Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 95-102 (2000)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HStrokovni teoretsko-pregledni prispevekH

Uvodna predstavitev mednarodnih smernicza uporabo testov#z

STA.A BUEAR MARKIE*y

Zavod RS za zaposlovanje, LjubljanaH

Povzetek: V prispevku so predstavljeni vzroki za nastanek, nastajanje in glavna struktura mednarodnihysmernic za uporabo testov. Smernice so nastale v okviru projekta Mednarodne komisije za teste (ITC),yki ga je vodil Dave Bartram, in .elijo biti v pomoe pri nastanku nacionalnih standardov, pomenijo paytudi korak k usklajevanju standardov med razlienimi dr.avami. Smernice ne veljajo le za psiholo.koyocenjevanje, ampak tudi za druga podroeja (vzgojo, zaposlovanje itd). Pravzaprav se ne nana.ajoysamo na testiranje, ampak tudi na druge naeine ocenjevanja.y

Kljuene besede: mednarodne smernice, testi, testiranje, kompetentnost, uporabniki testovy

Introductional presentation of international guidelineszfor test-usez

STA.A BUEAR MARKIEy

Employment Service of Slovenia, Ljubljana, SloveniaH

Abstract: The causes for origin, the development the and main structure of the International Guide-ylines for test-use are presented. They were developed by Dave Bartram for the International Test Com-ymission. The Guidelines should be considered as an aid for developing specific local standards, and toyensure consistency between different countries. The Guidelines are not relevant only for psychologi-ycal testing, but also for testing in other fields (education, employment etc.), as well as for other types ofyassessment.y

Key words: international guidelines, testing, competence, test usery

CC=2220y

*Naslov / address: Sta.a Buear Markie, univ. dipl. psih., Zavod RS za zaposlovanje, Glin.ka 12, 1000 Ljubljana,HSlovenija, e-mail: stasa.bucar@ess.gov.siH

#Prispevek je bil predstavljen na 3. kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v simpoziju .ProblemiHuporabe psiholo.kih testov..H


96zS. Buear Marki

V okviru Komisije za psihodiagnostiena sredstva (KPDS) smo v letu 1999 spremljaliytudi delo Mednarodne komisije za teste (International Test Commission - ITC) priyrazvoju mednarodnih smernic za uporabo testov. O nastajanju in usklajevanju smernicynas je sproti obve.eala Du.ica Boben, ki je sodelovala v delovni skupini. Smerniceyso potrebne in uporabne tudi v slovenskem prostoru, zato si bo KPDS prizadevalaydobiti dovoljenje ITC za prevod. Formalnih ovir ni, saj je KPDS velanjena v ITC,ydobili pa smo tudi ustno dovoljenje vodje projekta profesorja Dava Bartrama, daylahko zaenemo z delom. Tako smo zadnjo verzijo smernic (verzija 2000) .e predstaviliyna 3. kongresu slovenskih psihologov v Portoro.u.y

Nastanek smernicz

ITC je .e uspe.no izpeljala projekt, katerega cilj je zagotavljati enotno kakovost priypriredbi testov v razlienih jezikovnih in kulturnih okoljih. Leta 1995 si je svet ITCyzastavil nov cilj, in sicer pripravo Smernic za neoporeeno in etieno uporabo testov.yIz njih bodo lahko izpeljani tudi standardi za usposabljanje ter doloeene pristojnostiyuporabnikov testov.y

Obstaja vee razlogov, zaradi katerih je uporaba mednarodnih smernic nujna:yV dr.avah je zakonodaja (ee sploh obstaja) glede testiranja in njegovih posledic zaytestirane razlieno urejena. Nekatera nacionalna psiholo.ka zdru.enja imajo pravila oyregistraciji psihologov, druga ne; nekatera imajo mehanizme kontrole standardov zayuporabo testov pri nepsihologih, druga ne. Smernice bi zato pomagale nacionalnimyzdru.enjem ali drugim profesionalnim organizacijam pri razvoju standardov, zlastiytam, kjer standardov .e ni ali pa so nepopolni.y

Razlike med dr.avami so tudi v tem, kdo lahko kupuje in uporablja testneymateriale. Ponekod so to le psihologi, spet drugje tisti, ki so registrirani pri formalnoyodobrenih nacionalnih distributerjih testov. Ponekod pa lahko uporabniki testov dobijoymaterial bodisi od dobaviteljev v dr.avi ali iz tujine brez kakr.nih koli omejitev.y

Na internetu se je pojavilo kar nekaj dobro znanih instrumentov brez vednostiyavtorjev ali izdajateljev in brez za.eite testa.y

Mednarodna mobilnost, povezana z iskanjem dela, je poveeala zahteve poytestiranju pri zaposlovanju. Testira se kandidate iz razlienih dr.av, velikokrat se testiraykandidate za naroenika v drugi dr.avi.y

V ZDA in Evropi se razvija testiranje in ocenjevanje na daljavo s pomoejoyinterneta za namene izobra.evanja in zaposlovanja. To povzroea vrsto problemov,ypovezanih s standardi aplikacije in nadzorom nad procesom testiranja, vkljueno zyvarovanjem testa.y

Namen in ciljz

Dolgoroeen namen tega projekta je priprava sklopa smernic, povezanih s pristojnostjoyuporabnikov testov. Pristojnost pomeni znanje, ve.eine, sposobnosti in drugey


Mednarodne smernice za uporabo testovH97z

osebnostne lastnosti uporabnika testov, kar je podrobno opredeljeno s praktienimiykriteriji, ki se jih lahko preveri pri tistih, ki .elijo biti uporabniki testov.y

Pristojnost uporabnikov testov pokriva:y-yprofesionalne in etiene standarde testiranja,y-ypravice kandidata (testiranca) in drugih udele.encev v procesu testiranja,y-yizbiro in ovrednotenje alternativnih testov,y-yizvajanje testiranja, vrednotenje in interpretacijo testov,y-ypisanje poroeila in povratna sporoeila.yKer so smernice neposredno povezane z uporabo testov, vplivajo tudi nay

standarde za konstrukcijo testov, standarde za dokumentacijo (tehni.ke in uporabni.keypriroenike) in standarde za reguliranje dobave oz. dostopnosti testov in informacij oytestih. Pri nastanku smernic so sodelovali strokovnjaki za psiholo.ko in pedago.koytestiranje, torej psihologi, psihometri, zalo.niki in konstruktorji testov. Sedanji osnutekysmernic je nastal kot zbir obstojeeih dokumentov iz razlienih dr.av, kot so razlieneysmernice, kodeksi, standardi in drugi primerni dokumenti. Avtor je .elel nareditiylogieno povezano gradivo, ki bi bilo razumljivo vsem uporabnikom.y

Smernice predstavljajo univerzalna kljuena naeela dobre uporabe testov in soymi.ljene kot pomoe in ne kot prisila. Z njimi bi lahko primerjali obstojeee standardeyv posameznih dr.avah ali pa bi bile v pomoe tistim dr.avam, ki teh standardov .eynimajo. Tako bi dosegli veejo mednarodno doslednost pri uporabi testov. Delo priypripravi smernic se je zaeelo kot zdru.evanje .irokega spektra materialov iz razlienihydr.av. Po analizah teh materialov so nastali zapisi nekak.nih izjav, ki so bile podlagayza mednarodno delavnico leta 1997 v Dublinu. Udele.enci delavnice so te materialeypregledali in predlagali spremembe oblike, strukture in vsebine. Tako je nastal osnutek,yki je bil poslan .tevilnim posameznikom in organizacijam, ki so bili o njem pripravljeniyrazpravljati.1 Na podlagi pripomb je nastala verzija smernic, ki je bila predstavljenaytudi v Portoro.u.y

Sedanja struktura smernic loei tri glavne vidike pristojnosti:y

-yProfesionalni in etieni standardi dobre prakse, ki vplivajo na naein, kako sey

proces testiranja izvaja, in na naein, kako uporabnik testov ravna z drugimiy

osebami, vkljueenimi v ta proces;y-yZnanje, razumevanje in ve.eine, povezane s procesom testiranja: kaj moray

biti uporabnik testov sposoben narediti;y-yZnanje in razumevanje, potrebno za obve.eanje in za podporo procesuy

testiranja.y

Ti trije elementi se v praksi zapleteno prepletajo.y
1Bolj podroben opis nastanka smernic je podan v elanku Bartram, D. (1999). Pregled evropskih in mednarodnihHpobud za mednarodne standarde uporabe testov (v prevodu in priredbi D. Boben), Psiholo.ka obzorja, 8 (4), 91-H110.H


98zS. Buear Marki

Smernice se zaeenjajo z osnovnim namenom. Oznaeimo ga lahko kot izjavo oyosnovnem poslanstvu uporabnikov testov. Ta pomeni osnovo, iz katere so razvitiystandardi. Vsaka smernica opredeli en vidik pristojnosti uporabnikov testov, kiyprispeva k osnovnemu namenu.y

Smernice so sestavljene iz treh delov:y-y-y-yglavnega namena in poslanstva,ypodrobnega opisa pristojnosti uporabnika testov pri etieni uporabi testov,ypodrobnega opisa pristojnosti uporabnika testov, ki sledi dobri praksi.ySledijo .e trije dodatki, in sicer:y-y-y-ypriporoeila za sestavo pravil o testiranju,ynavodila za oblikovanje dogovorov med osebami, ki sodelujejo v procesuytestiranja,ytestiranje prikraj.anih oseb ali oseb s po.kodbami.y

Smernicez

Namenz

Ustrezno usposobljen uporabnik testov bo teste uporabljal primerno, strokovno inyetieno, pri eemer bo pazil na potrebe in pravice tistih, ki so vkljueeni v proces testiranja,yna razloge oz. namen testiranja ter na .ir.i kontekst, v katerem se testiranje uporabi.yTa cilj bo dose.en, ee je uporabnik testov ustrezno usposobljen, da izpelje procesytestiranja, in ima znanja ter uvid v teste in testiranje.y

Okvirz

Za namen teh smernic je potrebno izraza .test. in .testiranje. razumeti v .ir.emypomenu. Ni pomembno, ali je nek postopek oznaeen kot .test. ali ne. Ta priporoeilaybodo pomembna tudi za nekatere ocenjevalne postopke, ki se ne imenujejo .test.,yali za tiste, ki se tej oznaki namerno izogibajo. Zato je bolje zaertati podroeja, naykatera se ta priporoeila nana.ajo, kot nataneno opredeliti izraza .test. in .testiranje..y

-yTesti vkljueujejo .irok razpon postopkov, ki jih uporabljamo v psiholo.kem inyizobra.evalnem ocenjevanju.y-yTesti lahko vkljueujejo postopke za merjenje tako normalnih kot odklonskihyoziroma disfunkcijskih oblik vedenja.y-yTesti so postopki, ki so obieajno naertovani za uporabo v natanenoynadzorovanih ali standardiziranih okoli.einah, ki vkljueujejo sistematieney


Mednarodne smernice za uporabo testovH

-y-ypostopke bele.enja odgovorov.yTi postopki omogoeajo mere dose.ka in zakljueevanje oziroma sklepanje izyvzorcev vedenja.yVkljueujejo tudi postopke, ki lahko privedejo do kvalitativne ali kvantitativneyklasifikacije ali razvr.eanja ljudi (npr. v smislu tipologije).yKateri koli postopek, ki se uporablja kot .testiranje. v omenjenem smislu,y

moramo razumeti kot .test.. V smernicah predstavljena priporoeila o uporabi testovymorajo veljati kot uporabna za vse postopke, ne glede na to, ali se imenujejoy
.psiholo.ki testi. ali .izobra.evalni test., in neodvisno od tega, ali so ustrezno podprtiyz dostopnimi tehnienimi informacijami. Mnogo teh priporoeil se bo nana.alo tudi naydruge postopke ocenjevanja, ki ne spadajo v podroeje testov. Lahko so relevantni zaykateri koli proces ocenjevanja, ki ga uporabljamo v razmerah, ko ima ocenjevanjeyposameznikov resne in pomembne cilje ter namene. Ee so ti cilji in nameni zlorabljeni,yto pripelje do poslab.anja posameznikovega polo.aja ali psiholo.ke ogro.enosti (npr.ypri intervjuju ob izbiri za delo, ocenjevanje ustreznosti opravljanja dela, diagnostienoyocenjevanje potreb za podporo ueenju).y

Komu so smernice namenjenez

Namenjene so uporabnikom testov v strokovni poklicni praksi, zlasti:y

-ykupcem in imetnikom testnih materialov;y-ytistim, ki so odgovorni za izbor testov in doloeanje namena, za katerega sey

uporabljajo;y-ytistim, ki testirajo, vrednotijo in interpretirajo testne rezultate;y-ytistim, ki na podlagi testnih rezultatov posredujejo mnenje in nasvet drugimy

(npr. svetovalnim delavcem v izobra.evanju, poklicnim svetovalcem,y

trenerjem, ueiteljem);y-ytistim, ki poroeajo o testnih rezultatih in dajejo povratne informacije testiranim.y

Smernice so pomembne tudi za druge, vkljueene v uporabo testov: lahko soytisti, ki razvijajo teste, ki jih dobavljajo (ali zalagajo), ki so vkljueeni v izobra.evanjeyin trening testnih uporabnikov, testirani in tisti, ki so z njimi povezani (npr. star.i,yzakonci, partnerji). Smernice pa so pomembne tudi za poklicne organe in drugeyorganizacije, ki jih zanima uporaba testov v psihologiji in izobra.evanju, pa tudi zayzakonodajna telesa in tiste, ki ustvarjajo pravila in odredbe. Smernice so namenjeneypredvsem uporabi v poklicni praksi. Vendar je veeina vidikov korektnega ravnanja,yki jih smernice vsebujejo, pomembna tudi za tiste, ki teste uporabljajo zgolj vyraziskovalne namene.y


10a 
S. Buear Marki

Dejavniki kontekstaz

Smernice so mednarodno uporabne in primerne za razvoj specifienih lokalnihystandardov. Obstajajo doloeeni faktorji konteksta, ki jih je treba upo.tevati priyprevajanju standardov v konkretno prakso in prav na te nas smernice .e posebejyopozarjajo.y

Znanje, razumevanje in ve.einez

Znanje, razumevanje in ve.eine so temelj vseh pristojnosti uporabnika testov. Naravaynjihove vsebine in stopnja podrobnosti bo najbr. precej razliena ter odvisna odyposamezne dr.ave, podroeja uporabe in od .ravni. zmo.nosti, ki se zahteva zaykonkretno uporabo testa. Priporoeila ne vsebujejo natanenih opisov teh zmo.nosti.yKadar pa upo.tevamo smernice za uporabo v specifienih razmerah, morajo biti znanja,ysposobnosti, ve.eine in druge osebnostne lastnosti pazljivo opredeljene. To pa je .eystvar nacionalnih standardov, ki so izpeljani iz teh smernic.y

Na.tejmo glavna podroeja, ki jih morajo obsegati opredelitve znanj,yrazumevanja in ve.ein.y

Ustrezno izkazano znanje:H

-yPoznavanje temeljnih psihometrienih naeel in postopkov ter tehnienih zahtev,ypovezanih s testiranjem (npr. zanesljivost, veljavnost, standardizacija).y-yZadostno poznavanje testov in merjenja za pravo razumevanje testnihyrezultatov.y-yPoznavanje in razumevanje ustreznih teorij in modelov sposobnosti, struktureyosebnosti in drugih psiholo.kih konstruktov ali psihopatologije zaradiypravilnega izbora testov in interpretacije testnih rezultatov.y-yPoznavanje dostopnih testov in testnih dobaviteljev, ki zagotavljajo pripomoekeyza testiranje na doloeenem podroeju prakse.y

Uporabno znanje in ve.eine:H

-yZnanja in ve.eine, povezane s specifienimi postopki ocenjevanja, alK
pripomoeki, vkljueno z raeunalni.ko podprtimi postopki ocenjevanja
.
-ySpecializirano znanje in ve.eine, ki so povezane z uporabo testov, ki jih obseg9


posameznikov repertoar ocenjevalnega orodja.y

i 
Poznavanje in razumevanje konstrukta ali konstruktov, ki jih odra.ajo testniyrezultati, kadar je to pomembno za izvajanje veljavnih zakljuekov na podlagiyteh rezultatov.y

Smernice zajemajo:H

i 
Splo.ne osebnostne ve.eine, povezane z nalogami, ki se ka.ejo v aktivnostih,ykot so priprava na testiranje in njegova izvedba, poroeanje in povratney


Mednarodne smernice za uporabo testovH10b


informacije. V ospredju so ve.eine ustne in pisne komunikacije in ve.eineymedosebnih odnosov.y-yKontekstualna znanja in ve.eine, se ka.ejo v odloeitvi, kdaj test sploh uporabitiyin kako ga dopolniti z manj formalnimi komponentami ocenjevalnega postopka.yPri tem se mora uporabnik testa zavedati poklicnih, strokovnih, zakonskih inyetienih vpra.anj, ki zadevajo uporabo in posledice testiranja.y-yVe.eine ravnanja v testni situaciji (ve.eine obvladovanja nalog) - mi.ljeno jeypoznavanje profesionalne etike in postopkov korektnega ravnanja, kar zadevayravnanje s podatki, pripravo povratnih informacij, poroeanje ter hranjenjeytestnih gradiv, poroeil in podatkov. Te ve.eine se ka.ejo tudi v poznavanjuyposebnosti okolja, v katerem se test uporablja. Te posebnosti lahko vplivajoyna rezultate testiranja, razlago testnih rezultatov ali uporabo v razliene namene.y-yVe.eine ravnanja v nepredvidenih okoli.einah imajo tisti uporabniki testov, kiyvedo, kako re.evati morebitne te.ave, probleme in zadrege, kako odgovarjatiyna vpra.anja in kako ravnati v situacijah, ko lahko pride do zlorabe testa aliynapaene interpretacije (ali razumevanja) testnih rezultatov.y

Etiena uporaba testov in upo.tevanje dobre praksez

Poglavje o etieni uporabi testov govori o tem, da je treba delati profesionalno inyetieno, da si mora uporabnik zagotoviti pristojnost za uporabo testov, da mora prevzetiyodgovornost za njihovo uporabo in da mora paziti, da se testni material hrani varnoyin testne rezultate obravnava zaupno. V poglavju slediti dobri praksi so nanizaneyrazliene znaeilnosti, ki odlikujejo pristojnega uporabnika testov. Gre za doloeeneyznaeilnosti in ravnanja, ki so se kot dobre potrdile v praksi. Poglavje vsebuje razlienaypodroeja, od priprave in izbora testov, izvedbe testiranja, po.tenosti pri testiranju, doyanalize, razlage in sporoeanja rezultatov.y

Dodatkiz

Priporoeila za sestavo pravil o testiranju. Organizacija, ki uporablja tudi testiranje,y

mora imeti svoja pravila o testiranju, jih sistematieno upo.tevati in zagotoviti,y

da se vsak posameznik zaveda, kaj ta pravila in naeela pomenijo.yNavodila za oblikovanje dogovorov med osebami, ki sodelujejo v procesu testiranja.H

Med uporabnikom testov in testirancem ter drugimi vpletenimi mora nujnoy

obstajati nek dogovor, ki naj bo v skladu z zakonom, dobro prakso in splo.nimiy

pravili, ki veljajo pri uporabi testov. Dogovor je nujen, da ne pride doy

nesporazumov, nepravienosti in sporov. Ta dodatek opozarja na doloeila, kiy

naj bi jih tak dogovor vseboval.yTestiranje prikraj.anih oseb ali oseb s po.kodbami. Kadar uporabniki testov testirajoy

osebe s posebnimi potrebami, je treba modificirati proces testiranja, veasihy


102zS. Buear Mark
.


tudi sam test, velikokrat pa sporoeanje. Zato smernice v tem dodatku vsebujejoynekaj opornih toek, ki jih morajo uporabniki testov premisliti, preden se lotijoymodifikacij.y

Zakljueekz

Smernice so bile na evropski ravni predstavljene in sprejete na kongresu evropskihypsihologov v Stocholmu v poletju 2000. Komisija za psihodiagnostiena sredstva jihy
.eli predstaviti tudi v slovenskem jeziku, bodisi v Psiholo.kih obzorjih ali samostojniypublikaciji, saj smo preprieani, da nam lahko take smernice in standardi pomagajoypri re.evanju problemov, ki se tudi pri nas pojavljajo pri uporabi testiranja v praksi.y

Prispelo/Received: 05. 04. 200a
Sprejeto/Accepted: 27. 06. 200a