191 Vremena preroki za prihodnje leto. v Čeravno prerokovanje vremena je spoznana prazna reč , vunder še preroki niso šli rakam žvižgat in tudi ljudi še ne manjka, ki jim verjamejo. Komu pa bojo prerokovanje za prihodnje leto verjeli, ker dva imenitna preroka ravno nasprotno vreme prerokujeta? Poslušajmo ju: Imenitni Knaver, od kteriga imamo stoletno pratiko , prerokuje mesca Prožim ca neizrečen mraz, ki bo mesca Svečana tak, de bo 9. in 10. dan tega mesca veliko živine in ljudi zmerz-nilo; na koncu Suš ca bo še silno veliko snega; v Malim travnu bo zmerzvalo; vVelkim travnu bo gro-melo in zmerzvalo, tako de vinska terta, če že ne bo imela velikiga perja, bo pozebla; v Rožnim cvetu bo pogostama slana; v Malim serpanu velika suša i. t. d. — — z eno besedo, po Knaverjevih besedah bo letina za zjokati. Vse drugaci pa v Graškim listu (Stiria) prerokuje Stajarski vremenski prerok, ki je lani letašnjo letino — kakor pravi — pri piki zadel. Ta prerok takole govori: „Spomlad in poletje prihodnjiga leta 1847 bosta gorka kakor letaš (1846), in vsi sadeži bojo zopet tako zgodni, kot to leto; na Stajarskim painvvsih tistih deželah, kjer so tergatev na koncu Kimovca ali koj v začetku Kozoperska imeli in pa pšenico mesca 192 Maliga serpana želi, bo pa vse še poprej zgodno, kakor letašnje leto. Reži se bo sploh več pridelalo, kot pšenice in vina: tako kažejo moje naznaniti j a. Tudi bojo nekteri sadeži po dvakrat sad nastavili, ki pa ne bo mogel popolnama dozoriti. V bolj senčnatih krajih bo rež pozneje dozorela, kot pšenica. V bolj južnih krajih bo v spomladi rast nekoliko zaostala." Tako bahajc prerokuje Štajarski prerok. Kdo pa med tema prerokama bo pravo zadel? Znabiti de nobeden. Vse znamnja so goljufne; vetercek popiha in ko bi trenil, se spreoberne vreme, kteriga še za en dan ne znamo prerokovati. Ce se pa primeri, de je kak prerok vunder vreme zadel-—to ni prerokovanje imenovati, temuč zgol primerik, kakor tudi slepa kokoš včasih zerno najde. Pričakujmo od Boga, česar nam je njegova previdnost namenila in ne dajmo se strašiti od hudiga, pa tudi ne zdražiti od veseliga prerokovanja.