121 Glasnik SED 62|2 2022 Društvene strani Zora Slivnik Pavlin* * Zora Slivnik Pavlin, univ. dipl. etnologinja in prof. slovenskega jezika s književnostjo; zora.slivnik@gmail.com. Konec septembra smo v Slovenskem etnološkem društvu (SED), kot prvi delovni dogodek po poletnih počitnicah, začeli med porabskimi Slovenci, z mednarodnim srečan- jem o Borovemu gostüvanju v Monoštru/Szentgotthárdu na Madžarskem. Simpozija se je udeležilo 25 oseb, med njimi večina raziskovalcev etnologov, nekaj ljubiteljev, članov SED, ter več članov Zveze Slovencev na Madžar- skem, ki so nam prijazno ponudili svoje prostore z dvora- no v slovenskem hotelu Lipa v Monoštru. Uvodni govor ob začetku simpozija je imela Andrea Ko- vacs iz Zveze Slovencev na Madžarskem ter Adela Pukl, kustodinja v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), ki je vse sodelujoče pozdravila v svojem imenu ter v imenu SEM in SED. Ideja za mednarodni simpozij se je porodila ob udejstvovanjih in raziskavah na gostüvanjih v Porab- ju, Prekmurju in tudi v Avstriji, kjer smo opazili veliko skupnih značilnosti in tudi veliko različnih. V terenskih raziskavah sta se najbolj angažirali kolegici Jelka Pšajd in Mojca Ravnik, ki je bila z Marijo Kozar Mukič tudi po- budnica simpozija. Simpoziju se je pridružilo nekaj kole- gic iz SEM, predvsem v okviru koordinatorstva oz. varstva nesnovne kulturne dediščine in kolegice z Inštituta za slo- vensko narodopisje (ISN) ZRC SAZU. Sam posvet o borovem gostüvanju smo pripravljali več let, z raziskavami na terenu (v Porabju, Prekmurju, v Limba- chu na Gradiščanskem) ter ob sočasnih raziskavah v arhi- vih in ob pregledovanju gradiv, ki so jih opravili starejši kolegi. Nedvomno pa je po različnih etnoloških ustanovah še veliko gradiva o borovem gostüvanju, saj se s to temati- ko ukvarja – ali se je ukvarjalo – kar nekaj raziskovalcev. Namen simpozija je bil predvsem srečanje in izmenjava mnenj raziskovalcev Avstrije, Madžarske in Slovenije, ki aktivno raziskujejo običaje oz. šego borovo gostüvanje oz. vleko ploha ali poroko z borom. Šega je sicer na vseh treh področjih dobro raziskana, vendar se ob tem zastavl- jajo vprašanja, na katera še nimamo odgovorov. Razisko- valcem še ni jasno, kdaj se je šega izoblikovala (ob vseh podobnih in sorodnih šegah), kakšen je bil njen dejanski pomen in vzrok ter kdaj se je razvila v šego, kakršno po- znamo danes, z najbolj množično pustno igro skupnosti, z množico stalnih likov ter z izvirnimi in duhovitimi besedili za posamezne like. Leta 2021 smo v SED ustanovili programski odbor, kjer so sodelovale kolegice Marija Kozar Mukič (upokojena kustodinja muzeja v Szombathelyju), Martina Piko Rustia (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu), Mojca Ravnik (upokojena raziskovalka ISN ZRC SAZU), Ingrid Slavec Gradišnik (ISN ZRC SAZU) in Nena Židov (kustodinja v SEM). V organizacijskem odboru, ki je bil zadolžen za organizacijo posveta in z vsem, kar je v zve- zi s tem, so sodelovale kolegice Alenka Černelič Krošelj (Slovensko etnološko društvo), Adela Pukl (kustodinja v SEM), Ingrid Slavec Gradišnik (ISN ZRC SAZU) in Ni- koletta Vajda Nagy (Zveza Slovencev na Madžarskem). BOROVO GOSTÜVANJE, BLOCHZIEHEN, RÖNKHÚZÁS: MED IZVIRI IN PRIHODNOSTJO ŠEGE Mednarodni posvet, Monošter/Szentgotthárd, Madžarska, 26.–27. september 2022 Udeleženci in organizatorji posveta (foto: Zora Slivnik Pavlin, Monošter/ Szentgotthárd, september 2022). Adela Pukl, Marija Kozar Mukič in Mojca Ravnik ob predstavitvi prispevka o glavnih vlogah in besedilih pustne poroke v slovenskih vaseh v monoštrski okolici (foto: Zora Slivnik Pavlin, Monošter/Szentgotthárd, september 2022). Glasnik SED 62|2 2022 122 Društvene strani Zora Slivnik Pavlin Simpozij je bil razdeljen na tri vsebinske sklope, s spremlja- vo nekaj dokumentarnih in etnografskih filmov. Prvi sklop je bil namenjen vprašanjem o začetkih in zgodovinskem razvoju borovega gostüvanja, kjer smo izhodišče za raz- pravo prepustili etnologu Borisu Kuharju (1932–2018), ki je šego raziskoval v 50. letih prejšnjega stoletja in nam za- pustil svoj diplomski film o borovem gostüvanju, posnet za RTV SLO. Šego poznajo tudi na Štajerskem v obliki vleke ploha, ki naj bi bila po mnenju nekaterih raziskovalk po- sebna različica borovega gostüvanja, pa tudi v Avstriji (Ob- rajna/Halbenrain) in v Prekmurju kot množično in najbolj priljubljeno šego. Udeležence simpozija so zanimali razvoj šege, razumevanje šege in njen razcvet v današnjem času. V prvem sklopu predavanj nam je Mojca Ravnik prebrala prispevek Jelke Pšajd (Pomurski muzej Murska Sobota) o borovih gostüvanjih v Prekmurju v obdobju 2004–2022. Ob pregledu dogodkov je avtorica opozorila na nekatere probleme in opažanja. Mojca Ravnik (upokojena sode- lavka ISN ZRC SAZU) je nato izpostavila nekaj odprtih vprašanj o razvoju borovega gostüvanja v Prekmurju in film Borisa Kuharja. Marija Kozar Mukič (upokojena kustosinja Muzeja Savaria) je predstavila glavne vloge in besedila pustne poroke v slovenskih vaseh v okolici Mo- noštra/Szentgotthárda. Karel Holec (Državna slovenska samouprava) je spregovoril o sedanjem borovem gostü- vanju v Porabju, Péter Illés (Muzej Savaria) o časovno in krajevno spremenjenih družbenokulturnih okoliščinah današnje vleke ploha, Sándor Horváth (Oddelek za slavis- tiko, Pedagoška fakulteta Dániel Berzsenyi, Univerza EL- TE) pa je predstavil prispevek Nadomestek ali spodbuda? Pustna lažna poroka ob madžarsko –avstrijski meji. Drugi sklop je bil namenjen predstavitvi različnih šeg, ki oblikujejo borovo gostüvanje, in njihovih različic, do- gajanja ob gostüvanju, likov, besedil in pomena šege za skupnost, ter primerjavi med gostüvanji. Najprej je Micha- el Greger (Salzburški deželni inštitut za narodopisje) odprl vprašanja o vidikih zgodovine raziskovanja vleke ploha oz. pluga v Avstriji. Posvetil se je zgodovinskemu in so- dobnemu položaju šege na Štajerskem in Solnograškem na podlagi knjige Österreichischer Volkskundeatlas. Martina Piko Rustia (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca) je spregovorila o vleki ploha v čezmejnem prostoru Koroške, Adela Pukl (SEM) pa o vleki ploha v Sloveniji. Tretji del simpozija je izpostavil vpis šeg v registre ne- snovne dediščine Slovenije, Madžarske in Avstrije. Vpi- sovalce je zanimalo tudi, ali oz. kako so šege čezmejno povezane in kakšna je njihova prihodnost. Eszter Cson- ka-Takács (Madžarski muzej na prostem Szentendre) je predstavila vleko ploha porabskih Slovencev, ki je vpisana v madžarski register nesnovne kulturne dediščine. Cristina Biasetto (Avstrijska komisija za Unesco) je spregovorila o seznamu nesnovne kulturne dediščine v Avstriji in o vleki ploha v Fissu na Tirolskem. Nena Židov in Anja Jerin (obe SEM) sta predstavili šegi borovega gostüvanja in vleke ploha, ki sta vpisani v slovenski register nesnovne kultur- ne dediščine. V SEM razmišljajo o mednarodni nomina- ciji za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. S tretjim sklopom in z za- dnjim predavanjem smo zaključili simpozij, dorekli nekaj skupnih zaključkov ter odprli več zanimivih in nerešenih vprašanj v zvezi z borovim gostüvanjem. V zaključnem govoru se je Adela Pukl zahvalila vsem so- delujočim in organizacijam, ki so velikodušno podprle to mednarodno srečanje: Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ISN ZRC SAZU, SEM in SED ter Slovenske- mu kulturnemu in informativnemu centru v Monoštru/ Szentgotthárdu. Zahvalili smo se tudi osebju v monoštr- skem Hotelu Lipa, ki je s svojo prijaznostjo poskrbelo za prijetno in dobro počutje vseh sodelujočih. Ob simpoziju so izšli povzetki predavanj v treh jezikih, slovenščini, madžarščini in angleščini, ki sta jih uredili In- grid Slavec Gradišnik in Marija Kozar Mukič. Na voljo so na povezavi https://www.ethno.at/images/downloads/ Simpozij_Gostuvanje_WEB_spreads.pdf. Michael Greger, Péter Illés in Sándor Horváth v hotelski jedilnici (foto: Zora Slivnik Pavlin, Monošter/Szentgotthárd, september 2022).