ki jih je v presojo vzela tričlanska komisija v sestavi: akademska slikarka Lucija Močnik Ramovš, likovni pedagog Skender Bajro-vič in umetnostna zgodovinarka Nuša Podgornik, ki pravi: "Ocenjevali smo po kriterijih likovne in estetske celovitosti. Upoštevali smo likovno in vsebinsko nadgradnjo, sporočilno izraznost in kompozicijo.” Komisija je prvo denarno nagrado podelila Francu Rantu, drugo pa Branetu Prazniku za akvarel z naslov Smledniška cerkev nad Zbiljskim jezerom z obrazložitvijo, da lahko na platnu občudujemo "nianse akva-relnih prelivov in preplet toplega dne in da krhka stebla dreves v ospredju nadgrajujejo plaste-nje prostorskih planov in nam razkrivajo motiv skozi tančico pomladne vegetacije”. Brane Praznik, eden izmed idejnih vodij te likovne prireditve, je dobil priznanje tudi za podarjen akvarel sotočja Sore in Save. "Za akvarel pravijo, da je najtežja tehnika, zame pa je najljubša. Preizkušam se sicer tudi v olju, vendar je zanj potreben drugačen čas in okolje. Morda nekoč.” Že lani se je porodila ideja o ustanovitvi likovne sekcije pod okriljem društva, da bi bila organizacija takšnih prireditev v prihodnje lažja in da bi lahko pripravili tudi spremljajoče dejavnosti, kot so likovne delavnice. "Tokratni ex-tempore je že rezultat te sekcije, čeprav so nam člani društva še pomagali s svojimi nasveti in izkušnjami. Kvaliteta slik se iz leta v leto v leto izboljšuje, kar kaže na to, da se slikaiji izobražujmo. V prihodnjem šolskem letu bomo pripravili osem predavanj na različne teme, kot je okvirjanje slik, kompozicija, likovna teorija in podobno, na katere bomo povabili tudi tiste, ki ne držijo čopiča v roki,” je ob tej priložnosti povedal vodja sekcije Rajko Modic, ki vabi v svoje vrste vse slikarje bodisi akademske bodisi ljubiteljske. Silvana Knok Razstava fotografij Vrtca Medvode Otroci fotografirajo s srcem in dušo "Likovno umetnost, ki seje moramo odrasli učiti, nosijo otroci v sebi. Vse te razstavljene fotografije imajo svoj čar, svojo vsebino in likovno podobo. Mislim, da bi marsikateri ljubitelj fotografije, ki razstavlja, s ponosom rekel, da je to njegov posnetek,” je vidno ganjen med drugim dejal Feručo Hrvatin, predsednik Društva fotografov Slovenije na razstavi, ki so jo v začetku meseca junija v knjižnici odprli otroci skupine Zmajčki iz Vrtca Medvode. Prava paša za oči in duha ter veliko, veliko lepega. Tokratna razstava fotografij z motivi iz okolice Medvod je slavnostni zaključek več kot enoletnega ustvarjanja in spodbujanja Lea Stevanovič in njena fotografija. kreativnosti otrok v fotografskih delavnicah, pod vodstvom fotografa Borisa Primožiča in ob vsestranski pomoči vzgojiteljice Mateje Jekler in pomočnice Nevenke Mesarič. Fotografska delavnica v Vrtcu Medvode je edinstvena oblika projektnega dela, ki seje dobro ukoreninila tako med otroki in starši ter seve-da med vzgojiteljicami in vodstvom vrtca. Ravnateljica Mojca Sešek se zaveda pomena takšnega dela z otroki in pravi: "Celoten proces ukvarjanja s fotografijo sproža razvojne cilje, ki jim vrtec mora slediti. Bistven del projekta je namreč učenje skozi praktično delo, skozi izkušnjo in lastno aktivnost; učiti se, vendar tako, da sploh ne veš, da se učiš.” Mladi fotografi skupine Zmajčki so že tretja generacija vrtičkarjev, ki so spoznavali skrivnostni svet nastajanja fotografij. "Začeli smo, ko so bili otroci stari pet let. V dobrem letu dni smo počeli vse, kar je v fotografiji mogočega: od spoznavanja fotografske opreme, studia, temnice, razvijanja fotografij, izdelovanje fotograma, fotografiranja narave in portretov. Sad tega je današnja razstava in mislim, da so otroci zmagovalci. V sebi imajo takšno gledanje narave, kot jo mi starejši, obremenjeni s stoterimi stvarmi, ne vidimo več. Otrok namreč reče: "Poglej tiste lepe rože.” Polovica fotografij je takšnih, da bi jih tudi sam imel na steni svojega doma,” je povedal Boris Primožič. Tokratna razstava v knjižnici, ki jo je pospremil tudi prisrčen nastop otrok in tudi nekaterih njihovih staršev, ni izbor najbolj uspelih ali najlepših fotografij, saj so jih pred tem že veliko uporabili za koledar. Izbor pa je bil kljub temu težak. Ne zato, ker bi fotografij primanjkovalo, ampak ker jih je imel prav vsak izmed otrok še vedno več na razpolago in to enako dobrih. "Vsako fotografijo kreira svetloba," je bila ena izmed glavnih misli ob odprtju razstave. Torej, dobro luč še naprej! Fotografije mladih fotografov Vrtca Medvode že krasijo hodnike v stavbi Občine Medvode. Silvana Knok Ljudje in dogodki Na obisku pri Francetu Knificu v Goričanah Nekoč smo samo tesali Bil sem na obisku pri enem redkih tesarjev, ki so ta poklic opravljali še brez strojnih pripomočkov. Vse so napravili s sekirami in ročnimi žagami. Danes to dela "industrijsko”, vendar so tudi tu nekatere pomanjkljivosti. O tem in drugem sva se s Francetom pogovarjala v senci njegovega vrta. Kako si se odločil za ta poklic, te je kdo navdušil - je bilo to naključje? ”To je bil čas vojne in povojnega obdobja in ko sem prišel s služenja vojaščine sem se zaposlil pri gradnji medvoške elektrarne. Določili so me, da bom pomagal pri opažanju objekta. Delo mi je bilo všeč, čeprav je bilo težko in nevarno. Po končanem delu gradnje centrale v Medvodah sem šel v šolo in naredil, izpite za tesarja.” V teh dneh je 50-letnica medvoške elektrarne. Verjetno se je med gradnjo zgodilo marsikaj zanimivega? "Pred gradnjo smo morali napraviti most med medvoško in verjansko stranjo nad obstoječim jezom. Zatem smo gradili barake za delavce in zapornike, ki so pri gradnji sodelovali. Žal se je bilo z zaporniki prepovedano pogovarjati, ne o delu ne zasebno. Vse smo jim morali pokazati. To se velikokrat ni dalo in si mu moral povedati, kako želiš, da se bo delalo, to pa je bilo - če je to opazil paznik - že dovolj za zagovor, ki pa ni bil prijeten.” Omenil si zapornike in o njih se je govorilo marsikaj. Ali se spomipjaš kakšnega dogodka, ki seje takrat pri gradpji pripetil? "Pogoji dela so bili zelo težki za vse zaposlene, posebno pa še za zapornike. Živeti v barakah v mrzlih zimah ob reki in ob skromni hrani ter celodnevnem delu je bilo zelo težko. Spominjam se dogodka, ko je zapornik napovedal, da bo pobegnil domov. Nismo mu verjeli. Kljub iskanju ga niso našli. Sam se je vrnil na velikonočni ponedeljek. Žal si je s tem zaslužil teden dni samice-strogega zapora. Njegov komentar je bil: "Bil pa sem le doma na potici!” Ko ste dokončali elektrarno in si končal šolo, kam te je vodila pot? "Najprej na gradnjo takratne avtomobilske ceste Ljubljana - Zagreb in zatem v Triglav film, ki se je kmalu preimenoval v podjetje Filmservis, iz njega pa je nastal Viba Film. Tam sem vseskozi delal v svojem poklicu. Postavljali smo "objekte” ali kulise za domače in tuje filme ter delali za tuje filmarje. Delali smo v Ljubljani, Piranu, Poreču, Bovcu in občasno tudi drugod. V sorazmerno dolgem času dela pri filmu si verjetno doživel tudi marsikateri zanimivi dogodek. Nam lahko kakšnega opišeš? "V tistem času so se v filmskem svetu dogajale zanimive stvari. Spominjam se prve vožnje Popravek V zapisu Orgle - kraljica instrumentov je pravilno: Orgle v preški cerkvi imajo dva manuela in 26 registrov. Za napako se opravičujemo. z gliserjem iz Pirana v Portorož. Ljudje so se na obali ustavljali in opazovali to vožnjo. V tistem času takšnih plovil ni bilo, saj tudi turistov z gliserji ni bilo. Zanimiva je bila tudi vožnja z osebnim avtomobilom iz Poreča v Ljubljano, ki je trajala vsega skupaj neverjetnih 58 minut. Takrat je bila edina pot preko Postojne in "planinskih ovinkov” v Ljubljano. Danes bi bil takšen gliser nezanimiv, zanimiv bi pa bil še vedno čas potovanja na omenjeni razdalji. Kljub modernim cestam in izpopolnjeni avtomobilski tehniki je danes ta čas trojni ali še več. Lepa so bila vsakodnevna srečanja z režiserji in igralci, ki sojih drugi videli samo na filmu. Za mladega fanta lepi časi, čeprav je delavnik trajal od jutra do večera.” Pa se vrniva k poklicu. Kakšno je bilo nekoč osnovno orodje tesarja? "V preteklosti je bilo orodje ročno. Takrat ni bilo motornih žag, obličev ali vrtalnikov. Imeli smo: tesarsko sekiro (malerin), posebno zaobljeno sekiro (cimeraka) za tesanje hlodov za ostrešja, sekiro (puntaka) za izdelovanje utorov v stebrih kozolcev za vstavljanje lat, ročne žage in še nekatere manjše delovne pripomočke." Že ime poklica tesar pove, da je bilo osnovno delo tesanje lesa. Kaj vse ste še delali? "Vsekakor je bilo tesanje osnovno delo, ker brez priprave lesa nismo mogli napraviti skoraj nobenega izdelka. Največ smo delali ostrešja za hiše. Pomembno delo tesarjev je bilo tudi izdelava opažev za betonske plošče pri hišah, raznih betonskih stebrov, mostov in podobno. Vsekakor je bilo največ ostrešij, saj seje pred desetletji delalo zelo veliko hiš in drugih objektov (gospodarska poslopij, hleve, razne lope in tudi še kozolce). Danes se kozolce na takšen način samo še sem ter tja popravlja." Ali je med tesanjem in "ohžagovanjem” lesa razlika samo v lažjem in hitrejšem delu ali obstoji je še druga razlika ali prednost? "Razlika je vsekakor. Včasih si pri obdelovanju hloda za ostrešje ali stebre tesal po letnicah, tako kot je les rasel in zato se kasneje na ostrešju objekta ni skoraj nikoli zvil, pri žaganju pa letnice prerežete in se les kasneje začne zvijati in tudi razpoke se pojavijo pogosteje. Prepričan pa sem, da je bila trdnost tesanega lesa mnogo večja, kot pa je sedaj žaganega. Vendar načina življenja se ne da spremeniti. Danes se tudi ostrešja pogosteje menjajo, kot^ so se nekoč. Novih kozolcev (ki so bolj sloven^T ska posebnost) se danes skoraj ne postavlja več, kjer pa se, so stebri običajno betonski. Tudi način opažanja se je v celoti spremenil in je boljši in hitrejši ter enostavnejši.” Pri starih ostrešjih se opazijo leseni zatiči (cveki). Ali si jih tudi ti uporabljal pri montaži ostrešja? "Ne! Mi jih nismo več uporabljali, posluževali smo se železnih spojk ali žičnikov. Danes se uporabljajo posebne kovinske spojke za spajanje ostrešij. Lesene zatiče pa sem včasih napravil samo pri popravilu starega ostrešja.” Zdaj si že kar nekaj časa v pokoju. Ali še kaj tesariš? "Ne! Razen kakšno malenkost, kajti naš poklic je tudi nevaren in v mojih letih nisi pri hoji po ostrešju objekta več tako gotov, kot si bil nekoč.” Ob slovesu sem razmišljal, koliko njegovega dela je posnetega na filmski trak pri raznih filmih in streha marsikaterega objektajejv je plod dela našega današnjega sogovornikih^ Franceta - mojstra poklica, ki v klasični obliki izumira. Želim mu še veliko zdravih in zadovoljnih let življenja. Nagradno vprašanje Občina Medvode se ob prazniku spominja Jakoba Aljaža. Ali veste kje in kdaj je bil rojen Jakob Aljaž? Odgovore pošljite na dopisnici v Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova I, s pripisom NAGRADNO VPRAŠANJE - Sotočje do vključno srede, 30. julija. Nagradili bomo tri pravilne odgovore. Na nagradno vprašanje iz Sotočja številka 5 smo dobili 782 odgovorov, izžrebani so bili: Mojca Mihovec, Spodnja Senica 2/a, 1215 Medvode; Uroš Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smlednik in Vilko Peteh, Cesta na S vetje 52, 1215 Medvode. Čestitamo! Nagrade bomo srečnim dobitnikom poslali po pošti Turizem Pohajkovanje po Smledniškem V vaseh onkraj Save V teh vročih dneh smo se odpravili na prijeten sprehod iz Smlednika preko Starega gradu proti Repnjam in nazaj skozi Hraše ter svoje potepanje zaključili v Valburgi ob zanimivem Krvavem znamenju na polju. Kalvarija - simbol grajskega hriba Našo pot smo začeli pri smledniški osnovni šoli in se napotili proti središču starega dela vasi, kjer na vzpetini kraljuje cerkev sv. Urha, ki sojo zgradili pred dobrimi 150 leti v takrat modernem neoromanskem stilu je pred tem stala starejša manjša gotska cerkev. V njej so slike znanih dunajskih slikarjev med njimi tudi slike znanega slovenskega umetnika Šubica. V bližini je baročno znamenje, v katerem je kip sv. Urha ter slike Layerjevih učencev. Na pokopališču je spomenik smledniškemu učitelju Martinu Kreku - učitelj Jakoba Aljaža, grobnica družine Lazarini ter spomenik žrtvam I. ^vetovne vojne iz nekdanje smledniške fare. abb odhodu se lahko okrepčate v Urhovi okrepčevalnici. Nadaljujemo pot skozi vas proti Staremu gradu, kjer imamo na izbiro hojo po cesti do vrha ali pa bolj primerno stezo, ki nekoliko nižje zavije v grajski hrib in vodi ob 14-tih lepo obnovljenih in ponoči osvetljenih kapelicah križevega pota (imenovanih Kalvarija) in se pod vrhom, kjer so postavljeni trije križi zopet priključi na cesto proti vrhu hriba. Zgrajena je bila leta 1772 in leta 2001 v celoti obnovljena. V bližini je tudi primerno označena manjša trim steza. Tisti, ki težko hodite, se lahko pripeljete z avtom pod vrh, kjer je urejeno parkirišče in je do vrha le nekaj deset metrov hoje. Prvi utrjen stolp Grad leži nad Savo, kjer je bila nekoč prehodna z rečnim brodom, danes stoji tam betonski most in so že srednjeveški gospodarji šteli hrib za pomemben kraj, kjer bi bilo potreno fcgraditi primerno utrdbo za nadzor prometa. Tod je bilo pomembno križanje takratnih trgovskih poti. Prvi stolp izvira že iz 11. stoletja in so ga kasneje dograjevali vse do začetka 17. stoletja, ko je grad dokončno propadel in si je plemstvo zaželelo udobnejšega bivališča. V dolini so zgradili novo graščino. Na vrhu se lahko okrepčate v okrepčevalnici TD in se razgledate po delu soriškega polja ter proti ljubljanski in kamniški kotlini. Grajske ruševine so dokaj dobro zavarovane in kažejo zasnovo, obliko in gradbeni razvoj srednje velikega srednjeveškega gradu. Morda bi bilo primerno, da bi ob zunanjščini okrepčevalnice imeli opis celotnega grajskega območja in se pohodniki lahko seznanijo z podatki tudi takrat ko je lokal zaprt. Spust v dolino Ko zapustite grajski vrh in se mimo parkirišča odpravite proti Repenjskemu hribu, po 25 minutah hoje pridete na križišče, kjer lahko zavijete levo proti vasi Hraše ali nadaljujete 10-minutni sprehod do naslednjega gozdnega križišča, kjer se lahko odpravite desno na uro hoje oddaljeno Skaručno, naravnost pridete po sla- be pol ure hoje do cerkvice sv. Tilna pri Rep-njah ali pa levo, da pridete v nekoliko krajšem času v vas Dornice. Vse te poti so položne in primerne za različne vrste starosti. Nekoč so po teh poteh potovali konjeniki na romanje na Skaručno k sv. Luciji s prošnjo za zdravje oči. Poti so za hojo izredno ugodne, vendar pa povsem nepriporočljive in nevarne za gorske kolesarje. Mi smo se vrnili nazaj na prvo križišče in se spustili proti vasi Hraše. V glavnem so poti kar dobro označene, prav omenjena pri Hrašah pa je v drugem delu pred vasjo brez oznak in prav lahko se znajdete pred travniki ali njivami namesto na poti v vas. Konji - simbol vasi Nekoč so dejali, da vasi brez gostilne nekaj manjka. Morda res!? V Hrašah zato imajo konje. Nobena vas v občini nima toliko konj kot prav tu. Znana sta dva centra, in sicer Norik -Janhar ter Konjeniško društvo, ki ga vodi Sko-kič na svojem ranču. Pri obeh boste lahko prijetno preživeli del dneva ali z jahanjem ali z vožnjo s kočijo v okoliške kraje. V neposredni bližini stoji ena najstarejših cerkva v občini, in sicer cerkev sv. Jakoba iz konca 15. stol. Glavni oltar zlatega tipaje iz 17. stol.. Stranska oltarja pa imata slike iz Layerjevega nasledstva. Prav na tem mestu prirejajo prizadevni člani Turističnega društva Hraše vrsto prireditev, ki privabljajo vsako leto več obiskovalcev. Nekoliko naprej v Muljavi je sedaj že znani bajer ali hraška laguna. Nekateri to zbirališče ptic imenujejo "dišeči tolmun”. Ta novost je nastala na mestu nekdanjega Burgarjevega požiralnika ob ustanovitvi Emonine farme beko-nov so odplako speljali v ta naravni požiralnik, ki se je sčasoma zaprl in nastalo je to, kar je danes vidno in za ptice ugodno, za bližnje so- sede pa nekoliko manj. V vasi sta še dve (Špenkova in vaška) kapeli. Vas na križpotju Iz Hraš se lahko napotite po glavni cesti v Valburgo (ljudski izraz: Šentomprga), za pohodnike pa je ugodnješa preko polja in se pri gostilni Zorman priključi na glavno pot. Vasje predvsem poznana po novejši graščini, ki so jo sezidali v 17. stol. namesto porušene na hribu. Velika dvorana je poslikana z mitoliškimi freskami iluzionističnega sloga iz sreda 18. stol. Pomemben je tudi obok kapele, ki ga je s freskami poslikal po vsej verjetnosti Anton Čibej. V neposredni bližini na Pristavi stoji cerkev sv. Valburge, ki se omenja že v 14. stol., sedanja je štiri stoletja mlajša in je baročna, prav tako tudi stranska oltarja in prižnica. Cerkev krasita še sliki Oljska gora in Križev pot, ki jo je po Tiepolu posnel Leopold Layer. V neposredni bližini domuje Vzgojno varstveni zavod Frana Milčinskega. Verjetno mnogi poznate njegovo novelo "Ptički brez gnezda". Današnji stanovalci in vodstvo zelo lepo skrbijo poleg svojega dela za lep izgled okolice in bližnjih objektov in pomagajo uresničiti marsikateri projekt krajanov. Na polju pod cerkvijo je Krvavo znamenje. Na tem mestu je bilo nekoč deželnoknežje morišče in od tod to ime znamenja. Avtorica Marijine slike je Maša Bersan - Mašuk, kije skupaj s svojim možem poslikala tudi kapelice Kalvarije na grajskem pobočju. Še nekaj minut in že smo pri šoli, kjer je bilo naše izhodišče. Za pohodnika je to prijetna pot za pol dneva hoje in ostalega pol dneva za dejavnosti od ”trimčkaiya” do jahanja konj ali vožnje s konjsko vprego in podobno. Res prijeten dan lahko preživite med prijaznimi (judmi v vaseh onkraj Save. Ekologija GOLO BRDO - zasmetena (turistična) sramota občine Medvode V vasi Golo Brdo - hrib, kjer je 70 stanovanjskih in vikend objektov ter sedem novogradenj in v njih živi 85 družin, vsako leto pa se število objektov poveča vsaj za enega ali dva, imamo na voljo pet kontejnerjev za gospodinjske odpadke, ki jih javno podjetje Snaga prazni enkrat tedensko. Normativ predvideva na eno gospodinjstvo približno 120 1 odpadkov, prostora v kontejnerjih pa je S "smetiščem" je bil seznanjen tudi odbor KS Golo Brdo, ki je nemudoma, to je pred mesecem dni poslal dopis s prošnjo za takojšnje saniranje in ureditev prostora za kontejnerje. Dopis je bil poslan na Občino Medvode oziroma g. Jeraju, vodji oddelka za gospodarske in javne službe, ki je pristojen za te zadeve. Do današnjega dne niso pristojni na občini, kakor tudi ne g. Jeraj, pokazali nobenega zanimanja o saniranju in ureditvi odlagališča gospodinjskih odpadkov na Golem Brdu. 4500 1. Torej na gospodinjstvo pride 50 1 ali ena zelena vrečka podjetja Snaga. Dan praznjenja se vsakih nekaj mesecev zamakne za en dan, zakaj, ve samo KP Snaga, medtem ko se prebivalcem vasi odpadki na ta račun kopičijo. Prejšnja vodstvena garnitura v KS, ker verjetno ni bila zadosti motivirana, je žal neuspešno poizkušala preko občine in komunalnega podjetja doseči, da bi bil odvoz dvakrat tedensko in da bi dobili več kontejnerjev, kajti prebivalcev v vasi in s tem tudi smeti pa je vsako leto več. Vsi poizkusi k omilitvi takega stanja so bili neuspešni - za občino smo dovolj daleč stran, da do njih smrad in umazanija ne sežeta, občinski možje se na turistične poti podajajo v glavnem z avtomobili, za turistično društvo pa je verjetno urejenost vasi postranskega pomena (mimo naše vasi potekajo številne markirane peš poti proti Polhograjskim Dolomitom). Ni čudno, daje bila pred leti občina Medvode razglašena za najbolj neurejeno občino v Sloveniji. S fotografije je razvidno stanje okoli kontejnerjev. Nastale so dva dni po praznjenju. Naslednji problem naše vasi je kosovni odvoz odpadkov. Ker nekateri vaščani ne poznajo razlike med gospodinjskimi odpadki in kosovnimi odpadki, so posamezni vaščani, pod okriljem noči, začeli odlagati le-te okoli kontejnerjev. Palete, kavči, kartonske škatle, PVC in lesene gajbice, samokolnice, gradbeni material, deli sedežnih garnitur ... spadajo med kosovni odpadni material in ne med gospodinjske odpadke. Kosovni odvoz je bil za našo KS v aprilu, naslednji odvoz bo 23. septembra 2003. Neimenovani pisec sporočila, ki mu ni vseeno, kako izgleda naša okolica in v katerem z lepo besedo opozarja neznane vaščane, da sami odstranijo kosovno navlako, je kot izgleda naletel na gluha ušesa, ali pa nimajo toliko poguma, da bi odnesli - lahko tudi ponoči - prineseno. Nekateri razmišljamo tudi na to, da bi postavili kamero, ki bi snemala dogajanje in bi tako prišli do tistih ljudi, ki to počnejo v sramoto vasi in okolici. Naslednje leto bomo vstopili v Evropo, vendar po takem obnašanju nekaterih sovaščanov in izgledu okoli kontejnerjev bolj spadamo na Balkan - mogoče si pa ti tudi želijo tja. Ker nekaterim od nas vaščanov ni vseeno, kako izgleda naša okolica, prosimo druge sovaščane, ker vemo, da je odvoz odpadkov ob četrtkih, naj vrečke z odpadki prinesejo dan prej ali na dan odvoza, če vidijo, da so kontejnerji polni. Velikokrat se zgodi, da vrečke ponoči strgajo in raznesejo njihovo vsebino živali, k vsemu pa pogosto pripomore še veter. Sosedje, ki živijo v bližini kontejnerjev, namreč za takimi brezvestneži naslednji dan čistijo okolico, čeprav to ni njihova naloga. _ Od KS Golo Brdo in Občine Medvode za^W htevamo, da uredi ta pereč problem v naši vasi, in to z odvozom odpadkov dvakrat na teden in dodatnimi kontejnerji in s tem tudi z ureditvijo mesta postavitve kontejnerjev. Obstajajo tudi druge rešitve - vsaka hiša svoj kontejner, vendar infrastruktura zaenkrat tega trenutno ne omogoča. TUdi Turistično društvo Medvode bi lahko kaj prispevalo k ureditvi "smetišča” v vasi, saj skoznjo potekajo številne peš poti proti priljubljenim izletniškim točkam v občini. Občina in turistično društvo bi se morala zavedati, da urejena in čista podoba občine ni samo reševanje tega problema v mestu Medvode, sem spada tudi podeželje, ki skupaj poda celotno sliko občine. Komunalno podjetje Snaga prosimo, da ponovno prouči predlog dvakratnega odvoza na teden in da ažurira spisek plačnikov teh storitev. Zadnji spisek, ki smo ga prejeli od KP Snage, temelji na 40 gospodinjstvih«^ (danes pa jih je že 70 in sedem novogradenj)®^ torej 40 gospodinjstev plačuje odvoz neplačnikom, ki bodo pri takem tempu gradnje novih objektov, kmalu v večini. Zanimivo je tudi spoznanje, da na tem seznamu manjka marsikdo, ki živi na Golem Brdu občutno dlje časa, kot marsikateri "priseljenec”. Jure Pokorn Sanirano odlagališče v Pirničah Očem skrilo, vsem tistim, ki so ga uporabljali, pa očitno še vedno dovolj pri roki, je bilo veliko divje odlagališče odpadkov v Krajevni skupnosti Pirniče, v bližini novega pokopališča. Kljub temu da republiška okoljska inšpektorica Juta Metelko njegove vsebine ni opredelila za nevarnejšo, pa je izdala odločbo za sanacijo. Glede na to, daje odlagališče nastajalo več let in da so bili vidni napori lastnikov, da bi ga preprečili, je breme sanacije morala zaenkrat prevzeti še občina Medvode in v organizacijskem smislu občinski inšpektor Matija Šalehar. Že sredi junija je pogodbeno podjetje odstranilo azbestne plošče, plastiko, avtomobilske školjke in ostalo železje, ustrezni gradbeni material pa porabilo za polnilo. Teren so prekrili z zemljo slabše kvalitete in z dobrimi upi zemljišče ustrezno zavarovali z ograjo in napisi o prepovedi odlaganja odpadkov. S.K. SPOŠTOVANI VIKENDAŠI IN NOVI PRISELJENCI _________________________GOLEGA BRDA_________________________ ■ MOHDA Nfc VtSIt AMPAK IU0I PNI NA6 Ut ODVAŽA KOSOVNI MATFRIAI TAKO KOT DHUOJt. LE M i OVAKHAI NA Lt 10. LETOS OA JE CNAOA OOPCUALA PRVIČ ?F MARCA TOHPJ HO IOLE KAR JE ' ZA SMPINJAKI LEŽALO TU CELO POLETJE Zai nam dobri Škrat ali dum ne ooRRiSri pomagat Cisim LEPO BI BILO, DA SE TISTI, KI JE KOSOVNI MATERIAL TU ODVRGEL. POTRUDI IN GA ODPELJE NAZAJ DOMOV ALI NA SMETIŠČE. GLEDE NA IQ KOLIK VKAK6NCM OKO« IŽMTE^C STFHObKNBeU^ZAURC00 V?M V,"HJk,N0ANI 1 vemjmno jtirrc TuuumioKouco ENO ► til ALI PA MORDA NE? Bosta ograja in napis dovolj? Vozilo iz domače delavnice Z drvečo žarnico po grajski poti Z Ljubljanskega gradu po poti navzdol je v veliko veselje ogromne množice občudovalcev dirjal še kozolec, superga, indijanska vas ... Skratka, domišljija brez meja. Ogrodje dveh ”poni” koles, sedež kombija, varnostni pas, zavore, industrijska folija in seveda domišljija so glavne sestavine doma narejenega vozila, drveče žarnice, s katero je na prvem slovenskem Red Buli Soapboksu sredi junija na ljubljanskem gradu sodelovala ljubljansko-medvoška naveza Vanja Šešek in Matej B. Kobav. Slednji je za vožnjo z drvečo žarnico po grajski poti potreboval minuto in osemnajst sekund. Hitrost doma narejenih vozil sicer ni bila odločilna na tokratnem tekmovanju, saj so svoje predhodno rekli člani komisije, ki so bili menda občutljivi na umetniški vtis oziroma kot se je izkazalo predvsem na spektakel, ki ga je posamezna ekipa vložila v projekt. Matej B. Kobav, širši okolici bolj znan predvsem kot starešina medvoških tabornikov, pravi, daje pač take "sorte” človek, ki z veseljem kakšni ideji vdahne življenje, pa čeprav morda deluje že malce otročje. Odločitev za upodobitev ravno drveče žarnice je razumljiva s stališča, da je Matej asistent na Fakulteti za elektrotehniko v Laboratoriju za razsvetljavo in fotometrijo in v teh dneh ravno zastopa našo državo na svetovnem kongresu tovrstnih strokovnjakov v Kaliforniji. Da je podobno mislečih Slovencev, ki domišljiji radi dajo prosto pot, res veliko, pove podatek, da so na razpis prijavili več kot 800 idej s podrobno obrazložitvijo, kako naj bi doma izdelano vozilo izgledalo. Vanja je na razpisu sodeloval z dopolnilno idejo "drvečim drogom javne razsvetljave”, vendar ni bil med 85-imi izbranci, zato sta se z Matejem toliko bolj tehtno lotila žarnice in vanjo vdelala 120 ur dela. Doma narejeno vozilo, pa naj si je šlo za Gorenjski kozolec, Red Indian, Francija na ba-lanci, Cesariousa ali pa za eno izmed vozečih se superg, zmajčkov ali drugih domačih živali je moralo zadostiti nekaterim zahtevam. Pred spustom po strmini pa so vsa vozila, vsa po vrsti brez lastnega pogona, morala opravila tehnični pregled. Matej je bil sicer kar malce razočaran, ker je vse preveč ekip za osnovo vozila vzelo kar gokard in si tako olajšalo delo. Drveča žarnica se na prvem Red Buli Soapboksu v tekmovanju vozil iz domače delavnice med prve tri nagrajene ni uvrstila, kar pa ni nobena ovira, da se Mateju ne bi porajala že nova ideja za prihodnje leto. Pustimo se presenetiti, zato le namig, da so nekateri pač "poklicno deformirani”. Turistični biro ponovno odprt "Menim, da je najprej potrebno poskrbeti za dodaten promocijski material, ker razen turistično-gostinske karte, panoramske karte s kulturnimi znamenitostmi in foto-karte Medvod nimam ničesar, kar bi lahko ponudila turistom. Ne promoviramo posameznih vasi niti tematskih poti, kot sta na primer pohodniška ali kolesarska,” je bila prva ugotovitev Saše Poljak, ko je v začetku junija prevzela vodenje turističnega biroja. TUristični biro v Medvodah se je uradno odprl pred dobrimi štirimi leti in vse do maja ga je vodil Jože Jarc, v začetku junija pa je to delovno mesto zasedla Saša Poljak, diplomirana etnologinja, ki jo je posebna komisija predstavnikov občinske uprave, Turistične zveze Medvod in Odbora za turizem in gostinstvo izbrala izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Z razvojem turizma se je ukvarjala že med študijem, saj je sodelovala na različnih interdisciplinarnih delavnicah, katerih namen je bil poiskati možnosti za izboljšanje turistične ponudbe nekega kraja in vključevanja obrtnikov in lokalnega gospodarstva v turistične aktivnosti. Poleg tega ima kot diplomantka novinarstva, tudi zaradi sodelovanja z različnimi mediji, veliko izkušenj z odnosi z javnostmi, oglaševanjem in promocijo. Odbor za turizem in gostinstvo, pod okriljem katerega seje turistični biro oblikoval, seje že večkrat ukvarjal z dejstvom, da je bilo delo v biroju zelo ambiciozno zastavljeno, saj naj bi vodja, poleg zbiranja in posredovanja informacij potencialnim turistom, skrbel tudi za komercialno dejavnost in trženje za občino razpoznavnih turističnih izdelkov, pripravljal publikacije namenjene promocije občine, zagotavljal njeno prisotnost na specializiranih sejmih in pripravljal projekte, s katerimi bi lahko kandidirala na državnih razpisih. Zato so se že takrat zavedali, da je tak program dela najbrž preobsežen za enega samega človeka, da pa sredstev ni zadosti za dva zaposlena; enega, ki bi bil fizično prisoten v informacijski pisarni, in drugega, ki bi skrbel za vse ostalo. Turistični biro naj bi bil zato tudi v prihodnosti odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. S. Knok g GORIČANE Tovarna papirja Medvode d.d. Ladja 10,1215 Medvode EXPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. Realstar Vikrče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7.-11. in 15. -18. ure, _________sobota zaprto.______ Nudimo čiščenje vseh vrst oblačil, odej, zaves, športnih oblačil, uniform... LLI LU < O I- FOTO ATELJE D&D MARKDESIGN. d.o.o. Seškova 12 1215 Medvode Tel.: 01 361 42 19 Faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.com ATELJE S TRADICIJO - FOTOGRAFIRANJA ZA OSEBNE DOKUMENTE - STUDIJSKA, PORTRETNA, POROČNA, KOMERCIALNA FOTOGRAFIRANJA - AKCIJSKA PRODAJA ANALOGNIH IN DIGITALNIH FOTOAPARATOV OLVMPUS - pestra izbira nakita - izdelava nakita po naročilu - popravilo, čiščenje nakita - imamo naziv "zlatarski mojster" - 35 let tradicije NOVO: PESTRA PONUDBA SREBRNEGA NAKITA Pri naročilu poročnih prstanov vsaj en mesec pred datumom poroke priznamo 10 % gotovinskega popusta! Delovni čas: PON. - PET.: 9.-18. ure SOBOTA 9.-12. ure MEDVODE, SEŠKOVA CESTA 9 tel.: 01/361 16 94 Motoristični piknik - tretjič Vikend, ko po Medvodah grmi V dveh dneh: skoraj 1000 motorjev, od tega 250 v panoramski vožnji po občini, 6000 ljudi na Strojih, 100 sodov piva - skratka, sami presežniki za tretji moto piknik. Že v petek, 20. junija, popoldne, so se iz vse Slovenije proti Medvodam začele viti kolone motoristov, v nedeljo, 22. junija, dopoldne, pa so še čisto zadnji motoristi okrepili s kislo juhico in se odpravili domov. Vmes pa se je dogajalo vse, kar se na druženju motoristov mora, ne glede ali se imenuje zbor, srečanje ali piknik - panoramska vožnja, družabne igre, ocenjevanje motorjev, povračilni udarec avtomobilu, erotični program in seveda rock’n’roll. Župan Stanislav Žagar in občinski inšpektor Matija Šalehar. Na platoju ob reki Savi na Verju, ki so ga prav za tovrstno druženje uredili gostitelji člani Moto Road Racing Cluba Medvode, je namreč potekal tretji motoristični piknik po vrsti in 250 motorjev v panoramski vožnji. Elvira Praznik,, OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Cesta ob Sori 13 m Tel.: 041 973 753, p 01 36 12 654 Običajna podoba motoristov in motoristk. predsednik kluba Rok Rotar je že pred vrhuncem srečanja podal oceno, da se motoristi radi vračajo, saj jim vedno pripravijo dobro srečanje. ”Lani smo sicer doživeli finančno katastrofo, saj smo se znašli krepko v rdečih številkah. Izgubo smo pokrili člani kluba tekom leta. Za letošnji piknik smo pridobili veliko število sponzorjev, ki so nam bili pripravljeni pomagati. Brez njihovega prispevka, kljub veliki količini prodane hrane in pijače, bi tudi letos težko pokrili vse stroške. Letošnji izkupiček, če ga seveda kaj bo. bomo namenili trem socialno ogroženim družinam.” Dejansko je v Medvodah dva dni grmelo; tako zaradi številnih motorjev, saj se jih je na prireditvenem prostoru zvrstilo med 800 in 1000, kot tudi zaradi značilne rockVroll in ostale glasbe, ki se mora na tovrstnih druženjih poslušati naglas. Osrednji dogodek, tudi za ostale, ki se niso pridružili dogajanju na prizorišču, je bila panoramska vožnja po občini, saj se je letos v kolono postavilo kar 250 motorjev. Nato so sledile številne družabne igre, kot so vlečenje vrvi, polaganje rok, dvigovanje sodov in med njimi tudi medvoška posebnost "počasnostna” vožnja, katere cilj je bil čim počasneje s kolesom od ene do druge točke. Posebne pozornosti so bili deležni tudi lastniki najlepših, najgrših, najstarejših ali najvrednejših motorjev. Tako, kot se za moto piknik spodobi, je organizator pripravil pester spremljajoči program z glasbenimi skupinami. Poleg domače "trdometalne" najstniške skupine Metallstell in nepogrešljivih Unimogsov je bil osrednji dogodek nastop skupine The Stroj, ki je na motoristični piknik privabila, po ocenah organizatorja, šest tisoč ljudi. Vstopnine namreč ni bilo niti za motoristoi niti za ostale obiskovalce. “ Moto Road Racing Club je bil ustanovljen leta 2000 in združuje motoriste iz Medvod in okolice. Zase pravijo, da so glede na stanje cest in vozniško kulturo v Sloveniji predvsem preživeli motoristi. Še enkrat so skupaj s somišljeniki z Rok Rotar, predsednik Moto Road Racing Cluba Medvode. vse Slovenije in prek meja dokazali predvsem tisto, da stereotipi o divjakih in "asocialcih” ne drži, saj seje ponovno izkazalo, da kljub veliki količini popitega alkohola, javni red in mir niso kršili. Za to običajno poskrbijo kar domačini brez motorjev. Silvana Knok SWtMMIN< • KlOUl A EUUIPMEOTS •GROUP SLOVENIJA- adriapool a.o.o. Šuceva 27, Kranj Tel.: 04/201 68 20. e-mall: info@adrlapool.com www.adriapool. Kolesarski klub Medvode Vse poti vodijo na Katarino Vse po starem, vse dobro: okrog 50 udeležencev, nova pot na Katarino, uspešna organizacija, solidne uvrstitve Medvoščanov... Simon Alič in Matej Mihovec Najhitrejši: Mihalič, Alič in Žagar Kolesarski klub Medvode je v nedeljo, 29. junija, že peto leto zapored organiziral v čast občinskega praznika kolesarski vzpon na Katarino. Ponovno po novi poti - tokrat dalj časa po asfaltu po dolini reke Ločnice in manj po makadamskih poteh naših Pol-hograjcev. "Na Katarino želimo pripeljati kolesarje tudi po drugih ne le standardnih poteh,” pravi predsednik KK Medvode Mirko Plazar. Kolesarskega vzpona na Katarino se je ponovno udeležilo standardno število ljubiteljev gorskega kolesarjenja iz bližnje in daljne okolice Medvod, okrog pol stotnije. Lovoriko najhitrejšega si je prekolesaril Simon Alič iz Poljan, ki je za poldrugo minuto prehitel prvouvr-l|čenega izpred dveh let Preščana Metoda Žabarja. "Drugo mesto ni bilo pričakovano. Peljal sem po svojih najboljših močeh in sem zadovoljen. Proga je bila lažja kot pred dvema letoma, problem je le, ker je nisem dobro poznal. Kolega Alič je bil pač prehiter zame in če bi ga hotel prehiteti, bi kar umrl na progi." Kljub vsemu pa je bil prvi v svoji starostni kategori- Mirko Plazar x ji, prav tako kot med ve- %t terani Matej Mihovec iz Jr Sp. Senice, ki je prvo mesto delno pričakoval, saj že na startu ni videl prave konkurence. Brez prave konkurence je bil tudi najmlajši udeleženec vzpona Nejc Plešec s Jehovca, saj je bil edini v kategoriji kolesarjev starih do 15 let, njegov čas pa je bil nekje v zlati sredini vseh. Naj starejši udeleženec je bil Blaž Geč iz Ljubljane, letnik 1933. Prav vsi udeleženci vzpona na Katarino so dobili spominske medalje, najboljši trije kolesarji v štirih starostnih kategorijah in tri najboljše kolesarke pa so dobili pokale in nagrade sponzorjev. Rezultati: ženske: (1. Mojca Kališnik, 2. Eva Ferjan, 3. Katarina Galof); moški do 15 let: (1. Nejc Košir), moški od 15 do 30 let: (1. Metod Žagar, 2. Primož Mihalič, 3. Primož Gortan), moški od 30 do 45 let: (I. Simon Alič, 2. Sre- čo Križnič, 3. Jože Zakotnik); moški od 45 let: (Matej Mihovec, 2. Stane Gaber, 3. Jože Gaber). Silvana Knok VIDEOCENTER MEDVODE izposoj« in presnemavanje videokaset M DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika klimatske naprave PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA GREGA JAMNIK Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.si Društva Medveški planinci ne mirujejo V PD Medvode se kar naprej nekaj dogaja. Mladinci vodijo najmlajše na izlete in se pripravljajo na poletni tabor, ki bo na planini Razor pod Voglom. Markacisti in varuhi narave nenehno vzdržujejo in obnavljajo planinske poti, postavili pa so tudi nekaj klopi na Osolniku in Gontarski planini. Izletniški odsek je v maju več kot 40 pohodnikov popeljal iz Kamniške Bistrice čez Kuhlarje in Planino Dol na Konja in čez Presedljaj nazaj v Kamniško Bistrico. V juniju si je 34 pohodnikov ogledovalo lepote Pohorja vse od Mariborske koče do Slovenj Gradca. V dveh dneh so imeli kaj videti -značilnosti Pohorja z njegovimi jezeri, z ogromnimi gozdovi, v katerih si je med drugo svetovno vojno zavetje poiskal Polhograjski bataljon, dokler ga niso Nemci pobili, in z razvijajočim se turizmom, predvsem zimskim. V drugi polovici junija so se iz Vrat povzpeli na Stenar (2.501 m), od koder je eden najbližjih in najbolj impresivnih pogledov na Triglav. Na zahtevno, delno označeno pot se jih je odpra- vilo 33 in le eden je počakal tik pod vrhom. V juliju ob občinskem prazniku načrtujejo lažji izlet na Kumlehovo glavo (1.788 m). Vabljeni prav vsi ljubitelji gora, ki ste vplačali članarino za tekoče leto. V juliju pa društvo načrtuje še en bolj zahteven izlet in sicer na 2.126 m visoko Jerebico v Kaninskem pogorju. V društvu si tudi močno prizadevajo za izgradnjo čistilne naprave pri Slavkovem domu na Golem brdu in pri Domu v Tamarju, ki bi ga radi temeljito obnovili. Dušan Brekič Okrog Šmarne gore Hraše - Skoraj vse, kar se dogaja v tej vasi, bodisi na kulturnem, športnem ali na družabnem področju, je pod svoje okrilje prevzelo domače turistično društvo. V ponedeljek, 23. junija, je priredilo tradicionalno kresovanje, dva dni kasneje pa že šestič zapored povabilo krajane na tradicionalno kolesarjenje okrog Šmarne gore, da na dostojen način počastijo dan državnosti. Kolje ob tej priložnosti povedal predsednik društva Damjan Koželj, je kolesarjenje zgolj družabnega značaja. Udeležba je bila tokrat rekordna, saj se je na pot odpravilo skorajda 70 kolesarjev, vseh starosti, z različnimi kolesi, opremo in z različno kondicijo. Letos so krog obrnili, tako da so najprej prekolesarili vodiški, nato ljubljanski in na koncu še medvoški del poti okrog Šmarne gore. Ustavili so se tudi pri rojstni hiši Jakoba Aljaža, kjer so položili cvetje k spominski plošči. S. Knok Planinci na Polhograjski Grmadi V torek, 10. junija 2003, so se na vrhu Polhograjske Grmade srečali planinci PD Med- vode in PD Blagajana - Polhov Gradec. To je bilo njihovo drugo srečanje, odkar so 10. junija 2001 na vrhu Grmade predstavniki obeh društev in župana občin Medvode in Dobrova - Polhov Gradec slovesno odkrili orientacijsko ploščo in simbolično začrtali mejo med občinama. Takrat so se tudi dogovorili, da se bodo vsa-ko leto na ta dan srečevali na vrhu Grmade in tako vzdrževali in krepili medsebojno sodelovanje. Bil je zares lep dan, še lepše pa je bilo gledati nasmejane obraze planincev z obeh strani Grmade. Prijetno druženje so zaključili na kmetiji odprtih vrat na Gontah, pot navzdol pa je vsem kazala svetla luna. "Prihodnje leto se spet vidimo”, jim je žarelo iz oči. Dušan Brekič FRIZERSKI STUDIO IN > NEGA TELESA / KLAVDIJA KOVAČEC TORKAR s.p. Seškova ulica 18a 1215 Medvode DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8.00 - 20. 00 ure sobota od 7.00 -12.00 ure nedelja in prazniki 'erV ■ , zaprto Pred dobrimi tremi meseci je zagledal luč sveta naš težko pričakovani novi frizerski studio KLAVDIJA KOVAČEC na Seškovi 18a. Po osmih letih ustvaijanja v že nekoliko utesnjenem salonu na stari lokaciji, vam sedaj nudimo, poleg friziranja še novo pridobitev - solarij! V jesenskih dneh pa vse, ki ste rade urejene tudi drugače (nohti), čaka presenečenje. Zahvaljujemo se vam, ker ste nam bili zvesti do sedaj, in upamo, da še vnaprej! LOREAL: KER SE CENITE!!! (SfluMSA PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE s.p. Medveška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 PISARNIŠKI MATERIAL DARILA FOTOKOPIRANJE VSE ZA ŠOLO Za šolsko leto 2003/04 SPREJEMAMO PREDNAROČILA za šolske knjige in šolske potrebščine. UGODNI POGOJI: PLAČILO NA OBROKE ali s PLAČILNIMI KARTICAMI Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE GORENJSKA CESTA 12, 1215 MEDVODE, SLOVENIJA tel.: 01 361 93 40 - centrala, 01 361 93 41 - prodaja, fax: 01 361 93 60 Oglasi ZG. PIRNIČE, tel.: 362 30 77 TEHNIČNO-GRADBENA TRGOVINA Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 12. ure in od 13.30 -19. ure, v soboto od 7.30 -12. ure VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA PO NOVI ASFALTIRANI CESTI! Vam v svojih trgovinah v: MEDVODAH, Cesta ob Sori 11, telefon 01/3613-300 VODICAH, Kamniška 8, telefon 01/8324-011 KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE VIŽMARJIH, Tacenska 67, telefon 01/5124-666 NUDI VSE, KAR POTREBUJETE ZA VRT IN NJIVO: •ZEMLJO ZA ROŽE »SEMENA VRTNIN IN ROŽ »ZAŠČITNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN • GNOJILA • KRMILA • DROBNO KMETIJSKO ORODJE •HRANO ZA DOMAČE ŽIVALI »GOSPODINJSKI IN INDUSTRIJSKI PLIN Trgovini v Medvodah in Vižmarjih sta odprti od 8. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure, trgovina v Vodicah posluje od 7.30 do 17. ure, ob sobotah do 12. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI BOGATI PONUDBI TOUR OPERATOR AGENV SLOVENI A TURISTIČNA AGENCIJA Donova 2,1215 Medvode tel.: 01 361 75 16, fax: 01 361 75 17 e-mail: triton.turizem@siol.net, www.triton-turizem.si AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO - OPTIKA - VULKANIZERSTVO AVTOMEHANIKA - DIAGNOZA MOTORJA TOMAŽ LUŠTREK, s.p. Ladja 30,1215 Medvode tel.: 01/361-75-00, fax: 01/361-75-05, GSM: 041/718-696 ŠIVILJSTVO TEKSTILNE STORITVE IN PRODAJA IZDELKOV IRENA ČEBAŠEK s.p. TRGOVINA PODREČA 7, 4211 Mavčiče, tel.: 04 250 14 39 - velika izbira metrskega blaga - šivanje po meri - popravljanje in menjava zadrg - lastna konfekcija AV/TOSSEVJS CliZBmiC & •PRODAJA VOZIL •AVTOMEHANIKA •VULKANIZERSTVO •AVTOKLEPARSTVO •AVTOVLEKA •PRODAJA REZERVNIH DELOV Spodnja Senica 20, 1215 Medvode tel.: 01/361 22 50, 01/361 75 20, fax: 01/361 75 24, gsm: 041/670 522 ' Odprto: pon. - pet. od 7. do 20. ure sobota od 7. - 12. ure Zadnja PRIHRANEK DO 350.000 SIT OCTAVIA PRIHRANEK DO 300.000 SIT OHLADI VOZNIK PRIHRANEK SERVIS • popravila v garancijskem in izven garancijskem roku • • hitri servis • optična nastavitev vozil • priprava vozil na tehnični pregled • kleparske in avtoličarske storitve • • velika izbira originalnih rezervnih delov • PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 -18.00, sobota 8.00 -13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339 REZERVNI DELI: 01/51-91-547 • STARO ZA NOVO • UGODNI KREDITNI POGOJI • v POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODE Autoemona, Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija MOŠKO-ŽENSKI FRIZERSKI SALON Bogatajeva 11, MEDVODE - PRESKA, telefon: 01/36-15-118 V salonu z 10-letno tradicijo nudimo frizerske storitve za vso družino. Z uporabo profesionalne lasne kozmetike in strokovnimi nasveti in storitvami zadovoljujemo tudi najzahtevnejše stranke. Od 1. 6. - NOVO! NOVO! NOVO! vsak četrtek popoldne ali po predhodnem naročilu • MAM KUR A • UMETM NOHT! • UČENJE Najnovejši sistemi in tehnologija podaljševanja nohtov, naravni videz, možnost odstranitve ali kasnejšega prehoda na svoje nohte, utrjene le z gelom. Nudimo tudi celovito nego naravnih nohtov in rok. Strokovni nasveti kozmetičarke. Rolerje v Kranju junij-seprember-zoos Programska knjižica - www.FesrivalCarniola.com Darilo za nove naročnike good/veah Gorenjskega glasa Gorenjski glas vsem novim naročnikom poklanja programsko knjižico Festivala Carniola. Vrednost vseh kuponov iz programske knjižice je 21.200 SIT. Naročite se na Gorenjski glas in dobili boste kupone za 18 festivalskih prireditev (Parni Valjak, Šukar, New Swing Quartet, Elda Viler & Ana Dežman, Prešernovo gledališče-Skopuh, Tamara Obrovac, Matjaž Javšnik, Improliga, ...). Gorenjskemu glasu je vsak petek priloženo TV okno, vsak mesec revija Moja Gorenjska in ob koncu leta letopis Gorenjska. Za vas beležimo čas! Ime in priimek: Naslov: Podpis:_______________________________________ Gorenjski glas naročite s tem kuponom. Pošljite ga na: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Akcija velja do konca festivala. Pohitite, da boste porabili vse festivalske kupone.