Poštnina plačana v gotovini. Spod. m abb. pon. 2. Gr. u H t D NI ST V o in U PHAVA v Gorici v ulici Irzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure Leto II. Štev. 51 KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poštni čekovni račun it. 11/5092 GORICA DNE 19. DECEMBRA 1946. Cena L. 5. VSESLOVANSKI KONGRES v Beogradu | Ocl 9. do 12. decembra »e ju \ršil v jugoslovanski prestolnici kongres delegatov vseh ofovan-skili držav. Navzoči so bili zastopniki Rusije, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarske in Jugoslavije. Stoletne težnje po združitvi Slovanov se vendarle uresničujejo. Do pretekle vojne so znali razni oblastni narodi umetno deliti slovanska plemena in .jili cele drugo proti drugemu hujskati, da so jih laže nadvladovali. Ive le to, Nemci so gledali v slo-\anstvu vedno svojega najnevarnejšega tekmeca: bali so se dneva, ko se bo ta kolos zavedel svoje moči, ki jo ima kot zdrav, nepokvarjen in veren narod, m so zato smatrali za potrebno, da med slovanske narode, zaiiesej ) strup zapadne brezbožne filozofije. Ta naj bi polagoma razdejal moralno moč slovanstva. Posrečilo se jim je to pred-\com v Rusiji, kjer je boljševizem sprejel Marksove nauke golega materializma in na njih zgradil svoj socialni sistem. Zavrgel je misel na Boga in pesmrtrost, na človeško dosto-jai stvo in na človekov nadnaravni poklic in se zakopal v utopijo laja na zemlji, ki ga bodo Ustvarite le fizične sile naroda z raznimi petletnimi načrti. Pozabil je, ca brez moralnih vrlin narodnih mas ta materialna zgradba dolgo ne bo mogla obstati, še manj pa ni«ti. Danes že toži nad rajnimi nazadovanji produkcije v najrazličnejših panogah državnega g< snodarstva. Vse navdušenje za komunistične ideale pač ne bo n cglo nikdar nadomestiti krščanske morale in tiste ljubezni (Ju domovine, ki jo daje le krščanska vera, Le nadnaravna ljubezen usposablja vernega državljana za nesebične -rt ve; •-golj naravno navdušenje cdpo-ve, ko bi ga bilo najbolj treba, ker je pač človek nagnjen bolj k s la tenu1 kot k dobremu. jz Rusije se je opij brezvercu a in brezboštva (to je res o-2"'.i!) razpasel več ali manj po vseh slovanskih državah, ki gledajo v i čiteljici vere in morale katoliški Cerkvi edino in najhuj-š=> oviro pri svojem stremljenju za raj na zemlji. Edina i-jema jo v tern pogledu svetova j bolj razgledana Češkoslovaška Mi, j\i živimo na skrajnem za-padu naših bratov, se veselimo, da so si slovanski narodi s krvavimi žrtvami preteklih vojn pridobili narodno svobodo in da sedaj zborujejo kot ena družina. Toda v srce nas boli, da ta družina ni zbrana v imenu božjem, ampak v znamenju brezboštva. Vendar nas navdaja upanje da bodo slovanski narodi, ki so prvi zapadli sodobni epidemiji brezboštva, tudi prvi od nje ozdraveli. Tedaj bodo Slovani -rosili bakl^ prave omike m srč ne kulture pred ostalimi narodi in tako vršili poslanstvo, ki jim gi' je določila Previdnost za bodoča stoletja. Naši narodi so bogati na mislecih, učenjakih, u metnikih, pisateljih, gradbenikih itd., ki so že mnogo in bodo še več prispevali k evropski in občečloveški kulturi. Kdo ne pozna vsaj katerega izmed velikih ruskih, čeških, poljskih, slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih kulturnih delavčevi Kulturno snovanje, ki je bilo od drugorodcev omejevano in o-virano, bo v lastnih državah še vse bohotneje pognalo. Pridne in žilave roke naših pridobitnih krogov bodo ustvarjale čudesa tudi na gospodarskem polju. Nad vsem iem prizadevanjem svojih znova vernih, od kuge materializma ozdravljenih in vda nih slovanskih otrok bo čuval in ga blagoslavljal Bog, h kateremu se bodo prenovljeni Slovani z zaupanjem in ljubeznijo obračali v trdni veri, da čaka vse dobre ljudi po zemeljskem trudu drugačen raj, kakor je bil tisti, ki ga je bila prinesla med Slovane marksistična blodnja iz ver-sko in nravstveno propalega kraljestva zapadne materialistične filozofije. fn k temu duhovnemu prero jenju slovanskih narodov bi radi doprinesli svoj . skromni prispevek tudi mi okrog »Slovenskega Primorca«. Trojni Kristusov prihod Advent nam torej naaitanja bližajočega so Odrešenika. In v sv. bogoslužju zlahka ražb&emo, da se nam naznanja trojni Kristusov iri-hod. S sv. CSerkvijo doživljamo: 1. Pričakovanje Kristusovega vidnega prihoda. Gledamo v davnino, kako svetniki staro zdvezs in ves Izrael stegajo roke po Odrešeniku, ker krog in krop obdani od poga nov in njihovih zmot tako neogibno potrebujejo hiči, ker stiskam in zaničevani od svojih sovražnikov potrebujejo moči in opore, ker boreč se z lastnimi slabostmi in vzdihujoč pod bremenom izvirnega greha potrebujejo odrešenja in zveličanja.. V ten smislu potreOuje Kristusa pač vsak zemljan posebej in vso človeštvo skupaj, vesoljna Cerkev božja. Kot zgled, kako sb kopr-r.eli po božjem maziljenca, n;.m"sv. Cerkev stavi pred oči evangelista stare zavezo preroku Izarja in prebl. Devico Marijo, ki je bila pač prepolna liajsvetojšega hreponer ja po Odrešeniku. Zato v adventnem čašu najpog.istne^e čir jem i besede Izaijeve, ali pa nam sv. Oerkve s tako toploto govori o presv. Materi božji. Saj ir/.anio vsak dan v adventu posebno Marijino zormčno mašo, v kateri so spominjamo veselega oznanila nadangela Gabrijela in Marijinega pogovora' z njim. In tretji sleviti adventni Jezusov glasnik je Jane:: Krstnik s svojim klicem k pokori. Tudi ' n je poln ljubezni do Odrešenika, poln svete vre r.e zanj. Kot zastopnica vsega človeškega rodu pa sv. Cerkev kopr-r.enje stvarstva po Odrešeniku še posebej sedem dni tik pred božičem izliva v genljivih, prekrasnih spe vih, ki se vsi začenjajo z vzklikom 0, n. pr.: .0 Modrost, o Gošpod, o Kirenina Jesejeva, o Ključ Davidov, o Vzhajajoči, o Kralj narodov, o Emanuel... pridi, pridi in nas oereši! II. Pričakovanje Kristusovega skrivnostnega prihoda v nas, v sv. Cerkev, v svet. Skrivnosten Kristusov prihod, kako neki? Po posveeu-jcci milosti božji! Kdor jo je izgubil z grehom, si jo mora po dobri sv.' spovedi in sv. obhajilu zopet pridobiti, mlačni vernik si jo pa naj potrudi pomnožiti, vsakdo pa si jc naj utrdi z odličnim sklepom, rta bo odslej živel novo, popolnejše krščansko življenje. V sv. Cerkvi kot družbi vernikov se skrivnostni Kristusov prihod izvrši že s tem, da verniki za božič v sv. obhajilu i.ancvo prejmejo Kristusa in njegovo milost. Ker so namreč verniki udje skrivnostnega telesa (organizma) sv. Cerkve, je tudi telo kot tako deležno nove milosti. Nedvomno pa Kristus :-:v. Cerkvi tudi kot celoti s svojim prihodom nakloni posebne milosti, ki jih kot vodnica duš k Bogu potrebuje. Saj pri vsaki maši pred povzdigovanjem tako zaupno prosimo «usmiljenega Očeta po Jezusu Kristusu» za sv. Cerkev, da ji naj milostno naklanja mir, varstvo, edinost in jo vodi po vsej zemlji. Prav tako tudi ;vet in vse stvarstvo ob Kristusovem pri hodu postana deležno milosti novi rojenega Kralja. «In mir ljudem : a zemlji«, pojejo angeli na sveto noč. Sad tega božjega miru je dušam potrebna zbranost, da morejo spoznati nebeško luč Kristusovo. Luč božjega spoznanja pa nagiblje voljo do dejanj, do dela za rešitev in posvetitev svoje duše! Adventna večernica Cerkvena himna — prevedel Silvin Sardenko Zvezdd Stvaritelj vzvišeni, svetilo večno vernikov, ti Jezus, vseh Odrešenik, k prosečim daj se nagniti. Da svet se ne bi pogubil v napadu zvitem, satanskem, v ljubezni gnan se izročiš zdravilo svetu bolnemu. Človeške krivde poravnat prihajaš iz deviškega naročja. Matere na križ kot žrtev nedotaknjena. Pred tvoje slave se močjo na zvok imena, tvojega kolena, v strahu klanjajo nadzemeljska in zemeljska. Zaupno tebe prosimo. Sodnika dneva zadnjega, z orožjem večne milosti očuvaj nas protivnikov. Vsa hvala, slava, moč in čast Rogu Očetu s Sinom vred in z Duhom Tolažit el jem od vekomaj do vekomaj. III. Pričakovanje Krist asovega končnega prihoda na sodni dan. Sv. Cerkev kot skrbna mati spominja ir: opozarja svoje vernike tudi na Kristusov prihod ob koi eu sveta, ko bo nastoi.il Kristus kot sodnik in pravičen plačnik. Življenje po fcveti veri iu Ichko. Je ena sama žrtev in odpoved. In kako se na vrh hudobneži m brezbožneži rogajo vernim ljudem, kako jih imajo za nazadnjaške, zaostale. N j Ji molitev, obiskovanje cerkve in službe božjfe, njih krepostno življenje imajo za neumnost. Pa ne samo to, ee- lo hvtilijo in j-roslavljajo greh, pristopanje božjih in cerkvenih zap >-vedi, veličajo »naprednost«, dobo brez »obvezi.csti«. Verni kristjan bo vzdržal za vsako ceno. Saj ve, dc je tudi Kristus v svojem življenju doživljal isto iuše hujše. Veljaki njegovega narodi so ga razpeli celo na križ. Toda Kristus je vstal, št-l v nebesa in sedi na desnici Očeti vi, o’dkoder bo prišel sodit žive in mrtve. To bo velik dan! Za od-piole bo to dan groze, dan božjega maščevanja, za Kristusu zveste bo pa to praznik risj večjega zmagoslavja in poveličanja. Zato je opozorilo, ki ga razodeva adventao bogoslužje, da naj v svetem adventnem času pomislimo tudi na Kristusov končni prihod, nad vse koristno. Bogu odtujene in mlačne a n če naj predrtimi k življenji resnobi in resnični ' pokori, dobre pn naj utrdi t krepostih in stimo-viimm boju za sveto, božjo stvar. IZ ŽIVLJENJA CERKVE Novi svetniki na obzorju Iz Rima poročajo, da je sv. oče < -dobril dekret sv. kongregacije obredov za kanonizacijo bi. Katarine Laboure, usmiljenke, kateri se je M. B. prikazala ter ji ukazala kovati čudežno svetinjo. Poleg tega jo sv. oče odobril še čudeže, predložene za kanonizacijo bi. Jožefa Cafasso iz Turina. BI. Cafasso je bil spovednik in duhovni oče sv. Don Bosca. — Tako se nam obetajo prav kmalu uovi svetniki, ki so dokaz, da je naša Cerkev res sveta in da je milost božja z njo. 25 let katoliške univerze Katoliška univerza Srca Jezusovega v Milanu je praznovala letos 25-letnico ustanovitve ob udeležbi več kardinalov in ital. mii.istra za šolstvo Gonelle. Univerza Srca Jezusovega v Milanu je za ital. katoli-čano injvečje važnosti, ker skrbi za temeljito strokovno izobrazbo iu krščansko vzgojo svojiii gojencev. U-stanovljena jo bila na posebno spodbudo Pija XI. Njen rektor Gemelli je bil pred Vstopom v samostan znamenit zdravnik in socialist. V dotiku z Ludovikom Neccliijem, svojim kolegom v službi, in drugimi odUč-nimi ital. kaoliškimi učenjaki ,e je od bliže seznanil s katoliško vero, se odpovedal socializmu, vstopil v samostan in postal frančiškan. To pa mu ni bilo v oviro, da bi se ne šb naprej bavil s svojimi študijami iu postal eden najznamenitejših specialistov za eksperimentalno psihologijo. Univerza bo kmalu dobila tudi medicinsko fakulteti, ki so jo že začeli graditi v Rimu. Katoliško univerze po vsem svetu so nam v dokaz, da Cerkev še vedno podpira najvišjo znanost in da se je prav nič no boji, dokler se ne sprevrže v lažiznauost in deklo vsakokratnih diktatur. • Kako so Rimljani počastili Brezmadežno Ko je Rimu grozila največja nevarnost, da bo v vojnem metežu pbmUndran in porušen, sb se zaobljubili, da bodo častili Brezmadežno na njen praznik s poklanjanjem cvetja. Tako se vSako leto na praznik Brezmadežne vrstijo množico rimskega ljudstva ob vznožju Manjinega kipa na trgu Piazza di Spugna, kjer polagajo vence in šopke, bogate iii tudi preproste, v čast Brezmadežni. Letos računajo, da je šlo mimo kipa dve sto tisoč ljudi, ki so poklonili Mariji cvetja za več ko pol milijona lir. Posvečenje pomožnega ljubljanskega škofa V nedeljo 1. decembra je apostolski nuncij mons. Jožef Patrik Hur-ley ob sodelovanju prevzv. gg. beograjskega nadškofa dr. ^Ujčiča in mariborskega Škofa dr. Ivana Jože-la Tomažiča ter ob navzočnosti zagrebškega pomožnega škofa dr. Josipa Lacha in novega mariborskega pomožnega .škofa dr. Maksimilijana Držečnika v ljubljanski stolnici posvetil za škofa mons. Antona Vovka, ljubljanskega stolnega kanonika in generalnega vikarja. Novi ljubljanski škof je pranečak slov. pesnika Franceta Prešernu. Beli dan je zagledal v isti hiši in v isti sobi kot veliki pesnik točno sto f*t za njim. Prešernov rod ni zaslužen za slov. narod samo zaradi lesnika, temveč prav tako zaradi številnih duhovnikov, ki so iz njega izšli. Poznajo jih več kot dvajset. Najvbčjo čast med njimi pa je dosegel mons. Anton Vovk, ki je poklican, da vbdi tisto škofijo, v kateri so njjgovi prodniki služili. Škof Vovk se je rodil 19. maja 1!I00 kot deveti otrok kmečkih star sev. Gimnazijo je študiral v Kranju in Št. Vidu, bogoslovju v Ljubljani. rKot kaplan jo služboval tri leta v Metliki, nato dve leti v Tržiču pod Karavankami, kjer je leta 1928. postal tudi župnik. Jeseni 1940 ga je škof Rožman poklical v Ljubljano za kanonika. Leta 1944 je postal vodja bogoslovnega semenišča, naslednje leto v juniju, ko jo škof Rožman šel v begunstvo, pa generalni vikar ljubljanske škofije. Oktobra tega leta ga je sv. oče imenoval za pomožnega ljubljanskega škofa, 1. aec. je dobil škofovsko posvečenje. Marija Brezjanska iaj mu pomaga, da bi mogel povesti ljubljansko škofijo do srečnejših časov, ko se bode mogli vsi duhovniki in verniki povrniti v pomirjeno domovino. lvako se godi škofom 'na Poljskem Mnogim našim vojakom iz prve svetovne vojne jo znano mesto Prze-misl, nekdaj velika avstri iska trdnjava na Poljskem. Mesto ' leži na meji med Galicijo u- Poljsko. Dežela okrog ima mešano prebivalstvo, t oljsko in ukrajinsko, ki jo tudi po veri in verskem obredu mešano, ker bivajo tam katoličani zapadiiega iu vzhodnega obreda. V Przemislu samcih sta dva katoliška škofa, eden za vernike vzhodnega, drugi pa vernike zapadnoga obreda. Del škofi- (Nadaljevanje na 2. strani) LJUB^ MATI B02JA SVETOOORSKA XI. Si videla, e Mati, da k Tebi mora priti več siromakov, ubogih, zapuščenih rev? Celo nuli gospod urednik — Želova beseda po tistih kanalskih težavah so ne sme pozabiti - je priromal kot Siromak II. Po nesreči seveda. Naj se potolaži zastran listih »založenih« pisem! Prava reč: 3 polo in pol papirja. Ampak previden naj skuša bili bolj. Saj sii tako pribito, da je res sam založil tistih 14 pisemc. Ali ne ve, kako so po celi deželi godi njegovemu listu? Ali ne bi bilo krajše dele, čo bi uničili že rokopise? Kdo? Krempljež sam, ki je generalissi-m us v tej nečedni borbi. V tistih izgubljenih pismih sem pisal o svetogorskih Spovednikih, o svetogorskih svečanostih v tistih časih pred ono vojno in o raznih svojih romanjih po raznih pbteh. Skušal sem tako privabiti nove romarje po vseh tistih poteh na naš Svetilnik. Tistih pisem ne bom še enkrat pisal. Odslej ne bom več pisal svojih spominov v obliki pisem. Tako bom uuregel tudi tistim bralcem, ki so bolj razumarski iu jim ne prijajo srčni izlivi. (Eden izmed teh je resnično mislil ugrabiti novo rokopise, le sočutje s siromaki je to preprečilo. Op. ur.) Pisal bom kratko o vsem, kar bi utegnilo vse bral ?« zanimati in kdaj služiti svetogor-skiin zgodovinarjem. Morda bo v tem tudi sreča v nesreči, ki se je pripetila Siromaku II. Ti Marija ne boš radi tega huda, ker gledaš le na dobro voljo. Uredniku in listu bom pa na ta način še najbolj pokazal, da jima nisem hud, ker bom tako obema, kakor upam, še bolje ustregel. Odslej bodo moji sestavki nosili naslov: »Svetogorski spomini.« Siromak Kaj misli srbska pravoslavna eerkev? Znano je, da se je srbska pravoslavna cerkev postavila po »-obu komunizmu in naslajajočemu Titovemu režimu prav tako kakor katoliška. Srbski pravoslavni patriarh Gavrilo je pred komunisti zbežal skupai s četniki. Nekaj časa je bil s četniki v Šempetru pri Gorici. Tito je njega dni grozil »reakcionarni« srbski pravoslavni duhovščini kakor katoliški. Srbski škofje so letos spomladi izdali skupen pastirski list, v katerem so obsodili Titov režim. Sedaj pa poročajo časopisi, da so je pravoslavni episkopat s patriarhom Gavrilom na čelu poklonil maršalu Titu. Še prej pa so poročali, da so bili predstavniki srbske cerkve pri sprejemu delegate v iz Moskve, ki so . prišli na vseslovanski kongres. Kaj znači to? Ali je pravoslavna cerkev kapitulirala pred komunizmom? — Ali se i.ain pripravlja nov dokaz, da je samo katoliška Cerkev tista, ki jo je zgradil Kristus in postavil na trdno skalo? Patriarh Gavrilo je nastopil tud; na vseslovanskem kongresu v Beogradu. Poudaril je, da je bila srbska cerkev vedno narodna (ali je mislil »ljudska«?) Mi pravimo, tla je Cerkev Kristusova in vesoljna, a da uči vso ljudi tako popolne ljubezni tudi do lastnega naroda, da popolnejše ne more učiti in m učila nobena druga cerkev ali vera. RAZVOJNA TEORIJA Brezbožni evolucionizem je obsojen (Nadalje vanje) OKNO V SVET ZN. Predloge za mirovne pogoj za premog in razsvetljavo tovarne. je, kjer bivajo unijati, je po večini prišel sedaj pod sovjete. Le majhen del škofije in mesto samo je ostalo pod Poljsko. Škofija je zelo velika, ker je štela pred vojno nad en mi lijon duš. Škofa za vzhodne katoličane Joza-fata K( 'Cj lovskega so zaprli najprej 21. sept. 1945. Bil je zaprt 4 mesece v Bžešovu, nato so ga izpustili. Letos v maju pa je prišel k njemu ruski polkovnik od NKVVD v spremstvu dveh dingih častnikov in zahteval od njega, naj podpiše izjavo, da se »preseli prostovoljno« v sovjetsko Rusijo. Škof je predlog najenergič-lifcjo zavrnil, češ da ja škofova dolžnost, da ostane na svojem mestu in da bi ga samo sv. oče mogel poslat1, drugam. Tedaj so mu sporočili, da ga bodo odpeljali s silo. Medtem se jo udeležil še konference poljskega episkopata v Čenstoho-v,. Ker je slutil, kaj ga čaka. je napisal tukaj še svojo izpoved zvesto-' be do sv. očeta, kateremu hoče o-stati pokoren do zadnjega diha. Slutnja je portala resnica dne 20. junija. Prišli so vojaki in obkolili škofovo stanovanje. Nekateri častniki so izročili škofu uka^, da bodo njega in kanonike odpeljali zvečer / Busijo, in ga pozvali, naj pripravijo kovčege. Škof se jo tudi to pot uprl, da ne gre z doma m da tudi ktvčega ne bo pripravil. Zvečer so ga morali s silo, odvesti iz tl snovanja in s silo vreči na tovorni avto. Ničesar ni. vzel s saba. Kmalu nato so odvedli še njegovega pomožnega škofa Lakoto in nekatero kanonike. Še prej so jih hoteli prisiliti, naj podpišejo izjavo, da gredo »prostovoljno« v Sovjetijo, kar so pa vsi zavrnili. Molimo za mučeniške slovanske nart de, da bi s takim trpljenjoln d< zoreli v velike nosilce v krvi pi'e-ru vi jenega krščanstva. Zagrebški jezuit Ivan Nieolic obsojen Okrožno narodno sodišče v Zagrebi; je v preteklih dnen obsodilo jezuita Ivana Nikoliča, upravitelja tiskarne »Glasnika Srca IsusoVa« in urednika koledarja Srca Jezusovega in Marijinega, na dve leti ječe s prislinim delom in na štiri lota izgube političnih in državljanskih pravic. Posebno značilno za sedanji režim v Jugoslaviji je to, da je sodišče odredilo zaplembo tiskarne z vsemi stroji in opremo. In s čim se je pregrešil ta pater? Prinesel je v koledarju velike slike Pogiavnika. Letošnji koledar kat. društva sv. Jeronima »Danica« je meral prinesti veliko sliko maršala rita, za katerega ni znano, ali je sploh bil krščen, ker je pač on sedanji poglavnik ali poglavar in je navada vseh katoliških ljudi in u-stanov, da zaradi Boga spoštujejo vsako oblast, dokler in v kolikor ne prekorači mej svojih pravic in delo-kic ga. Nadalje se je izvršila obsodba, »ker so v tej tiskarni tiskali razne vf reko-poučne revije, kot n. pr. »Život«, ki so bile pisane z veliko versko, narodno in rasno mržnjo«. Kdor pozna katoliški tisk vobče, si lahko predstavlja, Kako krivično tako natolcevanje in kako daleč je sedanja Jugoslaviji od resnične verske svobodo. Avstrijski poslanik pri sv. očetu Avstrija je bila vodno odločno katoliška dežela. To so pokazale tudi zadnje volitve, ko jo katol. stranka odnesla tako odlično zmago. Sedaj so poslali Avstrijci v Vatikan izrednega poslanika, da bo zastopal avstrijsko republiko pri sv. očetu. Avstrijska država je ime Ja vedno svojega diplomatskega aa-stopnika pri Vatikanu. Lo ko jo Hitler vladal v Avstriji, so ukinili avstrijsko diplomatsko zastopstvo v Vatikanu. Novemu poslaniku je ime dr. Rudolf Kohlruss. Za sabo ima dolg j diplomatsko službo. Pod staro Avstrijo je bil v konzularni službi v Prizrenu, Nišu, Skoplju in Sofiji, Po vojni je bil nekaj časa generalni konzul v Ljubljani in poslanik v Sofiji. Od 1928 do Anschlussa je bil poslanik pri Vatikanu. Sedaj se je vrnil, da še naprej zastopa ver tke koristi avstrijskih vernikov v Rimu. Vsi tisti, ki obožujejo znanost, kaj radi očita,jo Cerkvi, da je mračnjaška in reakcionarna, češ da uči resnice, ki nasprotujejo znanosti, in zanika resnice, ki jih uči znanost. Kot zgled prinašajo evolucionizem (nauk o razvojni teoriji, evolucija = razvoj), ki da nasprotuje cerkvenemu nauku in ga zato Cerkev taji in obsoja. Ta očitek, izražen v tej obliki, je velika kleveta in laž. Dvojni evolucionizem Cerkev ni nikdar nasprotna zna uosti, ki je res prava znanost, to je tista, ki podaja kot resnico le izsledke, ki so podprti z resničnimi ii pravimi dokazi. Kaka je Cerkov vedno cenila in pospeševala tudi svetno znanost, o tem bi lahko napisali cele skladovnice knjig. Pomisli samo (naš list je o tem že nekoč pisal), koliko znanstvenih iznajdbo in odkritij (n.pr. tisk) dolgujemo duhovnikom. Tudi pri evolucionizmu velja isto: Cerkev ne zametuje vsakega nauka o razvoju, temveč lr* tistega, ki je znanstveno neresničen in nedokazan. Cerkev strogo razlikuje dva evolucionizma: 1. je zmerni, to je tisti, ki skuša razložiti razvoj stvari v skladu z bo/jim razodetjem, 2. pa je skrajni ali brezbožni evolucionizem , ki hoče vse pojasniti brez Boga in pri ^em zanika stvarjenje, neumrljivost človeške duše itd. Tak razvojni nauk Cerkev pobija in zanika, ker jo neresen in neznanstven, tendenciozen in nedokazan in kot tak veri nevaren. Cerkev se ne boji resnice, odklanja. pa laž, ker edino ta ji more škoditi. Zato jo pobija in s tem vrši ne samo svojo versko-nravstveno tic Jžnost, temveč tudi veliko znanstveno delo; saj naloga znanosti je vprav ta, da odkriva in podaja le ntnico. Nekaj zgledov Tipičen dokaz tega, kar smo povedali, je n. pr. slavni brezbožni e-valucionist. E. Haeckel, ki ga sodobni materialistični evolucionisti smatrajo za enega največjih prerokov nove materialistične vere Ta je misld, da je razvojna teorija tisto ojožje* s katerim bo premagal kt* ščimstvo in Cerkev. Vrgel se je na delo, da bi dokazal resničnost brezbožnega evolucionizma. Ker pa dokazov ni mogel najti, je začel v s^ c ji »znanstveni« vnemi potvarjati ;n falzificirati ali ponarejati dejstva. Toda razkrinkali so ga. Kdo? V prvi vrsti »mračnjaški in reakcionarni« katoliški znanstveniki, kot n. pr. jezuit pater Was:nann. Vprašamo: kdo ja pokazal v tem primeru več ljubezni in spoštovan ja do resnične znanosti? Brez dvoma, kutoliški znanstveniki. Cerkev se torej prave znanosti ne boji in je prepričana, da resnična znanost ne more škodovati veri: saj sta obe - znanost in vera — vsaka na svoj i ačin hčerki enega in istega Boga, ki je večna Resnica. Lepo ja to misel izrazil tudi sodobni odlični francoski snanstvenik Pierre Termier, ki je dejal: »V svojih prirodopisnih študijah nisem našel niti enega resnično tehtnega razloga, da bi lahko podvomil nad krščanstvom: o-bratno, našel sem krepke razloge, da sem se svoje vere še trdneje oklenil«. Tako govorijo in mislijo pravi, resnični znanstveniki. Kako so torej pomilovanja vredni V3i sodobni razpečevalci laži-znanosti, ki mislijo, da bodo z razvoju-.) teorijo uničili Cerkev. • Cerkev je obsodila Ko Cerkev obsoja zmote, vrši veliko znanstveno delo, ker pobija laž in brani resnico Cerkev je obsodila brezbožni evolucionizem, ker ogroža vero prav zato, ker je neresničen, in neznanstven. S tera ni obsodil i drobcev resnice, ki -so v tem evolucionizmu, temveč le zmote in laži. Obsodila ga je n. pr., to je na Vatikanskem cerkvinem zboru 1. 1870. slovesno proglasila: »Ivdor bo zanikal enega resničnega Bega, Stvarnika vidnih in nevidnih stvari in Gospoda, naj bo izob cen«. — »Kogar ne bo sram trditi, da ni ničesar razen snovi (materi-re), naj bu izobčen». — Vse te in dinge zmote, ki sledijo iz materialističnega evolucionizma, »o tudi grehi zoper pravo, čisto znanost. (Nadaljevfinje) Tudi za kmetovalce bije odločilna ura V Londonu so se v preteklem maju zbrali zastopniki 31 narodnosti z namenom, da ustanovijo »Mednarodno zvezo kmetovalcev.« Ko je že vse v sindikatih, so spoznali zastopniki kmečkega stanu, da bo treba pretrgati s preteklostjo in stopiti v ožjo mednarodno kmetsko zvezo, kakor imajo delavci Svetovno zvezo sindikatov in kakor so ZN ustanovili »Svetovno organizacijo za prehrano.« Kako naj kmetovalci, ki skrbe za proizvodnjo zemeljskih pridelkov na vsem svetu, stoje brez vsakega udruženja ob strani. Postali bi žoga, s katero bi se drugi u-druženi stanovi igrali, češ, ti kmet prideluj, a mi bomo določali cene tvojim pridelkom. Zborovanje se je vršilo pri ^vestmi ns terski katedrali skozi 14 dni in sam Bevin, zunanji minister, je hotel spregovoriti uvodno besedo, kjer jo kmetovalce bodril k udružeaju vseh kmetskih zvez celega sveta, ki pa morajo biti neodvisne od svojih državnih vlad. Delo posvetovanj se je vršilo po komisijah. Te so bile: Komisija za prehrano. Pečala se je s stanjem razpoložljivih živil na svetu in tehničnim napredkom glede stanovanja, zdravstva in življenjske ravni kmetovalcev. — Komisija za pridelke je razpravljala o kakovosti in količini vseh važnejših kmetskih pridelkov, o njih pomanjkanju, ozir. preobilici in o njih porazdelitvi po svetu. — Komisiji za cene- je bilo poverjeno, naj pretresa za kmeta najvažnojše vprašanje, da bodo po vsem svetu kmetijski pridelki i-nteli ceno, ki bo kmetu omogočala živeti človeka dostojno življenje in si še kaj prihraniti. — Komisija za zadružništvo se je pečala s kmetskimi zadrugami in z namendm, ki naj ga te zadruge imajo in dosegajo. — Komisija za pripravo statuta (pravilnika) te zveze je bila najži-vahnejša, ker je šlo za pravilnik, ki bo povezal vse Kmetske zveze sveta ne glede na narodnost, rasno pripadnost ali versko prepričanje; vezalo jih bo le dejstvo, da so pridelo- be z Italijo, Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo in Finsko so 4 »Veliki« srečno dokončali, in zdaj imajo njih l.amestniki še nalogo, da besedilo u-redijo in sestavijo. Podpisovanju pogodb pa ne bo pred februarjem 1947. Zolaj se »Veliki« pečajo z načrti za mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Določili bodo še v New Yorku nekak dnevni red za bodo-čo mirovno konferenco, ki se bo začela 10. marca 1947 v Moskvi. Tja je Molotov povabil svoje kolege in tudi obljubil, da bodo časnikarji vseh Iržav imeli tam enake pravic-in ugodnosti, kakor so jih uživali pri mirovnih pogajanjih v Parizu. Moskva bo torej enkrat brez cenzure nad časniškimi poročili. Ali bo te res šlo? V koliki meri? Kdor bo živel, bo tudi o tem kaj slišal. »Veliki« si bodo izbrali za ta podajanja z nemškimi deželami zu svoje namestnike nove strokovnjake, ki naj vse potrebno pripravijo, da bo šla konferenca v Moskvi bolj gladko izpod rok, kot je šla konferenca v Parizu. Politični odbor ZN je sprejel belgijski predlog, naj bi države članice odpoklicale iz Španije svoje poslanike, a je odklonil predlog, naj bi prekinile popolnoma tudi diplomatske odnošaje. Ostali bodo torej y Španiji še odpravniki poslov razidi, držav. UNRRA bo z 31. 12. 46 zaključila v Evropi s svojim podpornim delovanjem. Kdo bo zanaprej lačne na-sičeval in nage oblačil, se še niso mogli zediniti pri ZN. Anglija in Amerika pravita, da ne pristopita več v nobeno mednarodno pomožno oružbo, podpirali pa bosta po možnosti tiste države, ki se bodo za pomoč oglasile s prošnjo pri njiju. Norveški delegat pri gospodarskem svetu ZN je zato stavil predlog, naj bi vsi delavci celega sveta darovali zaslužek enega dne v letu za sklad v pomoč potrebnega človeštva. Zračunali so, da bi se na ta način zbrala lopa vsota 750 milijonov dolarjev. Stric iz Amerike ne mara voč podpirati nečakov, o katerih ve, da so mu nehvaležni, in sumi, da celo darove zlorabljajo proti njemu. SIONISTIČNI (judovski) kongres se je začel 9. 12. v Bazlu v Švici. Teroristi v Palestini so sklenili prekiniti vse napade na Angleže, dokler bo trajalo to zasedanje. Na kongresu bodo dali pregled judovskega stanja v svetu in teženj tega naroda po svoji lastni državi v Pa lestini. — Na prvi seji so povedali, da jo bilo tekom pretekle vojne v Evropi pomorjenih 6 milijonov Judov. V njih spornin so imeli zborovalci žalno slovesnost. Da je bilo toliko Judov preganjanih, je verjetno; da jih je bilo toliko pomorjenih, se zdi res zelo veliko, kajti vseh Judov je na svetu 16 milijonov. V ITALIJI so 10. decembra za ldjučili podpisovanje posojila za obnovo. Zlasti zadnje dni je bil pri bankah velik naval V RIMU se stranke še sedaj niso mogle pogoditi, kako naj bo sestavljen občinski svet na Kapitolu. V GENOVI je bil za župana izvoljen komunist odvetnik Giovanni Tarollo — v Berlinu pa je postal župan socialni demokrat dr. Os-lrowski. Čim dalje od komunizma, tem več vneme zanj! V AMERIKI je dal Lewis, načelnik rudarjev, ukaz, naj precno-gokopi začno zopet z delom. Po 17 dneh stavke so se Amerikanci oddahnili, ker so rešene velike skrbi valci živil, ki zalagajo svet, a skrbe obenem za svoj gospodarski obstoj in napredek. V letu 1947 bo spet zborovanje »Mednarodno zveze kmetovalcev,« ki jo bodo do tedaj vodili delegati iz Anglije* Nizozemske, Kanade in 'rancijti. Za pristop se pridno oglašajo Kmetske zveze vseh držav, ki so ohranile neodvisnost od svojih domačih vlad. (Iz lista Temps prčsen') jeklarne, železnice mestne uprave itd. — Pa tudi v Evropi je jenjala zaskrbljenost, da ne bi več ladje dovažale tako potrebnih živil in goriva iz ZDA. EGIPT. Odstopil je celoten ministrski svet, ki mu je načeloval Sid-ky paša- Novo ministrstvo jo sestavil načelnik saadistov Nokrashy paša. Angleška vojska postopoma za-i.ušča glavna egiptovska mesta. V GRSK1 MACEDONIJI vlada i opolna anarhija. Partizani napadajo vlake in ropajo civilne potnike, pobijajo orožnike, terorizirajo civiliste. Grčija se je pritožila na Varnostni svet ZN zaradi delovauga MOF (Macedonska osvobodilna lionta). V PERZIJI so odpovedali volitve, dokler vladne čete ne zasedejo Aserbejdžana, ki pa se tej zasedbi upira, češ da je avtonomna provinca. JUGOSLAVIJA. Italijanski zunanji minister Nenni je poročal r ministrskem svetu v Rimu, da je jugoslovanska delegacija v Neir Yorka predlagala italiijanski delegaciji, naj bi se v naših krajih zamenjali med seboj Slovenci, ki Di imeli še ostati v Italiji, in Italijani, ki bi jih francoska črta pustila, še v Jugoslaviji. Toda. Nenni je to zamenjavo in preselitev odklonil. • NARODNA SKUPŠČINA v BEO-GBADU je- 5. decembra obravnavala predlog, po katerem naj bi bilo 42 vrst privatnih (zasebnih) podjetij pc državljenih. Posestniki podjetij 1 odo dobili primerno odškodnino v obliki državnih »papirjev«. Tako bo sčasoma v Jugoslaviji onemogočena vsaka zasebna iniciativa _ia trgovskem in obrtnem sektorju. Za v s. e bo skrbela, vse nadzorovala, vodila država — Kršč-iu-.ka sociologija uči, da to ni zdrava pot gospodarskega razvoja; lo velika podjetja splošne državne važnosti (rn-dekopi, elektrarne, težka industrija, prevozne družbe i t. d.) naj bi se podržavila, manjša podjetja pa naj bi bila prepuščena zasebni iniciativi, sicer tla bo državni stroj uničU ves srednji stan — in produktivnost sploh, kar bo v škodo države in državljanov. To bo izkušnja naučila tudi Jugoslavijo. S to odredbo seveda ,-iiso prizadeti le katoličani, ampak v prvi vrsti tako zvani liberalni krogi, ki so imel’ največ kapitala in so prej tako simpatizirali s k< munisti, ker so le-ti po njihovem okusu trobili v »antiklerikalni« rog. V NUERNBERGU se jo začela ‘■odna obravnava proti 23 nemškim v o ravnikom in znanstvenikom, ki so nad interniranci delali svoje znanstvene poskuse, koliko odpor ne sile je v človeškem telesu proti mrazu, vročini, strupenim plinom :n vbrizgavanjem i. t d. ter so s temi poskusi provzročili smrt številnih ubogih ljudi. Med obtoženci je tudi 38 letna doktorica Herta O-berhauser, ki je posebno divjala v taborišču za zaprte ženske v Ra-vensbrucku. NEMČIJA. V sovjetskem področju Nemčije je za letošnji Božič iropovedana stara božična pesem »Tiha noč, sveta noč«, pri miklav-ževanju v pasu B pa je bil prepovedan po nekaterih krajih nastop angelov. To je značilno za novo miselnost gospodarjev, ki so doslej vedno trdili, da niso proti veri. Ne radi socialnih reform in niti radi podržavljenja cerkvenih posestev, ampak zaradi očitne borbe proti veri in nravnosti ne moremo priti skupaj s temi reformatorji. BRODOLOMCI. Blizu otoka Rodi se je v neki nevib.u razbila ladja, na kateri so se vozili proti Palestini tajni judovski izseljenci iz Evrope. Kakih 800 potnikov se je rešilo na neki zapuščen, skalnat oto-čič v Sredozemskem morju. Zgubili so ob brodolomu vse in si rešili le golo življenje. Zdaj jim zrakoplovi spuščajo s padali najnujnejšo hrano, obleko in odeje, dokler ne bo dospel do otoka kale večji parnik, ki jim bo prinesel večjo pomoč. Na potu tja so tudi že zdravniki in bolniške strežnice, ker so ti ljudje od mraza ir gladu popolnoma izčrpani. KAJ HOCEJ Odhajajo v misijone Januarja meseca Letos je odšel iz Rima na Kitajsko slovenski lazarist Janez Kopač, še ta mesec odide v Belgijski Kongo v Afriki neki drug lazarist-misijonski brat; tema dvema jih bo potem sledilo še več. Pred meseci je vstopilo v samostan več mladih slovenskih deklet v cvetu let, istočasno en duhovnik, pred kratkim več krepkih fantov, bivših branilcev doma in vere, — vsi z namenom, da kot rt dovnioe ali redovniki odidejo kasneje (in morda nekateri že prav kmalu) v misijone. In aedem slovenskih sester je že na potu proti misijonskemu cilju, štiri ostale čakajo, da se ponudi prilika in gredo za njimi. Zanimivo m za mnoge nezaslišano je pa to: celo nekaj laičnih izobražencev se resno pripravlja na odhod proti Kitajski in Indiji. Radi bi jih navedli vsaj z označbo poklica, pa so bojimo, da ne bi koga izdali... Izdali? Ali s tem kaj zagrešijo, če misbjo iti v misijone? Česa sc pa boje, da tako skrivajo svoje idealne namene? Ljudje očitajo... Da — po mnenju mnogih so zagrešili, ko so se za misijone odločili, in zato se boje očitkov In ti, ki očitajo, so tudi katoličani, tako zva-ni dobri, zavedni katoličani. Seveda ne kar vsi. Pač pa mnogi tisti, ki ne vedo, za kaj prav za prav gre Pri misijonskem delu. »V mieijonstvu gre za to, da se lešujejo poganske duše. Dobro. Reševanje duš je velika, lepa, potrebna stvar. Toda ali je treba danes hoditi ubogim Sloveucem reševat duše tako daleč, ko jih imamo v Evropi, da, v svoji lastni domovini, v vsakdanjem življenjskem okolju toliko za reševati? Zato moraš najprej njim izkazati ljubezen in jih rešiti, potem šele oddaljenim poganom. Ostani torej doma, tu te potrebujemo, tu boš lahko toliko dobrega storil, mnogo več duš rešil, kot pa v misijonih.« Tako modrujejo in svetujejo ljudje ubogemu mlademu človeku, u-t merjenemu v misijone. In če si p 1 ai-di mož ali dekle nista čisto na jasnem in na trdnem, kaj prav za prav gresta iskat in delat na misijonsko polje, je zelo verjetno, da se bosta premislila, zlasti ob sedanjih težavah pri dosegi misij, poklica, ter ostala doma. Ljudje bodo zado-• voljni. A kaj bo Bog rekel in kaj bo s Cerkvijo, tega ne pomislijo... Bog se bo razsrdil nad sodobnim katoliškim rodom, ker ne izpolnjuje njegove volje. Cerkev pa bo zamudila ugodni čas in druge sile jo fcodo prehitele pri osvajanju sveta, To boš razumel bolje, če boš razumel, kaj licčejo misijoni, kaj je njih svojski cilj' Kaj hočejo v misijonih? Svojski cilj misijonov ni reševanje duš, ampak zasaditev in utrditev Cerkvi tam, kjer je še ni. Bog je ustvaril vso človeštvo, da bi mu ljudje kot božji otroci služili in se večno v Njem osrečili. A človek je z izvirnim grehom ta svoj vzvišeni c:'lj zapravil. Toda »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega Edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imol večno življenje.« In Sinovo božje Srce je »ljudi tako ljubilo, da je zanje svojo kri do zadnje kapljice prelilo.« Iz Kristusove srčne Krvi se je na križu rodila Cerkev, ki jo je Kristus ustanovil zato, da bi vsem ljudem oznanila blagovest o njegovem odrešenju in vsem ponesla tudi sadove tega odrešenja. Če pa hoče Cerkev to svoje poslanstvo izpolnjevati, je jasno, da se mora najprej in čimprej (saj imajo vsi narodi enako pravico do nje, ker jo jo Kristus istočasno za vse enako ustvaril) v vsakem narodu pojaviti Kot verska družba in v njem zaživeti, tako da mu postane domača in tako močna, da bo mogla živeti v njem in izpolnjevati v njem svoje poslanstvo kljub raznim viharjem v tisočletjih vseh dni do . konca sveta.. Dovršitev misijonskega dela In to je misijonsko delo, njega namen in svojski cilj, to hočejo misijoni; upostaviti in zakoreniniti 0 MISIJONI Cerkev vsepovsod. Ta cilj misijon-.■ iva je lahko dosežen in misijonsko delo končano, kakor hitro je Cerkev po vsem svetu dovolj zakoreninjena, čeprav je še večina ljudi nekr-ščena, poganska. Primer: Kitajska ima 500 milijonov prebivalcev. Misijonsko delo je lahko tam končano, čeprav je, recimo, samo 100 milijonov Kitajcev katoličanov, vsi ostali pa še pogani, seveda če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, potrebni za dosego cilja misijonskega dela. Ni pa še končano delo spreobračanja poganov, reševanja duš. A vseh preostalih 400 milijonov in vedno na novo se porajajoča življenja bo spreobračala naprej in vse dni do kcnca sveta ustanovljena in zasi 'rana Cerkev, kar pa ne bo več misijonsko delo Cerkve, ampak nje dušnopastirsko delo. Zgoraj smo omenili, da morajo biti seveda izpolnjeni tudi še drugi pogoji, ne samo spreobrnitev gotovega odstotka prebivalcev. Kateri so ti pogoji? Da je misijonsko delo v kaki deželi, v kakem narodu zaključeno, Je treba: 1. Cerkev mora biti zemljepisno povsod razširjena, to se pravi: cerkvene občine, župnije in škofije morajo biti enakomerno po vsej deželi porazdeljene, tako da je vsem prebivalcem dana možnost, spoznati Cerkev in se je okleniti. 2. Cerkev mora prodreti v notranje življenje naroda, pronikniti z resnicami razodetja in katoliškimi načeli v vse zasebno, družinsko in javno življenje, v gospodarstvo, socialno in kulturno dejstvovauje katoličanov, v njih navade in običaje. 3. Cerkev mora biti samostojnega življenja in dela zmožna, tako da ne bo pri izpolnjevanju svojega poslanstva bistveno odvisna od dingih katoliških dežel. To se pravi: poleg zadostnega števila domačih vernikov mora biti tudi dovolj domače duhovščine, domačih redovnikov in redovnic, domačih škofov, in tudi vse tiste cerkvene organizacije in akcije morajo biti uvedene, ki so potrebne za izpolnjevanje poslanstva Cerkve v tistem narodu in tistem času. Če so torej izpolnjeni vsi ti pogoji, je misijonsko delo v deželi zaključeno. Edino pravo pojmovanje Ali je pa to pojmovanje misijon-stva pravo? Je. Kajti tako je gledal na mis. delo Cerkve že Kristus in po njem apostoli. Kristus je a-postolom naročil, naj gredo po vsem svetu takoj, ne šele potem, ko bo izvoljeno ljudstvo že vse spreobrnjeno. Med Judi v Palestini je bila Cerkev po Binkoštih že dovolj zakoreninjena, vsi so se jo lahko oklenili, če so le hoteli; zato je bil čas iti naprej širit Cerkev. In tako vidimo n. pr. apostola Pavla v značilno misijonskem delu vse življenje. Ko je kje ustanovil ‘ cvetočo cerkveno občino ali v celi pokrajini zasidral Cerkev, nikakor ni tam ostal, ampak je postavil domače duhovnike in škofe (Tita, Timoteja), sam pa jo šel naprej misijona-rit. In tako jo delala Cerkev vsa stoletja svoje zgodovine. Tako se o misijonskem delu izr i-ža tudi sv. Tomaž Akvinskš, ko o-značuje misijonstvo kot »oznanjevanje evangelija po vsem svetu s polnim učinkom, tako namreč, da se v vsakem narodu zakorenini Cerkev.« In Pij XI. pravi v mis. okrožnici »Rerum Ecclesiae«; »Kaj nameravajo misijoni drugega kot to, da se sveta Kristusova Cerkev v neizmernih pokrajinah ustanavlja in utrjuje.« In Pij XII.: »Cilj misijonskih delavcev je, doseči, da se bodo meje božjega kraljestva krile z mejami sveta.. Veliki smoter misijonov je, upostaviti Cerkev v novih deželah... Misijonstvo vneto stremi za tem visokim smotrom, a se umakne, ko je dosežen.« (Nagovor 24. 6. 1944). Odgovori na ugovore Kdor torej mlademu človeku, ki hoče v misijone, ugovarja, češ, kaj boš hodil v misijone, saj lahko tu isto še bolj uspešno delaš, ne ve, kaj je misijonstvo in njegov ugovor prav nič ne drži. Tega, kar gre .isijonar delat v misijone, tukaj no moro delati nihče. On gre ustu-navljt in utrjevat Cerkev tja, kjer še ni. Cerkev pa tu že je in vsak, ki ima količkaj dobre volje, se lahko po njej zveliča. Naši rojaki že imajo Cerkev, pogani jo še nimajo. To, kar mi in naši že imamo, to misijonar prinaša onim, lu tega še nimajo: Cerkev Kristusovo. In če kdaj, je danes to delo za razširjenje in zasidranje Cerkve po vsem svetu važno. To pa predvsem iz treh razlogov; Danes se mnoge sile bore za o-vojitev sveta zase. Zlasti brezbožne-ži (komunisti) hite z mrzlično naglico s svojo propagando. Zadnji čas je, da tudi katoličani pohitimo, sicer nas utegnejo drugi prehiteti. Danes je v skoro vseh deželah misijonsko delo možno. 'Vprašanjje pa je, kako dolgo bo katoličanom ta možnost dana. V deželah, ki bodo zašle pod komunistični vpliv, bo ta možnost prenehala čez noč — kdo le, za kako dolgo dobo. Danes se mora Cerkev in katolicizem boriti proti zmotam in zablodam istočasno vsepovsod, tudi v misijonskem svetu. Kaj namreč pomaga tudi če v mali, vedno manj pomembni in vedno bolj degenerirani Evropi utrdimo Kristusovi kraljestvo, če se bo pa kraljestvo leme zasidralo vse okrog nas, zlasti v veliki Aziji, kjer je samo Kitajcev več kot šteje vsa Evropa prebivalcev! Zlo, ki bi se tam utrdile, bi zlahka strlo še tako prenovljeno krščansko Evropo in poteptalo njene svetinje v prah morda za tisočletja. Razumemo torej, kaj prav za prav hočejo misijoni in kako vztrajno in odločno in prizadevno morajo misijoni to še posebno danes hoteti. Misijoni — to so najvažnejša zadeva Cerkve. In Cerkev smo mi, katoličani. Zato morajo biti misijoni najvažnejša katoliška zadeva. L. L. C. M. Nacionalizacija in socializacija podjetij Po tej vojni prihajajo na površje novi ekonomski in socialni sistemi. So vedno izraz mnenja gotovih po-kretov in političnih strank, ki s o si pridobile vpliv med ljudstvom. Tako je po sedanji svetovni vojni prišla do izraza tako zvana nacionalizacija ali socializacija za življenje najvažnejših industrijskih podjetij, kot izraz dolgoletne težnje marksističnih strank in pokretov. V glavnem moremo deliti izvaja-ije socializacije v dve vrsti; skrajno radikalno in zmerno. Dežole pod sovjetskim političnim vplivom, uvajajo skrajno radikalni sistem. Vsa glavna industrijska podjetja so podržavljena in so postala izključna last države brez kakršnekoli odškodnine lastniku. Upravo podjetja prevzamejo državni uradniki in ga vodijo s pomočjo funkcionarjev komunističnih sindikatov. Zapadne dežele z laburistično Anglijo na čelu spadajo v okvir zmer- SVETOGORSKI M •' ~ --- ■ ■■= Spomini = Več kot 40 let je že preteklo v mesecu avgustu, ko sem sam romal pc tistih naj višjih stopnicah v naši deželi, s Slapa na Špehovo brdo. Večja družba je šla čez Kobilico. Suiti bi se morali v Cepovanu. Jaz siromak sem bil tako »zad«, da sem iskal in čakal — romarje — v cerkvi. Na nedeljo popoldne je bila odprta in prazna. Gospod Jezus je seveda bil, romarjev in domačinov ne. Ko sem se naveličal čakati, sem šel naprej skozi vas. Pri Kofolu so bili glasni. Poškilil sem skozi okno in ugledal romarje pri litrih. Prazna cerkev in polna gostilna — L in 2. kotišče za sedanji izem. V Puštalih so doli pod cesto kričali in drva nakladali. Tretje koti šče za sedanji izem: delo o Gospodovih dnevih! Angelovo češčenje sem molil pod Fovškim Kalom že na grgarski zvon. V Grgarju so pa imeli »veliki ples«, čeprav ne še tako divjega kakor so današnji, vendar že 4. koe t.šče za sedanji izem. no socializacije. Po zmagi angleških laburistov leta 1945. so ti pristopili k izvajanju programa: socializacija življenjsko vežne industrije. Kljub odločnemu nasprotovanju konservativcev in liberalcev se je laburistom posrečilo, da so socializirali narodno banko, rudnike in precej važnih pojetij. Proti primerni odškodnini lastnikom so podjetja postala državna last in pod državnim vodstvom. Kmalu so so pokazale posledice. Začela je padati produkcija vsled pomanjkanja iniciativnosti vodstva. Vsled tega tudi možnosti za zvišanje plač. Vendar so se Angleži o pravem času zdramili. Eden izmed voditeljev levega krila sindikatov Trade Union Jack Tanner je izdelal načrt za socializacijo. Podjetja naj pridejo v državno last, ostanejo pa pod vodstvom bivših lastnikov. Ti podjetja vodijo s pomočjo od delavstva izvoljenih predstavnikov. Na koncu leta se dobiček deli med delavce, bivšega lastnika kot upravitelja in državo. Vlada je predlog osvojila. S tem sistemom so dosegli znatne uspehe. Uvedli ga bodo tudi pri rudnikih, kjer je državno vod-sivo znatno zavrlo produkcijo. Francija, ki se zvija pod vplivom komunistično partije, je še v počet l ih izvajanja socializacije. Dosedaj socializirana podjetja so prešla v državno last. Bivši lastniki prejme jo primerno odškodnino. Glavnih industrijskih podjetij se še niso do-* taknili. Ostalo zapadne države, Belgija in Holandska, izvajajo najbolj zmeren način. V poštev pridejo rudniki, železnice, električne naprave in tele- 1 c iiski promet, v kolikor že dosedaj ni bil v državnih rokah. Italija še danes čaka ter bo pod-\zela smer, katero ji bodo začrtale ob bodočih volitvah najmočnejšo stranke in anglo-ameriški kapital. Zapadne poloble »moda« socializacije ni zajela. Ta svet izraža željo in voljo ostati zvest svobodni t-ivciativi in privatni lastnina Kot vzor teh dežel so USA s svojim 110-vovolontarističnim gospodarskim sistemom. Papež Pij XII. pravi, da ima država dolžnost posegati na gospodarsko področje, da zaščiti gospodarsko šibke in dobrobit skupnosti. Vsled tega je tudi upravičena, da življenjsko važna podjetja vzame pod svoje vodstvo. V pismu pred sodniku fracoskega katoliškega socialnega tedna pa Pij XII. tudi pravi, da če je mogoče, naj se raje uvaja korporativni sistem, kakor socializacija, ker korporativizem bolj ustreza upravičenim težnjam delavcev in za dosego socialnega miru. Iz gornjega je razvidno, da končna odločitev še ni padla. Svet se zvija v posledicah vojne in išče izhoda. Obenem pa kliče katoličane na. delo za praktično uresničenje katoliške socialne misli. Škofija je težko preskrbovala Sv. goro s spovedniki. Navadno je poslala gor take, ki niso bili za pastirsko službo. Skušnje so imeli veliko, telesnih moči pa manj. Jaz sem poznal samo. štiri. O g. Lebanu sem že pisal. — O g. Lileku vem samo to, da je bil Belokranjec, iz Črnomlja doma. Zdel se mi je prijazen. — Ko si je g. Bratina Alojzij, rojen 3. oktobra 1860 na Ustju, v Šempolaju roko obstrelil, je prišel na Sv. goro. Sv. stolica mu je dala veliki spregled, da je smel vendar maševati. Kako je to delal, ne vem. Videl sem ga, da je nosil na obstreljeni roki rokavico. Bil je velik in širok. Velik original je bil g. Joahim Jereb. Po rojstvu Cerki jan (rojen 22. 8. 1841, ordiniran 19. 9. 1868), po \eselju do dela vrtnar, po vedenju čudak. Mislim, da je služil poleg drugega v Jagerščih. V Orehku vem, da jo bil. Tu je zasadil leho špargljev ali belušev, ki so bili sicer zelenuši, ampak okusni. G. A-velin jih je dal na mizo o shodu sv. Ubalda. Kot začasni upokojenec je g. Joahim prišel na Sv. goro. Rad je molil. Romarji tistih časov so vsi po- DELAVCI VODILNI STAN Predvidenje Velikemu Leonu XIII., ki se je z ( krožnico »Rerum novarum« tako odločno zavzel za njih pravice, so so šli delavci v Vatikan zahvalit za naklonjenost in pozornost. Papež je delavce sprejel v avdienco s posebno gesto. Dal je v Vatikanu odpreti »bronasta vrata« (Porta di brona©)', ki so bila v oni dobi zaradi spora, med italijansko vlado in fv. stolico zaprta in zastražena. Delavci, vstopivši v Vatikan pri bronastih vratih, so šli po »kraljevskem stopnišču (Scala regia) v eno izmed dvoran, kjer jih je sv. oče imel sprejeti. S to gesto je sv. oče prelomil starodavno navade. Tako so nekoč prihajali v Vatikan samo vladarji, kadar jih je papež sprejemal v slovesnih avdioneah. Tedaj pa so bili v Vatikanu delavci sprejeti kot vladarji. Leon XIII. je predvideval, da ne bo več dolgo, ko bodo imeli delavci vodilno vlogo v človeški družbi. In ni se motil. Vodilni stan Za iilemstvom in duhovščino v uednjem veku in za meščanstvom v dobi kapitalizma so v našem času vodilna mesta v človeški družbi zavzeli delavci. Delavci so tako postali vodilni stan. Delavske stranko vladajo danes večinoma po vseh deželah. Delavci so na tem, da erganizirijo novo človeško družbo. V rokah delavcev je danes njena usoda. Prebivalstvo zemlje je zelo na-rastlo, življenje se je industrijah-ziralo .n to ima za posledico porast delavskega stanu. Delavski stan je danes za kmetskim najmočnejši po številu — je pa predvsem najbolj organizirani stan. Delavci dalje s svojim delom množo narodno bogastvo in ustvarjajo dobrine, ki služijo vsem. Zato delavstvu po vsej pravici pritiče v družbi vodilna vloga. Samo kmetje '•i mogli tekmovati z njimi, ako bi Lili tako organizirani. — Naj mislijo na to naši kmetje, ki imajo tudi važne skupne koristi, ki jih je treba braniti pred sleherno krivico od zunaj. Za kaj gre? Zunanja organizacija človeške družbe jo podvržena neprestanim spremembam^ Francozi so imeli pod kraljem Ludovikom XIV. abso-iutno monarhijo, danes imajo republiko, ki pa jo vedno popravljajo. Podobno tudi drugi narodi. V organizaciji človeške dražbe torej ne gre toliko za njeno obliko, gre- marveč za njeno dušo. Tako uči papež Pij XII. Duša gradi in organizira človeško, telo da ji služi kot pripravno orodj# v njenem delovanju. Duša (Nadaljevanje na i. stran) znali g. Joahmia. Ko so ga prvi krat slišali, kako je šaril, so se ustrašili; pozneje so se ga navadili, če so Klečali pri spovednici, ko ga je prijelo, da je začel poditi hudiča, so kar počakali, da ga je spodil. Saj so vedeli, da jim bo potem povedal kaj posebno lepega o nebeški Materi. Tisti privid ga je časih prijel tu di pri oltarju, zopet ne za dolgo. Malo je pogodel, časih še z nogo ne Koliko brcnil, pa je bilo končano. Potem je toliko bolj zbrano maše val. G. Joahim je bil bolan, da se mu je časih zdelo, da vidi hudiča. In še takrat ga je podil. Kaj pa tisi j in tiste, ki ga dandanes v sobi nosijo, marsikateri najbrže ne samo enega, pa jih ne odganjajo, ampak jim zvesto služijo! Ko je g. Jereb moral s Svete gore, si jo izbral briško Marijino svetišče na Vrhovi ju. Ker je pri farov-?u vrt premajhen, je vrtnaril še ua njivi. V cerkvi je krtačil zaprašene Brice. Vojna ga je vlekla v CorcLe-nons pri Pordenonu. Ko se je fronta preložila na Piave, se jo »patriarh« vrnil na Bognelišče blizu Vrhovi ja. Rajnki nadškof ga je fpravil k usmiljenim bratom, kjor jo umrl 22. febr. 1922. (Nadaljemrnje) ( 'Stran 4. SLOVtNSKl PUiMOREC mora graditi tudi belo človeške družbe. In kaj je duša družbe? Ta so ideje, ki družbo grade in organiziraj j. Zdrave ideje grade zdravo družbo, kakor zmotne ideje grade bolna družbo. Rek »zdrava duša v zdra vem telesu« no velja samo za fizično človeško telo, velja marveč tudi za moralno telo človeške družbe. Domače Naši dijaki so se poklonili Brezmadežni Na praznik 8. dec. so slov. srednješolski dijaki in dijakinje počastili Brezmadežno. Zjutraj so imeli šolsko mašo s skupnim sv. obhajilom pri Sv. Ivanu. Prišlo ;ih jo lepo število. Pri maši je posebno u-gajala zborna molitev iz knjižice >:Sv, maša«, ki je pravkar izšla v Gorici. O poli enajstih je bila akademija dvorani zavoda Notre Dame, ki so jo čč. sestre blagohotno dale na uporabo, kar naj jim M. B. obilno povrne. Akademija jo bila lepo pripravljena. Uvodna beseda, zborne recitacije, dve klavirski točki, prizor o Fokasu, krščanskem vrtnarju, zlasti še telovadni prizor ob sprem-ljevanju pemi »Zgodnja Danica«, vt e je bilo zelo primerno in je žel j odobravanje od strani številnega mladega občinstva. Pa tudi starejši so bili zadovoljni. Domov smo odšli prepričani, da tudi današnja mladina še gori za lope in velike krščansko« ideale, čeprav ne vsa. Pri maši in pri akedemiji smo zaman iskali nekatere dijake in dijakinje. Tem bi radi priklacaii v spomin, da so verski ideali najvzvišenejši in da so drugi ideali brez vere podobni luni, dokler je ne obsije sonce. Smrt uglednega duhovnika v Slov. Benečiji Na praznik Brezmadežne 8. dec. je umrl v bolnišnici v Čedadu vic. g. Evgen Doibolo, župnik v Prosincu blizu Breginja. Dosegel je lepo starost 71 let. Rodil se je v Št. Petru ob Nadži. Pogreb se je vršil 11 dee. v Št. Petru. Pokojnikova želji', da bi j; oči val v Prosniiu, kjer jo služboval 41 let, se ni mogla izpolniti. Pogreb se je vršil iz domače hiše. Rajni bo počival v domačem kraju Pokojnik je bil blaga duša, ponižen duhovnik, vnet dušni pastir in značajen mož, po katerem žalujejo njegovi sobratje in vea Beneška Slovenija. Naj počiva v miru! DOBROVO V nedeljo 1. t. m. popoldan sem se napotil na Dobrovo, ki je prva briška vas, v krt eri so postavili spomenik borcem za svobodo. Vreme je bilo zelo slabo, toda vkljub Naši romarji so prišli na Sv. goro že v popoldanskih urah. Ker je bila že p )Znn jesen, je bilo g’on že pr&v mrzlo m radi oblačnosti tudi ž) mračno. Ti'k oj so se oglasili pri Tinei s prošnjo, da bi jim vendar dobila kak kotiček za čez noč. Urh: »Iviko pa je s patri tu gori? Ali je kak moder spovednik na rezpolago, da se človek lahko z njim prav mirno in temeljito razgovori?« Tinca: »Patri so vsi dobri. Prav zdaj je pri r.as neki p. kapacin, ki »•lo rad sp< veduje in ga vsi zelo hvalijo. Ime mu je p. Jože iz Bite-ža. Doma jo tu blizu in je prišel z h nekoliko dni k nam. Pravkar s-tm ga videla v cerkvi. Najbrž £,a še dobite tam.« Odpravili so se v svetišče in ;:es dobili v prvi klopi kapucina, ki je bil zatopljen V moditev rožnega venca. Na prošnjo je takoj sedel v spo-vtdnieo. Ženski sta se že na poti pripravili na spoved, medtem ko »ta možaka še to in ono govorila, Naloga delavcev Delavci morajo torej kot vodilni slan poznati one ideje, ki grade zdrave človeško družbo, oni morajo novi družbi vdihniti zdravo duša. Brez zdrave duše bo telo nove družbe kmalu pjs-lalo bolno, mrhovina, ki jo bodo razkosale in požrle uje-dv. Kmalu bo vse skupaj velika podrtija. (Nadaljevanje) novice ^ temu se j 3 nabralo vtliko število ljudi k odkritju spomenika in spominski svečanosti na čast padlim junakom. Spomenik ima obHko piramide. Na vrhu so upodobljeni triglavski vrhovi, ob ' straneh pa vzidane ploščo z imeni padlih in umrlih. Vsa čast zavednemu prebivalstvu, ki je nabralo s prostovoljnimi prispevki L 150.000 in izvršilo veliko brezplačnega dela za spomenik. Pri tej slovesnosti sa mi je pa zdelo zelo čucno, da ni povzel besede nihče izmed domačinov, čeprav je med njimi precej brihtnih in tudi izobraženih mož in fantov, ki so ves čas s skrajno požrtvovalnostjo služili naridnim idealom. Govoril je tujee. Povedali so mi, da je s-m nekega jucli in multimilijonarja (če je to velik greli, ga bo sedanja vlada kmalu temeljito umila, op. ur.) iz Maribora. Nastopil jo kot okrožni funkcionar. Povedali ?o mi, da je bila takoj po končani vojni sprožena misel za postavitev tega spomenika. Krajevni odbor za Dobrovo je na predlog predsednika Virgilija Sfiligoja sklenil, da so spomenik postavi s piostovoljnimi prispevki in brezplačnim delom fantov in voznikov. Neki mož je med slovesnostjo potožil: »Naši fantje so 25 let nosili v srcu slovensko trobojnico in si jo prišili na čepice, ko go prijeli za orožje; ob njihovem spominskem ? lavju pa nam vsiljujejo rdeč; zvezde in povrhu še laške trikolore i/ Krmiua« V hiši, ki stoji tik spomenika, je stanoval briški trinog zdravnik D’Ottone. ki je toliko Bricev preganjal in uničil samo zato, ker niso hoteli njegove 'trikolore’. V znamenju te zastave so se prav na Dobrovem vršila najbolj surova preganjanja v Brdih. In domov grede sem moral nekjo videti še napis: »Živel Togliatti!« To so bridka razočaranja. Mislili smo, ia smo se s tako velikimi žrtvami rešili fašizma, pa smo ga lo namenjali s še hujšim »rdečim fašizmom.« Ko boš hodil mimo tega spomenika, se spomni, da so padli fantje žrtvovali vse ZA NARODNO SVOBODO IN NE ZA MEDNARODNO PREVARO IN SUŽNOST! kar onih dveh ni zanimalo. Stopili sta k spovednici in kmalu opravili, tudi Žef je že bil opravil, ko se je Urh še ve-lno mučil s pripravo. Slavica ga je osrčevala: »Nune, ]< hitro, da vam ne zbeži! Nič se ne bojte, je ztlo dober in lepo pomaga.« Urh je poklenil z resnično skesanim srcem in se obtožil vsega, kar ga je težilo. Ob koncu je še vprašal zn svet, kako naj so ved