LUKA KOPER
Glasilo delavcev Luke Koper, Koper
O statutu podjetja odločamo na referendumu 14. aprila 1989
Delavski svet je na svoji seji, dne 28. 2. 1989 obravnaval osnutek Statuta podjetja, usklajen z Zakonom o podjetjih (Ur. list SFRJ št. 77/88), ter ga posredoval v javno razpravo.
Delavci smo osnutek Statuta obravnavali na svojih samoupravnih skupinah v mesecu marcu. Na osnutek je bilo le nekaj pripomb. Od teh je delavski svet na svoji seji dne 23. 3. 1989 pri določitvi predloga Statuta upošteval dve, in sicer:
-	dopolnitev 9. čl. osnutka Statuta, ki določa dejavnost podjetja:
-	dopolnitev 3. alinee 69. čl. osnutka Statuta v zvezi s pristojnostjo predsednika poslovodnega odbora.
Delavci se bomo o predlogu Statuta odločali na referendumu, ki ga je delavski svet razpisal za 14. april 1989.
v__)
luški glasnik
Koper, april 1989, leto XX, št. 4
Pogled na kraj, na katerem bo zrasla podaljšana kontejnerska obala
Razširitev
kontejnerskega terminala
Plaketo »Zlato sonce« Luki Koper
V enotni jugoslovanski akciji »V službi zaščite - v službi človeka«, ki jo organizira časopisno-založniška delovna organizacija »Zaštita rada« iz Beograda, je Luka prejela plaketo »Zlatno sunce«. Visoko priznanje so ji dodelili za rezultate, dosežene v akciji za leto 1988. Svečani izročitvi priznanj v beograjskem Sava centru je 4. aprila 1989 prisostvovalo okrog 600 sodelujočih. V imenu naše delovne organizacije je visoko priznanje, ki ga je podelil predsednik Sveta zveze sindikatov Jugoslavije, Marjan Orožen sprejel Janez Novak, sekretar luškega odbora sindikata.
NIRO »Zaštita rada« oziroma gibanje za zaščito pri delu vsako leto, na svoj dan - 4. aprila podeljuje nagrade - kipce, plakete in medalje »Zlatno sunce«, delovnim organizacijam, ustanovam in posameznikom, ki so v prejšnjem letu dosegli najboljše rezultate na področju zaščite pri delu.
Na prvi aprilski dan je našo delovno organizacijo obiskala skupina štirinajstih učencev četrtega razreda srednjih šol. Trije so prišli s pomorske in prometne šole, ostali pa so bili učenci in učenke srednje ekonomske in družboslovne šole. Obiskovalce sta sprejela Damjana Sever in Julij Lončar. Slednji je učencem predstavil razvoj Luke Koper in vse luške objekte. Predavanje in ogled sta trajala dve uri, sledil pa jima je obisk Sektorja za infomracijski sistem, kjer je učence sprejel Iztok Bordon, ki jim je orisal računalniško delo v Luki Koper. Z delom tehnologov in s tehnološko pripravo dela je v sejni dvorani srednješolce seznanil Boris Kranjec. Ob koncu informativnega dneva so učenci, zahvaljujoč pripravljenosti naših sodelavcev, zapustili našo delovno organizacijo zadovoljni, ker so pobližje spoznali edino slovensko okno v svet.	Z. V.
Informativni dan v Luki Koper
Največji in najsodobnejši kontejnerski terminal v Jugoslaviji, smo zgradili v Luki Koper leta 1979. Vse kaže, da se bodo njegove razsežnosti še povečale, saj se mu obeta podaljšanje za novih 100 metrov operativne obale, h kateri sodi tudi dostopni most, in za nadaljnih 20.000 kvadratnih metrov manipulativne površine, na kateri naj bi zgradili tudi podaljšek železniškega tira.
Delo, zaupano Gradisu iz Ljubljane, GE Koper se je že začelo. V začetku letošnjega marca so zabili prve tri pilote, še pred tem pa je bilo treba najprej počakati na rezultate obremenilnega preizkusa. Pilote so obremenili z domala 600 tonami. Ker bo na tem delu obale večje in težje dvigalo, kot smo jih imeli doslej v luki, je bil tak preizkus neobhoden. Preden bodo dela zaključena bo potrebno zabiti še več kakor sto pilotov, poleg obale pa naj bi v celoti uredili tudi zaledje in zgradili dostopni most.	y	(več o tem na 3. strani)
Zahvala Luki Koper
Za darilo, ki ste ga nakazali za opremo porodniško-ginekološkega oddelka, se vam v imenu našega oddelka in v imenu koristnic zdravstvenih uslug na našem oddelku najlepše zahvaljujem.
Sredstva, ki ste jih nakazali, bodo koristno služila za izboljšanje opreme in «^eir»,pii$pevala k boljši oskrbi porodnic /^Jh bolnic?ki iščejo pomoč v naši ustanovi. I* Spr$|p skipmnih sredstev, ki so nam za

opremo in aparature oddelka sedaj na razpolago, je vaš širokogrudni prispevek zelo koristen in bo dragocen vir za izboljšanje pogojev zdravljenja.
Zdravstveni center Koper Porodniško-ginekološki oddelek Bolnica Koper Predstojnik oddelka Prof. dr. Marko Kolenc
Pretovorili
več kot milijon ton tovora
V prvih treh mesecih je bilo v koprski luki pretovorjenih 1.163.033 ton raznega blaga, kar je za štiri odstotke manj, kot je bilo za to obdobje načrtovano. Prejšnji mesec je bilo pretovorjenih 341.766 ton blaga.
Največ blaga je bilo pretovorjenega na terminalu za razsute tovore, in sicer 110.966 ton. Na kontejnerskem terminalu so pretovorili 60.831 ton blaga, na terminalu za sipke tovore 57.488 ton, na terminalu tekočih tovorov 52.710 ton, v generalnih tovorih 46.897 ton in v tovorih lesa 12.874 ton.	Z. V.

&_
Luka Koper na TRANSADRIJI '89

Minister za trgovsko mornarico Giovanni Prandini je v Benetkah odprl sedmo srečanje severnojadranskih pristanišč Transadria 89', katero je bilo odprto do 8. aprila 1989. Poleg štirih pristanišč, ki so ob tržaški trgovinski zbornici in obal-nokraški medobčinski gospodarski zbornici pobudnice srečanja, se letos na 2000 kvadratnih metrih v prostorih beneškega potniškega pristanišča predstavlja še 40 drugih udeležencev, špediterjev ter ladijskih in cestnih prevoznikov in agentov, ki so zainteresirani za krepitev transportne poti preko severnojadranskih pristanišč.
Že vrsto let predstavniki teh pristanišč pravijo, da le okrog 30 odstotkov blaga, ki ga uvozijo oziroma izvozijo države srednje in juže Evrope po morju, potuje skozi severnojadranska pristanišča, ostalo blago pa uvažajo, oziroma izvažajo prek bolj oddaljenih severnoevropskih pristanišč. Prav zato, da bi dobili več blaga v svoja pristanišča in preusmerili transportne tokove, so se v severnojadranskih pristaniščih odločili za skupni nastop in reševanje problemov, ki so za vse enaki. Seveda ob tem, da tudi izboljšajo kakovost poslovanja. To pa ne izključuje konkurenčnost med lukami samimi kot je na otvoritveni slovesnosti poudaril predsednik beneške trgovinske zbornice Mario Valeri Manera in dodal, da mora ta prostor biti pripravljen na možnosti za večje blagovne tokove, kar se s koncem vojne med Iranom in Irakom
v prihodnosti nedvomno obeta. Zlasti pomembno pa bo za ta prostor izkoristiti tudi možnosti, ki se ponujajo ob gospodarskem prebujanju daljne Azije, kar pomeni, da so južnoevropska pristanišča v prednosti, predvsem zaradi bližje transportne poti preko Sueza v Evropo. Kar bodo izkoristili danes, bo seveda možno še bolj uveljaviti tudi v prihodnjih letih v novi Evropi 1992.
Prav o možnostih razvoja severnojadranskih pristanišč v zvezi z Evropo 1992 so govorili	na prvem od
sedmih strokovnih posvetov, ki se bodo zvrstili do sobote, ko se bodo vrata sedme prireditve Transadria zaprla. Ob koncu dodajamo še misel Bruna Koreli-ča, direktorja koprske Luke, ki jo je v brošuri, ki je izšla ob začetku Transadrie, poudaril, da sta obe jugoslovanski luki zaradi slabših transportnih povezav z notranjostjo že v izhodišču v slabšem položaju, kot tržaška in beneška luka. Svoje k neizenačenem položaju v konkurenčnem boju za blago pa nedvomno prispevajo tudi ločeni sporazumi, ki jih je z Avstrijo in Madžarsko podpisala dežela Furlanija-Julijska krajina, zato da bi se povečal promet preko tržaškega pristanišča. Specifičen protekcionizem pa se kaže tudi v sporazumu med Italijo in EGS, da se vsi izraelski agrumi. namenjeni v te dežele pretovarjajo v Trstu.
D. G.
Zavarivačevi prvi kontejnerji v Luki Koper
V prostorih popravljalnice kontejnerjev v koprski Luki so delavci Zavarivača iz Vranja izdelali prvih deset kontejnerjev za naročnika iz Danske. Trenutno povpraševanje po ladijskih kontejnerjih na svetovnem trgu je veliko. Ocene se gibljejo med številkama 200 oziroma 300 tisoč, zato so se v vranjskem Zavarivaču odločili, da bodo v carinski coni Luke Koper postavili proizvodni obrat. Za prva dva meseca proizvodnje že imajo sklenjen tak posel, ko bodo po dobavi osnovnega materiala v Preševu in Vranju
naredili sklope za kontejnerje, v Kopru pa izdelavo dokončali. V Kopru torej samo končujejo proizvod, ki bo Zavarivaču »prinesel« 1000 dolarjev po kontejnerju. Pravijo, da gre za dober posel, čeprav je trenutno za proizvodnjo kontejnerja potrebnih 118 ur, a že prihodnje leto jih bodo (s posodabljanjem tehnologije) zmanjšali na 70 do 85, kasneje pa celo na 50 ur. Za začetek proizvodnje je Zavarivač v Kopru investiral okrog 700 milijonov dinarjev, v Vranju in Preševu pa še okroglo 1,5 milijarde.
Sodelovanje severnojadranskih
Promet V Hamburgu pristanišč za skupen razvoj
in Bremenu
V luki Hamburg so v preteklem letu pretovorili 58,7 milijona ton blaga, kar pomeni - v primeri z letom 1987 -napredek za 5,8 %. Kosovne pošiljke so dale skupno 24,4 milijona ton prometa, to je plus 3,4 % v primeri z letom 1987: Hamburrg je s tem dosegel zgodovinsko konico, saj je sam prevzel kar 41,6 % vseh kosovnih pošiljk, zabeleženih v lanskem letu v vseh trinajstih najpomembnejših zahodnonemških pristaniščih. Hkrati s tem je na kosovne pošiljke, ki so, kakor znano, najbolj donosen promet za pristanišča, odpadlo 40,6 % vsega prekomorskega prometa.
Kar zadeva kontejnerje, so v Hamburgu v preteklem letu pretovorili 1,65 milijona TEU, to je plus 11,2 %, skupna teža blaga, prepeljanega s kontejnerji, pa je dosegla 16,25 milijona ton ali 13,5 % več kakor v letu 1987. Na podlagi teh podatkov zaseda hamburško pristanišče 12. mesto na svetovni lestvici največjih luk. Kar41,l % pretovorjenih kontejnerjev je odpadlo na relacije z Daljnim vzhodom. Pomembno je tudi podčrtati, da je promet med Hamburgom in skandinavskimi deželami v lanskem letu nara-stel za okrog 30 %.
Razsuti in tekoči tovori so znašali v letu 1988 35,6 milijona ton, kar pomeni napredek za 7,5 % v primeri s prejšnjim letom. Razsuti in tekoči tovori predstavljajo 59,3 % vsega prekomorskega prometa.
Pretovor blaga v lukah Bremen in Bremerhaven pa je v lanskem letu dosegel 30.9 milijona ton, kar pomeni zgodovinsko konico, saj sta luki lani skupno prekoračili »magično mejo« 30 milijonov ton. Bremen je k omenjenemu uspehu prispeval 16,1 milijona, Bremerhaven pa 14,8 milijona ton blaga. Poznavalci razmer pravijo, da bi bil uspeh lahko še večji, ko bi sistem Bremen - Bremerhaven deloval bolj elastično, brez določenih zavor birokratskega značaja.
Kosovne pošiljke predstavljajo tudi za bremensko pristanišče pomemben delež blagovnega pretovora. V preteklem letu se je ta specifična postavka povečala za 3,7 % ter dosegla 19,4 milijona ton, oziroma 62,8 % celotnega pretovora. Prisotnost razsutih tovorov se je povečala za 1,9 % ter dosegla 11,5 milijona ton. Okrepljen je tudi promet z žiti, premogom in naftnimi derivati, medtem ko se je nasprotno promet s krmo nekoliko zmanjšal.
Manj konvencionalnega blaga pa je pretovorila skupina Bremerhaven, ki pa se lahko ponaša z zavidljivim povečanjem kontejnerskega prometa (plus 3,3 % oziroma plus 5,5 % natovorjenega blaga). Skupno so pretovorili 1,09 milijona TEU in tako zasedli 15 mesto na ustrezni svetovni lestvici. V evropskem merilu pa sta v tem pogledu Bremen in Bremerhaven na 4. mestu.
B. G.
Večnacionalno Jadranko morje predstavlja vodno pot skoraj do središča Evrope, njegova severna pristanišča pa se lahko pohvalijo z mednarodnim pomenom.
Trst, ki se je razvil v pristanišče zaradi politične izbire države, ki je vladala celotnemu prej omenjenemu področju, je morda med vsemi severnojadranskimi pristanišči v največji meri obdržal specifičnost tranzitnega pristanišča. Do tega je prišlo predvsem zato, ker je Trst ostal brez ozemeljskega zaledja, ki bi bilo v sorazmerju z njegovimi pristaniškimi strukturami.
Srednjeevropska stvarnost predstavlja danes brez dvoma eno od gospodarsko in proizvodno najbolj razvitih področij na svetu, saj na idealen način povezuje države, kot so Švica, južna Nemčija, ČSSR, Avstrija in Madžarska. Razen ZRN te države nimajo lastnega izhoda na morje, vendar pa je njihova gospodarska menjava s tujino zelo živahna in to še posebej po morski poti. Za to zanimivo področje je velik interes pri vseh evropskih pristaniščih. Marseille, italijanska pristanišča ob Tirenskem morju, velika severnoevropska pristanišča, luke na Poljskem in v NDR si stalno prizadevajo, da bi si zagotovile tovor na tem področju.Konkurenca je torej zelo aktivna in kakovostna, temu pa je treba dodati še konkurenčnost transsibirske železnice, vodnih poti po Renu in Donavi in ne nazadnje tudi cestnega prevoza.
Zato je povsem jasno, da se Transadria 89, ki je še enkrat zbrala vsa pristanišča področja Alpe-Jadran, povsem sklada z interesi tržaškega pristanišča. Razvoj so-
delovanja, ki ga imajo za nujnega ter pozitivnega in za katerega so se na vseh nivojih in srečanjih izrekla vsa pristanišča prostora Alpe-Jadran, se danes še ne more pohvaliti s konkretnimi oblikami.
Politika majhnih korakov, za katero so se odločili po prvem navdušujočem začetku sodelovanja jadranskih pristanišč, pa je kljub vsemu prinesla nekaj pozitivnih rezultatov, katerim se že v kratkem lahko pridružijo še drugi.
Konkreten primer sodelovanja predstavlja dogovor pristanišč Trsta, Reke in Kopra o gradnji plavajočega pontona, realnost je tudi številna prisotnost jugoslovanskih ladij v tržaškem pristanišču, uresničeni pa sta bili tudi skupni promocijski pobudi pristanišč Reke, Kopra, Trsta in Benetk v Munchnu in Budimpešti. Na področju ekologije imata velik pomen mednarodni nadzor Jadranskega morja in izdelava naprav za odpadne vode.
Na srednji rok pa lahko načrtujemo skupno banko podatkov, ki bi nam zagotavljala boljše poznavanje tržišč. Na področju pristaniških investicij je velika pozornost namenjena prizadevanjem za nadnacionalni pristaniški sistem jadranskih luk, ki bi se z ozko specializacijo izognil skrajno disperzivni strukturni konkurenci.
Na splošno pa je potrebno težiti za tem, a se zagotovi enoten režim v Severnem Jadranu, kar bi z določitvijo cele vrste kriterijev za tovor na osnovi varnosti in popolnosti storitev posameznega pristanišča zagotavljalo visoko kvaliteto pristaniških storitev.
2



Pridobivanje novih kapacitet na kontejnerskem terminalu
Predstavniki Avstrijske železnice v Luki
Na ladji 2513 kontejnerjev
Mreže v morju, na katere nasipavajo droben kamen, nanj pa spet postavljajo mrežo. Morska »armatura« bo zavarovala teren, na katerem bodo zabijali pilote
V torek, 4. aprila so našo delovno organizacijo obiskali predstavniki avstrijskih železnic, ki so bili gostje železniškega gospodarstva Ljubljana. V Kopru so jih sprejeli predstavniki naše delovne organizacije in Feršpeda. Gostje iz Avstrije so si ogledali Luko Koper. Razvoj luke in njen promet jim je predstavil Julij Lončar, še zlasti pa so se zanimali za promet avstrijskega blaga.
Kot poroča »Primorski dnevnik« iz Trsta, so v ladjedelnici v Tržiču zgradili največjo kontejnersko ladjo družbe Lloyd iz Trsta. Dolga je 231.64 m. na njej pa bo zaposlenih 18 mornarjev. Ladja bo lahko hkrati prepeljala 2513 kontejnerjev. »Nuova Lloydiana«, kakor so novo ladjo poimenovali, bo plula na progi Genova - Avstralija - Nova Zelandija.
Blagoje Lukič in »ormig«, njegov priljubljeni stroj
r,,-	, ...____,____„n„„:„ luških strojih in njihovih voznikih. Tema
Zdi se mi, da gojiš posebno naklonje-	. . J , ,J . . ...
. , .	ji o	predstavitev bo: kako in koliko čuvamo
nost do svojega »sodelavca«?	1 . .
»Ker sem voznik težke mehanizacije, svoJe s roJe-	z. V.
projektantski nadzor nad potekom gradnje.
Gradnja poteka na dosedaj najneugodnejšem terenu v Luki Koper. Na tej lokaciji so plasti refuliranega materiala najdebelejše in še nobenega objekta nismo zgradili na tako slabem zemljišču. Predvsem je velika nevarnost za stabilnost brežine in za bodoče obale. Posebna pozornost je bila zato posvečena utrditvi bodoče brežine. Po navodilih in pod stalnim nadzorom Laboratorija za mehaniko tal - Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane, ki ga vodi prof. dr. Ivan Sovine, na povsem nov način utrjujejo brežino s pomočjo borovih kolov in s polimernimi mrežami armiranimi nasipi. To je prva etapa gradnje in šele, ko bo uspešno zaključena, bo možno pričeti z zabijanjem jeklenih kolov za obalo.
Dela potekajo zaradi opisanih geomehanskih problemov pod poostrenim strokovnim nadzorom, ki ga opravlja Luka Koper. Vanj so vključena tudi geodetsko opazovanje in podvodne meritve med gradnjo.
Dela so se šele dobro začela in zaenkrat še ni nepredvidenih težav, zato potekajo po zastavljenem planu.
P. K.
Delavci »Gradisa« pripravljajo teren, na katerem bo zgrajena podaljšana kontejner-
ska obala
»ORMIG« novost na kontejnerskem terminalu
Nedavno s o za potrebe kontejner-skega terminala	nabavili dva
stroja »Ormig«, ki sta, kot so nam povedali na terminalu, njihova »desna roka«. Stroji so zelo funkcionalni, zaradi česar so neprestano zasedeni, kar potrjuje njihovo potrebnost. Razkladanje, nakladanje, premeščanje ali, preprosto povedano, vse, kar je povezano z manipulacijo s kontejnerji, to je »Ormigo«. Ob tej priložnosti vam zato želimo predstaviti tako stroj kakor tudi njegovega voznika, Blagoja Lukiča.
Želeli smo izvedeti, kako je zadovoljen s strojem. Med razgovorom pa smo izvedeli še več, tudi tisto, kar Blagoja jezi. Pa pojdimo po vrsti...
»Te stroje smo neobhodno potrebovali na kontejnerskem terminalu. Upravljanje z njimi ni zapleteno, ker nas je z njim seznanil zastopnik italijanskega proizvajalca. Toda po zaključnem delu čutim precejšnjo utrujenost, ker je stroj neprestano v gibanju. »Ormiga sem vzljubil, ker je za nas na kontejnerskem terminalu to »stroj rešitve«, nam je povedal Blagoje.
se mi ni bilo težko privaditi »Ormigu«, vendar mi je žal, ker ga tako obremenjujemo in mesečno delamo z njimi več ur, kot je predvideno. Zdaj je »Ormig« še v jamstvu, bojim pa se, da se nam po preteku generacije to preobremenjeva-nje lahko maščuje. Upam pa seveda, da je taKO vzdržljiv, da bo tudi po preteku jamstva vse v redu.
Kljub vsemu te skrbi za »Ormiga«?
Ni mi vseeno, ker ga preobremenjuje-mo, in kar zapišite, da me to jezi. Tu sem, da bi delal, in če je tako, potem naj bo tako. Delo je potrebno opraviti in pretovoriti kar največ kontejnerjev.
To je bil kratek zapis o enem izmed obeh kupljenih »Ormigov« in o enem izmed voznikov s kontejnerskega terminala. Upamo, da smo predstavili še enega izmed prizadevnih delavcev na tem terminalu, kajti prav med njimi je nastala pobuda za gornji sestavek.
Na straneh našega glasila boste v bodoče lahko spoznali tudi druge voznike mehanizacije. Z naslednjo številko se bodo namreč začeli vrstiti prispevki o
Z uvedbo kontejnerskih ladij nove generacije tipa KOPER in SARAJEVO EXPRESS ter zaradi hitrega povečanja prometa s kontejnerji se je pokazala potreba za razširitev kontejnerskega terminala. Razširitev obsega podaljšanja obstoječih privezov z novo obalo, dolžine 100 m. ki bo na zahodnem delu z zaledjem povezana z dostopnim mostom. Razširjene bodo manipulativne površine v približno enaki dolžini, kar znaša približno dva hektara novih skladiščnih površin za kontejnerje. Podaljšata se tudi obstoječa železniška tira za 47 m in za razsvetljavo platoja bosta zgrajena še dva svetilna stolpa.
Za gradnjo smo sklenili pogodbo z GIP GRADIŠ Koper, ki bo s svojimi kooperanti zgradilo, vse objekte zajete v tej investiciji. Pripravljena dela so se pričela že septembra z geološkim sondiranjem terena, s preizkusno obremenitvijo kolov in z izdelavo projektne dokumentacije. Prava gradbena dela pa so se uradno pričela 1. marca letos. Rok za dograditev objekta v celoti je 30. november 1989. Skupna vrednost investicije bo predvidoma znašala 20 milijard novih dinarjev.
Vse projekte za gradnjo je izdelal Vodogradbeni inštitut - oddelek za pomorske gradnje' iz Ljubljane pod vodstvom ing. Saše Lipovška, ki vrši tudi
^_
Mladi o svojem delu
Delovno predsedstvo konference: Ines Kurtovič , Nedjan Koren in Saša Petrič
SašaPetrič-predsednik OO ZSMS
Na programsko volilni seji mladih Luke Koper, ki so ji prisostvovali tudi član KPO, Lojze Peric, predsednik akcijske konference ZK Luke Koper, Janez Novak in predsednik koprskih mladincev, Branko Kodrič, so mladi iz naše delovne organizacije spregovorili o svojem delu v lanskem letu in zastavili delo v letošnjem letu. Za novega predsednika OO ZSMS Luke Koper je bil izvoljen Saša Petrič, za njegovega namestnika Andrej Lušin, člani predsedstva mladih Luke Koper pa so naslednji: Marjan Fantinič, Dragomir Matic, Meho Huka-revič, Nadja Šorgo, Ante Šolaja, Mirjana Milotič in Nataša Brajkovič.
Aktivnost mladih v luki s enajbolj odraža v sodelovanju z občinsko konferenco ZMSM. Z njenim sodelovanjem so izpeljali nekaj povsem konkretnih akcij, ob čemer se je pokazalo, da luški mladinci uživajo ugled tudi zunaj svojega delovnega okolja, kar je seveda obenem priznanje Luki Koper. Aktivnost mladih v Luki Koper zasluži tudi sicer pohvalo, saj niso v nobenem primeru zatajili in so pokazali pripravljenost za sodelovanje, ko je šlo za organiziranje obiska, športnega srečanja ali katere druge družbenopolitične akcije. Še zlasti pohvalno je bilo sodelovanje mladih na akcijski konferenci ZSMS Jugoslavije.
Vendar tako obširna aktivnost mladih Luke Koper obremenjuje le posamezne člane, ki ne glede na svoje delovne obveznosti vselej najdejo dovolj prostega časa za delo v vrstah svoje organizacije. Sicer pa splošna neaktivnost mladih ni težava.
Sedanjega predsednika občinske konference ZSMS Koper, Branka Kodriča, bralcem Luškega glasnika ni potrebno posebej predstavljati. Branko je bil v Luki zaposlen pet let, januarja letos pa je odšel na opravljanje nove funkcije. V Luki Koper je bil predsednik mladih v lanskem letu, ko se je njihova dejavnost močno čutila. Pa preidimo k pogovoru.
Branko, kaj meniš o aktivnosti mladih v Luki Koper?
Uresničevanje masovnosti mladih je težava, s katero se pri aktivnosti srečujejo v vseh osnovnih organizacijah, naj bodo to delovne organizacije, krajevne skupnosti ali šole. Najprej moramo vedeti, kaj hočemo z množičnostjo - ali govorimo o kakovostnem, aktivnem mladinskem okolju, v katerem je mogoče opravljati določeno aktivnost, ali pa se zadovoljimo že z ozkim krogom mladih, ki se udeležujejo sestankov, sodelujejo pri pripravah različnih dokumentov ob konkretnih akcijah, ali pa morda mislimo na množico, ki jo povezujejo najraznovr-stnejši interesi. Ni mogoče reči, da mladi v luki niso množično vključeni v različne aktivnosti. Mlade v Luki izredno dobro povezuje luško športno društvo. Seveda pa nam mora biti, ko govorimo o množičnosti, jasno, da vsi nismo za vse. Pozna se odliv aktivnih članov, razlog pa je verjetno naslednji. Ko sem v luki nastopil svoj mandat, smo se odločili, da bomo političnosti mladinske organizacije dali večji poudarek. Skozi političnost smo aktivirali jedro mladinske organizacije, ki je sodelovalo pri vseh ključnih dogajanjih, pri razvijanju političnih odnosov v luki. Vsi si želimo, da bi se mladinska organizacija spremenila od »dežnika«, t. j. prebežališče za vse mogoče, v prostor, v katerem mladi zadovoljujejo svoje interese. Ko govorimo o množičnosti v mla-
ki jo pozna le naša delovna organizacija, temveč se z njo srečujejo tudi v drugih okoljih. Kaže, da trenutni gospodarski položaj in ostali problemi ovirajo mlade pri usmerjanju svoje dejavnosti v okvire mladinske organizacije.
Kljub vsemu naštetemu je predsedstvo mladih Luke Koper budno spremljalo (prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče) razvoj Luke Koper in vsa dogajanja v luki. Za primer vzemimo razpravo o novem sistemu nagrajevanja, o katerem so mladi posebno razpravljali na seji svojega predsedstva.
Iz razprave, ki jo je bilo slišati na konferenci in v kateri so sodelovali tudi gostje, je mogoče povezati, da je pred mladimi veliko dela, še zlasti pri pridobivanju mladih, ki bi se aktivno vključili v delo mladincev Luke Koper. Tudi v prihodnje se bodo mladi neposredno vključevali v proces odločanja v vseh političnih strukturah Luke Koper. Aktivno bodo sodelovali pri spreminjanju vseh samoupravnih aktov in različnih internih pravilnikov, kakor tudi pri vseh dejavnostih, ki povezujejo mlade na ravni občinske konference ZSMS Koper...
Upamo, da bo novo vodstvo mladih Luke Koper enako uspešno nadaljevalo s svojim delom in uspelo motivirati tudi druge mladince v luki za aktivno sodelovanje v organizaciji. Kljub delovnim obveznostim bi namreč moralo biti dovolj časa za pomoč sodelavcem in sodelavkam iz predsedstva, da s skupnim delom uresničijo zastavljene cilje.
dinski organizaciji, ne smemo zanemariti dejstva, da je sprejem v vrste mladinske organizacije avtomatičen, to je tradicionalni sprejem v sedmem razredu osnovne šole. Vsak srednješolec je tako avtomatsko mladinec, četudi 60 do 70 odstotkov srednješolcev nima konkretnih razlogov, zaradi katerih bi si želeli biti člani mladinske organizacije. Ko bomo v mladinsko organizacijo sprejemali na podlagi prostovoljnega pristopanja, bo verjetno prišlo do osipa članstva in šele takrat bomo lahko govorili o resnično aktivnih članih.«
Lahko natančneje predstaviš politično delovanje mladih?
Prej sem rekel, da smo se na začetku mojega mandata v Luki odločili, da delujemo bolj politično in manj interesno. Tu lahko priznam, da se mladi usmerjajo bolj k politični kot družbeni organizaciji. Na posvetovanju in seminarju mladih smo ugotovili, da mora biti interesno delovanje tisto, ki bo zagotovilo širok krog pripadnosti. Aktivnosti bo pač potrebno razvijati tako daleč, da bodo določena jedra sposobna in voljna ukvarjati se s politiko in bodo s svojim zavzemanjem za politični sistem, za politične
Na programsko volilni konferenci mladih Luke Koper je bil za predsednika OO ZSMS Luke Koper izvoljen Saša Petrič, skladiščnik, ki je v luki zaposlen od leta 1985. Kot aktiven mladinec je postal član predsedstva mladih Luke Koper leta 1987, še istega leta pa je postal tudi član predsedstva občinske konference ZSMS Koper, kjr mu je lansko leto potekel mandat. Povabili smo ga na pogovor, da bi ga luški delavci bolje spoznali.
Nam lahko v nekaj besedah poveš, katere dejavnosti načrtujete mladi v Luki Koper?
»Nadaljevali bomo s prej začetim delom. Kot smo povedali na konferenci, smo mladi v luki dosegli enakovreden položaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Ena izmed naših najpo-
odnose znotraj delovnih organizacij same zagotovile tako mladinsko organizacijo, v kateri bo mogoče uresničiti tudi druge interese - od športa do kulture.
Kakša je razlika med predsednikom mladih v delovni organizaciji in predsednikom občinske konference mladih?
»Zaradi posebnosti problematike v delovni organizaciji, ki jo obravnava tudi mladinska organizacija v svojih osnovnih organizacijah, je lahko vloga predsednika mladine nična ali pa je enakovredna vlogam ostalih predsednikom. Ne želim se hvaliti, vendar moj primer v času predsednikovanja, najbolje dokazuje, da mladi lahko nastopajo enakovredno Zvezi komunistov, sindikatov. Z argumentiranimi nastopi smo večkrat dosegli realizacijo našega mnenja. V delovni organizaciji, kot je Luka, ni bilo težav pri uveljavljanju naše vloge. Takega zapostavljanja v času mojega mandata ni bilo in lahko rečem, da gre za korekten odnos do mladih priznanje političnim aktivnostim v Luki in posovodstvu Luke, saj so v razvoju vseh odnosov, ki nastopajo v delovni organizaciji, sprejemali mladinsko mnenje kot enakovredno vsem ostalim in ga velikokrat tudi upoštevali.
V vlogi predsednika občinske konference ZSMS Koper zastopam interese, ki so širši, od tistih v delovni organizaciji. V skladu s tem sta povečana tudi odgovornost in vpliv znotraj političnih subjektov, ki nastopajo na ravni občine.
Prevzel sem veliko obveznost, kajti mladinska organizacija je v času, ko jo je vodil moj predhodnik, Mitja Butul, doživela velik napredek in postala enakovreden subjekt v političnem dogajanju v občini. Tako zastavljeno delo občinske konference ZSMS Koper je potrebno nadaljevati.«
membnejših nalog bo razširitev delovanja. Pritegnili naj bi ljudi in uporabili vsa sredstva obveščanja, da bi delavce seznanili z našo dejavnostjo. Mislim, da lahko mladi iz naše delovne organizacije preko mladinske organizacije uresničijo svoje želje. Če so njihova stališča dovolj argumentirana, je mogoče rešiti tudi marsikatero težavo. O tem mladi v luki zaenkrat niso dovolj obveščeni.«
Kaj meniš o povratnih informacijah? Če predstavnik mladinske organizacije prisostvuje nekemu sestanku, ali s svojo udeležbo in s potekom razprave seznani ostale?
»Povratne informacije dosežejo predsedstvo, potem pa se razširijo med ostale, vendar ne v zadostni meri.«
Kako poteka aktivnost mladih v Luki ?
»Če govorimo širše, bi lahko rekli, da so v predsedstvu tisti mladi, ki jih neposredno zanima politična stran mladinskega delovanja, medtem ko je veliko mladih, ki se ukvarjajo s športom, se vključujejo v delo v krajevni skupnosti ali se posvečajo drugim interesnim dejavnostim. Na ativnost luškega mladinca ni mogoče gledati le v okviru luke.«
V Domu luških delavcev v Olmu in Ankaranu je precej mladih, ki niso dovolj vključeni v svojo mladinsko organizacijo. Vrata mladinske organizacije so odprta vsakemu...
»Ti mladi so prepuščeni sami sebi. Imajo lastne aktivnosti, vendar brez sodelovanja z mladinsko organizacijo. Kot ste rekli, so vrata luške mladinske organizacije odprta vsakemu. To sicer vsi vedo, vendar bo potrebno v tej smeri storiti še marsikaj. Pri tem mislim predvsem na neposredne stike s temi mladimi ljudmi. Ne smemo pa pozabiti, da so med njimi tudi taki, ki že sodelujejo na mladinskih delovnih akcijah, na raznih srečanjih mladih... Danes so mladi obremenjeni s težavami, ki jih nekdaj niso poznali. Tako so včasih uspevale delovne akcije, dobljeni denar pa se je uporabljalo za izlete, srečanja... Mladi so sedaj veliko bolj osredotočeni na politična dogajanja v okolju, v katerem živijo in delajo, zato je aktivnost, po kateri sprašujete, potisnjena v ozadje. V ospredju je boj za boljši jutri. Kljub vsemu pa so mladi v Luki še vedno pripravljeni vselej priskočiti na pomoč, ne glede na to, za katero področje gre.«
Kaj lahko poveš o sodelovanju mladih v glasilu Luke Koper?
»Prepričan sem, da bo naše sodelovanje z Luškim glasnikom steklo in da bomo več sodelovali. Za nas je to zelo pomembno, kar je povezano s samim informiranjem mladih. Uporabljali bomo vsa sredstva informiranja, da bi z našim delom seznanili slehernega luškega delavca.«
To je bil kratek pogovor s Sašo Petri-čem, novoizvoljenim predsednikom OO ZSMS Luke Koper.	Z- V.
»V Luki je mladinsko mnenje enakovredno ostalim«
4
Namesto slovesa
v
Seja delavskega sveta
Delavski svet DO Luka Koper je na 20. rednem zasedanju dne 23. 3. 1989
obravnaval in potrdil naslednje:
statut delovne organizacije
-	razpis referenduma za dne 14. 4 1979 za sprejem statuta
-	imenovanje komisije za izvedbo referenduma in komisije za pripravo seznama upravičencev za glasovanje na referendumu
-	spremembo cen nočnin v Domu luških delavcev
-	sklenitev pogodbe o najemu prekladalnega mostu preko mešane firme Unimercat München
-	poročilo o varstvu pri delu v letu 1988
-	predlog delegatov v skupščino sklada skupnih rezerv občine Koper
-	nabavo polnilcev, analizatorja baterij in servisnega pribora za radijske postaje Motorola, kompresorja, paletnega kontejnerja, pralnega stroja za vozila, vrat za zapiranje delavnice za popravilo žerjavnih grabilcev,
-	nabavo naprave merilnika pretoka hidravličnega olja
-	nabavo zaščitnih oblek za reševanje ob razlitju tekočih nevarnih snovi in kontrolnih ur dela patrulj za službo varnosti,
-	nabavo opreme za terminal za rastlinska olja,
-	nabavo računskih strojev Vektor,
-	odprodajo vijačnih črpalk,
-	odprodajo osnovnih sredstev (nakladalcev, viličarjev, tehtnic, transportnih trakov, osebnih avtomobilov, kombijev ...),
-	gradnjo večnamenskih skladišč SGP Stavbenik
Beseda, dve...
Delavcev v OE Tovori lesa je vse manj. Od nekaterih sodelavcev smo se poslovili za vedno. Živijo le še v naših spominih. Taki časi so, da imamo premalo časa za spomine. Vse bolj se ukvarjamo z dnevnimi težavami, skrbimo za žive, vendar tudi mrtvih ne smemo pozabiti.
Nekateri so se od lesnega poslovili uradno s poslovilnim sestankom. Ker pa lesno ne more poslovati zaradi zmanjšanja tovora, smo delavce začeli prerazpo-rejati po drugih OE. To je šele začetek, kajti še številne med nami čaka enaka usoda.
Na žalost so nekateri »prerazporejeni« užaljeni, ker so mnenja, da jim je bila storjena krivica. To je zavest posameznika, ki se zaradi dolgoletne navezanosti na isto delovno okolje ne more sprijazniti s spremembo.
Koliko nas še čaka ista usoda? In kdaj ? Neboleče to ne bo, to je zanesljivo. Ljudje delajo na lesnem vrsto let in pripadnost kolektivu je zelo močno izražena. Veliko let so prebili med deskami. Tisoče kubikov eksotične hlodovine je v njihovih pljučih pustilo svoj afriški prah in vonj. Zato težko prenesejo prerazporeditev ne glede na to, ali gre za LTD, za delovodjo ali skladiščnika.
Želel sem napisati nekaj besed v slovo bivšim delavcev lesnega terminala. Vesel sem, da to pišem v slovo od ljudi, ki so dočakali svojo zasluženo upokojitev. Kar težko je pisati, ko se od sodelavca poslavljamo, ko je treba napisati nekaj človeških besed, ki nam drugače zastajajo v grlu.
Sedaj, ko pišem zahvalo štirim upokojencem, mi besede kar same bežijo.
Žalostno je, da je toliko delavcev Luke odšlo v pokoj, ne da bi o njihovem življenju in delu izvedeli kaj več. Zlasti mi mlajši, ki smo v luki 9 do 10 let, bi morali slišati in brati o delavcih, ki so živa zgodovina Luke.
Kako bi lahko sam napisal nekaj stavkov o Angelu Rašpoliču ali Nerinu Babi-ču, če ju poznam le 8 let? Toda, ker starejši niso ničesar napisali, se bom sam poslovil od njiju, kakor tudi od Marka Čakaruna in Lada Delosta. Ti štirje delavci ne prihajajo več na lesno. Začeli so uživati svoje zaslužene pokojnine (ne spuščam se v to, ali so dovolj velike, da bi res uživali!)
Angel Rašpolič je prišel v Luko 1962. leta, star koma 22 let. 16. februarja 1989 je minilo 25 let, 6 mesecev in 21 dni trdega dela na lesnem. To je 9326. dni. Šel je v invalidski pokoj. Delavec.
Nerino Babič je od leta 1961 v Luki, kar znaša 10.224 dni. Tudi on je bil invalidsko upokojen, v 51. letu starosti. Voznik težke mehanizacije.
Ko sem prišel na lesno, sem delal kot LTD. Bil sem v skupini, v kateri je bil Rašpolič najstarejši delavec. On me je učil, kako se čeli na polavtomatskih čelil-
nikih. Skupaj sva žela žagovino na Mat-tner liniji. Ker je bil vojak pri mojem očetu, sem imel občutek, da sem mu sam zaradi tega bližje kot ostali delavci.
Angel je bil vzoren delavec Luke Koper, prejel je tudi državno odlikovanje. Bil je zelo ponosen nanj in na knjigo o Titu.
Ko se je poškodoval pri delu, je bil optimist. Tak je bil vedno. Govoril je: »Vidiš, toliko let sem delal, da je tudi moja glava postala trda, trdnejša od vagona.«
Ni verjel, da bo ta poškodba razlog za predčasno, invalidsko upokojitev.
Pred petnajstimi dnevi se je prišel posloviti od nas. Optimist, kakršen je bil vedno, vendar z grenkobo v srcu. Nekaj malega mi je povedal. Vendar naj to ostane med nama. Lahko rečemo le to, da je pričakoval (jaz tudi!), da ne bomo tako hitro pozabili njegovih 9326 dni luškega dela...
Grenkoba v srcu Nerina Babica je še večja... Ni se »uradno« poslovil od lesnega. Verjetno se tudi ne bo.
Odkar je postal pomožni LTD, nas na sestankih opozarja, da ne ravnamo kakor bi morali z odsluženimi delavci, z invalidi. Več mesecev je prejemal najnižji osebni dohodek na lesnem. Bil je eden od najboljših voznikov TM na lesnem. Se spomnite?
Spominjam se »šihte« decembra 1982. Delali smo na polavtomatskih čelilnikih. Burja je pihala bog ve koliko kilometrov na uro. Pločevino, s katero smo pokrivali letvičen les, je burja trgala in razmetavala vsepovsod. Nekaj jo je preletelo nad našimi glavami. Oči smo imeli polne žagovine. Nerino je vozil viličarja, na »pripravi«. Eden od mojih sodelavcev mi je rekel: »Zaman so tvoje šole! Mučiš se tako kot jaz s tremi razredi osnovne!« Nerino je prišel in mu odgovoril: »On bo že dobil boljše delo, tebe in mene pa čaka le metla, ko ne bova mogla več delati.« No, čez šest let je to metlo tudi dobil.
Marko Čakarun je prav tako delovna legenda.
Lada Delosta vsi poznamo. Bil je skladiščnik. Kako lepo pisavo ima! To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi pisal z levo roko. Desno ima leseno.
In, tako je lesno izgubilo še štiri može.
Prikrajšani smo za enega Dalmatinca, enega Istrijana in dva Kraševca. Takih delavcev nikoli več ne bomo imeli - iz preprostega razloga, ker tudi delo ni več tako, kakršnega so opravljali.
V imenu vseh zaposlenih na terminalu za les jim želim lepa, zdrava in dolga upokojeniška leta. Zahvaljujem se za ves njihov trud in trdo delo in se jim opravičujem, ker se nismo poslovili tako, kakor so zaslužili. Naj nas ne pozabijo. Mi jih ne bomo.
Edvard Štibilj
Prejšnji mesec, v dneh, ko se je začenjal nov letni čas - pomlad, smo bili priča prizoru, ki potrjuje, da je pomlad resnično že napočila. Gre za pripravljanje stroja, s pomočjo katerega naši sodelavci Edo Ojo, Viktor Jurman in Cveto Ko-cjančič rišejo nove in obnavljajo stare oznake na vozišču po vsej luki.
Vsako leto ob tem času začnemo pripravljati naš stroj, ki je prezimil in si »odpočil« od dela. Tudi letos bo pri obnavljanju linij na vozišču precej dela, ker to počnemo dvakrat letno. Nekdaj je bilo to delo ročno, zdaj pa imamo v luki stroj, ki opravlja delo hitreje in lažje. Luka je tako velika, da bi ročno označevanje linij na vozišču in njihovo obnavljanje zahtevalo veliko dela in časa«, sta nam povedala Viktor in Cveto.
Naša sogovornika smo povprašali, kaj menita o Luškem glasniku. Kaj v njem najraje prebirata?
»Misliva, da je naš Luški glasnik v redu časopis. Osebno imava najraje kratke članke, ker jih ljudje najraje prebirajo. Všeč nam je, da je veliko napisanega o delu luškega delavca, zato prebereva vsako številko.«
To je bilo kratko srečanje z našima sodelavcema, ki sta zaposlena na delov-
nem mestu pleskarja. S fotografskim aparatom smo ju presenetili in tako se za posnetek nista imela časa pripraviti.
Z. V.
Edi Ojo
r
Vestno delo naših čuvajev
Vsi vemo, da vhod Luke Koper dnevno prestopi okrog 150 različnih vozil. Vsako izmed njih je potrebno nadzorovati, če pa k temu dodamo še številne druge opravke, hitro ugotovimo, da je delo čuvajev zahtevno in odgovorno. O vestnosti opravljanja dela naših čuvajev smo se prepričali ob pomoči fotografskega aparata. Naša sodelavca Božidar in Toni sta v različnih vozilih odkrila skoraj 200 kilogramov banan, ki so si jih vozniki v luki prisvojili na nedovoljen način.


Viktor Jurman (prvi z leve) in Cveto Kocjančič
5

Skrb za izobraževanje v Luki Koper
V naši delovni organizaciji vsa leta skrbimo za izobraževanje delavcev Luke Koper, kar kažejo tudi sredstva, namenjena za to področje. V lanskem letu je bilo za izobraževanje delavcev v Luki Koper potrošenih 200.479.800 dinarjev, od česar jih je bilo največ namenjenih za izobraževanje delavcev strokovnih služb (105.367.060). V Generalni tovori so za izobraževanje porabili 39.210.700 din, v Servisi 17.017.010 din, v Kontejnerski terminal 15.578.850 din, v Sipki tovori 11.744.390 din, v Razsuti tovori 2.559.970 din, v Tovori lesa 3.979.980 din, v Tekoči tovori 3.237.800 din in v Silos 1.344.040 din.
Med udeleženci različnih izobraževalnih aktivnosti je bilo v lanskem letu največ delavcev strokovnih služb - 160, sledijo jim delavci iz Generalni tovori -135, kontejnerskega terminala - 19, iz tovori lesa - 28, iz terminala sipkih tovorov jih je bilo 21, iz terminala tekočih
tovorov 14, iz Silos 31 in iz servisev se je izobraževalo 61 delavcev.
Letos bomo z izobraževanjem nadaljevali, za kar je načrtovanih 304.380.000 din. Izobraževalne naloge sestavljajo predvsem funkcionalno izobraževanje oziroma strokovno izpopolnjevanje delavcev vseh struktur, usposabljanje z delom in pridobivanje izobrazbe.
Če pustimo zgornje statične podatke, ki so seveda zelo suhoparni, in jih prenesemo v življenje, ne moremo mimo številnih primerov delavcev, ki so prav v luki zaključili osnovno šolo, kasneje srednjo šolo in ob pomoči Luke Koper postali strokovnjaki na področju, v katerem so zaposleni. Mnogi so postali vozniki različnih strojev, odlični organizatorji dela in še bi lahko naštevali.
Vlaganje v njihovo izobraževanje se je izplačalo tako delovni organizaciji, kot njim samim.
Z. V.
Razpis letovanja v letu 1989
V skladu s Poslovnikom o letovanju luških delavcev objavljamo RAZPIS ZA LETOVANJE V LETU 1989
Pravico do uporabe počitniških kapacitet imajo delavci, ki so zaposleni v DO LUKA KOPER, upokojenci ter druge osebe, kar jim na podlagi pisne prošnje odobri Odbor za družbeni standard.
Kriteriji za pridobitev prednosti pri letovanju so določeni v Poslovniku o letovanju uških delavcev, dokončni predlog koriščencev pa bo sprejel Odbor za družbeni DO Luke Koper.
1. POČITNIŠKE PRIKOLICE
Počitniške prikoliče DO Luke Koper bodo tudi letos nameščene po avtokampih v Istri in sicer:
-	LADINGAJ.UMAG	1 prikolica
-	LANTERNA,POREČ	1 prikolica
-	SOLARIS, nudistični kamp, POREČ	1 prikolica
-	ZELENA LAGUNA, POREČ	2 prikolici
-	PENTALON, VRSAR	2 prikolici
-	STUPICE, PULA	2 prikolici
Termini za koriščenje počitniških prikolic za leto 1989 so naslednji:
6.5.-16.5. 16.5.-26.5. 26.5,- 5.6.
5.6.-15.6. 15.6.-25.6. 25.6,- 5.7.
5.7.-15.7 15.7.-25.7. 25.7,- 4.8.
4.8.-14.8. 14.8.-24.8. 24.8.- 3.9.
»LUKA KOPER« KOPER Kadrovska služba Izobraževanje
V skladu s planom izobraževanja »LUKA KOPER« KOPER
RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1989/90 ŠTIPENDIJE ZA NASLEDNJE POKLICE:
2 štipendiji za
Število
Naziv poklica
elektrotehnik - energetik elektrotehnik - elektronik strojni tehnik (za nadaljnje usposabljanje za žerjavarja) elektrotehnik (za nadaljnje usposabljanje za žerjavarja) dipl. ing. strojništva dipl. ekonomist dipl. ing. kemijske tehnologije dipl. ing. računalništva
Termini se lahko skrajšajo ali podaljšajo glede na število prijav. Cena letovanja v počitniških prikolicah znaša za en termin (10 dni) 400.000 din in jo je dolžan delavec poravnati pred odhodom na letovanje na blagajni Luke Koper.
2.	APARTMAJSKE ENOTE
Luka Koper je letos pridobila pravico do uporabe šestih apartmajskih enot v turističnem naselju Čezsoča pri Bovcu. Vsaka apartmajska enota razpolaga s štirimi ležišči.
Posamezna izmena v apartmajskih enotah traja 7 dni, praviloma od sobote do sobote, lahko pa se skrajša ali podaljša glede na število prijav.
Cena letovanja znaša 280.000 din za termin in jo delavec poravna pred odhodom na letovanje na blagajni Luke Koper.
3.	LETOVANJE V PRAGI
V letošnjem letu bo naša delovna organizacija organizirala letovanje v Pragi v času od 1. 7. do 15. 7. 1989.
Cena letovanja za ta termin znaša 400.000 din na osebo in jo delavec poravna pred odhodom na letovanje.
Ker je število oseb za letovanje v Pragi omejeno (10 oseb), se bodo pri dokončni določitvi liste upoštevali kriteriji Poslovnika o letovanju luških delavcev.
4.	LETOVANJE NA MADŽARSKEM
Tudi letos bo naša delovna organizacija imela možnost koriščenja dveh počitniških prikolic ob Blatnem jezeru na Madžarskem.
Cena letovanja za 10 dni znaša 400.000 din in jo delavec poravna pred odhodom na letovanje. Termini koriščenja so enaki kot za ostale počitniške prikolice.
Služba za samoupravljanje in informiranje
Stopnja
Letnik	štipendij	zahtevnosti
3.,4.	2	V.
l.,2.,3.,4.	5	V.
2.,3.,4.	3	V.
2.,3.,4.	3	V.
l.,3.,4.	10	VII.
l.,3.	3	VII.
4.	1	VII.
2.,4.	5	VII.
Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obr. DZS SPN 1 - Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) priložiti:
-	potrdilo o vpisu v šolo
-	fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih
-	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem letu; če so starši upokojenci, pa pokojninski odrezek za december 1988
Prednost pri podelitvi štipendij imajo učenci z boljšim učnim uspehom in boljšim rezultatom psihološkega testiranja. Ob enakih pogojih imajo prednost otroci staršev, zaposlenih v Luki Koper, otroci upokojenih delavcev DO Luka in prosilci s slabšimi socialnimi pogoji.
Prošnje z vsemi dokumenti sprejema referat za izobraževanje do 15. julija 1989.
REFERAT ZA IZOBRAŽEVANJE
PROŠNJA ZA LETOVANJE
Vsi, ki so zainteresirani za katerokoli od zgoraj navedenih oblik letovanja, se lahko prijavijo v službi za samoupravljanje in informiranje, kjer bodo tudi prejeli dodatne informacije (int. tel. št. 225 ali 235 - soba št. 115, ali izpolnijo spodaj navedeno prošnjo in jo do 28. 4 1989 dostavijo službi za samoupravljanje in informiranje.
PROŠNJA ZA LETOVANJE V-
ZA LETO 1989 (izpolni čitljivo)
1. PRIIMEK IN IME_
leto rojstva_, zaposlen v Luki od leta.
dalje,
v OE _
2. PODATKI O DRUŽINSKIH ČLANIH
zakonec
otroci
ostali
leto	rojstva
leto	rojstva
leto	rojstva
leto	rojstva
leto	rojstva
leto	rojstva
3. PRIJAVLJAM
SE
ZA
LETOVANJE
a) za termin od ali od
do do
8) katerikoli termin
4.	POČITNIŠKE KAPACITETE LUKE (ustrezno obkroži)
a)	nisem še koristil-a
b)	koristil_krat
5.	Z izpolnitvijo te prošnje in lastnoročnim podpisom se obvezujem, da bom plačal 25 % predvidenih" stroškov letovanja, če brez opravičenega razloga ne bom koristil odobrene počitniške kapacitete.
Datum:
Podpis:
Služba za samoupravljanje in informiranje
6
a
Načrtovani uspeh kegljačic Adrije
Razveselila nas je novica, da je ženska kegljaška ekipa Adrie iz Ankarana, ki j letos prvič tekmovala v I. republiški ligi, osvojila naslov prvakinj. Zagotovo je to izreden uspeh tako samih kegljačic kot kluba in prav gotovo tudi naše občine, saj je to prvi primer v zgodovini keglja-škega športa. Uspeha smo se še zlasti razveselili, ker v tej ekipi nastopata kar dve naši sodelavki, in sicer Nevenka Sever in Sonja Poljšak. Zato ni čudno, da smo hoteli od njiju izvedeti kaj več. Prisluhnimo, kaj sta nam povedali:
Nevenka, ti si kapetan ekipe. Kaj ste pričakovale v začetku tekmovanja v I. slovenki ligi?
»V začetku je slabo kazalo, saj smo prvo tekmo z ekipo iz Maribora izgubile, vendar ne s slabim rezultatom, zato sem upala, da je bila za poraz kriva le trema.
Že na naslednji tekmi v Kraškem smo z veliko prednostjo zmagale in ta zmaga nam je pomenila vzpodbudo za naprej. In tako se je zgodilo. V Kranj smo šle v pričakovanju poraza, saj smo vedele, da so nasprotnice izredno močne, saj med njimi nastopa državna prvakinja in državna reprezentantka Marijana Žore.
Nepričakovano smo zmagale. Ta zmaga nam je prinesla tudi psihološko prednost pred ostalimi ekipami.«
Vsi so začudeni nad vašim uspehom, vse ste presenetile. Kaj ste realno pričakovale ?
Vprašanje smo zastavili Sonji.
»Soigralkam vedno trdim, da so ambicije zdravi načrti, vendar tega nismo načrtovale. Realno gledano je kakovost ekip, predvsem Kranja, Krškega, Maribora in Trbovlja, izenačena. Upam si reči, da je kvaliteta kegljišč, poleg dobrega rezultata, zelo pomembna. Naše ankaransko kegljišče sodi med težja kegljišča v Sloveniji, razen Kamnika, zato smo vedno boljše zaigrale na tujih kegljiščih kot doma. Druge ekipe, ki so prišle iz svojih keglišč na naše, pa so skoraj v vseh primerih izredno slabo odigrale svoje tekme, razen seveda kranjske ekipe.
Zanesljivo je tudi to, da smo imele precej športne sreče. Eno ekipo smo premagale za samo kegelj, eno ekipo za tri. Vsepovsod je šlo tesno, vendar je že tako, da zmaga boljši in psihološko bolje pripravljen. Mislim, da je bilo to dvoje odločilno za našo ekipo, pa tudi s pritiskom zmage za vsako ceno nismo bile obremenjene.
Nevenka povej namj, kaj načrtujete sedaj? Kako ste se odločile? Pred vami so kvalifikacije za vstop v I. zvezno ligo.
Kot kapetan ekipe ne bi mogla preprečiti željo po napredovanju na lestvici najboljših, saj vem, da so soigralke sposobne igrati tudi v I. zvezni ligi! Vendar v klubu nimamo rešenih več problemov, predvsem nimamo zagotovljenih finančnih sredstev, dodatnih igralk in drugega. V kolikor bi bili ti problemi rešeni, ne vidim zadržkov, da ne bi poizkusile igrati tudi v zvezni ligi.
Sonja, ti si tekmovalka in opravljaš tudi funkcijo tajnika v klubu. Kako gledaš na težave, ki jih imate v klubu?
Veliko lepše mi je, kadar kegljam, kot takrat ko je potrebno razpravljati o problemih, ki so vsekakor težki.
Kegljišče je postalo najdražji telesno-kulturni objekt v naši občini, gospodarske razmere v OZD so tudi težke, kar se odraža v klubih. Kljub temu sem izreden optimist in mislim, da bo tudi te težave mogoče rešiti. Zato sem prepričana, da bomo dobili podporo v domačem okolju, ker mislim, da ne predstavlja tekmovanje v I. zvezni ligi prevelikih stroškov. Zahtevamo le povrnitev potnih stroškov in stroškov bivanja, kar smo dosedaj krile same tekmovalke. Mislim, da bi bilo škoda zamuditi priložnost, ki se ponuja!
Dragi bralci luškega glasnika! Tudi mi si želimo, da bi ankaranskim kegljačicam uspel vstop v prvo ligo.
Čestitamo jim za dosedanje uspehe in upamo, da bodo tudi v prihodnje deležne športne sreče in novih uspehov.
Z. V.
Udeležili smo se zimskega pohoda na »Snežnik«
Tako kot vsako leto je tudi letos Obalno planinsko društvo Koper organiziralo zimski planinski pohod na Snežnik. Ker je bil letošnji pohod že trinajsti zapored, se ga je udeležilo precej planincev iz vseh krajev Jugoslavije in iz zamejstva. Pohoda se je udeležilo tudi nekaj planincev iz naše delovne organizacije in sicer: Jože, Nadja, Bruno, Ivan, Berta. Vreme je bilo čudovito, sončno in toplo, snega je bilo še veliko, kar je bilo pravi užitek.
PLANINSKI IZLETI
Prišla je pomlad, s tem pa tudi planinski izleti, pohodi v naravo in rekreacijski teki.
V Kopru imamo dve planinski društvi: OPD Koper in PD Tomos. Društvi imata program planinskih izletov. Lepo bi bilo, da bi se tudi planinci iz Luke večkrat udeležili njihovih pohodov. Obvestila o
Luški glasnik v krajevni skupnosti Olmo - Prisoje
Tako kot vsako leto smo tudi letos v uredništvu Luškega glasnika prejeli vabilo na proslavo Dneva žena v krajevni skupnosti Olmo - Prisoje v Kopru. Ta krajevna skupnost je za svoje krajanke priredila skromno, a kljub temu svečano proslavo, na kateri so med drugim podelili priznanje tudi uredniku našega glasila, in sicer za požrtvovalno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa.
V krajevni skupnosti Olmo - Prisoje živi precejšnje število luških delavcev. V njej se nahaja tudi Dom Luških delavcev, zato smo se odločili, da opozorimo na uspešno delo tamkajšnje organizacije Rdečega križa.
S seje skupščine telesnokulturne skupnosti
Najpomembnejše točke, ki jih je skupščina TKS občine Koper obravnavala na svoji seji 4. aprila 89', so bile predvsem realizacija finančnega plana za leto 1988, finančni načrt za leto 1989, program dela skupščine za leto 1989 ter nadomestne volitve organov in namestnika predsednika skupščine.
Sama skupščina ni bila zanimiva, saj razprave niso razkrile resnosti položaja v
pohodih so objavljena v Primorskih novicah in na plakatih planinskih društev. V naši delovni organizaciji je za te izlete zadolžen tov. Balentič iz terminala Tovori Lesa, ki vam lahko posreduje informacije o organizaciji izletov. Lahko bi jih objavili tudi v Kratkih vesteh. Svetujem vam, da sodelujete z nami na planinskih pohodih. Ne bo vam žal,saj boste občudovali in vzljubili naravo in obenem poskrbeli za svoje zdravje. Ni lepšega, kakor je hoja v naravi in občudovanje tega skritega sveta, ki nam ponuja toliko lepega, čeprav človek tega največkrat ne zna ceniti, zato poskrbite za svoje zdravje, kajti hoja in narava sta naše zdravje.
Upam, da se bomo na naslednjem izletu dobili v čimvečjem številu.
Pozdrav!
Jože Balentič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame ANE STARIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje in delovni organizaciji Luka Koper za darovani venec.
Ivan Starič z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta BOŽA PRODANA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje in delovni organizaciji Luka Koper za darovani venec.
Lino Prodan Generalni tovori
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega
MATEJA KASTMILERJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje in delovni organizaciji Luka Koper za darovani venec.
Josip Kastmiler z družino Generalni tovori
telesni kulturi kot celoti. Razprave so se nanašale predvsem na težke finančne težave posameznih klubov, ki zaradi njih ne morejo uspešno realizirati svojih programov.
Pojasnilo delegatom je bilo preprosto: je pač toliko denarja in zato se moramo sprijazniti z dejstvom, da se v bodoče telesni kulturi še slabše piše. Če upoštevamo, da je telesna kultura v letu 1988 porabila 1.106.000.000 din in da v letu 1989 planira porabo 2.646.650.000 din, realne potrebe pa so trikrat večje, potem je prav gotovo jasno, da bo telesna kultura v hudih težavah, zato se težnje telesnokulturne politike SR Slovenije, da bi bilo leto 1989, leto kvalitete v telesni kulturi, prav gotovo ne bodo uresničile. Na žalost je na dlani, da je brez denarja mogoče malo storiti, vendar pa bo morala telesna kultura ne glede na to bolje delati in prilagajati svoje programe razpoložljivim sredstvom. Klubi, ki si ne bodo znali drugače zagotavljati sredstev za svojo dejavnost, bodo morali prenehati z delom, kar pa seveda za telesno kulturo pomeni še en korak nazaj.
Nekoliko me je presenetila razprava delegata iz Tomosa, ki je povedal, da je moral kegljaški klub, katerega pokrovitelj je bil Tomos, prenehati s svojim delovanjem, ker jim ni zagotavljal dovolj sredstev v okviru svoje DO. Primer Tomosa vsekakor ne more biti pravilo, po katerem bi se ravnale tudi druge delovne organizacije, ki imajo svoja pokroviteljstva nad določenimi športnimi panogami. Če bi se to zgodilo, potem lahko telesno kulturo v naši občini povsem odpišemo.
Skupščina je tudi sprejela spremembe in dopolnitve statuta telesnokulturne skupnosti Koper in sicer s spremembo, ki predvideva imenovanje le enega odbora za operativne naloge (prej sta bila dva). Odbor naj bi deloval kot izvršilni organ skupščine, imel bo 11 članov vodil pa ga bo delegat iz KS Koper, Alfio Kocjančič. Za delegata Luke Koper sem bila predlagana tudi sama.
Sonja Poljšak
7

KIP))* — „
'g&ißS Bili smo v Luki Koper
V	ponedeljek smo se odpravili v Luko. Luka živi že 32 let. Stoji severno od Kopra ter sega do Ankarana. Prva ladja, ki je pristala v pristanišču, se je imenovala Gorica.
V	Luki smo videli mnogo privezov, ladij, ki so vozila sir, moko, žito ter še mnogo drugega tovora. Najbolj mi je bil všeč silos, v katerem je bilo mnogo žita. Noter je bil suh zrak, ker bi drugače žito segnilo. Videla sem tudi dvigalo (pajke), ki so dvigala kontejnerje. Pripeljali smo
+ T
se na lesni terminal. To je velik del Luke, v njem je dosti hlodov, lesa, skladišč in tovornjakov. Končno smo se pripeljali na najbolj umazani del Luke. Na tem delu je mnogo premoga, boksita in železove rude. Vrnitev na Markovec je bil zelo prisrčna.
Dobili smo pomaranče in še v šolo so nas pripeljali z luškim avtobusom. Mogoče nas bodo še kdaj povabili v Luko.
Branka Štibilj, 3. D OŠ ANTON UKMAR
Naš sodelavec Meho Hukarevič tudi lepo prepeva. Med nastopom v Ankaranu.
KUD Bratstvo aktivno
V Luškem glasniku smo že pisali in predstavili KUD Bratstvo iz Kopra, ki mu predseduje naš sodelavec Halib Šečič, ki ima tudi največ zaslug za njegov nastanek. Ustanovljeno je bilo 13. junija 1987, danes pa to kulturnoumetniško društvo združuje že več kot sto članov. Prejšnji mesec so člani tega društva nastopili na koncertu v Kulturnem domu v Izoli, ki ga je organizirala izolska ZTKO, in poželi velik uspeh. Ob Dnevu inženirskih enot JLA sočlani društva prav tako priredili koncert, tokrat za vojake ki sodelujejo pri izgradnji vodovoda iz prebivajo v domu luških delavcev v Ankaranu.
Živahna dejavnost KUD Bratstvo zasluži pohvalo in upamo, da bo enako uspešno nadaljevalo svojo aktivnost. Kaj o tem meni Halib Šečič:
»Naše dosedanje delo, koncerti, ki smo jih priredili v Kopru, Izoli in Ankaranu, so pokazali, da nam je uspelo pripraviti kakovosten program, o katerem bi najbolj nepristransko lahko sodili gledalci. Prejemamo že ponudbe za nastope v drugih krajih. Pripravljamo koncert v Ilirski Bistrici in drugje. Načrtujemo tudi dva koncerta v Kopru, na katerih bodo kot gostje sodelovali znani pevci«, nam je povedal Halib Šečič, ki je za svojo aktivnost pred kratkim prejel priznanje ZTKO Koper.
Na koncu povejmo še to, da so člani KUD Bratstvo delavci iz štiridesetih delovnih organizacij, kar polovico članstva pa sestavljajo delavci Luke Koper.
Z. V.
Kontejnersko dvigalo in
Risba Andreja Apollonia, OŠ Antona Ukmarja
Humor - Humor - Humor
NI RES
Žena se vrne s službene poti
-	S kom si bila v Portorožu?
-	Prisegam, da so vse same laži!
luč
tisi» potr-tbibi
člotek
ii odesa
ARABSKI plehläc baslot
LETO izražehc t stb-
OČE
d!b baže
prte igralke sms
onsajla diha. s ha za
zgodoy. kraj
PRI ZADRU
jelehot gia3
ime ars. igralca co»erija
starogrški didakt.
ime it. igralce lollo-brigide
prato-slaybi
mebiéki
obredah
poljski
slikar
EXSO— TlSai ;rr zj [ca
baz it
crbc
RiJ 0B
pre3p. JL
skakalec f PRDiOZ'
stara hera t germ. deželah
glas, ztok
lijak, uj
ah. filmski igralec (robert de)
zimsko letotič, ba šted,
PrYaK, Sakpioi
okus bi morski
jap.ba-
biralka
biserot
bibl. oseba
grehek aperitit
sodobrik keltot
poyrü. hera
ljudstvo y re-tij3kih alpah
yzdeyex goetu. matere
himalajska koza
ladijski vozhi red
r3ca. ki tece skozi lebib-orad
lahtab
yrsia rastl.
RAZ-GIEMA.
pok-rajiba t
grčiji
otok ob za hodu i irski obali
lepotbo dreto z belimi cteti, katalpa
HVALISAVCA
Dva prijatelja razpravljata, kdo ima večje uspehe pri ženskah. Prvi pravi: »Doma imam cel kup zahvalnih pisem.«
Drugi mu odvrne: »Jazpa imam pismo s prošnjo.«
INDISKRETNEŽ
Gledalec v kinu ima precejšnje težave, ker sedi za zaljubljencema, ki ves čas tiščita glavi skupaj in si šepetata. Nazadnje se razjezi in jima reče: »Oprostita, ampak jaz čisto nič ne razumem!«
»Kaj pa bi vi sploh radi razumeli - to je najina stvar.«
Luški glasnik
Glasilo delovne organizacije »Luke Koper«.
Izdajatelj: Delavski svet delovne organizacije - Družbeni organ: Odbor za informiranje.
Uredniški odbor: Karolina Eler, Danica Baruca, Marija Skorja, Ostoja Starče-vič, Halib Sečič, Branko Križman in Stevo Maksič. Urednik Zoran Vlajič.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet proizvoda - Glasilo izhaja mesečno v nakladi 1700 izvodov. Naslov uredništva: »Luški glasnik«, luško podjetje »Luka Koper«, 66001 Koper, p.p. 87. Tel 066/34-141 int. 318. Stavek in montaža: Primorske novice, Koper.
Tisk': Tiskarna VEK - Koper 1989.
8