AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Attttrtnm Jjbntttt" neodvisen ust za slovenske delavce v NO. 76 Ogromni semenj t korist Slovenskega Nar. Doma prične v soboto r Zadnji dan v mesecu, 30. junija, prvi dan petdnevne slavnosti S. N. Doma. Semen, ki ga priredi Kllub društev S. N. Doma v Cleveian-du bo v resnici imel prazničen obraz, kaj -ti vršil se bo v že jiapol dogotovljenih prostorih narodnega stavbišča. . Mnogo truda in požrtvovalnosti je bilo treba, predno je bilo mogoče pričeti z delom na novem poslopju, in zato bo sedajni semenj ne samo navadni bazar, ampak tudi petdnevno praznovanje Vseh, ki so pripomogli, da se vrši semen v teh prostorih. Semen bo nudil obilo zanimivosti, in lahko se reče, da kdor ga bo posetil, ne bo pozabil teh pet dni. Klet, kjer se bo semen vršil, je sama po sebi zanimiva. Velik prostor, ki ima mnogo trdnih podlag, ki držijo novo stavbo kvišku, spominja na moč volje in skupnosti. Kakor je zidovje, ki bo držalo novo poslopje, močno, tako je močna ona skupina, ki je delovala na to, da se bo v tej stavbi gojilo ljubezen za ono, kar nam je dajalo moč, ljubezen do slovenskega jezika, naše umetnosti ter skupnega napredka v naši novi domovini. In kakor še manjka precej opeke, da bo stavba gotova, tako pogrešamo tudi še precej rojakov pri tem podjetju. Kličemo vam vsem, ki niste Še aktivni pri Narodnem Domu, da pri tej priliki obljubite t>o- stati del te skupine, ki ie postavila temefj temu podjetju, s tem, da kupite delnico S. N. D. na semnju ali pri zastopniku, ki vas obišče na domu. Ob otvoritvi semnja bo za- igrala slovenska godba "Bled" narodno himno. Nastopili bodo razni govorniki. Pevski zbori nastopijo skozi vseh pet dni. Godba bo igrala vsak večer v nedeljo in sredo tudi popoldne. Vršilo se bo srečkanje dobitkov, pod vodstvom naših žen in deklet. Krasni dobitki so na razpolago. Metanje obročkov vsebuje veliko zabave metanje puščic je zanimivo. Ribji lov, toda ne tak kot smo ga vajeni, bo obljubil vsakemu ribiču obilo plena, kajti nikdar ne bo treba vreči trnka zastonj, vedno se bo kaj vjelo. Dražba živih živali, izmed katerih omenimo samo živega konjička, ponija, s sedlom, ki tako prijazno gleda, ta dražba vas bo gotovo zanimala. Venec s smodkami in cvetlicami bo tudi vzbudil vašo pozornost. Za mladino bo na razpolago obilo igrač. Kupiti vam bo mogoče že zdavnej obljubljeno igračo sinu ali hčerki^ velikim prihrankom. Sicer je sedaj precej vroče, toda treba je misliti tudi na zimo. Na razpolago bo več peči, za kar gre zasluga nekemu našemu trgovcu s pečmi. Preskrbite se sedaj z njo. Zadnl dan bo tudi izžrebana številka za 3 krasne dobitke, za opravo za jedilno sobo, opravo za družabno sobo in skrinjo Iz *cedrovine. Hladilnih pijač in sladoleda bo dovolj in serviralo se bo najo-kusnejša jedila. Torej na semenj v soboto 30. junija, pridite tudi ostale dneve, v nedeljo 1. julija, pondeljek 2. in torek 3. in sredo 4. julija. Pripeljite s seboj vaše prijatelje in znance. — Policija išče neko mlado dekle, ki je pred 6. dnevi prišlo v urad nekega zdravnica, potem ie pa niso več videli. Dekle bi morafo biti opera a-no. Zdravnika so aretirali, dasi absolutno trdi, da ne ve o dekletu ničesar. — Whitfield je bil oproščen od obtožbe in se nahaja sedaj na prostem. Seveda ne John L. Whitfield, pač pa Robert Whitfield, ki se je mori za-, govarjati pred sodnikom Greene radi hazardiranja. Whitfield je igral v svoji subi z nekaterimi prijatelji, ko je bil aretiran. Sodnik Greene je pa izjavil, da se doma za pametne" svote lahko igra. — Dne 5. julija pridejo v veljavo nove in ostrejše določbe za stavbinska in posojilna društva, gletje prodaje delnic ►-na podlagi provizije. F — Katoliški škof Rt. Rev. Schrembs se napoti 3. julija v Evropo, da se odpoči/e. Potovanje so mu nasvetovali zdravniki. Rt. Rev. Schrembs e bil ves čas od svojega pri-oda v Cleveland skrajno za-posljen, in njegovo zdravje se je precej zrahljalo. — Dr. sv. Janeza Krst. št. 71. J. S. K. J. v Collinwoodu /obhaja 8. iulija dvajsetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki priredi izlet in prijetno zabavo na Louis Recharjevi farcni v Euclidu. Natančneje poročamo drugi teden. — Umrl je Josip Zatfodnlk na 7013 Hecker ave. vdovec, star 45 let. Borehal je dalj ča^ sa. Bil je član dr. Jan. Vrstnika, št. 37. J. S. K. J. V domovini zapušča stariše in dve sestri, tukaj enega sina. Pogreb se vrši vj soboto zjutraj iz zavoda A. Grdina. Naj počiva v miru! — V gredo, 4. julija, na dan praznflu Proglašen ja A meri- BL-ji Kandviaiuiati nafi Auc/mie oHc iicuuvisnusu na? ta5U|ii3 ne bo izšel. C POZOR, TRGOVCI IN POSESTNIKI! V četrtek, 5. julija, ob 10. uri opoldne se vrši v City Hall* javna debata, ali naj dobi St. Clair ave. od 55. ceste do 79. ceste sijajno razv prijavo, ki bo spremenila ncč v dan. Mestna zbornica je kredit že dovolila, sedaj je odvisno od gospodarjev hiš in trgovcev, ako prispevajo svoj delež k temu. Iz City Halla. se nam poroča, da„ neknteri lastniki hiš ob 74. in 76. cesti se razsvetljavi zoperstavlja-jo. Zato pa je treba, df oni, ki hočeio razsvetljavo, tim bolj odločno nastopijo. Mi resno svetujemo vsem, ki s>e zanimajo za to, da pridejo v City Hall v četrtek, 5 j»i!ija, ob 10. dop. in zahtevajo — več toči na St. Clair Avenue. SLOVENSKA VAS UNIČENA. * Dunaj, 28;junija. V okraju Os^jškega jezera na Koroškem, se je utrgal obFak in preplavil okolico. Vas Črna je bila uničena. V par minutah ni ostalo od vasi druzega kot kopica trsk in kamenja. PAPEŽ POSREDUJE ZA NEMCE. Rim, 28. Junija. Papež je ravkar pisal pismo svojemu ržavnemu tajniku, kardinalu Gasparriju, kjer pravi, da kljub mnogim poskusom, da 3 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY JUNE 29th 1923 LETO XXVI. - VOL. XXVI se pomiri Evropa, se slednja nahaja v čkndafje bolj nemir nem stanju, in da ga močno skrbi bodočnost. Raditega prosimo mi vse one, ki dtže usodo narodov v svojih rokah, da so spravljivi v pravem kristijanskem duhu, tudi v zadevah glede odškodnine. Ako bi dolžnik in upnik oba pokazala dobro voljo, da se ziedinita, bi nastal mir in med narodi velik napredek. Paptež iskreno želi, aa se bo svet pomiril. prizna, da je ukazal poko-umorjenega policista Grina. Najnovejše. Potem ko ga je državni pravnik Edward Stanton pej j ur zaporedoma izpraševal, je John Leonard Whitfield, morilec policista Griffina, priznal, da si je sposodil lopato | od Mrs. Briel na River Rd na \ dan umora. Toda odločno je zanikal, da bi on skopal jamo, kamor bi položil umorjenega policista. Povedal je, da je .truplo izročil nekemu prijatelju, kateremu je naročil naj pokoplje policista. Državni pravnik pravi, da je to laž. Whitfield še ni povžil nobene hrane, odkar so ga pripeljali v Cleveland v sredo. "Welcome to Cleveland". Morilec John Leonard Whitfield, za katerim se ie vršil največji pogon v Zjeai-njenih državah in Canada zadnjih deset tednov, ie prispel v Cleveland v sreao zvečer v-klenjen med dva detektiva, ob 6.10. Ob Kamms Cornrs, kjer se začne mestna meja ga je pozdravil velik črno-oranžanst napis! "Welcome to Cleveland! Fred Kohler, Mayor!" Pogon je končan. Policija je Whitfielda odpeljala z Detroita ob 1.05 minut pop. v sredo. Ker so bili prepričanj* da ^"čakala ogromna množica narodi morilca v Clevelandu, je policijski načelnik Graul odpeljal s tremi avtomobili policistov v Elyrio, kamor je dospel vlak ob petih popoldne v sredo. Na Eiyria postaji so ga izlo-žUi in posadili v avtomobil policijskega načelnika. Whitfield je sedel priklenjen za desno roko ob policijskega poročnika Nevel, za levo pa ob detektiva Conroy. Ti so sedeli zadaj. Na malih dveh sedežih avtomobila sta sedela dva policista, spredaj pa šofer in policijski načelnik. Pred tem avtomobilom je vozil policijski avto s sedmimi policisti, zadaj pa zopet drugi avto s sedmimi policisti. V urnem diru je šlo proti Clevelandu, in ob 6.10 zvečer so ga iztožili pred glavno policijsko postajo. V celici morilec. Na policijski postaji so zadržali Whitfielda skoro tri ure, potem pa je bil' odpeljan v county zapore, kjer je dobil prvo celico v tretjem nadstropju, kjer so bili nekoč zaprti vsi znani morilci kot Sam Purpera, Dominic Be-nigno, Bobby Hunt, Champion, Morton in drugi, katerih večina je že plačala svoje umore s smrtjo na električnem stolu. Posebni stražniki, oboroženi s puškami in revolverji se nahajajo neprestano pred njegovo celico ter se menjajo vsako uro. Nikdar niso nobenega obtoženca še tako varovali kot Whitfielda. Iz policijske postaje v county zapore ga je spremljalo 25. policistov. Videti je, da sedaj Whitfield kljub vsej svoji pretkanosti, ne bo pobegnil. Vsa država se zanima. Kot blisk se je razširila vest po vsei severni Ohio, da se pelje Whitfield po New York Central železnici iz Detroita v Cleveland." Na vseh postajah se je zbiralo tisoče občinstva. V Toledo je bil tak naval, da so morale nastopiti olicijske rezerve. Enako v andusky, Eiyria in drugih točkah ob potu. Ljudje v Cie-Landu niso vedeli, da je veta i Whitfield vlaka. Na v Elyriii stopil iz Union Depot se je WHITFIELD IN SREČA. Boginja arata J* bila stalna dru-iica Whitfielda. Stokrat bi moral biti V rokah policija, p* k Vedno pobegnil. Daaat minut, pradao to fm odpa * roka iz Detroita, ________ «o ara odpela, |« dobil v roka Ta deuur mu Je dal prodaja-katerem Je I na račun, dobil J« na- IJaU «200 lec avtomobilov, Whitfield ' -V/bit field bitfield kupil avtomobil bitfield Ja plačal *JMQ, d< J $200. In ravno predn ipaljal naprej. Je ^rii-l o $28 sco, ko odpeljal naprej, ja fflial blagajnik kompanije, kjar je Whitfield delal tar mu isročll plačo $25.50. Srečo Ja imel Whitfield, ko «a Je polieiat Griffin pustil v stanovanje, da je vtaknil revolver k sebi. Imel je srečo, ko njegov« žena nI povedala policiji o Maria Price, niefovi ljubici kje stanuje, ker sk« bi bil ko la priiel po njo. lmal je sra< Je iel na banko, popoldne po umoru, in potegnil breg sltrbi denar ven. Desat minut poraaj« to prlili detektivi. Imel Je srečo, ke ja vosi I proti Toledo, in so miao« njega ivignili itlrje policijski avtwnobili, no da bi ga spoznali. Imel ja KTečo v Madison, ko Jo bil v roka" pobegnil med dvema karatna, srečo, ko Ja dva dni M umoru, prenočil pri neki druftlal, ki tedaj le ni brala o njegovem Umoru. Imel Jo srečo, ko ga detroitsm detektiv ni mogel spoannti. Prodno Js oditi is Detroit«, m ie »hvalit policiji m lepo postopanj« napram njemu. srečo v I policije pa ie k. Imel Je zbralo več tisoč ljudi, ki so morali dolgih nosov oditi, ker Whitfielda ni bilo. Whitfield podpiše izjavo. Na glavni policijski postaji v Clevelandu je WhitfieM Ta izjava je >odal izjavo gleae^umora po-icista Griffina. Čisto druge vsebine kot pa je izjavil v Detroltu, ko so ga aretirali. Whitfield je v Cle- vprašali o Marie Price, njegovi ljubici, je samo odgovoril, da je "pametno dekle", potem pa molčati. Trdi, da se je sam podal. "Ako se ne bi sam podal, me nikdar ne bi dobili, je izjavil napram policijskemu poročniku Nevel. "Tisočkrat sem vas vodil za nos, bili ste okoli mene in me niste videli. Nameraval sem iti z zrakoplovom preko oceana v Francijo, potem pa v Egipt." Ko so ga opozorili, da takih zrakoplovov še ni, se je Whitfield nasmehnil in rekel, da je njemu vse mogoče. (Whitfield je izvrsten mehanik.) Kakfien je Whitfield. Whitfield je močne zunanjosti. Njegova koža je temno rjava, podob* na indijanski. Svoje črne lase, nekoliko kodraste, si češe nazaj. Lica so mu kot "modernega š^ka", ki po plesnih dvoranah lovi ženske metulje. Ima široka ramena, jako močno spodnjo ustnico. Njegove roke so ogromhe in kažejo znake težkega de-la. Njegove mišice so popotne, njegove noge močne, toda luhljate, neprimerne z ostalim truplom, toda kažejo znake, da je Whitfield dober dirkač. Oči so rjave. Pod nosom mu poganjajo male, črne brčice. Obrvi so prav lahke. Ko je opazil na postaji v Toledo tisoče ljudi, se je W smehljaje izjavil, da bi prišla Mary Prihod 'hitfield vf»1anrin nrvi? Iriflvil Hn ie 1 ko M i« bližal Whitfield Cie- veianau prvič izjavil, aa je velandn, bolj tih je postajal. Ko so g& vedel, da je bil poHciSt Grif- vprašali, aH ni vesel, da je vse sku- fin le ranien in d* aa it* no- pa) končajo, je odgovoril, da ni. "Kaj iin « ranjen, in aa ga je po- nekJ imate ^ mene?M je rckeU „Jaz licist prosil, na} ga spusti iz nisem storil ničesar in nikdar ml nI-avtomobil pred iwlifeijskb ^-JT^ffSlSFjS! postajo na fc. 138tn bt. da se sem trikrat klical Iz Detroita po tele-pusti od zdravnika obvezati. Jontrclevelandskega policijskega na-i-. \v/k.<+*jAi,j čelnika, kateremu sem hotel povedati, Griffin je odšel, Whitfield pa kje se nahajam. Toda zveze z nJim nisem mogel dobiti. In zakaj ste me zvezali? Jaz vam ne pobegnem, kajti vi nimate pravega moža v rokah. Kako Je pobegnil Iz Madisona. Ko so detektivi šlrom Wisconsin!, Illinoisa, po West Virginlji i* »o za-padu iskali Whitfielda, je slednji že delal v Detroltu. Whitfield je pripo-: Nekaj milj ven iz Madisona, peljal naprej. Smrt radi nesreče? V Clevelandu je pa Whitfield povedal sledeče: Ko sva vozila s policistom Griffi- nom, je Griffin pritisnil svoj „pHnua,. i ' 1 j , ' VeuOVBI. rtciuij um) ven it jMauiouua, revolver V moja rebra. To me Wis. sem naletel na »tiri moške, ki so je vjezilo pa mu izb« .Cf^.Wi revolver iz rok. Kevolver se me vzamejo, seboj. Rekli so, da so naje sprožit, in strel je zadel pO- menjenl v Chicago in me vsamejo, „ ' nJi(ti~ i„ »ko plačam za gasolin. All right, pri-licista V vrat. Griffin je p0^8cde| sem, toda spotoma smo te do- stal nezavesten in je močno mewii'*« kupčijo, in kupil sem od ie proti n,lh avtomob"- BiI ,e Buick ! Vra njih avtomobil. Bil Je Buick ali Reo model, ne vem natančno, samo to vem, da vsak pes bi hitreje prišel v Chl-0, kot sem Jaz s tem avtomobilom, olje bi bilo, če bi hodil. Is Chicage naravnost t Detroit. vrat. Prepričan sem bil, daje JM mrtev. Na Euclid ave. sem lastniku aaraže. Dewey Biggs, katere zadel neki tomobil krvavel. Obrnil se vratoqi avtomobila. Vrata so bila deloma odprta, in njegova desna noga je bila zunaj r> ,, j ' uuayci v vmvagu. nnyviii Euclid ave. sem lastniku garaže, Dewey Blags, i kamen, kar je av- Jau saeiJi,f0utftef pl\°™w *rodatl' t0" tako streslo, da je p?! 8naekem prijatelju. sem ga spravil Ob 9. zvečer truplo Griffina zletelo na ce- š«m b\\tt na Pullman vlaku, name-1.1,. nen v Detroit, kamor sem dospel ob sto. m odtedaj ga nisem več|7. uri drugega jutra. Petnajst minut pozneje sem imel že delo. Priljubljen v Detroitu. Whitfielda so radi Imeli v Detroitu. Njegova gospodinja, pri kateri je stanoval, Je izjavila, da je bil vedno Jako miren in uljuden. čez dan ga nI bilo doma, zvečer pa Je vedno tičil v svoji sobi. Vedno je bil zaposlen s to ali ono stvarjo. Pri Ternes Lumber & Coal Co. kjer je dobil delo, so ga radi imeli, ter Je v kratkem postal nadzornik hlevov. Znal je vsako stvsr pripraviti ali popraviti. Prva stvar, ki jo Je Whitfield naredil pri kompa-niji, je bila, da je spremenil vse ključavnice na vratih urada. Najbrž za slučaj, če bi ga kje presenetili, da bi m K a i, za katere je 1 videl. Whitfield je zgovoren. Vso pot od Detroita do Glevelanda je bil Whitfield jako ^govoren. Govoril je o vsem, samo o Griffinu in Marie Price, svoji ljubici, je molčal. Kadar je pogovor na-nesel rta ta dva, je umolknil. "Vi adutje/' je dejal spotoma policijskemu načelniku, "skušate nekaj stisniti iz mene, kar se niti zgodilo ni. Toda ovem vam, da je vse zastonj, az ne bom govoril, vi mi pa dokazati ne morete. Griffin je pritisnil svoj revolver v moja rebra, dasi sem §el prostovoljno z njim na policijsko postajo. Vi sami veste, aa ni ravno prijetno sedeti tik na-basanega revolverja. Zato sem sunil revolver, in če je pri telh Griffin našel svojo smrt, kaj mene briga!" Kdo je pokopal Griffina. Ko so povedali Whitfieldu, da so našli truplo policista Griffina zakopano v plitvi jamit popolnoma slečeno in njegov revolver razbit, se je Whitfield začudil1 in izjavil, da o vsem tem prav nič ne ve. In ko so mu rekli, da je prišel na dan umora k neki ženski na River Rd. da si sposodi lopato, je Whitfield odgovoril, da je "baba neumna , da sploh nikdar ni bU na River Rd. tn da j6 vse skupaj hudobna izmišljotina. In ko so ga __ lahko pooeg mogli zanjii _ . „ P pobegnil, dočim drugi Kompanija j< m. drugi ne bi e Imela Suhi so spravili skupaj milijone dolarjev, da se bore za prohibicijo. Westerville, Ohio, 28. junija. Tu zboruje Anti-saloon-ska Liga. Delegatje iz vseh krajev Zjedinjenih držav so zbrani, da se posvetujejo, Itako naj se učvrsti prohibicija in upeljejo strožje postave. Dva milijona in petsto tisoč dolarjev je dovolila Anti-sa-loonska Liga, da se upelje resen boj proti vsem poizkusom upeljati lahka vina in piva. Ako bo pa potrebno, naznanjajo voditelji Lige, dobi Liga še mnogo milijonov na razpolago, v Na konvenciji so zbrani ravnatelji Anti-saloonske Lige iz 43 držav. Vsak ravnatelj je podal svoje poročilo, kašne je položaj prohibicije v njih državi. Iz splošnega se je posnelo, da postaja prohibicija čimdalje bolj priljubljena, in da število kršiteljev prohibicije ponehuje. Toda v sledečih državah bo prihodnje leto ogromen boj med mokrimi in suhimi: Wisconsin, Massachusetts, Rhode Island, Illinois, Pennsylvania, New York, New Jersey, Maryland, California, Missouri, Nevada in Louisie- i, da ga gledajo kot na.> Država Maryland nima Pickford v mesto. «... ,v . v Cleveland.—^-"Trtoene prohibbcijske postave, v New Yorku so jo pravkar odpravili, v Massachusetts bo narod o nje volil, v Pennsylvaniji pa je ne more- jo spolnovati, ker državna postavodaia ne dovoli denarja za to. V vseh teh državah bo Anti-saloonska Liga potrošila ogromne svote denarja, da prepreči izvolita- mokrih kongresmanov ali državnih poslancev. Z veliko skrbjo so voditelji suhih na konvenciji slišal« poročila iz sicer popolnoma zanesljivo suhih držav, da se ljudje tudi v takih drŽavah gibljejo proti prohibiciji. To je zlasti država Georgia, ki je bila od nekdaj suha, pa se je pojavil zadnje čase močan element proti prohibiciji. Na konvenciji je bila sprejeta resolucija, da naj predsednik-Zjedinjenih drŽav u-porabi armado in mornarico, da usili spolnovanje piohibi-cije. Vojaštvo naj nadowesti civilne uradnike, s kanoni naj lovijo po morjih in obrežjih ladije, ki vozijo opojno pijačo, obstoječe postave za prohibiciio se morajo poostriti tako, aa bo nemogoče dobiti ali uživati pijačo, (Uredništvo še priporoča, naj suha-či solncu prepovedo sijati, zvezdam migljati, Boga naj izženejo iz nebes, in naj od-pro peklo in spuste na sv -t trilijon vragov, potem bodo duše suhačev menda zadovoljne.) — V sredo, 4. julija, na dan praznika Proglaienja Ameriške Neodvisnosti naš časopis ne bo izšel. — Vsi zavedni in za S. N. Dom vneti Slovenci in Slovenke, fantje in dekleta, so prošeni, da pridejo v petek zvečer v S. N. Dom, aa pomagate zviiat tikete za srečo-lov. Teh tifcetov manjka sko-*o polovico. Torej se S. N. Dom obrača do vas s prošnjo, da pridete gotovo v petek pomagati in s tem pripomorete do boljšega uspeha semnja S. N. D. V — Finančni direktor mesta, G. A. Gesell, eden najboljših finančnikov, izstopi iz Kohler jevega kabineta, v soboto. S Kphlerjem je imel velik prepir. — Mr. in Mrs. John L. Mi-helich pošiljata iz Washing-tona, D. C. iskrene pozdrave elevelandskim Slovencem. bil prijet 2e i, takoj ko Je začel de- en mesec Whitfiled skrbel, ker je bil kos živi nozdravnika, kar se -je naučil v mladosti od svojega očeta. Pred sodnikom. V petek zjutraj pripeljejo Whitfielda pred kriminalnega sodnika Bernon na Common Pleas sodniji. V sredo zvečer je dobil Whitfiled v roke obtožnico, kjer se ga dotti umora prve vrste. Glasom postave mora minuti 24 ur po izročitvi obtožnice, predno more biti obtoZenec pripeljan pred sodnika. In potem, ko pred sodnikom Izjavi obtoietaec ali je kriv ali ne, potem mora minuti 15 dni, predno se sme začeti obravnava proti njemu. Whitfiled (dobi odvetnike. Vpralaii so ga, če ima Že odvetnika izbranega, povedal pa je, da ie ne, toda dobil bo najboljiega odvetnika v mestu, in več če bo treba. Glavna obravnava proti Whitfieldu se začne okoli 15. julija. Obravnavo bo vodil sam državni pravnik Stanton z dvema pomočnikoma. ^ Kako so Whitfielda izsledili. Sedaj se je vnel boj, kdo je opravičen do nagrade za prijetje Whitfielda. Tri oaebe so dosedaj priglasile svojo pravico do nagrade. Prvi je Chili Al iz Madison, Wis. ki Je ie vložil tožbo za nagrado. Drugi Je Arthur Ternes, tajtaik-blagajnik kompanije, kjer je bil Whitfiled zaposlen pri delu. Tretji je delavec Edvard Haerl, ki Je prvi spoznal Whitfielda pri kompaniji in opozoril npnj Arthur-ja Terneea. Ternes Je takoj pisal po iidfskemn načelniku Graul-u v Cle- veland registrirano pismo, in ko Je Graul pismo prebral, je poslal takoj policiste v Detroit.. Policija v Detroitu nezmožna. Whitfiled bi nazaj v Detroitu lati pri Ternes Coal & Umber Co. Dva dni potem, ko Je Whitneld začel delati tam, je delavec Haerl bral neki elevelandski časopis ,v katerem je bil ptfpls In slika Whitfileda. Takoj je naznanil tajniku kompanije, Ternesu. Ternes Je obvestil policijo. Drugi dan je priiel detroitski detektiv, preoblečen kot meietar s konji na kompanijs-ko dvorišče. Whitfield mu je moral razkazitl konje, pri čemur je detektiv opazoval Whitfielda. Ko ga je opazoval par minut je izjavil: "To ni Whitfield. Njegovo obnašanje je čisto drugačno. Sicer se pa nahaja Whitfiled v Saginaw, ta mož pa dela tu že itiri dni." In namesto, da bi moža ha-prej zasledovali, so ga pustili. Ternes je bil na deln. Ternes pa ni odnehal. Zadnjo nedeljo se J« mudil pri svojem stricu v Detroitu, kjer Je dobil glasilo železniških inienirjev v roke. Tu je bita priobčena slika in natančen opis morilca. To pot Ternes ni več zaupal policiji v Detroitu, pač pa se je obrnil na elevelandsko policijo. Pol ure po prejemu pisma y Clevelandu, je bil detektiv Nevel že na potu v Detroit, in prijeli so takoj pravega rapža. , Dam m wm izplačilo Načelnik mastnega finan bora, councilman Damm da Je Terties opravičen do $1 nagrade, katero je razpissla mestna zbornica in župan vetiral ter do vseh drugih nagrad, četudi je Kohler prepovedal izplačati denar, pa bodo sodni je prisilile žnpana, da izplača nagrado, ker nagrada Je bila postavnim potom dovoljena fn razpisana. Zupan Kohler se ponaša, da je policija dobila vseeno morilca, četudi on ni dovolil nagrade, toda pri tem je potabll povedati, da policija ni naila morilca, pač pa civilisti, in če teh ne bi bilo, bi ga elevelandska peticija lahko še vedno Iskala leta in leta. Jožefa, št. New- jev S. N. Doma se pozivi jeio, da gotovo Vrnejo srečke K ni* a muza. nagrade, nančnega oj- se je izjavil. — Društvo sv. 146 K. S. K. Jednote v burgu priredi v nedeljo, 1. julija prijeten izlet fia GoriŠko-ve farme v Randall. Za obširno in zanimivo zabavo je društveni odbor preskrbel v obi-li meri, ravno tako za pl s, pijačo in domaČ prigrizek. Vsi prijatelji društva, sosedje, Newburcani kot vsi Cle-velandčani so prijazno povabljeni, da se udeležijo v obilem Številu. Na svidenje! — Direktorij S. N. Doma v Clevelandu se bo korporati-vno vdeležil slavnostnega polaganja vogelnega kamna S. N. Doma v Lorain, Ohio dne 8. jujiia. Vabi vse clev^f landske Sfovence in Sloven^ ke, da se vdeleže te velepo-membne slavnosti, kakor so se tudi Lorainčani udeležili naše v obilem številu. — Tajniki društev delničar-neio ba društev S. N. Dotoa za dobitke, ki se bodo izžrebali na semnju najkasneje dne 3. julija, 1923 zvečer ao 8. ure. O-na društva, ki bi srečk do tega časa ne vrnila, bodo morala iste plačati iz svoje blagaj-ne. 'v '*" ' -- » » , . « — V sredo zvečer ob 730 je preminul na svojem domu na 437 E. 109th St. Albert Ivnik, v starosti 42 let. Albert Ivnik je bil v naselbini dobro poznan kot praktičen kiroprak-tor, ki je imel svoj urad na 55. cesti in St. Clair ave. Bolezen se je pojavila pred nekaj tedni, ko je zbolel na obi-stih. Ranjki je bil doma iz Sevnice na Štajerskem. V Ameriki je bival 20 let. V domovini zapušča eno sestro redovnico, in sicer v Celiu, v Ameriki v Forest City, Pa. ima brata duhovnika, Rev. Francis Ivnik, stariše, dve sestri, ena sestra je redovnica v Clevelandu v župniji sv. Josipa, in poleg tega ima tu še ava brata. Sam pa zapušča soprogo in štiri*otroke. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8. uri iz cerkve šv.aVi-da v oskrbi A. Grdina. sveti ranjkecnu večna rizadeti družini pa reno sožalje. I _ AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME). ISSUED HON DAT. WttimiUPAT AND WIIUT NAftOCNBNA: Ea Ameriko • -14.## I Z« Clerehnd P* prf« U Evropo ... |M» ] Pomwwbm iterlM« - k AMES DBBEVEC, Pwbllehee, J. P1RC, Editor R—d by U.999 gInidiM hi .___. No. 76. Fri. June 20th 1923 Sužnost in neodvisnost Najslabša stopnja za človeka na svetu je brez dvoma biti suženj. Kaj pa je to: suženj? V navadnem življenju si mislimo sužnost tako, da je človek nekje pri kakem gospodarju, kateremu mora služiti brez vsake plače. No, pa če bi bilo samo to, bi suženjstvo ne bilo tako slabo. Danes dela polno ljudi na svetu za druge, plačani so sicer, ampak včasih so po nekaterih deželah tako slabe psače, da si človek za svoj zaslužek ne more kupiti dovolj dobre in zdrave hrane. Gospodarji so skrbeli za svoje sužnje, čimbolj so bili zdravi in močni, toliko več so jim lahko storili. V tem slučaju je bil torej suženj na boljSem. Sužnost je sicer zakonito odpravljena po vseh civili-zovanih državah na svetu, ni pa s tem rečeno, da se slabo plačanim delavcem godi boijše kot se je sužnjem. Resnica je, ia imamo še danes dovolj suženstva. Kako se loči moderno suženstvo od nekdanjega? V tem da smo svobodni. Ampak kaj pomaga svoboda, če je človek ne more rabiti. Po storjenem delu greš lahko kamor hočeš, ampak vsak korak pomenja gotove stroške. In. če nimaš sredstev, nisi samostojen, privezan si z nevidnimi verigami, ki te drže tako kot gospodarji nekdanje sužnje. Suženj je živel v hiši svojega gospodarja. On ni premogel koščka zemlje, ne hišice, ki bi jo mogel imenovati svojo. Ni bilo trpljenje dela tisto, ki ga je morilo, ampak zavest, da ne bo nikdar imel tega, kar je najvišji pogoj vsega urejenega življenja v človeški družbi — svojega doma. če govorimo torej o modernih sužnjih, jih lahko porazdelimo v dva razreda: tisti, ki so brez sredstev in tisti, ki so brez svojega doma. Sredstva imenujemo v navadnem življenju denar. So ljudje, ki mislijo, da je denar ono kar povzroča vse gorje na svetu. Resnica pa je baš nasprotna: denar je najvdanej-ši sluga vsakega, ki ga ima. Kakor hočeš, ga obrneš. Greš mimo prodajalne in,kupiš si kako jed ali blago, greš mimo tobakarne, kupiš si zopet cigare ali cigarete ali tobak, greš mimo kraja, kjer te vabi pijača, stopiš notri in popiješ kaj dobrega ali slabega. Denar nikdar ne ugovarja. V tvojem žepu čaka, da storiš z njim, kar hočeš. Ni torej denar zkvj|er oppavi vselej tisto, kar,toč| njegov gospodar. Lahko se ga zapravi, lahko postane žrtev želodca, strasti, navad, lahko pa postane tudi začetek prave svobode vsakega človeka. Kdor ima omejene dohodke in ž njimi bolj ustreza svojemu želodcu in svojim slabim navadam, tisti preide v krog modernih sužnjev. Nikamor ne more, kot drevo s koreninami je privezan na en kraj. Vabi ga prilika drugam, vidi mogote srečo, ki ni daleč do njega a da prideš skupaj, je treba denarja. Prvi pogoj iz modernega suženstva je, da človek hrani. V naši veliki naselbini smo pred nekaj leti ustanovili banko The North American BanTc, ki# je danes brez dvoma prvi na$* denarni zavod v Ameriki. Rast te banke je tako sijajna, da je malo bank v Ameriki, ki bi tako hitro in tako zdravo rastle kot naša. Njeno premoženje je v upravi mož, ki jih pozna in jirn zaupa vsa naselbini Ona hrani vaš denar in vam zato še plača obresti. Ali si -morete misliti lepše prilike za hranitev kot je naš domač denarni zavod? Vrši se zdaj kampanja za nove vloge — ljudje, ki poznajo gospodarstvo in izvrstno vodstvo naSe banke, pridejo do vas: Sprejmite jih kot dobre prijatelje in poslušajte njih nasvete. Mogoče bo tisti desetak začetek vaše neodvisnosti, mogoče se s tem desetakom odkupite iz prvega razreda moderne sužnosti-odvisnosti vsled pomanjkanja sredstev. Kakor hitro napravite ta korak, ste na najboljšem potu, da postanete resnično svoboden človek, ki bo imel enkrat nekje košček zemlje, in na njem najvišji vzor vsake družine-svoj dom. Kaj pomenja svoj dom, ve tisti, ki ga ima in tisti, ki ga nima. Kaj se pravi živeti po drugih hišah? Pridejo slabi časi, dohodkov ni, mesec teče, pride čas za plačo stanovanja, pa ni od kod vzeti. Če imaš svoj dom, prestaneš veliko ložje vsafco krizo in vse nesreče. Imaš dober kredit, pomagaš si s kakfcn postranskim delom, pa gre. Kaj pomenja dom za otroke? Mogoče jih pošiljate v šolo, danes živite v tem okraju, drugi mesec drugod. Otroci so se komaj privadili ene šole in njenih učiteljev, pa morajo drugam. Posledica? Navadno izgube pol teta svojega življenja. In pol leta je pri otroku toliko kot pri vsakem odrastlem človeku. Lasten dom vas seznani s sosedi, trgovci in drugimi člani človeške družbe. Do svojega doma pa more priti le tisti, ki začne hraniti. Cent do centa prinese dolar, dolar do dolarja stotak* sto-tak do stotak tisočak, v nekaj letih pa imate potrebno ^loto, s katero si kupite prvi pogoj urejene človeške družbe —-svoj dom. Nimate mogoče dovoli, da bi plačali vse v gotovini. Greste do naše slovenske banke, ki je hranila toliko Ifet vaše prihranke in tam dobite posojilo pod jako ugodnimi pogoji. Naša banka računa samo obresti brez vsakih "bonu-sov" kot delajo to druge vrste denarni zavodi. Plačujete nekaj malega obresti in na vsake tri mesece po en procent na kapital in tako se vam glavnica niža sama od sebe, da sami ne veste, kdaj plačate. Leta gredo, od dne do dne postajamo starejši, prišli bodo časi ko bomo mogli samo rabiti, ne pa več služiti. Treba je, da skrbimo danes za tiste čase. In ni ie lepše prilike, kot začeti s hranilno vlogo na naši Slovenski Banki. Zakaj na naši banki in ne drugod? Zato, ker je to naš zavod, v upravi naših dobro poznanih mož. Znana resnica je, da kakoršna je vlada, take so . razmere v tisti državi. Slaba vlada pomenja slabe razmere, dobra pa dobre. Naša North American banka ima na čelu može, ki skrbe za dobro gospodarstvo. Državni nadzornik je izjavil, da se ne najde izlepa ne velike, ne srednje in ne male banke v naši državi, ki bi imela tako dobro in tako varno naložen ves svoj denar, kot ga ima North American banka. Kadar začne človefc hraniti, mora. paziti pred vsem, kat^ejQ^i zayodu bo zaupal. Kadar ste bolni, greste do ti- Na krvavih poljanah Ivan Matičič S tresočimi se rokami smo sprožili peteline . . . Večina jih je zbežala nazaj, drugi pa so pometali puške proč, skočili naprej in dvignili roke ... Bilo jih je toliko, da nas je bilo strah. Nismo vede!i, kaj bi z njimi. Pokazali smo jim smer proti Sv. Martinu — in bežali so, vsi veseli in srečni, stokrat bolj srečni nego mi. Na nekaterih mestih, kjer so bili bersaljeri srčnejši, so se pa zabliskali bajoneti. Brani-telji so planili, vsi prepadeni, pošastno so gledali trope na-Hcakovalcev, kriknili so, zatrli napad in s krvjo oškropi-li svoje ograje... . - - Zarju!i so zopet topovi, lire so bile dolge, brezkončne, palila je strašna julijska vročina, žgala v hrbet, neugasna žeja morila, sušila. Solnce je pritiskalo vedno navpično, ni se premeknilo z mesta, ni maralo v zaton... Tam od Opatjega sela je prihajal na pomoč 10. marš-bataljon 17tih, ki je prihitel menda prav iz Ljubljane. Ves popoldan je cepal mož za možem v presledkih 20 korakov, ošropljen s šrapneli. Zbiral se je v dolinici za Sv. Martinom. Drugo jutro je prišel v ogenj, a je bil strt kot mi, poldruga stotnija ujeta, drugo razkropljeno, ranjeno, ubito. Tudi noč je bila brezkončna. Rili smo v razpaljeno in trdo zerfilio, ruvali kamenje, kopali si luknje in utrjevali, svoj bedni položaj, ker ogroženi smo bili od vseh strani, celo od zadi je treskalo v nas tam nekje od morja. Neprenehoma so svetile rakete pred nami, od strani pa nas je razsvetljeval žaromet, ki je sveflf tam oti Furlanije. O-genj je traial vso noč, proti jutru je oanehal za nekoliko ur, da smo zadremali, trudni, strti. Zopet je vstal dan, vroč, krvav, dolg kot večnost. Žde-li smo po luknjah,'molčali, čakali . . . Najhujši je bil molk in večno pričakovanje. Ko trešči granata levo, desno ali za hrbet, pričakuješ, da trešči druga čez minuto že vate. Oziraš se s širokimi očmi okrog sebe. Zdi se ti, da je druga skala ali luknja varnejša, in planeš vanjo. In mnogokrat se ti posreči, da resnično uideš smrti. Mnogi so se s tem večnim beganjem od-meknili na skrajno levo ali desno krilo in se zamešali med tuja krdela. Naprej in naprej so blju-vala številna žrela laških baterij tam od Zdravščine in izza gore SV. Mihaela. Lajala so kot stekli volkovi in poznali smo jih, katera pojejo nam, in krčili smo se, božjastno zvijali, rili glave v tla, kadar so zarjovela... Legal je mrak. Smrdljivi dim se je plazil po dolini in lizal nas in mrliče, razžgane stega zdravnika, ki mislite, da je naJholjSi. Kadar hranite denar, pojdite do tiste banke, ki Je najboliJa — in daleč najboljša je zopet tista, ki je naša; to je North African Bank na voglu 62. ceste in St. Clair ave, Suženstvo je odpravljeno, ne postanimo posili moderni sužnji, začnimo danes z našo neodvisnostjo in sicer s tem da odpremo ali povečamo naše hranilne vloge na naši slovenski banki. I . Tf* Naša slovenska banka je ukrenila vsled sklepa direktorjev posebne ugodnosti za vse tiste, ki vlože svoj denar do desetega julija. Katerikoli dan med prvim in desetimi julijem prinesete vi svoje prihranke na našo banko, vam banka računa obresti od prvega julija. Če nimate še vloge, začnite z eno, če imate sami kaj naloženega že na banki, povišajte ali napravite par vlog za svoje otroke. Če imate denar po tujih bankah ali po kakih drugih denarnih zavodih, ne pozabite, da je varnost za vaš denar prvi pogoj za vašo bodočnost. Prineste knjižice tujih ali drugih denarnih zavodov na našo banko in dvignili bomo denar po prvem juliju, da ničesar ne izgubite, potem vam pa zopet obrestovali od prvega v mesecu. Ne pozabite, da se vrši zdaj v povzdigo naše banke kampanja, kateri načeljujeta: enemu oddelku dobro poznani rojak in trgovec z zlatnino Frank Černe, drugemu pa naš collinwoodski obče spoštovani in priljubljeni rojak Jim Šepic. Katerega bolj poznate, kateremu ste bolj prijatelj, tistemu pomagajte. Oba delata po najboljših močeh in iz-kušata drug drugega premagati — čigava bo zmaga, bomo vedeli šele po desetem juliju, ko se zapre ta kampanja. Ne pozabite torej na naš denarni zavod, našo slovensko banko, pa če imate kaj denarja za hranilno vlogo ali pa če rabite kaj njene pomoči pri gradbi ali nakupu svojega doma. Banka je tukaj, da služi vam in da vam pomaga — vi pa bodite njeni živi član, da boste lahko imenovali naš največji in najvarnejši denarni zavod v Ameriki — mojo banko. , ______ od neznosne vročine in smrdeče vedno bolj. Tam bllizu je trohnel ubit Madžar že dva dni. Na rokah je imel briljan-te, diamante, v nahrbtniku vse polno žlata, ki ga je kazal in ponujal, še preden ga je zadelo. Zmenil se ni za vse to nihče. Čemu nam bodo biseri, zlato in vse bogastvo ob zadnji uri! Noč je potekla tako kot prejšnja, vsa jasna in žareča. Proti jutru smo zadremali. Ob jutranji zori so iznova zarjovela neutešna žrela topov tako silno, da so nam zobje zašklepetali. Ves dan ista peSem, svinčena toča, nevihta, omotna vročina, ječanje že!eza, škropljenje kamenja, prsti, neznosen smrad, kljuvanje živcev, naskokov j . l^l V.U M v, večno manj. ' Ko je padla zopet noč, smo popustili sw>je luknje in zbežali vsi od 2. stotnlje. Možgane nam je hotelo razbiti to večno kljuvanje, molčanje in Čakanje. Hoteli smo se raz-govoriti, razkričati, oddahniti. Za grobljami Sv. Martina smo se zbrali. Bilo nas je še 22 od 120, nekaj jih je še ostalo porazgubljenih v lini-'ji. Poveljnik je bil korporal Cvek, zdrava gorenjska korenina. Poročnik, Maga duša, je bil ranjen že prvi dan. Stikali smo svoje polblazne, iz-sesane obraze in si gledali v široke, vdrte oči, vsi tresoči se in razdraženi. "Si še živ?" smosisikali naglo, polglasno. 4 Kako pa prvi vod?" "Padel je ves, četnik od trtjega ubit, od drugega ranjen, naš razvodnik izgubil obe nogi. Ležal je poleg mene, ogrnil sem ga s šatorko, ker se mi smili/ "Četnik našega četrtega voda je ranjen. Odšel je, hva^ .la Bogu!,Škoda, da ga ni vzel vrag, ker ta prasec nas je dovolj strahoval in pretepaval. Ko bi le bil mogel, bi mu bil sam pognal granato v butico in ga vrgel prašičem, da ga požro." "Kako je z Bratkovičem?" "Njega ni več. Razneslo ga je na vse strani, Še meni je priletelo nekaj v glavo. Ostala sta od njega samo še dva CH^RD Ali pridejo %>aJi rojakj O AmeriKo? Konzul Z. D. sedaj prejema prošnje za potne lista in vizume za letošnje kvoto. CUNARDOVA olovba Je najhitrejša na svetu. Potniki za Cu-nard ne Čakajo,na parnik, ker Cunard odhaja vsakih par dni. Cunard Line je odredila vse potrebno v Jugoslaviji, da pomiga potnikom, Jim prihrani atroške in gredo direktno na parnik. Ta postrežba Je brezplačna. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri agentu. (f) Hotel Cleve- ^ land Bldg. Cle- T Z A ve land, O. Pooblaščeni zastopniki za najboljše parobrodhe linije. JOHN L. MIHELICH CO. 6309 St Clair Ave. Cleveland, O. j NEW YORK, PLYMOUTH, HAVRE-PARIS PRANCE ............................................... 4. julija, 25. julija, 22. augusta PARIS .......................................... 18. Julija, 15. augusta, 12. septembra. LAPAYETTE ........................... 4. augusta, 1. septembra, 20. septembra NEW YORK, HAVRE-PARIS CHICAGO .................. 2. augusta LA SAVOIE ________________ 14. lull la ROCHAMBEAU ............ 7. Julija ROUSSILLON ............ 28. julija SUPPERN ..............................................—.................................. 2. julija NEW YORK. VIGO (SPAIN), BORDEAUX > LA BOURDONNAIS ______________________________________________________12. julija Pišite po zanimivo knjiiico vašemu agentu all taa glavni urad aa 19 State Street New York. PAROBRODNI LISTKI^ Pošiljanje denarja — Potni listi — Affidavit!! Zaupna služba za Slovence. The COLLVER-MILLER Co. STARA ZANESLJIVA PAROBRODNA AGKNCUA Ustanovljena 1875. 2051-53- Ea^ 9th Street 1606 Ž5th Street Blizu Euclid Ave. Blizu iPiMklln Ave. V zvezi • The Cleveland Truat Co; * Po najnižjih cenah. dobite pri naa soda) vse potrebščine sa molke, kape, klobuke, srajce, spodnje perila, naramnike, ovratnice, gotove obleke is suknja, vodao moderno in po Jak« zmernih cenah. { >1 Izdelujem obleke po meri, garantirano d#'prteto)e, pe Jaka saaar-| nib cssifc JOHN GORNIK KROJAČ IN TRGOVEC Z VSO MOŠKO OPRAVO. §117 St Clair Ave. ^•"35 H j- srebrna goldinarja, ki ležita na njegovi ožgani skali. Kio ju bo maral i" "Ubožec! Slutil sem, da bo padel/saj je bil najbolj potrt izmed vseh že ves teden.' "Kdo poveljuje prvi stotni-ji?" "Menda narednik, a tretji jstotniji praporščak ali pa naj-brže nobeaen." Oficirji' so bili le Se zelo redki razen onih od bataljonske komande, ki se je tiščala doli v grapi tik za linijo, ki pa je bila zdaj popolnoma prazna. Wi dirjal je še od-nekod neki splašen kadet, se ustavil par minut pri nas, siknil nekaj nerazumljivih besed in zopet izginil. Pozneje je padel še ta. , "Kdaj nas potegnejo ven? Mi ne vzdržimo več, dovolj je tega pekla! Vanj ne gremo za nobeno ceno več, naj nas rajši pobijejo tu!" "Podajmo se!" "Te pobijejo." "Kam pa naj gremo?" Huuuu. . . Popadali smo na trebuhe. Švignil je peklenski ogenj, treščilo v grobljo, da je zaje-čalo kamenje in železo. Prišle so kuhinje. "Katera stotnija?" "Druga." ' ' Pohlevne živali so se ustavile in razložili smo jim s hrbta težke in vroče tovore. "Hitro, hitro, da nas ne razbije! V velikem sodu je vino, v malem rum. Tu golaž, tu kruh, tobak, sir, slanini, tu kava, sardine. Vsakega po 120 porcij. Vzemite hitro, ne-site kompaniji, da pojdemo nazaj." "Kompanija je vsa tu." Planili smo po sodih kot hijena na plen. Pili v strastnih požirkih ogrsko vino, da je cvrčalo po razsušenih grlih. Ako želite kupiti hišo, ki ima 6 sob, škriljevo streho, elektriko, kopališče, dobro klet, garažo, veliko kOkošnlco, lot 200x140, 200 korakov od tlaka, na W. 130th St. Lep sadni vrt, sadno drevje na prostoru, mnogo kokoši. SamcMMOQO takoj, drugo na lahka plačilCTll. P. Rauffus & Co. 14003 Lorain ave. Tel. Lakewood 7630. (77) SQ3A SE ODDA za 1 ali 2 fanta. Elektrika In kopališče. 1264 E. 591 h St. CENA SOBA SB ODDA za enega f&ata ali dekleta. Kopališče, elektrika, plin. Poizve se pri upravi te* ga listi. , (76) MLADO DEKLE IAČE DELO, da bi otroke varovala ali pa za lahka hišna dele. Samo tekom počitnic. Ima permit. 5460 Lake Ct. (76) NAPRODAJ JE TRGOVINA s čevlji. Se tudi zamenja za hišo. Vprašajte na 15307 Waterloo Rd. Collinwood. (Fri-SOX) JOSEPH DEMSHAR j SLOVENSKI KONTRAKTOR Stanovanje: 546 E. 123rd St Tel. Eddy 1603-R. ! Urad: 210 Sixth St. Clair Bldg. vogal St. Cltlr & 6th St. - t Tel. v uradu: Cherry 075, Central 626 D Naznanilo Od DR. ZUPNIfc-A ZOBOZDRAVNIKA S tem bi rad naznanil cenjenemu slovenskemu občinstvu, kt prihaja v moj urad, da si popravi sobe, da se nahaja moj urad na vogalu SL Clair Ave. In 62. cesto .in da je edini vhod do mojega urada aamo na vogalu 62. ceste. Ker ao ae v okolici izvršile nekatere izpremem-be, kar moti ljudi, me Je to napotilo, da sporočim javnosti to na-ananilo. V uradu na St. Clair Ave ae nahajam ie zadnjih oaeiri let, toda pred kratkim Bem preselil svoj urad v večje prostore,- ravno nad North American banko v Knauso-vem poslopju, in moj urad lahko najdete, ako pogledate na napis banke, Id je ravno spredaj mojega urada. Edini vhod do mojega urada Je okoli vogala St Clair ave. in 62. ceste in jas nimam nobenega drugega vhoda do mojega urada, in tudi nisem \ zvezi a nobenim drugim uradom na St. Clair Ave. |pain-expeller]| VAM BO POMAGAL! ^ je pokllean Paln-Expeller na pomni, bo BOLEČINA hitro pre , ,j , m h Rana ter bčence* Pokliči te po telefonu P. E. Smultz, Plnan ce Dept. City Hall, Main 4600, sta tion 162, ali se oglasite zvečer i Cleveland Trust Bank Bldg. voga Detroit ave. in W. 25th St. Suit* F._(7T St. Clair at E. 55th St. Clair at E. 40th E. 152nd at Pepper E. 156th at Waterloo GLAVNI URAD: Euclid at E. 9th CISTA SOBA SE ODDA v najem a I ali 2 fafnta. Elektrika in kopalii če, prost vhod. 1717 E. 47th St. (T3 NAPRODAJ JE hiša za 2 družini, kopališče. Ccr $7400. Takoj $1500. Hiša 8 sob r E. 74th St. Lot 40x175. Kopališče. 1 hišo lastuje Nemec, se do bi pocer Hiša 12 sob, za dve druiini, dva fu neza, dvoje kopališč, 4 garaie, i 40x175. Oglasite se hitro na 1130 I 6gth St.____(7j Najcenejša In najhitrejša pot za pošiljanje denarja v Evropo je potom JOHN L. MIHEL1CH CO. 6303 St. Clalr Ave. Cleveland, O. "PRIPOROČILO. Slovencem naznanjamo, da še vedno barvamo vsakovratne avtomobile po vašem okusu, točno, garantirano delo po zmernih cenah. Se priporočamo slovens' Mm laatnlkom avtomobilov. Kadar hočete vaš avtomobil prodati, zamenjati ali ga kupiti, oglasite ae pri nas, dobite polteno in zanesljivo postrelbo. A. Korošec, 1063 ADDISON RD. Princeton 701-L, Randolph 5464-R. . ; I • r-v ■ J t' J Sedaj je čas za nove vloge . ju II I t šili I 1||| I liri . I MjrewfljJ&wy, Početkom 1. julija prične se nova doba za obres-tovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. julija, obrestovati že 8 1. JULIJEM na "SPECIAL INTEREST ACCdUNT" Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranka pri nas, kjer so varni in Vam nosijo * 4% NA LETO FRJUIISAKSER STATE BARK 82 Cortlandl St. New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. ■r-r..-.- r.. : - i - s---. ^ ^ ■■ - -r-r-~, - jM.",; ; " IZVANREDNOl čsasL VABILO! PRVI KONCERT priredi Mladeniška Godba Slovenskega Doma (SLOVENIAN HOME BAND) v nedeljo, 1. julija, 1923. V DVORANI SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE. PR1ČETEK TOČNO OB 7:30 ZVEČER. v Vstopnina za osebo 50c. otroci do 12 leta v spremstvu prosti. Godba igra pod vodstvom L. B. Novaka. Redka )e prilika, da lahko vidite okoli 40 mladih naSih fantičev, v starosti od 8 do 14 let, ki nastopijo kot godbeniki. Pokazali bodo kaj znajo in 'nas presenetili s svojo izurjenostjo. So v resnici v ponos ameriškim Slovencem. Ker je učenje združeno v velikimi stroški, ' opozarjamo vso slovensko javnost iz Clevelanda in okolice, da se odzove temu vabilu ie raditega, ker vam bo danega dovolj duševnega razvedrila. Uljudno vabi ODBQR. s.__,t * I BELLE VERNii i streamed!® POUND NET JP i Ako hočete ntjboljšo, parite, da je v zavoju zapisano "Belic Vernon." j ' . Kupite od prodajalca ali d»l*e. da vam Telling Belle Vernon Co. pripelje na dom. r Vaši stari očetje v vaši domovini so porabili mnogo domačega sira, in brez dvoma je, da so dobivali svoje zdravje in živahnost od te krasne hrane. Tudi vi, tu v Clevelandu lahko vlivate pristno in redilno skuto. BELLE VERNON MILK Skuta S SMETANO- • J FRANK WACHCIC, SLOVENSKA MODNA TRGOVINA. Ženske obleke:- Obleke, delane iz francoskega gingama, viole ali švicarski vzorec, pripravno za vsako priliko, cena $3.39, $4.08, $5.85, $7.50. Moške nogavice:- . Mi imamo popolno zalogo moških nogavic, modernih in trpežnih, v vseh barvah in cena 25c, 35c, 50c, 75c, $1.00. Blago ža obfeke:-- .Imamo krasno izbero blaga za obleke, kot svila, francoski gingam, dotted swiss in ratine, v raznih barvah in izdelkih. Cene so jako zmerne. FRANK WACHCIC, / 746 E. 152nd ST. COLUNWOOD. ■ ■ . ■ ■ !■■■■......... ( Notarska dela vsake vrste se točno in pravilno isvrinjejo prt JOHN L. MIHEL1CH CO. S3M St. Clalr Ave. Clovelaad, O. -■ > ■ ■■', ' «. ■■ ■ * ■- J -i ■ ZAMENJA SE Chevrolet avtomobil, model 1018, v dobrem atanjn, za motorcycle. Vpraiajte po 8. uri zvečer na 1384 E. 47th St. (77) NAPRODAJ COTTAGE, 3 »obe, lot 50x100. Vpraiajte na 10518 Alusko-ka ave. ali pokličite po telefonu Jkadolph 3047-M,- - dE JE ČAS, da se odločite, da kupite L hiio, za katero se le dolgo pripravi • Ijate. Ako pridete k Ham, vam po- ; kažemo posestvo, kakor ga vi želi- , te, in z našim poslovanjem boate < popolnoma zadovoljni. a. f. lueie. Real Estate, 1174 Addiatm Rd. v Najem se da soba za i 'aH 2 , fanta. Elektrika In kopaliiče. 1001 ; E. 7!et St. # ' J u ___I PRODA SE zidana htta za 2 druiini v Collinwoodu. Radi odhoda It mesu se mora hi- , tro prodati. Cena po dogovoru. Vpfra^. Isjte na 1A007 Saranac Rd. po b uri zvečer aH pa v'nedeljo. (77) A. F. SVETEK CO. j 15320 Saranac Rd. Prvi slovenski pegrebni zavod v Collinveoda. Avtomobili sa voe slačaje. Bolnilld vos. — Se tople pripo- Edd, 4031 4 j ___j 15305 WATERLOO ROAD 12604 PENOBSCOT AVENUE. - ' j L__ ! ] I III /j^^^žžž^rzz. j j ~ - Minove probleme mi zastonj rešimo VI HOČETE DOBRE USPEHE od plina, ki ga kurite v vaši peči, v heater-ju, ognjišču ali ponapžnih pečeh. MI VAM POKAŽEMO kako se to dela in vam ne računamo nič za pouk. 4 VI ŽELITE, da so vaši plinovi računi čim manjši. MI VAM POKAŽEMO, kako zmanjšati plinove račune in ob istem času dobiti boljše uspehe. Vse kar vam je treba narediti je, da obiščete našo PLINOVO RAZSTAVO na 15305 Waterloo Rd. Collin wood, takoj onstran mosta. HRANITE DENAR. Imejte najboljše uspehe. To Je postrežba zastonj. Nič ne prodamo. Dobrodošli ste. MI VAM POVEMO, kako lahko dobite dragoceno peč na plin zastonj, ako obiščete razstavo. DRUGA RAZSTAVA, ravno taka in tudi zastonj, se nahaja na 12604 Penobscot Avenue, blizu St. Clair Avenue in 125. ceste. Obiščite ono, ki je vam najbližja. Hranite denar. Kurite plin bolje. THE EAST OHIO GAS COMPANY THE LAKE ERIE TRUST COMPANY 1612 EUCLID AVENUE, CLEVELAND. Nasproti "Keitha - Playhouae Square. POVABILO slovenskemu narodu Iskreno ate vabljeni, da ate navzoči, ko bo odprta najnovejša banka v Cleveland«! — The Lake Erie Trust Company — na 1612 Euclid Avenue v pondeljek, 2. julija med 9. uro zjutraj do 10. zvečer. Popoldne in zvečer bo igrala poaebna godba, in našim goatom bomo razkazali vae prostor«. The Lake Erie Bank bo plačevala 4 proc. na hranilne vloge od dneva, ko* vložite denar, do dneva, ko ga dvignete. Prodajali bomo parobrodne liatke in pošiljali denar. Dajemo poaojila na zemljišča, in t vam nudimo vae druge bančne ugodnoati, najaibo onim, ki imajo mnogo opraviti z banko, ali onim, ki imajo le zmerna aredatva. Bodite naš goat v pondeljek. Pripeljite avoje prijatelje. Pomagajte nam, da bo naš otvoritveni dan gala prilika. ZA MILIJONI ROMAN, ANGLEŠKI SPISAL A. K. GREEN. POSLOVENIL DANILO ZORCIC. DVAJSETO POGLAVJE. Pri gospodični Aspinwall so večerjali ob pol sedmi uri in so ob sedmih še vsi s;deli pri mizi. Na to je signorina računala; tudi umetnik je to vedet Ko je ob določeni uri stal na terasi, mu je na velik j začudenje iz odprtega okna do nela nasproti znana melodija, ki jo je vedno igrala dcza, ki je imela svoj prostor na sredinski mizi. Ali je bila t.") ' j-brodošlica ali svarilo? Potegnil je za zvonec. Služabniku, ki mu je odprl, pa je velel, da naj ne moti dam; 011 da bo med tem lista? po knjigi in Šele potem govoril z gospodično Aspinwall. Ko je bil v sobi, je brž pristopil k mizi, na kateri je stila doza, jo dvignil, vzel zložen papir, ki je tam ležal, in je postavil dozo previdno spet na svoje mesto, da ni bila igra prekinjena. Stopil je k oknu in bral z razburjenjem poročilo s.gno-rine, ki ni ime'50 ne naslcva, ne podpisa, kakor njeno zadnje pisemce. "Meni ne preti nevarnost, ampak vam. Ako vam je drago vaše življenje in nočete motiti mojega miru, zapustite ta kraj! Moje srce gre z vami, a to vas ne sme zadrževati. Ko pride dan, da se ini smete bližati brez nevarnosti, boste to takoj izvedeli. Do tedaj pa mi izkažite svoje zau panje in naklonjenosti s tem, aa izpolnite mojo Željo." List mu je v roki trepetal, besede so mu migljale pred očmi. Priznala mu je, da ga ljubi in vendar naj jo zapustil Je li prav čital? — Še enkrat je hotel vrstice preleteti, tedaj ga je nenadoma obdal sladek vonj cvetlic in ko se je okreniS, je stal tik za njim mož, ki je očividno prebral gismo, ki ga je še držal v ro- V divjem srdu — ker nihče drugi ni prežal za njim, kakor znani služabnik Degraw-a, ki ga je videl s signorino v soteski — je komaj opazil ko-larico s krasnimi cvetlicami, ki jo je mož prinašal. Hotel je z brzo kretnjo zgrabiti služabnika za vrat \ to pa« se je Sifettto izvil preteči ttftvarno-i. "Pomislite, kaj delate," tnu je zaklical mož; "takoj bbdo dame tukaj. Če mi ho-- Čete kaj povedati, me najdete na vrtu pri smrekovem grmi-Čju. Prej pa moram še postaviti cvetlice k oknu, kakor mi Je bilo zaukazano". Umetnik je vedel, da so cvetlice odločene za signorino, tudi če bi ne bil bral listka, ki je bil vtaknjen med nje. Niti besede ni odvrnil; zapustil je hišo poln grenkih občutkov. Pri smrečju mu je prišel, ne da bi ga pričakoval, sluga nasproti in je spoštljivo dvignil klobuk, ko ga je zagledal. Umetnik se je ozrl nanj z zaničevanjem. "Lopov, ki se drznete čitati moje pismo ?" Zvit smehljaj onega je bil edini odgovor, ki se mu je zdel tako tuj in zopet nekako < znan: ni se mogel dalje br; ; zdati: 1 "Moral sem vas že itekje ] videti; spomnim se vašega , obraza. V New Yorku sem < vas srečal, ako me ne moti • samo podobnost z drugim i podležem?" I] Mož je široko raztegnil u- i sta ter se smehlial. ' ji Moja potvorba obleke ne p more biti dosti prida, in liad- 1 zornik me ne bo mogel po- ! hvaliti," je odgovoril; "v glavnem stanu policije ste me videli — jaz sem preoblečen tajni policist.'* Umetnik se je potipal po čelu — naravno, kako je bil vendar pozabljiv. Saj mu je Byrd prej povedal, da naj ^e * ne čudi, če najde v okolici gospodične Rogers policista. Hitro se mu ie vrnilo ravno-dušje in smehljaje mu je re-J kel: "To spremeni položaj. Rekli so mi, da ste služabnik onega Degrawa in nikakor nisem mogel —" "Seveda sem njegov služabnik, kako bi naj drugače dosegel svoj cilj? Opazujem njega, opazujem damo in ravnokar sem opazoval tudi vas." "Zadnje se mi zdi popolnoma nepotrebno," je odgovoril odklanjajoče umetnik; "mislim, da zase lahko skrbim sam." Gledal ga je z dvomečim izrazom, kakor da hoče reči: Ne zanašajte se tako trdno nase, vi precenjujete svojo moč in podcenjujete nevarnost, v kateri se nahajate. "Verjamete, da ima gospodična Rogers povod me svariti?" je vprašal umetnik. "Brezdvomno. Moi sedanji gospodar ima satanski načrt; v čem ta obstoji, še dosedaj nisem mogel izvedeti ,a on je odločno pripravljen izvršiti ga ,bodite o tem prepričani. Vi ste mu na poti in če se mu sami ne izognete, poskusi, da se vas iznety nasilno. Sam sem slišal, kako je vas preklinjal. Vidite torej, da skrb gospodične Rogers za vas ni brez podlage." "Ali je gospodični znazno, da nas čuva policist? Videl sem jo včeraj v pogovoru z vami." ' "V soteski mogočfe? Sledil sem ji tje, da ji povem, koliko mi je znano; bil je to drzen čin ,a velevata mi je dolžnost." "Torej je gospodična izvedela od vas, da mi preti nevarnost? Ali ste ji tudi povedali, da ste tajni (policist?" "Ne, ni se mi zdelo potrebno." : -Degraw se je čutil neiz- ; merno olajšanega. Signorina j ga torej ni varala. Resnično ( ga ljubi in se trese za njegovo življenje. Da ga varuje in da sovražniku onemogoči * vsak sum, se mu kaže tako naklonjeno. A zares, ona igra vlogo tako izborno s svojimi bleščečimi očmi in z ljubkim smehljajem; vidi se, da je prvovrstna igralka, za ta poklic jzučena in od narave nadar-* jena. "VaŠe pojasnilo me Je zelo pomirilo, je rekel umetnik, obrnjen proti možu. "Sedaj je rekel umetnik, obrnjen proti možu. "Sedaj je treba preudariti, kako se naj vedemo nasproti onemu nevarnemu človeku." Gledal ga je z poizvedovalnimi očmi. "Ali ne mislite izjesti nasveta gospodične Rogers?" "Kako jo naj zapustim baš iedaj, ko me potrebuje men-;?a najnujnejše?" "Mogoče ni viteško, a pa-net to zahteva." "A vi lahko tega človeka /sak hip aretirate, če se vam ?di to primerno." "še ni čas, da ga dam zagreti. Želimo izvedeti njegovo skrivnost, in to se da naj- -)olje doseči, dokler je prost. !:emu zasleduje vse deklice : imenom Jenny Rogers? Za-caj se seznanja z njimi, za-)usti eno, drugi pa škoduje? Vli dela to v blaznosti, ali muje kak zagoneten na#rt? — Mi tega ne vemo, a hoče-no to dognati in ga pustimo jrostega, da spregledamo ijegove načrte. On ve, da ga opazujete. Kakor hitro se od-itranite, svojih načrtov ne bo reč prikrival. Zato je najbo-je, da greste." ^ "Veliko hladnokrvnosti mi jrisojate. Kako pa, če postale sedanji predmet njegovega zasledovanja žrtev njegove blaznosti ?' "To se ne more zgoditi. Dražestnost dame, ki jo sedaj )božava, ga je zares nase pri-clenila. Ne stori ji ničesar ža-ega, 0 tem bolite prepričani, ^ovrl^ostanem še jaz v njeni £ Mini m Čuvsrm nad njo. * a Zadnje besede je zgovoril s takim čutom, da ga ie Degraw presenečeno pogledal. "Vaša volja je lahko do^ bra," je rekel, "toda vi ne morete odvrniti." "Ne verjamem. Moj gospodar mi popolnoma zaupa; ničesar ne začne, ne ur bi me obvestil o tem." Umetnik je zavzdihnil. "Torej dobro, če mi obljubite, da s svojo pazljivostjo ne odnehate niti trenutek, hočem vašo željo izpolniti v toliko, da ostavim to hišo za toliko časa, dokler se ne zgodi ničesar, kar me vznemirja. Če mi obljubi tudi še gospica Aspinwall, da bo imela odprte oči in me obvesti, če potrebuje mojo pomoč, se mi menda posreči brzdati svojo nestrpnost." "Degraw bo gotovo takoj Sustil pasti krinko, če vas ne o tukaj. Mogoče se tudi pokaže, da njegovi nameni niso tako nevarni, kakor si misija mo, ali pa da policiji zadostno priliko, da ga zapremo in v pripravnem trenutku izve-dčmo aretacijo z vsem poudarkom." "Na to zagotovilo vam hočem izpolniti voljo, koliko pač morem," je odgovoril umetnik; hitro končal pogovor, kakor da se boji, vzbuditi kes radi dane obljube, ter je odkorakal proti svojemu stanovanju. Kmalu pa je čutil, da mu je nemogoče brez vsakega slovesa ostavifl svo- I jo izvoljenko. Čemu bi se odstranil kakor kak strahope- 1 tec? se je vprašal. Čemu se j mi je treba ozirati na zvite načrte policije, če gre za nje- 1 govo ljubezen. (Dalle prihodnjič) _k_:_ ROYAL MAIL Pooblaščene od Jugoslovanske vlade. Direktna vo2nJa med 1 , New-York- Cherbourg -Hamburg burg. Moderni, krasni "O" par-nlkt: "OHIO" "ORCA" "ORDUNA' "ORBITA" Cena v Evropo od $125 za II. razred. Od $00 naprej za 3. raz. Privatne kabine v 3. raz. Kupite sedaj tlkete. Kvota se odpre 1. julija. Pilite na . THE ROY/.L MAIL STEAM PACKET CO. 20 Broadway New York. { Za parobrodne listke v in iz ! Evrope vpralajte pri JOHN L. MIHELICH CO. 6303 St. Clair Ave. Cleveland, 0. r » t URADNA URE; V zdravniškem uradu dr. F. J. Kerna bodo uradne ure odalej in dokler se dr. Kern ne povrne iz Evrope, sledeče: Od 10.30 zjutraj do 12. opoldne. Od 2. do 4. popoldne. Od 0.30 do 8.30 zvečer. V nedeljah in sredah samo od 10.30 zjutraj' do 12. opold-tie. V uradu se nahaja do povratka dr. Kerna dr. M. F. Oman. 6233 St. Clair Avenue. » ^S^^SmmmSSSmSaml^S^SmmmSm^SSSSS^^^^ Kakor nova- postane vaša obleka, če jo prinesete k nam, da jo sčistimo in zlikamo. Mi tudi barvamo vaše obleke. Točna postrežba, dolga leta skušnje v čiščenju in likanju oblek. Mike Kos, 1192 NORWOOD RD (m.f.) ^SSSSSSSmSSSSSSSSSSmSSSSmSy SLOVENKA DOBI TAKOJ DELO ZA VlISNA OPRAVILA DOBRA PLAČA, MIRNA DRUŽINA. 1174 ADDISOft RD. (a) rt Razprodaja spomladan-skega blaga Radi pomanjkanja prostora sem primoran razprodati vse spomladansko blago, kakor vse ženske in otročje suknje, obleke z žeketi, kiklje, cele obleke, otročje slamnike L L d. in to po nižji kakor tovarniški ceni. Sedaj imate priliko, da si nabavite spomladansko blago po skoraj polovični ceni, toraj ne odlašajte in pridite kakor hitro vam |e mogoče, da se ne bodete potem kosali. b obilen obisk se 1m toplo priporočam, BENNO B. LEUSTIG, >424 St Clair-a. MARTIN ZUGEL, CADILLAC AVTOMOBIL Sc priporoča za vožnjo za poroke, k rate, pogrebe in »ploh za vse prilike. Poetrežba ponoči ali podnevu. 6330 C Mrl Ave. Randolph 867 J. Leopold KushUn, SLOVENSKI ODVETNIK čez dan: •19 Ulmer Bid*. Zvečer od 6—8 6511 St Clair Ave. Tel. Mah 8156