Št. 8 (1802) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 23. februarja 1984 Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Metliška „Beti” pet let s Triumphom
150 šivilj bo delalo lezaTriumph
METLIKA — Naslednjih pet let bo 150 Betiijih šivilj, se pravi kar 15 odst. vseh zaposlenih v petih konfekcijskih tozdih Beti, delalo samo za nemško firmo Triumph, največjo proizvajalko ženskega perila na svetu.
Ta nemška firma že dve desetletji sodeluje z jugoslovanskimi tekstilnimi delovnimi organizacijami in dobro pozna tako rekoč vso našo tekstilno industrijo. Pred časom se je odločila za tesnejše in daljše sodelovanje s tremi, poleg Beti še s Tizom iz Zemuna in Slogo iz Zrenjanina. Beti bo tako v naslednjih petih letih delala za Triumph ženske hlačke, spalne srajce in ženske kopalke. "Tfidmph ima zelo natančne in izdelane normative, njegova organizacija dela je vrhunska, prav tako, kakovost izdelkov, spoštovanje rokov, skratka, vse mora biti stoodstotno. Kdor dela za to firmo, mora biti sposoben proizvajati na najvišji kakovostni ravni v Evropi, se pravi tudi na svetu.
In cena? „Trda,” pravijo v Beti, „a korektna, če dosegaš njihove normative, kar pa je, po resnici povedano, zelo težko, veliko je odvisno od organizacije dela.” Posel je sklenjen, največ pa bodo za Triumph delali v tozdu v Mirni peči.
A. B.
Tradicija je obveljala: teden cvička bo
Po poslabšanju v sredini tedna se bo zadrževalo do konca tedna nestalno vreme z občasnimi padavinami.
NOVO MESTO — Na Dolenjskem so dobro opravili jesensko setev, priprave so se začele tudi na spomladansko. Toda pogodbe o odkupu tržnih presežkov pšenice še niso v celoti podpisane, denarja za naložbe v kmetijstvo je manj kot v ostalih regijah, dolgoročnih programov izvoza pa tudi še ni. Dolenjska ima še velike rezerve, zlasti so te očitne v novomeški občini. Zatoke bomo morali na Dolenjskem dogovoriti za enotnejšo kmetijsko politiko, katere naloga naj bi bila tudi, da na naše področje pritegne več denarja iz potrošnih središč.
Tak je najsplošnejši vtis po sestanku med predstavniki dolenjskih kmetijskih zadrug, bančnikov, gospodarske zbornice in predsednikom republiškega komiteja za kmetijstvo Milanom Kneževičem in njegovim namestnikom Stanetom Renčljem. Sicer pa je sestanek minuli petek potekal v znamenju preštevanja hektarjev, govedi in litrov mleka. In prav pri tem se je izkazalo, da so dolenjski kmetijci zastavili načrte precej visoko, vprašanje pa je, če jih bodo izpolnili. Zato morajo do konca tega meseca plane uskladiti, sicer na ravni republike ne bo mogoče uskladiti prehrambne bilance.
POZIDAVA SPET KONEC APRILA
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini v okviru urejanja prostorskega plana sedaj pospešeno pripravljajo kategorizacijo kmetijskih zemljišč. Imenovana je komisija, ki usklajuje dejansko stanje s stanjem na kartah, ki niso ažurne. Na komiteju za družbeni razvoj si prizadevajo, da bi bilo že konec aprila oz. v začetku maja mogoče nadaljevati z urbanizacijo, vendar je to odvisno tudi od dela Dolenjskega projektivnega biroja in Urbanističnega inštituta SRS, ki pripravljata socialno-ekonom-ski del prostorskega družbenega plana.
VEČJI HLEV . NA LOKVAH
LOKVE PRI ČRNOMLJU,— Danes bodo odprli v Lokvah pri Črnomlju adaptirani in razširjeni hlev črnomaljske kmetijske zadruge, v katerem je prostora za 280 pitancev, torej za 40 več kot v starem. V kmetijski zadrugi so se odločili za razširitev in obnovitev hleva, kije veljala 12 milijonov dinarjev, predvsem zaradi tega, ker bodo odslej na melioriranih zemljiščih posestva na Lokvah pridelali več krme, ter zato, kerdosedanji način pitanja navezi ni omogočal večjega prirasta. V novem hlevu se bo govedo gibalo prosto v boksih.
Lanska setev je potekala po načrtih. V novomeški občini so posejali s pšenico 620 hektarov v zasebnem sektorju, in 240 hektarjev v družbenem. Podobno je bilo tudi v drugih dolenjskih občinah, črnomaljski, metliški in trebanjski. Povsod pa se zatika pri
Premalo lesa za Inles
Tudi v ITPP težave z repromaterialom — Občina ne more zagotoviti surovin — Povezati se vreproverige
RIBNICA — „Če ne dobimo še 5.500 kubikov hlodovine, nam grozi, da bo marca prenehala obratovati najprej žaga, nato pa še Inles,” je v razpravi o resoluciji za letos in stabilizacijskem načrtu poudaril na zadnji seji občinske skupščine Ribnica predstavnik Inlesa in občinske gospodarske zbornice (GZ) Viktor Pogorelc.
Priznal je, da v Inlesu res ni bilo posebnih razprav o obeh občinskih dokumentih, GZ pa je poslala pripombe, in sicer: da je treba zagotoviti domači lesni industriji redno oskrbo z lesom, daje treba zagotoviti izvajanje letnih in desetletnih narčtov sečnje v zasebnem sektorju in da naj bi mehanizirano skladišče lesa v Ribnici res delalo tako, kot je bilo predvideno. Žaga namreč lahko preneha delati, ker gozdarji niso dobavili pogodbenih količin lesa, se pravi namesto 55.500 kubikov le okoli 50,000 kubikov. Zahteval je, naj gozdarstvo izpolni plan, da se bosta Inles in z njim vsa občina izognila katastrofi. Ob koncu je še poudaril: „Več ko imamo papirjev in programov, slabši je položaj v združenem delu!"
Podobno je opozoril v imenu ITPP Zvone Oberstar, in sicer, da se pločevina neprestano draži, da je ni, da jo morajo plačevati pod roko, da vsi dobavitelji zahtevajo devize in da je že skoraj material
podpisovanju pogodb. Res je sicer, da po dosedanji praksi kmetje potem le prodajo vse tržne presežke pšenice, vendar bo potrebno podpisovanju pogodb posvetiti več pozornosti. Le trdno sklenjena pogodba je namreč porok za izpolnjevanje obveznosti kmetov do zadruge, prav tako. pa tudi zadruga lahko izpolni svoje obveznosti pri dobavah reprodukcijskega materiala samo kmetom, kij bodo izpolnili vse obveznosti. Če kmet prekine pogodbo pri pšenici, potem ne bo deležen nobenih premij več. In vse . premije bodo izplačane v obliki gnojil in zaščitnih sredstev.
V vseh zadrugah so se začeli že jeseni pripravljati na spomladansko setev, zato zdaj ni bojazni, da načrtov ne bi izpolnili. Slej ko prej bodo morali zara,di pomanjkanja krmil sejati še več koruze za zrnje in silažo, neposejan pa ne bi smel ostati niti hektar strnišč. V zadrugah pomagajo pri gradnji silosov, intenzivirali bodo pridelavo sena, sejali sojo ipd. Med kmeti ne manjka pripravljenosti za uveljavljanje najsodobnejših agrotehničnih ukrepov, po svoje
(Nadaljevanje na 2. str.)
BOGATEJŠI ZA RAZSTAVO — Med mnogimi pridobitvami, ki sojih ob prazniku dobili prebivalci črnomaljske občine,je bila tudi stalna razstava SNOS, ki jo je v prenovljenem Kulturnem domu odprl Martin Tomc, član predsedstva OO ZZB NOV Črnomelj (na fotografiji). Poleg tega so v črnomaljski občini odprli skladiščne prostore Belsada, nov obrat družbene prehrane rudnika rjavega premoga, obnovljene in razširjene prostore osnovne šole Mirana Jarca ter nove proizvodne prostore SCT tozd Kovinar, v Vinici pa začeli graditi novo Novoteksovo proizvodno dvorano. (Foto: M. Bezek)
Še vedno sposobni reči „ne
19. in 20. februarja pred 40 leti so v Črnomlju na I. zasedanju SNOS postavili temelje naše narodne oblasti in ljudske demokracije
ČRNOMELJ — Tako kot pred štirimi desetletji na prvem zasedanju SNOS je Črnomelj tudi v soboto, (8. februarja, ljubeznivo sprejel nekdanje udeležence, ter predstavnike osemnajstih institucij, ki so pred 40 leti začele delovati v Beli krajini. Slavnostne seje občinske skupščine in izvršnih organov DPO ob črnomaljskem občinskem prazniku, 40. obletnici I. zasedanja SNOS in 10. obletnici pobratenja z Dugo Reso se je udeležila tudi vrsta uglednih družbenopolitičnih delavcev, slavnostni govornik pa je bil Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije.
za štedilnik dražji kot štedilnik, ki je njihov proizvod.
Sledila je zanimiva razprava, ki pa ni mogla spremeniti dejstva, da občinska skupščina surovin pač nima in da seje potrebno povezovati v reproverigah. To je sicer še pred kratkim veljalo za modno in politično parolo, danes pa postaja stvarnost.	j, primc
Ko je orisal razmere, v katerih se je porajal prvi slovenski parlament, ter poudaril njegov pomen za takratni in sedanji čas, je Frane Šetinc dejal: ..Večkrat smo ponovili svoj, v svetu dobro znani zgodovinski ,NE„ kar pomeni, da smo se odločili graditi socializem iz notranje moči naprednih sil naše države. Nekateri mislijo, da Zgodovinskega ,ne, spričo sedanjih gospodarskih in drugih težav ne moremo več ponoviti. Motijo se, kajti
•Na slavnostni seji so podelili tudi plakete črnomaljske občine, ki so jih prejeli Viktor Avbelj, Fedor Gregorič, Valentin Papež, Novo-teksov tozd v Vinici, Ivan Zidar, Anton Dvojmoč in Pankracij Zupanc. Z ubranimi pesmimi so okrog 400 udeležencev 40. obletnice prvega zasedanja SNOS pozdravili pevci Partizanskega pevskega zbora.
tudi zdaj moramo reči ,ne, vsaki drugi poti, ki ni pot socialističnega samoupravljanja, neuvrščenosti in ureditve, ki edina zagotavlja enakopravnost naših narodov in narodnosti. ,Ne, moramo reči vserh, ki bi nam kot nekoč radi diktirali obliko ureditve."
Poudaril je, da se zavedamo nalog, ki so pred nami, saj je to stvarnost,
vitev, da smo .zgoraj’, preveč organizirani, medtem ko je .spodaj’ preveč praznine. Zato se moramo bolj potruditi, da bo SZDL akcijska sila, čedalje bogatejša po množičnosti pobud in bolj intenzivna poboju mnenj. Ljudje terjajo manj deklaracij, pa več sklepov, sposobnih za akcijo in življenje,” je zahteval doslednost Franc Šetinc.
M.BEZEK
Dokončen sklep
Društvo.vinogradnikov Dolenjske je skupaj s prireditvenim odborom uredilo sporne formalnosti, ki so se pojavile pri napovedi te tradicionalne prireditve vinogradnikov Dolenjske. Upravni odbor društva vinogradnikov je 17. februarja sklenil, da bo letošnja prireditev, tako kot prejšnja leta, od 15. do 18. marca v športni dvorani v Novem mestu.
Že ves februar posebne komisije po 11 podružnicah društva ocenjujejo pridelek 1250 članov društva lanske obilne in kakovostne vinske letine. Pri teh ocenah je bilo izbrano okrog 250 vzorcev vina za glavno oceno, ki bo 8. in 9. marca na Srednji kmetijski šoli Grm. Pozitivno ocenjene vzorce vina bodo lahko preizkušali vsi občani, ki se želijo seznaniti z najboljšimi dolenjskimi vini v dneh prireditve v preddverju športne dvorane od 15.do 18. marca.
Prireditev se bo začela v četrtek, 15. marca, ob 16. uri s tradicionalnim sprevodom z godbo skozi Novo mesto.
Letos bodo gostinci točili najboljše cvičke tudi pred hotelom Metropol in na stojnicah na Glavnem trgu. Za zabavo bo v športni dvorani vsak večer skrbela godba izbranih godbenikov. Aktiv kmečkih žena pri kmetijski zadrugi bo v športni dvorani ne samo pokazal, kakšna jedila znajo Dolenjke pripraviti, ampak bodo ta jedila v športni dvorani obiskovalci lahko tudi kupili.
V petek in soboto bodo obiskovalci v športni ^dvorani lahko preizkusili svojo srečo s srečolo-vom.
V petek in soboto (pričetek ob 10. uri) bodo vinogradniki na posebnih zborovanjih razpravljali
io razširitvi trsnega izbora, o uvajanju manj poznanih sort trte na Dolenjsko ter o predpisih o analizi vina, točenju nevstekleničenih vin in o pravilniku o vinu. V nedeljo bo zasedanje skupščine delegatov društva in podelitev odličij za ocenjena vina.
T. D.
IMV zaživela kot sozd
Delavski svet sozda je imenoval organe — Novi kolegijski poslovodni organ ima 8 članov_
Franc Šetinc: „Da se je prvi svobodno izbrani slovenski parlament prvič zbral na zasedanju na osvobojenem ozemlju Bele krajine, je bilo največje priznanje partizanski Beli krajini in njenim prebivalcem.”
pred katero si ne zatiskamo oči. Več mora biti dejanj, v njih, in ne le v besedah, pa tudi več enotnosti.
Predsednik RK SZDL je v svojem govoru omenil poseben pomen Socialistične zveze kot /ronte delovnih ljudi. ki jo je treba razširiti in utrditi spodaj, ne pa predvsem v vrhovih. „Še vedno namreč velja Kardeljeva ugoto-
NOVO MESTO — Januarja so v IMV po reorganizaciji opravili volitve v nove samoupravne organe, na prvi seji delavskega sveta sozd IMV pa so 2. februarja imenovali poslovodne in druge organe. Vršilec dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa sozd je Janez Rošker.
V kolegijskem poslovodnem organu sozda je poleg predsednika še 7 članov: Franci Borsan kot vršilec dolžnosti namestnika predsednika: Ciril Pevec je vršilec dolžnosti podpredsednika, zadolžen za avtomobilsko dejavnost: Marjan Simič vršilec dolžnosti podpredsednika, zadolžen za prikoličarsko dejavnost:	Božo
Kočevar, član, zadolžen ža razvojno dejavnost, Adam Gruenfeld, član, zadolžen za odnose z Renaultom, Jože Skoberne, član, zadolžen za podjetja v
tujini, in Čedo Jakovljevič, član, zadolžen za organizacijo informacijskega sistema.
Kolektivni poslovodni organ sozda ima še 7 strokovnih svetovalcev, medtem ko ima delavski svet sozda, ki ga vodi Emil Lipar, 32 članov.
Na prvi seji delavskega sveta sozda so bili imenovani še vršilci dolžnosti poslovodnih organov in delavci s posebnimi pooblastili.
Tako je Ciril Pevec postal v.d. generalnega direktorja DO Tovarna avtomobilov, njegov v.d. namestnik je Pavle Valentič. Marjan Simičje postal v.d. glavnega direktorja DO Tovarna mobilnih enot Adria, Igor Gruden pa v.d. glavnega direktorja DO Storitve.
R. B.
Slab začetek — dober konec
Dolenjsko gospodarstvo je v rekordnem decembru izvozilo za nad 1,8 milijarde dinarjev — Največji izvoznik slej ko prej IMV Novo mesto
NOVO MESTO — Vrednost lanskoletnega izvoza iz vseh štirih dolenjskih občin seje povečala za 9 odst., pokritje izvoza z uvozom pa je celo malo nad 100 odst. Rezultati so še znatno boljši, znani pa bodo naknadno, ko bodo zbrani podatki tudi o storitvah tekstilcev in gradbenikov.
Z ZNANJEM V KMETIJSTVU — Kar petnajst ekip je sodelovalo na tretjem občinskem tekmovanju mladih o kmetijstvu, ki je bilo v Krmelju. Zmago si je tudi tokrat priborila ekipa Sevničanov (v postavi Janez Jazbec, Mateja Jene in Ivan Kozmus,) ki jc prehodni pokal osvojila v trajno last. Na regijsko tekmovanje pojde poleg njih tudi drugouvrščeno moštvo Tržišča, ki so ga sestavljali Aleš Flajs, Milan Zabukovec in Anica Siteršek. Konferenca mladih v kmetijstvu pri OK SZDL Sevnica je pred tekmovanjem pripravila okroglo mizo o novi pokojninski zakonodaji. V kulturno-zabav nem delu sta sodelovali plesna skupina krmeljske osnovne šole in igralska skupina kmetijskega kombinata. V zabavni točki (luščenje soje) je zmagalo zastopstvo Jutranjke. (Foto: A. Železnik)
Izvoz je blizu slovenskega poprečja, pokritost uvoza z izvozom pa pri Dolenjcih celo ugodnejša; tako kažejo podatki gospodarske zbornice. Kar 81,67 odst. celokupnega izvoza je šlo na kovertibilna tržišča, klirinški izvoz pa je upadel
Zaradi velikega uvoza (23-odstotna rast), ki je šel domala v celoti na račun repromateriala in izjemno malo na račun opreme, se je stopnja pokritosti sicer znižala, še vedno pa ima Dolenjska samo v klasičnem izvozu 340 milijonov dinarjev presežka. Pokritje konvertibilne’ bilanccse je lani izb-
oljšalo, vendar imajo štiri dolenjske občine še vedno nad 1 milijardo dinarjev primanjkljaja v menjavi z državami s trdno valuto. Presežek v znesku 1,5 milijarde dinarjev pa je ugotovljen na klirinškem trgu.
Podatki kažejo, da se je glede izvoznih poslov minulo leto slabo začelo. Najslabši izvozni mesec je bil januar, rekorden pa december, ko je bilo iztrženih nad 1,8 milijarde dinarjev.
Na Dolenjskem so daleč naj večji izvozniki Novomeščani — z največjim deležem IMV. Samo na konvertibilnem tržišču je bilo pro-
danih za več kot 9 milijard dinarjev izdelkov. Črnomaljci so na drugem mestu, tretjepripadaTre-banjcem, Metličani pa so s 171 milijoni dinarjev izvoza na zahodna tržišča zadnji na domači lestvici. Rast izvoza se lani najbolj kaže v novomeški občini, velik padec izvoza pa v Trebnjem, kjer izvoz ni dosegel niti polovice iz leta 1982.
R. BAČER
Na Dolenjskem smo izpolniti setvene načrte, kasnimo pa s pogodbami — Premalo denarja za naložbe in premalo izkoriščene naravne danosti
Pšenica raste, pogodbe kasnijo
Ljubljansko
pismo
Korenine krize
Globlji vzroki naših gospodarskih težav
Sedanjo ekonomsko krizo v svetu so izzvali trije dejavniki. Kot prvega velja omeniti politiko visokih obrestnih mer. ki jo uvejjavljajo ZDA. Visoki proračunski primanjkljaji so povzročili, da so se federalni organi v ZDA pojavljali na trgu finančnega kapitala in s prodajo državnih obveznic zagotavljali likvidna sredstva ter s tem podpirali politiko visokega mednarodnega tečaja dolarja. Politika dragega kapitala pa je neposredno odvračala poslovni svet od investiranja.
Drugi dejavnik krize v svetu je visoka cena nafte in s tem povezane cene drugih energetskih surovin. Cena nafte se je-v letih 1973 — 1980 povečala za več kot desetkrat. Upadanje cene nafte v zadnjem času ne vpliva kaj prida spodbudno na prizadevanja po tehnološkem napredku ter nadomeščanju te energije in surovin z drugimi, kakor tudi ne na varčevanje z nafto. V sedanjih gospodarskih razmerah pa pocenitev nafte vendarle spodbuja gospodarski razvoj v svetu ter tako uvoznikom nafte pomaga iz ekonomskih težav.
Tretji dejavnik krize v svetu pa je velika zadolženost.
Vse več znamenj priča, da je začel gospodarski razvoj v svetu oživljati. Vendar ne gre za trajno oživljanje gospodarstva, saj za to niso izpolnjeni vsi pogoji. Vodilno vlogo pri usmerjanju ekonomskih tokov v svetu imajo nedvomno Združene države Amerike. ZDA bi morale zato soustvarjati čimbolj usklajeno gospodarsko politiko z drugimi razvitimi državami.
— Ni tako hudo, če je uvoženo, veliko huje je, če je zavoženo.
Pri nas doma je treba izhod iz sedanjih gospodarskih težav, ki niso kratkoročne, iskati v uresničevanju dolgoročne politike gospodarske stabilizacije in v opiranju na lastne sile.
Večina razvitih industrijskih držav se je začela že po prvem naftnem šoku prilagajati spremenjenim razmeram ter je upočasnila svojo gospodarsko rast, medtem ko smo v Jugoslaviji še pet do šest let pospeševali gospodarski razvoj. Naglo naraščanje predelovalnih zmogljivosti je terjalo vse več uvoza reprodukcijskega materiala. Investicijska ekspanzija je terjala velik uvoz opreme. Tako smo v letih 1977—1981 uvozili kar za 12 milijard dolarjev opreme s konvertibilnega območja. Investicije in tuja posojila pa niso bila dovolj usmerjena v usposabljanje proizvodnje za izvoz na konvertibilno območje, ampak v veliki meri namenjena proizvodnji za domači trg in s konverzijo tujih posojil v dinarje za pokrivanje domače potrošnje. Nakup sodobne tehnologije, opreme, licenc in s tem tujega znanja je domače' organizacije vezal na uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, hkrati pa jih s pogodbenimi klavzulami omejeval pri izvozu na konvertibilne trge. Tako je bila strategija uvozne substitucije neredko le drugačen izraz prejšnjega, neposrednega uvoza. Povečevanje izvoza na konvertibilno območje v tolikšni meri, da bomo sposobni pokrivati uvoz reprodukcijskega materiala, opreme in odplačevati dolgove, je tako zdaj poglavitni stru! turni problem jugoslovanskega gospodarstva.
VINKO BLATNIK
Zakaj drugim kar dobro gre?
Brez pomoči strokovnjakov se pri Gorjancih ne bodo izkopati iz težav
NAŠAANKETA
NOVO MESTO — Ob težkem položaju podjetja Gorjanci Straža in precej slabih notranjih odnosih je delovna skupina predsedstva občinskega komiteja ZK obelodanila ugotovitve. Predvsem gre za odsotnost znanja in slabo kadrovsko politiko.
Pogoji za poslovanje so bili lani in že v letu 1982 za Gorjance zelo slabi.
Pšenica raste...
(Nadaljevanje s 1. strani)
pa je k temu pomagala tudi organizirana akcija za setev pšenice. Vendar je denarja premalo za vse potrebe, kar seveda ni prav. Dolenjski kmetje namolzejo skoraj 15 milijonov litrov mleka, ki gre dTugam, denarja za intenziviranje kmetijstva pa se nabere malo, zlasti v primerjavi zdrugimi regijami. Da bo potrebnih več naložb za kmetijstvo, govori tudi podatek o 7 tisoč hektarih zaraščene kmetijske zemlje v novomeški občini, ki doslej še ni izkoriščena, prav tako pa ni ustreznih učinkov z 12 tisoč hektarov plodne zemlje, kolikor je je na področju novomeške kmetijske zadruge.
OZdaj pa je nekaj težav tudi pri podpisovanju regijskega samoupravnega sporazuma o pridelovanju mleka in živinoreji. Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka ga še ni podpisala. Kot pa je dejal predstavnik Ljubljanske banke, je ime! izvršni odbor zadržke. Vzrok je neusklajena prehrambna bilanca, neustrezni učinki ob sicer podobnih pogojih, slaba evidenca o tem, kaj je že bilo opravljenega. Na sestanku so sicer sprejeli zadržke bančnikov, malo čudno pa je, ker te težave prihajajo na dan v času, ko bi moralo biti usklajevanje že opravljeno in manjkajo samo še podpisi.
Da so zadržki banke upravičeni, je pokazala tudi obravnava planov. Plani novomeške kmetijske1, zadruge, kakršne so poslali komiteju, so prav gotovo prenapeti, saj ne bo mogoče kar za polovico povečati staleža krav, prav tako bodo težko v črnomaljski občini povečali odkup mleka za skoraj tretjino, itd.
Naloga kmetijstva je, da poveča izvoz. Z našega področja bomo izvažali predvsem meso, krompir, hmelj, velike rezerve pa so tudi pri izvozu gozdnih sadežev. Vendar se bo potrebno na tem področju še dogovoriti, kdo in kje naj bi zbiral gozdne sadeže, saj je konkurenca vse hujša in zadruge kar težko pridejo zraven. Vsekakor je potrebno dodati, da bi imela dovolj nalog tudi agroživilska skupnost, ki je na Dolenjskem že delovala.	jože	SIMČIČ
NEZDRAVA
KONKURENCA
Včasih s prstom preratli kažemo navzven, namesto da hi najprej pometli pred svojimi vrati. Posavski kmetje namreč menijo, da je tudi med kmetijskimi organizacijami združenega dela v regiji nezdrava konkurenca. Če slabega kooperanta prevzame celo znotraj občine drugi TOK (temeljna organizacija kooperantov) z zagotovitvijo drugačnih (beri: boljših!) kreditnih pogojev in cen. gre to gotovo na račun dobrih kooperantov. Za povezovanje oz. sodelovanje v TOK naj ne bi bilo zaprek in občinskih meja, seveda le ob spoštovanju pravil igre...
podjetje pa je tudi v mnogo slabšem položaju, kot je vseh ostalih 11 sorodnih kolektivov v Sloveniji. Ker so preveč verjeli srednjeročnemu planu, ki je predvideval preusmeritev težjega tovora s cest na železnice, niso kupovali težjih kaminov, praksa pa kaže, da uresničevanje tega načela-ne poteka tako naglo. Zdaj so se znašli v tovornem in avtobusnem prometu z iztrošenim prevoznim parkom, izv-
SPREJELI
EVIDENTIRANE
MOŽNE
KANDIDATE
TRKBNJL — Na seji kandidacijske konference so v ponedeljek potrdili vse možne kandidate za opravljanje vodilnih delegatskih funkcij v občini, republiki in zvezi. Izvolili so tudi dva delegata za republiško kandidacijsko konferenco. Trebanjsko občino bosta zastopala Milan Kranjc in Tone Žibert. Sicer pa so za opravljanje funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti predvideni dosedanji vodilni. Kot evidentirani možni kandidat za predsednika skupščine občine je predviden Ivan Gole, za podpredsednika pa Avgust Gregorčič. Za predsednike zborov so evidentirani Tone Žibert. Miran Bizjan in Ivan Longar. Za predsednike skupščin samoupravnih i nteresnih skupnosti pa so predvideni: Mihelca Peskar, Marija Brezovar. Ciril Pevec, Alojz Bandelj. Alenka Kranjc, Janez Gartnar. Miran Kovič, Frane Videčnik. Jože Jevnikar. Milan Koršič in Anka Ostanek. Vsi kandidati, seveda, če bodo izvoljeni, bodo svoje naloge opravljali naslednji dve leti.
ozne stimulacije prihajajo s polletno zamudo, cene lahko dvigajo šele več mesecev po podražitvi goriva, vse to pa je ob slabi kadrovski zasedbi pripeljalo do zelo resnih razmer.
Po menju delovne skupine komiteja, ki jo je vodil dipl. ekon. Miha Hrovatič, so sicer v delovni organizaciji zagnano reševali vsakdanje težave, delo pa ni bilo timsko, ni dovolj upoštevalo izsledkov v panogi in je bilo tu,:	•e >alo načrtno. Teža poslovnih
odločite« ic padla le na direktorja.
• Pri ..Gorjancih” doslej niso resno razmišljali, ali jim lokacija v Straži še ustreza, če je ekonomična, do katere meje naj bi razvijali tri različne dejavnosti, in tudi ni strokovnih in resnih analiz o tem, kako do boljšega gospodarjenja.
Imajo sicer vse potrebne akte, ki formalno ustrezajo, so pa šablonski, medtem ko družbenopolitične organizacije znotraj kolektiva in v občini niso odigrale svoje vloge. Osnovna organizacija ZK je sicer opozarjala na probleme, sestanki in zbori delavcev pa so se često sprevrgli v dialog med vodilnimi in sekretariati, ostali pa so bili zraven kot molčeči komunisti.
Celotno gradivo, ki gaje pripravila delovna skupina, je sprejel na nedavni seji tudi komite in naročil komunistom pri Gorjancih, naj sev kolektivu zavzemajo za tako kadrovsko zasedbo, ki bo kos zahtevnim problemom danes in v prihodnosti.
R. BAČER
TEKMOVANJE V VELESLALOMU
Občinskega prvenstva v veleslalomu na Lisci 12. februarja se je udeležilo tudi 19 učencev naše šole. Nekateri so dosegli lep uspeh, tako je Beni Metelko zmagal med fanti 3. in 4. razreda, zasedli pa smo še dvoje tretjih mest.
TINA HOČEVAR OŠ Krmelj
So borci le občinski?
Metliška občina ne zmore sama bremena priznavalnin
METLIKA — Od 8.200 prebivalcev metliške občine ima status borca 1.250 občanov in tako se ta belokranjska občina, ena najmanjših v Sloveniji, po številu borcev v celotnem številu občanov, uvršča na vrh v naši republiki. Seveda to dejstvo nikogar, ki vsaj malo pozna zgodovino narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, ne preseneča. Žalostno pa je, da je marsikateri od teh borcev zato, ker se je po vojni odločil, da bo ostal doma, danes v slabšem gmotnem položaju kolegov soborec, ki jesen svojega življenja preživlja na primer v Ljubljani, Kranju, Mariboru.
Od teh 1.250 metliški borcev jih je namreč 440 upravičenih do oblike družbene pomoči, kiji pravijo priznavalnina. Te dni je v razpravi „Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV” in v metliški občini so predlagali spremembo 14. člena tega dogovora. Za kaj gre?
Doslej so morale občine iz svojega proračuna zagotoviti potreben denar za priznavalnine, razen tako imenovanih dopolnjevanih občin, ki dobijo ta denar iz
republike. Tako je šlo v lanskem letu iz metliškega proračuna za priznavalnine dobrih 11,5 milijona dinarjev, kar je zneslo kar 18 odstotkov vseh proračunskih sredstev. Priznavalnine so znašale od 270 do 6.960 dinarjev pa mesec, povprečna mesečna priznavalnina pa je bila lani v metliški občini 2,247 dinarjev. V Metliki povedo, da bi, če bi izplačevali naj višje možne priznavalnine v skladu z družbenim dogovorom, lani za to porabili četrtino sredstev iz občinskega proračuna!
Vsekakor drži, da so priznavalnine prenizke, da ne pomenijo občutne pomoči socialno ogroženim borcem in da jih je treba povečati. To pa bi še dodatno obremenilo že tako skromen metliški občinski proračun, letos ga načrtujejo v višini 74,6 milijona dinarjev, inšeza tose bojijo,da ga ne bodo uresničili. Zato predlagajo — in to je njihov predlog za spremembo 14. člena družbenega dogovora o priznavalninah — naj bi občine zagotavljale za priznavalnine sredstva do višine 10 odstotkov občinskega proračuna, kar je več, pa naj bi financirali iz dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna.
A. BARTELJ
Brez raziskav ne bo odkopa
V kanižarskem Rudniku ugotavljajo, da bo odkop premoga varen le ob predhod- nih raziskavah, ki so bile doslej zapostavljene — Premalo rudarjev_
KANIŽARICA — Čeprav se v kanižarskem rudniku rjavega premoga lahko pohvalijo z dobrimi gospodarskimi rezultati, saj so v preteklem letu v rednem delovnem času nakopali 110.000 ton premoga, ob prostih sobotah in nedeljah pa še dodatnih 11.000 ton, in tako presegli plan, so jih pestile mnoge težave, ki jim sami niso bili kos. Mnoge med njimi se bodo nadaljevale tudi v letošnjem letu. Težave so se začele že pri repro- južno področje, sredstva za vse
raziskave pa so zagotovljena.
Te raziskave so toliko bolj pomembne tudi zato, ker bodo gotovo dale natančnejši podatek o zalogah premoga. Po velikem vdoru vode leta 1976 so namreč .ugotovili, da je zalog okrog 3,5 milijona ton, a so v resnici manjše, predvsem v južnem polju. Po grobih ocenah je v kanižarskem rudniku še za 15 do 20 let premoga, predvidevajo pa, da bodo natančnejše raziskave odkrile še večje zaloge.
Kljub temu da je zadnje čase našlo v rudniku'zaposlitev veliko domačinov, jim še vedno primanjkuje 20 do 30 rudarjev. Po besedah direktorja delovne organizacije Vladimirja Breznika seje kvalifikacijska struktura v zadnjih
materialu: predvsem zaradi pomanjkanja jamskega lesa, osnovnih orod;j, rezervnih delov za vso opremo, zlasti pa električnega materiala. Temu so se predvsem v drugi polovici preteklega leta pridružile še težave v jami, saj so odkopavali močno ojalovljene sloje premoga, ki bi jih ob normalnih razmerah gotovo pustili vnemar, a so bili prisiljeni v ta odkop zaradi velikih zamud pri odpiranju južnega polja.
Prav v južnem polju vidijo v Rudniku velike možnosti za nov odkop, vendar se je odpiranje zaenkrat ustavilo zaradi prelomnega področja in s tem bojazni, da bo zaradi nahajališč vode prišlo do vdora. Zato mora ljubljanski Geološki zavod nujprej raziskati
letih poslabšala, kar je posledica velike fluktuacije.
V zadnjem letu so se neopravičeni izostanki zmanjšali od 1,4 odst. na 0,9 odst., bolniških pa je bilo manj za poldrugi odstotek. Toda tudi ob odlivu delavcev v Rudniku ne stojijo križem rok, saj se zavedajo, da bodo rudarje
• Rudnik rjavega premoga v Kanižarici je doslej oskrbel s premogom vse potrošnike, ki so kurivo naročili v preteklem letu. Že sedaj pa sprejemajo naročila za letošnje leto in tisti, ki bodo z naročilom pohiteli, bodo dobili premog že v dveh tednih. Sicer pa v rudniku opozarjajo, da morajo vsi, ki se želijo greti z njihovim premogom prihodnjo zimo, naročiti kurivo v prvi polovici tega leta.
lahko obdržali le, čc jim bodo ponudili stanovanja. In samo letos bo ključe novih stanovanj prejelo več kot 30 zaposlenih.
M.BEZEK
Redki davčni ..srečneži”
Človek mora naclvse pridno delati, da zasluži na leto več kot 500.000 din, kar je tista meja, ko je moral občan konec preteklega meseca vložiti napoved za odmero davka na skupen čisti dohodek; pa še ni rečeno, da bo davek tudi plačal, saj so v veljavi nekatere olajšave. Tako je zelo malo tistih občanov, ki šo po davčni logiki toliko obogateli, da lahko od svojega pridobljenega bogastva odrinejo drobtino za družbene potrebe. Seveda je drugo vprašanje, kjer je zares tista meja, ko se mora del dohodka še dodatno preliti v družbeni žep, in če res mora biti za z delom zasluženi dohodek sploh kakšen davčni vijak. Kaj menijo občani?
MARJANA BAHOR,administratorka v črnomaljski osnovni šoli: „Če kdo zares in pošteno dela, potem je prav, da je njegovo delo pravično plačano, vprašanje pa je, kako je z delom tistih, ki delajo samo na papirju. Mislim. da so presegli cenzus tisti, ki so honorarno delali ali kaj prispevali z inovacijami. Če so pošteno zaslužili, jim takšen skupni dohodek privoščim, sama pa ga najbrž ne bom nikdar dosegla."
JOŽE MATEKOVIČ, vodja komerci-alno-finančne službe v metliškem Metku; „Lani sem imel osebni dohodek sekretarja predsedstva OK ZKS, pa mi ne bo treba vložiti napovedi. Pri nas bi morali biti veseli, če bi davčne napovedi vložilo 50 ali 60 občanov, ne pa 5 ali 6, kot jih je. Ni bogate občine z revnimi občani! Za našo občino je znano, da je glede osebnih dohodkov na republiškem repu. Je pa vprašanje, koliko je družbene kontrole nad dejanskimi dohodki, predvsem nad dohodki, ki niso rezultat dela."
MARIJA VESEL, računovodkinja iz Novega mesta: ..Nihče v našem kolektivu Mercator — Standard nima skrbi s plačilom tega davka. Še nobeno leto ni nihče prišel v poštev za plačilo, saj imamo še posebno v zadnjem času zelo slabe osebne dohodke. Prav je, da davek plača tisti, ki veliko zasluži. A kako lahko toliko zasluži?"
JOŽE GODNJAVEC, direktor uprave za družbene prihodke v občini Trebnje: .Doslej je napovedi vložilo 13 občanov, kar ni več kot pretekla leta. Imamo podatke, da bi napovedi moralo vložiti še 16 občanov. Vsi prijavljeni dohodki se gibljejo v višini limita, le eden presega 700.000 din. Med občani, ki so prijavili skupni dohodek, so že po tradiciji zdravniki, trgovski potniki, veterinarji in nekaj vodilnih delavcev."
JANEZ KIJLČAR, direktor občinske uprave za družbene prihodke Krško: .Že nekaj let ugotavljamo, da kar 97 odst. vsega davka od skupnega dohodka prinesejo obrtniki in da cenzus raste s povečevanjem življenjskih stroškov. Lani so osebni dohodki poprečno porasli za 18 odst., dobili pa smo 62 napovedi, kar je za četrtino več kot lani. Med prvimi desetimi najvišjimi jih je sedem iz Jedrske elektrarne."
IVAN GF.RMOVŠEK, direktor trgovske in gostinske delovne organizacije Posavje v Brežicah: ..Noben osebni dohodek, ki res izvira izdela, ne bi smel biti dodatno obdavčen. S tem želim poudariti, da velja to ob objektivnih merilih. Drugače je tam, kjer se prejemki zaposlenih močno dvigajo nad poprečje zaradi trenutne konjuk-ture ali ugodnih razmer in kjer je zelo veliko preseganje norm. Tam nagrajevanje ni realno.”
KAMIL KROŠELJ, direktor sevniške davčne uprave: ..Smisel plačila davka na dohodek je, da občani namenjajo za družbene potrebe tudi po svoji ekonomski moči. Lani je bilo od tega davka zbranih 210.000 dinarjev, letos bo po vsej verjetnosti več. Pp vsem sodeč, je zakonodajalec v naši republiki postavil pravi znesek, od katerega se plačuje davek. Dokaj realno so postavljene tudi olajšave, ki zožujejo krog dejanskih plačnikov. Ne drži dokaj razširjeno mnenje, da ima davčna služba z vsem skupaj več dela kot pa s samim davkom haska."
SAVO MUTIČ, prodajalec v Tehniki Kočevje: .Za nobene cenzuse doslej nisem vedel. Moj mesečni dohodek je okoli 12.000 din in z njim živim še nezaposleno ženo in otroka, kar pomeni, da zaslužim v glavnem za kruh in mleko. Ni prav, da nekateri dobe delo po protekciji, moja žena, kije ekonomski tehnik, pa ne dobi službe. Nič nimam proti, če nekdo s pridnim delom veliko zasluži. Če pa nekdo zlahka zasluži zelo veliko, je najbrž kriva tudi družba."
BOJAN ZGONC, prodajalec v prodajalni spominkov Ribnica: .Cenzus, ki določa, kdaj moraš prijaviti skupni dohodek, po mojem ni previsok. Osebni dohodki so majhni,še posebno če jih primerjamo z rastjo življenjskih stroškov. Nič ni narobe, da tisti, ki je bolj priden, tudi več zasluži. Jaz. nimam kaj prijavljati. Moj osebni dohodek je tako nizek, , da bi moral delati tri leta in pol, da bi dosegel sedanjo spodnjo mejo."
Odkrili zaklad — 450 ha njiv
Nerodovitno puščo bodo po melioraciji zasejali s pšenico in koruzo
BREŽICE — Ob Sromljici je 450 ha neplodnih zemljišč. Z melioracijskimi posegi jih bodo spremenili v rodovitne kmetijske površine. L^etos nameravajo pridobiti 300 ha, prihodnje leto 150 ha.
Pristanek za melioracijo mora
„VINSKA VIGRED 84” SE ŽE ROJEVA
METLIKA —■' Organizatorji Vinske vigredi v Beli krajini, te kulturno turistične prireditve in razstave vin, ki bo letos že drugič v Metliki, si prizadevajo, da bi bila le-ta vsaj tako uspešna, kot je bila lanska. Čeprav je do Vigredi še tri mesece — odvijala se bo na vseh treh metliških trgih 18., 19. in 20. maja — pa prireditelji že načrtujejo vrsto zanimivih prireditev. Tako bi poleg lanske razstave ocenjevanja, in pokušnje vin, razstave kulinarike in izdelkov domače obrti, nastopov folklornih skupin in kolesarskega maratona pripravili tudi srečanje tamburašev Slovenije, razstavo s področja mlekarstva, k sodelovanju bi povabili pobrateni mesti italijanske Ronche in avstrijsko Wagno..
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je bilo na novomeški tržnici dokaj živahno, saj so bile stalne stojnice dobro založene pa tudi domače kmetice so nudile dobro ponudbo. Medtem ko mehka solata velja 200 din kilogram prodajajo banane po 190 din kilogram, najboljša jabolka stanejo 63 din kilogram, jajca pa cenijo 15 din, toda ženske v ceni tudi za kak dinar popustijo. Kljub snegu je zadnje čase vsakič moč dobiti šopke spomladanskega teloha po 30 dinarjev. Konfekcionarji, pleteninarji in drugi obrtniki so bili dobro zastopani, suhorobarjev pa tako in tako nikdar ne manjka.
Sejmišča
NOVO MESTO — Promet s pujski je bil na ponedeljkovem sejmu majhen, še manj pa je bilo kupcev. Izmed 65 prašičkov, starih od 7 do 10 tednov, in 280 v starosti od 10 do 12 tednov je bilo prodanih le 85 pujsov. Cena pa se je gibala za mlajše med 5.500 in 7.000 din, za starejše pa med 7.000 do 8.500 din.
BREŽICE — Rejci so pripeljali 304 prašiče do treh mesecev starosti, prodanih pa je bilo 207 živali in sicer po 300 din kilogram žive teže.
kmetijska zemljiška skupnost dobiti najmanj od lastnikov polovice zemljišč na melioracijskem območju. Zbiranje podpisnikov teče. Sestanke s kooperanti sklicuje TOK Agraria, kjer vodi akcijo inž. Roman Baškovič. Kmetje kooperanti imajo ob Sromljici največ zemljišč. Od njih si lastniki obetajo nove možnosti za izo-bljšanje svojega gospodarskega
• V soboto, 18. februarja, so ustanovili melioracijsko skupnost za območje Sromljice. Na zboru so člane seznanili z akcijskim programom pri izvajanju zastavljenih del in s potekom regulacije Sromljice. Potok bodo dokončno ukrotili do leta 1985. Delo je prevzela Vodna skupnost Dolenjske iz Novega mesta.
položaja, zato vstopajo v melioracijsko skupnost brez pomislekov. Preostali kmetje.se odločajo ZA in PROTI po daljši presoji. Nekateri od njih posnemajo kooperante in se podpisujejo kar na sestankih (sklicujejo jih krajevne konference SZDL), nekateri oklevajo in čakajo. Boje se, da bi s tem pristali na morebitno razlastitev.
Summerred obeta
Nova sorta jabolk
Izbor poletnih, zgodnjih sort jabolk je pri nas dokaj skromen, zato smo lahko veseli vsake novosti. Sorta summerred, ki smo jo pred petimi leti prvič dobili z Nizozemskega, je zelo obetajoča kanadska sorta, s katero bi morali razširiti naš sadni izbor. To trdijo strokovnjaki, ki so ga preizkusili pri nas (kolekcijski nasad Agrokombinata Maribor) in ki sodose-gli celo boljše rezultate kot sadjarji v zahodni Evropi. Obstajajo torej možnosti za izvoz.
Summerred, ki dozoreva pri nas med 10. in 15. avgustom, odlikujejo predvsem tele lastnosti: zgoden, obilen in enakomeren pridelek, umirjena rast drevesa, odpornost proti pomladanski po-
ZANIMIVOST
zebi kljub zgodnjemu cvetenju, lepa oblika plodov in lepa barva (do 70 odst. ploda pokriva svetlo rdeča barva z lepo vidnimi belkastimi lenticelami), zelo dober okus in boljša vzdržljivost od drugih poletnih sort. V naravnem skladišču se plodovi ohranjijo dva do tri tedne, v hladilnici pa do konca oktobra.
Slaba lastnost sorte je preobilen vsakoletni cvetni nastavek, zaradi česar so plodovi drobnejši. To je mogoče preprečiti s kratko rezjo, ki jo sorta dobro prenaša. S poletno zeleno rezjo je mogoče izboljšati tudi kakovst plodov, ki potem dobijo intenzivnejšo rdečo barvo. (Iz revije Moj mali svet).
Kmetijski
Bob ni le olimpijski
Prosimo lepo, ne zamahnite z roko, kot da gre za nekakšne prazne marnje. Boba res ni v nobeni statistiki o naših poljščinah, tako nepomemben je, toda to še ne pomeni, da se o njem ne izplača tratiti besed. Konec koncev ga v svetu pridelujejo — kljub njegovi muhavosti in nihanju pridelka — kar na 4,7 milijona hektarjih, pridelajo pa približno toliko kot Jugoslavija pšenice. Med leguminozami (metuljnicami) je najstarejša kulturna rastlina, ki je po svoje pripomogla tudi k razcvetu antičnih Aten in Rima.
Danes, ko nam tako manjka uvoženih beljakovinskih krmil, smo izbrskali iz pozabe tudi bob, ki ga mnogi poznajo santoše iz znanega pregovora (in seveda zimskih olimpijskih iger). Kmetijski strokovnjaki so nanj začeli spet opozarjati ne toliko zaradi potreb po hrani, pač pa zaradi stiske z živinsko krmo. V bobovem zrnju je kar 30 odst. surovih beljakovin, teh pa mešalnicam, če izvzamemo trenutne zagate s koruzo, tudi najbolj primanjkuje. '
•Da bi preučil sortiment in spodbudil pridelovanje, je Kmetijski in-• štitut Slovenije naslovil na širšo kmetijsko javnost poziv, naj bi vsi kmetovalci, ki bob še pridelujejo, dostavili na sedež inštituta, na Hac-quetovo 2 v Ljubljani, po en kilogram svojega semena, kot protiuslugo pa bi od inštituta prejeli 5 do 10 kg semena izboljšane sorte „kornoerški drobnozrnati”. To naj bi naredili do konca tega meseca, vzorcu pa naj bi seveda dodali svoj natančni naslov, da bo za pridelovalca tako ugodna menjava sploh možna.
Inštitut namerava preučili sortiment starih domačih sort krmnega boba in vzgojiti kako novo sorto, kar je seveda dolgotrajno žlah-tniteljsko delo. Že sedaj pa priporoča, da bi bob spet sejali v večjem obsegu, saj se med vsemi stročnicami odlikuje z največjim pridelkom zrnja na hektar, tehnologijo pridelovanja pa je mogoče že ob znanih agrotehničnih ukrepih tako izpopolniti, da se pridelovanje izplača. Več zveste pri strokovnjakih. Bob se seje že sredi marca in je treba pohiteti.
Inž. M. L.
i
5
S
N
k
„Tako sklepanje je zmotno”, je pojasnil predsednik odbora za melioracije Franc Pribožič. Tudi sam je kmet. Ob Sromljici ima 5 ha zemljišč in gotovo ne bi pristal na melioracijo, če bi mu jih potem o vzeli. Opozoril je na prednost, ly jo imajo člani melioracijske skupnosti.
Na vprašanje, kako je z denarjem za uresničenje zastavljenih načrtov KZS, je odgovoril, da je ta zagotovljen in da je 66 odst. sredstev nepovratnih, za 24 odst. so obljubljena posojila, 10 odst. stroškov pa bo vsak lastnik poravnal za delom, predvsem s čiščenjem in preoravanjem zemljišč.
Melioraciji bo sledila združba zemljišč. Proizvodni program za
GRE PO NAČRTIH
kOČEVJE — iz osnutka programa, ki je bil predložen delegatom kočevske občine, ki delujejo pri Območni vodni skupnosti Ljubljanica—Sava, je razvidno, da bodo z letošnjimi deli uresničene zamisli srednjeročnega načrta. Načrtujejo, da bodo letos za redno vzdrževanje nižinskih vodotokov napienili 9,000.000 din. Z načrtovanim denarjem nameravajo urediti zajedo jezu na Kolpi v Slavskem lazu in strugo hudournika v Ribjeku v dolžini 120 metrov. Nameravajo tudi opraviti manjša vzdrževalna dela pri čiščenju struge potoka v Mirtovičih, Bosljivi Loki in Kolpi, v okolici Livolda in Črnega potoka pa bodo čistili požiralnike. Delegati, ki so ta, prvi osnutek že obravnavali, so z delom skupnosti zadovoljni.
V. D.
ŠKODA SE 'VENDARLE MANJŠA
HINJE — Razveseljivo je, da je .zadnje leto občutno manj pritožb krajanov in negodovanja nasploh zavoljo škode zaradi divjadi, kije prejšnje čase burila kri na vseh sestankih. Odkar je Gojitveno lovišče Žitna gora pred tremi leti postavilo električne pastirje, je manj oškodovanih lastnikov zemljišč in tudi škoda je znatno manjša. Nekaj pripomb krajanov je še na sodelovanje z Lovsko družino Plešivica—Žužemberk, kjer zavlačujejo z ogledom škode tudi po mesec dni, čeravno je določeno, da mora biti zapisniško ugotovljena v osmih dneh.
ta polja pripravlja ta'Temeljna organizacija kooperantov in tozd Kmetijstvo Agrarie v Brežicah. Na novo pridobljenih površinah bodo sejali pretežno koruzo in pšenico. Izvzete bodt) le usmerjene kmetije, ki bodo prilagodile obdelovanje zemlje svojim potrebam.
Družbeni sektor jedo zdaj podpisal pristop k melioraciji za vseh 75 ha zemljišč, zasebniki za 150 ha. Dovolj, da akcija lahko steče in da se izvajalci zaženejo na delo.
JOŽICA TEPPEY
Alojz Lipar
Izvrsten letnik
Alojz Lipar o cvičku
BOŠTANJ — Na poskušnji vin vinogradnikov sevniške občine v Bo-štanju je bil najvišje ocenjen cviček Alojza Liparja iz njegovega vinograda na Topolovcu.	'
..Sedemnajst let sem vinogradnik, vendar grozdje nobeno leto ni bilo tako sladko kot lani. Če ne bi bilo toče, bi bila to res izredna letina," govori o pridelku upokojeni kmetijski tehnik in prvonagrajeni vinogradnik Lipar. Priznava, da je velik zagovornik žametne črnine kot pomembne sestavine cvička, o kateri nekateri izrekajo dvome. „Vinograd imam na taki legi, da običajno ni težav z dozorevanjem, sicer pa trti že pri rezi ni priporočljivo preveč nalagati. Tu marsikdo greši, zatem pa se neupravičeno jezi na sorto! Pri terasasti vzgoji so trte že tako in tako bolj obremenjene. Sam sem bil gradil klet bolj po meri nekdanje klasične vzgpje. Ker imam sedaj le drugačno, sem v njej precej utesnjen," opisuje svoje izkušnje.
A. Ž.
Z gumami bo še kritično
Letos bi jugoslovanski kmetijci potrebovali 260 tisoč gum, industrija jih iahko izdela ie 80 tisoč
JUGOSLAVIJA — Napovedi o oskrbi rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo so dokaj ugodne, veliko slabši obeti pa so za gume. Dolgoletno pomanjkanje bo pravzaprav letos doseglo vrh. Letos bomo v Jugoslaviji potrebovali 260 tisoč gum. Toda domača industrija jih lahko izdela le 80 tisoč, seveda če bodo na voljo devize za uvoz reprodukcijskega materiala.
Pravzaprav bi moralo biti 130 tisoč gum dovolj za naše potrebe, če ne bi vsa leta šepala oskrba. Toda za teh 80 tisoč gum bo potrebno zbrati štiri milijone dolarjev za uvoz surovin. Šestnajstega februarja naj bi bil podpisan samoupravni sporazum o zagotavljanju deviz za uvoz surovin za gume pa tudi za rezervne dele kmetijske mehanizacije. Narodna banka naj bi prispevala za vse skupaj okoli 11 milijonov dolarjev, prav toliko pa tudi porabniki. Todavprimerugumstadva porabnika, na eni strani je kmetijstvo, na drugi pa gumarska industrija. Ojem,
POPIS ČEBELJIH DRUŽIN
Občinska skupščina Sevnica in čebelarsko društvo Sevnica obveščata, daje rok za prijavo čebeljih družin podaljšan do konca marca. Čebelje družine lahko prijavitema matičnem uradu.
koliko naj bi prispevalo kmetijstvo in koliko gumarska industrija, pa ni še nič dogovorjenega. Govori se, da gumarska industrija ne bo podpisala tega sporazuma, saj ima na voljo za celovito rešitev svojih problemov le 5,4 milijona dolarjev.
(Po Ekonomski politiki)
EN
HRIBČEK
BOM
KURIL*.
Ureja- Tit Doberšek
Kaj storiti s pokvarjenim vinom?
Za lastnika pokvarjenega vina ne zadošča le ugotavljanje vzrokov okvare, zanj je važnejše^da ve, kaj naj stori z vinom. Žal so bili nasveti za mnoge vinogradnike prepozni, kot ugotavlja inž. Julij Nemanič, vodja Vinske kleti v Metliki, v prejšnji številki. Kljub temu ne bo odveč, če napišem še ugotovitve piscev kletarskih strokovnih knjig, kaj sodijo o
ciku in zavrelki,
dveh najnevarnejših bolezni vina.
Vsak pač želi rešiti svoj pridelek, ki gaje z muko pridelal. Seveda je treba poskusiti rešiti vino, če je vsaj malo upanja v uspeh. Ob tej priliki prosim lastnike pokvarjenega vina, naj sporočijo, če jim je s čim uspelo pozdraviti vino, kajti vsaka izkušnja lahko koristi drugim vinogradnikom.
Bohuslav Skalick.y v predvojnem učbeniku „KLETAR-STVO” (Ljubljana 1924) piše o ciku:
„Cikanje se da kvečjemu ustaviti, in to na ta način, da uničimo v vinu ocetne glivice. Najsigurneje se to zgodi s pasteriziranjem. Če se pasterizirano vino prečisti, potem pa zreže z močnim, dobrim vinom, se da lahek cik dobro zakriti in vino porabiti. Ako nimamo pasteriziranega aparata na razpolago, si moramo pomagati z žveplanjem. K ciku nagnjeno vino se močno zažvepla, nato sčisti ali sfiltri-ra, ako treba pomeša z močnejšim vinom ali pa se mu doda 1% alkohola in se potem čimprej mogoče porabi. Sode od rilčastega vina moramo dobro zakuhati, da se uničijo glivice v lesu.
Če je vino močno cikasto, ga ni mogoče več uporabiti za .drugo kot za napravo kisa. Če ga hočemo porabiti za žganjekuho, mu moramo najprvo z dodatkom apna odvzeti ocetno kislino, ker je ocetna kislina hlapljiva in bi prešla v destilat (žganje).”
..Zavrelka se prične kakor večina vinskih bolezni najprvo s tem, da postane vino motno, kislina izgineva, okus je nečist
in spominja na repnico, pozneje prične vino hudo šumeti, okus vina postane žaltav, skrajno zoprn ter spominja na skvarjeno zelje.
Če zapazimo zavrelko v prvem štadiju razvoja, jo lahko še ustavimo. Najboljše sredstvo je pasteriziranje, kjer to ni izvedljivo, pa močno žve-planje s poznejšim čiščenjem. Nato dodamo vinu 1 promil (1%) kisline in 1% Finega špirita ter gledamo, da vino čimprej porabimo. Sode od takega vina je treba prav tako temeljito razkužiti kot od ci-kastega vina."!
Starosta slovenskih vinarskih strokovnjakov inž. Zupanič pa v knjigi „KLETAR-STVO V GOSTINSTVU” (Ljubljana 1954) piše:
„Če je razvoj bolezni (cika) šele v začetku in se cik še ne čuti izrazito, lahko nadaljnji razvoj cikanja ustavimo tako, da vino takoj pretočimo v zelo močno zažveplan sod (na 3 hi 4 tablice žvepla) ali da dodamo vinu v sodu 25 g kalijevega metabisulfita na 3 hi, s tem zamorimo povzročitelja cikanja ocetne bakterije, nato pa to vino zmešamo z zdravim vinom in ga čimprej porabimo. Isto dosežemo z E. K. filtrom, ki odvzame vinu vse škodljive in koristne mikroorganizme, torej tudi vse ocetne bakterije. Odvzeti ciknjenemu vinu ocetno kislino s pomočjo razkisevalnih sredstev (apno) je nemogoče. S takimi sredstvi vežemo in izločimo iz vina prej vse druge vrste kislin, kakor sta vinska in jabolčna kislina, ki sta vinskemu značaju vina neogibno potrebni, in šele za njima pride na vrsto ocetna kislina. Tako razkisano vino ni več vino niti po okusu niti po zakonu. (Opomba: odvzeto vinsko in jabolčno kislino lahko po razkisanju ponovno dodamo v obliki vinske ali limonove kisline.)”
„Nemogoče je ozdraviti zavrelko, ko je vino že v popolnem razkroju. V začetku razvoja bolezen lahko ustavimo, ako vino pretočimo v močno zažveplan sod, ga očistimo s čistilom ali ga filtriramo in mešamo s kakim kislim zdravim vinom ter ga čimprej porabimo.”
Drugi pisci kletarskih knjig odsvetujejo mešanje vina z drugim.
Zbral: T. DOBERŠEK
Kaj bo z našim kmetijstvom (1.)
Prof. dr. Dolfe Cizej,dekan Višje agronomske šole Maribor, piše o možnostih in usmeritvi zasebnega kmetijstva novomeške občine
Kritičen položaj v svetu kakor tudi pri nas narekuje oslonitev na lastne sile, kar velja še posebej za kmetijstvo. Potreba po pridelavi čim več hrape doma je postala nujnost. Nenormalno hitra deagra-rizacija (odhajanje s kmetij) in pojavljanje vse več mešanih kmetij lahko postane zavora v izkoriščanju vseh naravnih kmetijskih virov. Nadomeščanje delovnih moči oziroma živega dela z mehanizacijo je na majhnih čistih in mešariih kmetijah v večini primerov ekonomsko vprašljivo, vendar pa nujno. Zaradi zelo različnega terena, neurejenega okolja
mm
Ne4e#*o Uborit (Boita)
in bivanja ter neugodne starostne sestave ljudi na kmetijah ostaja tudi precej zemlje povsem ali pa zelo slabo obdelane.
Vse te navedbe veljajo tudi za kmetijstvo občine Novo mesto. Ob hitri in često manj premišljepi industrializaciji pa premajhni skrbi za skladen razvoj tudi kmetijstva je nastopilo določeno zaostajanje prav v tej važni gospodarski panogi. Mimo tega so naravne
• Povzetek študije, ki je bila izdelana v 1. 1982/83 na Zavodu za družbeno planiranje občine Novo mesto.
razmere za kmetijstvo manj ugo-’ dne, saj je na območju občine preko ene tretjine suhokrajinske-ga, manj plodnega sveta, zraven pa še ostali hribovski svet severno od Krke in pod Gorjanci. Kmetijsko plodnejših ravninskih območij je le malo (po oceni okrog 12% vse kmetijske zemlje), pa še tu je precej zamočvirjenih površin.
Pomanjkanje živilskih predelovalnih obratov v dolenjski regiji, še prav posebno v občini Novo mesto, in slabša organiziranost celotnega kmetijstva v preteklosti ni bila spodbudna za pospešen razvoj pridelovanja hrane. Kmetijski pridelovalci niso bili dovolj
motivirani za boljše obdelovanje zemlje, saj je manjkalo spodbud in strokovnega znanja. Predvsem so se pojavljala prezapletena socio-ekonomska vprašanja, ki pa niso bila povsem jasna in tudi ne poznana. Ta študija je zasledovala prav spoznavanje nekaterih odnosov in dejstev, ki bi naj ob pravilnem- izvrednotenju omogočili bolj smiselno in bolj učinkovito organiziranje in povezovanje vsega kmetijstva občine Novo mesto,
, Stimuliran (pravilno pospeševan) razvoj kmetijstva bi dajal bolj usklajene možnosti, da bo socialna problematika podeželja v dolgoročnem obdobju uspešnejše rešena, da bo ohranjena potrebna in zaželena minimalna poseljenost vsega prostora* S tem bo dana realnaThožnost, da bo vsa razpoložljiva kmetijska' zemlja čimbolj obdelana in tako dosežena večja samooskrba novomeškega in celotnega slovenskega prebivalstva.
To je bil torej osnovni namen pričujoče študije o zasebnem kmetijstvu občine Novo mesto. Prikazan bo v nekaj nadaljevanjih. Verjetno bo sprožil marsikatera vpfašanja in razmišljanja, saj ugotovitve ne veljajo zgolj za ožje občinsko območje, temveč za celotno dolenjsko in deloma posavsko regijo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Z NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
C
Bistveno bolje
S skupščine novomeškega obrtnega zdru-______________ženja____________
NOVO MESTO — Novomeško obrtno združenje je lanskoletni plan dela povsem uresničilo, delovanje stanovske organizacije pa je ubralo nova, sveža in boljša pota v prid vsem, ki se ukvarjajo z osebnim delom.
13. februarja sklicana skupščina obrtnega združenja je pokazala, daje bilo delo združenja v minulem letu bistveno drugačno kot prej. Z novim vodstvom izvršilnega odbora in v nekaterih sekcijah so zaživele tudi komisije, tako pa so delo porazdelili na širši krog ljudi, uspehi pa niso izostali.
Tudi pogoji dela za druženje samo so lani postali boljši že s prvo preselitvijo v Dalmatinovo ulico, ob preselitvi v lastno stavbo na Glavnem trgu pa so sploh dane možnosti za še boljše delovanje združenja in njegovih organov. Za uspeh, štejejo tudi lani navezane dobre stike z izvršnim svetom, komitejem za družbeni razvoj in upravo za družbene prihodke in obema bankama.
Z 1 milijonom dinarjev kratkoročnih kreditov so lani iz trenutne stiske pomagali 21 obrtnikom, združenje pa je pomagalo tudi frizerski sekciji pri organizirani nabavi materiala, pripombe združenja pa so bile skoro vse upoštevane pri oblikovanju občinskega odloka o davkih občanov in drugih dokumentih.
Zamišljena ustanovitev knjigovodskega servisa je v akciji zamrla, ker je bilo z anketo ugotovljeno, da zanj ni zanimanja. Združenje je lani izdalo tudi 4 številke lastnega glasila, ki med slovenskimi obrtniki velja za najboljše. Lani »ustanovljena planinska sekcija, ki ima že 65 članov, je med najbolj priljubljenimi dejavnostmi.
R. B.
ZAHVALA SLEPIH IN SLABOVIDNIH
NOVO MESTO — Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih se zahvaljuje Slavki Jerman iz Novega mesta, ki je organizaciji poklonila 2.000 din, in sicer namesto cvetja na grob pokojnega nečaka Jožeta Žiber-ta iz Novega mesta.
OBVESTILO LASTNIKOM VIKENDOV
, Obveščamo vse lastnike vikendov, ki imajo svoje hišice od Drganjih sel do Vavte'vasi, da bomo maja na cesti med tema dvema vasema polagali vrhnjo plast asfalta. Zato bo posebna komisija, ki bo pobirala denar za asfaltiranje, obiskala tudi vse lastnike vikendov in zidanic, ki sc vozijo po tej cesti. Prosimo za razumevanje.
KK SZDL Drganja sela
HVALA ZA OBISK
Pred kratkim nas je obiskal borec Alojz Tomazin iz Slovenske Bistrice, ki seje boril v 15. diviziji. Kot aktivist je veliko delal na našem območju. Vsi učenci, posebno pa člajii zgodovinskega krožka, smo hvaležni za njegov obisk, saj smo zvedeli zanimive stvari.
Člani zgd. krožka OŠ Otočec
Komunisti kritično o lastnem delu
Odkrito o slabostih
NOVO MESTO — „Brez polo-ščenih besed, na pravem mestu in v pravem trenutku povedati, kar je narobe, to je ena od stalnih nalog komunistov,” je 16. februarja med drugim dejal na seji občinskega komiteja ZK v Novem mestu Franci Šali, član predsedstva CK ZKS.
Komite je tokrat sprejemal izhodišča in elemente za oceno dela občinske konference ZK in njenih organov kot pripravo na programsko konferenco. Dokaj kritično so ugotavljali slabosti pri minulem dveletnem delu, čeprav je bilo Zvezo komunistov čutiti pri. reševanju vseh aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanj v občini in republiki. -Ni pa za zdaj še ugotovljeno, koliko so bila prizadevanja uspešna.
Sklepi komiteja in predsedstva so bili večinoma akcijski, uresničevali pa so se počasi, zato sla oba organa večkrat obravnavala iste stvari: gospodarjenje in razmere v DITC, KZ Krka, v IMV, pri Gorjancih in v Novotehni. Tudi komisije pri obeh organih še niso povsem opravljale funkcije, ki jo imajo po statutarnem sklepu, da bi strokovno presojale gradivo, preden ga obravnava komite ali predsedstvo.
Ugotavljajo, da se je metoda živega stika s sekretarji in osnovnimi organizacijami dobro obnesla. Prav tako so ocenili, da velja kot dobra metoda dela imenovanje občasnih delovnih skupin.
Ob predvidenem bližnjem referendumu za izglasovanje ponovnega samoprispvka v prid šolskemu programu so člani komiteja dali akciji vso podporo in se hkrati zavezali, da bodo v njej sodelovali tudi kot aktivisti v svojem okolju.
R. B.
Otočec je najbolj potreben
Gradnja nove šole v montažni izvedbi je v tretjem referendumskem programu na prvem mestu — V 120 let stari šoli ni več mogoče delati
OTOČEC — Dve srednjeročni obdobji so krajani Otočca in vasi, ki spadajo v to krajevno skupnost, plačevali občinski samoprispevek za gradnjo šol, ostali pa so praznih rok. Trdno upajo, da bodo predlagani tretji samoprispevek za šole podprli zlasti v krajih, kjer so nove šole že dobili. Zdaj gradnja šole na Otočcu ne more več pasti v vodo, če bo referendum ugoden.
Otoška osnovna šola je bila odprta 11. novembra 1865, začela pa je z dvema učiteljicama. Poslopju so 1931 dozidali še dve učilnici. Adaptirano je bilo 1969, koso dobili spet dve manjši učilnici, lani pa so še zbornico spremenili v šolski razred. Kljub vsem krpanjem prostori ne ustrezajo. Na sedanjem mestu se šola nima kam širiti in je ni moč dozidavati.
V letošnjem šolskem letu ima šola na Otočcu 231 učencev v osmih razredih in 11 oddelkih, ampak le 3 učilnice so primerne za pouk. Ostale so majhne, 3 pa povsem neprimerne. Pouk imajo v dveh izmenah, zaradi prostorske stiske pa so tudi edina večja šola v občini, ki nima niti podaljšanega bivanja, kaj šele celodnevno šolo. Otrokom ne morejo nuditi niti kosil, pač pa le malice. Telovadnico imajo čez cesto, ta pa je zelo prometna.
Zaradi takih razmer veliko staršev, ki delajo v mestu, vozi otroke v mestne šole. Če bi 'bila
sodobna šola z enakovrednimi pogoji doma, bi otroke prešolali v domači kraj, mestne šole pa bi se razbremenile.
Tako je bila šola na Otočcu uvrščena na prvo mesto v novem
programu za gradnjo šol do leta 1989. Nova montažna šolska stavba v Kraševčevem borštu bo veljala skoraj 140 milijonov dinarjev, imela pa bo 14 učilnic, kuhinjo, kabinete, telovadnico in večnamenski prostor ter druge potrebne prostore. Skratka: mali Otočani bi imeli v novi šoli enake pogoje kot njihovi vrstniki v krajih, kjer so nove šole že dobili.
R. B.
Ljudem ni več vseeno
Med 50 funkcijami v novomeški občini 8 sprememb v novem dvoletnem mandatnem obdobju
„ILEGALCI”
V BLOKIH?
NOVO MESTO — Čas bi bil, da stanovalci, ki so menjali bivališča, prijavijo spremembo na pristojnem občinskem ali krajevnem uradu. Spet se namreč bližajo volitve pa referendum, ob tem pa je vsakič kup zmešnjav v volilnih imenikih prav na račun občanov, ki ne stanujejo več tam, kjer so uradno prijavljeni. Nekateri so se medtem preselili celo v drug kraj.
NOVO MESTO — 20. februarja so na temeljni kandidacijski konferneci SZDL. ki je zasedala skupno s tremi občinskimi zbori, potrdili ponovno kandidaturo Uroša Dularja za predsednika občinske skupščine, podaljšanje dveletnega mandata pa tudi ostalim funkcionarjem občinskih zborov.
Na dobro obiskanih 211 temeljnih kandidacijskih konferencah v novomeški občini so v 170 primerih povsem soglašali z evidentiranimi kandidati, na 41 konferencah pa so bile pripombe. V 15 primerih so na kandidacijskih konferencah na terenu ocenili, da je premalo sprememb, v 12 primerih so menili, da udeleženci -avtomobilske afere" nimajo moralnih kvalitet za ponovno kandidaturo, na 6 konferencah so menili, daje krog evidentiranih preozek, da se ista imena ponavljajo, na 2 konferecah na terenu so bili mnenja, da so ocene o dosedanjem delu funkcionarjev premalo poglobljene, v 8 primerih pa so ocenili, daje med evidentiranimi premalo mladih in ljudi iz delovne organizacije Pionir. Na 16 konferencah so dejali, da so občani novomeške občine in širše Dolenjske premalo zastopani v republiških funkcijah.
Jamstva ne more dati nihče
Živahna razprava v občinskih klopeh ob sklepu za razpis referenduma za izgradnjo šol — Hkrati s sklepom Izglasovan vrstni red gradenj
NOVO MESTO — Stražani, Suhokrajinčani, krajani Uršnih sel in Birčne vasi so ob siceršnji podpori občinskemu referendumskemu programu še dajali pripombe. Glede na izkušnje so zlasti v Straži resni dvomi v uresničitev novega srednjeročnega programa za gradnjo šol. Delegati treh občinskih zborov pa so 20. februarja ob obravnavi sklepa za razpis referenduma dobili naslednjo izjavo Jožeta Suhadolnika, predsednika izvršnega sveta:
-Nihče med nami ne more. jamčiti, niti ta skupščina ne, da bo novi referendumski program uresničen stoodstotno. Nihče namreč ne ve, kakšne bodo razmere čez. tri leta, ne smemo pa biti črnogledi, prizadevati si moramo. da bo vse steklo, kot je v načrtu. Če bo zmanjkalo denarja zaradi podražitev ali drugih razlogov, bo iz programa gradnje izpadla tista šola, ki je na koncu lestvice."
Sklenjeno je, da bo 25. marca letos referendum za izglasovanje o 1 odstotku krajevnega samoprispevka za občinski šolski program, v petih letih pa se bo na tak način zbralo 290 milijonov dinarjev. Z dodatnimi sredstvi, predvsem iz združevanja dela
amortizacije šol, bi zbrali vso potrebno vsoto, 390 milijonov din, s tem pa bi zgradili novo šolo na Otočcu, dozidali osnovne šole v Vavti vasi, Mirni peči, Šmarjeti in Škocjanu ter adaptirali šolo v Žužemberku.
Za vse objekte bodo še letos dali izdelati načrte, skupšali pa bododobi-ti tudi premostitvene kredite pri izvajalcih del, da bi lahko čimprej začeli, dokler cene še bolj ne narastejo. Po novih predpisih je potrebno zbrati vsa sredstva, potem se gradnja lahko prične. Brez možnosti najetja blagovnega kredita bi gradnja na Otočcu prišla na vrsto šele leta 1986, Vavta vas dve leti kasneje itd.
Ker je šola v Žužemberku edina popolna osemletka v občini brez centralne kurjave in ker gre pri tem za majhna sredstva v primerjavi z drugimi gradnjami, bodo skušali to urediti še letos. Ni pa skupščina sprejela predloga žužemberške delegacije, da bi namesto adaptacije že v tem srednjeročnem programu zapisali no-vograd njo, četudi je bila ta v prejšnjih, neuresničenih srednjeročnih programih predvidena.
Vsak kraj pa ima možnost še dodatno zbirati sredstva, bodisi pri združenem delu ali v krajevni.skupnosti, tako da lahko v skladu z finančnimi možnostmi gradijo celo večje prostore, kot so določeni z minimumom.
R. BAČER
Kako napolniti skupno mošnjo?
Metliški proračun naj bi letos znašal 74,6 milijona dinarjev, vendar se boje, da se ________ne bo nabralo toliko denarja — Veliki zahtevki medobčinskih____
MET LlKA — S polnenjem proračunske mošnje, se pravi z zagotavljanjem načrtovanega pritoka denarja za občinski proračun, so imeli v metliški občini vsa zadnja leta težave. Takih, kot jih pričakujejo letos, se boje, pa še ne. Proračun oziroma odlok o njem je sicer sprejet jp v njem je zapisano, da bo za financiranje splošnih družbenih potreb v tej belokranjski občini letos na voljo 74,600.000 dinarjev, kako pa to uresničiti, je pa drugo, težje vprašanje.
Ta vsota je sicer le za osem publiško normo, ki znaša kar 95
DOMAČE TRNJE
Vučko bo po ZOI v Sarajevu spremenil ime — imenoval se bo Spufko.
MARJAN BRADAČ
decembrskih 7,3 milijona dinarjev povečali na 9,2 milijona din, v proračunu pa lahko upoštevajo le 16-odstotno rast, kot za občinske upravne organe.
A. B.
odstotkov večja od lanskega proračuna, vendar je treba vedeti, da je bil lanski proračun prvotno zastavljen na 58 milijonov dinarjev, potem so ga dvignili na 63,8 milijona dinarjev, v resnici pa seje v proračun nateklo skoraj 68,5 milijona dinarjev, se pravi stara milijarda več od prvotno načrtovanega. To so lahko dosegli s posebej zavzeto izterjavo tako imenovanih kalkulativnih prihodkov (davki iz dohodka, OD, kmetijske, obrtne dejavnosti, nepremičpin itd.), ki predstavljajo več kot polovico vseh prihodkov proračuna. Prav tako so lani izterjali tudi precej zaostalih davkov in so bili pri izterjavi sploh le malo pod re-
odstotkov. Za primer: od davka iz osebnega dohodka od opravljanja obrtne dejavnosti so za lani načrtovali 21,5 milijona dinarjev, dobili pa so 10 milijonov din več, kar je 47 odst. nad planom.
..Nemogoče in nerealno je kaj takega pričakovati tudi letos," pravijo v Metliki. „Če bi bilo izpolnjevanje vseh načrtovanih proračunskih prihodkov idealno, bi dosegli plan, če pa se bo kje zataknilo, in bojimo se, da se bo, bodo težave pri proračunski porabi," pravijo. Usklajen tudi še ni plan sredstev za financiranje medobčinskih služb in ustanov, na primer sodišč, inšpekcijskih služb itd. Zahtevki teh so se od
METLIŠKI KANDIDATI METLIKA — Kandidacijska konferenca metliške občine — bila je prejšnjo sredo — je bila končana v dobre pol ure. Brez razprave so sprejeli predlog evidentiranih kandidatov za občinske, republiške in zvezne funkcije. Tako je za predsednika občinske skupščine ponovno predlagan inž. Janez Gačnik, za podpredsednika prvič Jože Matekovič; za predsednike občinskih zborov pa: za predsednika družbenopolitičnega zbora Anton Matjašič, zbora združenega dela Jože Gosenca (oba sta predlagana prvič), zbora krajevnih skupnosti pa ponovno Anton Žunič.
IMAMO PRENOVLJENO ŠOLO
Pretekli teden smoodprli prenovljeno in razširjeno osnovno šolo v Zupančičevi ulici. Uredili smo stenčase in pripravili razstavo svojih izdelkov. V prenovljen: telovadnici se je zbralo okrog 200 gostov. Pripravili smo jim prisrčen p ogram ter podarili posebno številko j lasila Bele breze. Tako smo se tudi m najmlajši vključili v praznovanje 40 obletnice I. zasedanja SNOS.
NATAŠA ROŽIČ OŠ Črnomelj
DAVKARIJA NE POZNA MILOSTI
METLIKA — Konec prejšnjega meseca je potekel tudi rok za oddajo davčne napovedi za zavezance wt obrtne in druge gospodarske dejavnosti. Teh je v metliški občini 449, davčne napovedi pa ni pravočasno oddalo 91 zavezancev. Vsem, ki niso vložili napovedi, sedaj iz uprave za prihodke pošiljajo osebne pozive. Kazni za nepravočasno oziroma za nevloženo napoved pa so: za nepravočasno 10 odstotkov od odmerjenega davka ali najmanj 200 dinarjev, za nevloženo pa 29 odstotkov od odmerjena davka ali najmanj 400 dinarjev.
Vse pripombe so obravnavali in usklajevali tudi na skupnem zasedanju predsedstva SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov in ugotovili, da ljudem ni več vseeno, komu zaupati dolžnosti, da pa ob vseh pripombah ni bilo niti enega konkretnega predloga za novo evidentiranje. Občinska temeljna kandidacijska konferenca je potrdila edinole 2 spremembi na osnovi razprav na terenu, in sicer: za predsednika občinske kulturne skupnosti je potrdila kandidaturo Romana Čelesnika iz Škocjana (namesto prvotno predlaganega Jova Grobov-ška), za namestnico zbora uporabnikov zdravstvene skupščine pa so kandidirali Nevo Thorževskij — novo evidentirano. Za predsednico raziskovalne skupnosti so vnovič kandidirali Stanko Florjančič.
Delegacija Laboda pa je že na občinski konferenci predlagala novega kandidata za predsednika zbora uporabnikov pri stanovanjski skupnosti, vendar je bil za kandidata potrjen dosedanji predsednik tega zbora Franc Bradica.
R. B.
■ m
Stanko Movrin: ..Nekateri se še vedno primejo za gumb, ko me zagledajo, da bi jim to prineslo srečo. Da bi jim jo le!”
Mož, ki je firma
Stanko Movrin, edini dimnikar v občini
METLIKA — „Ko vidiš mene, vidiš firmo," se pošali Stanko Movrin in hoče tako povedati, da je edini človek v tej ..firmi” in sploh edini dimnikar v Metliki in vsej občini. „Za enega je v občini dela preveč, za dva pa ga je premalo." In tako je Movrin zadnjih šest let edini dimnikar v občini, pred njim pa nekaj let v Metliki sploh ni bilo stalnega dimnikarja.
In kakšna je zdaj naloga dimnikarja? „V glavnem čiščenje kurilnih in dimnovodnih naprav, prezračevalnih naprav, meritev ogli-kovega monoksida, kontrola vleke, sajavosti, izkoristka kurjave, izžiganje saj in podobno. Vsak mesec bi moral priti v vsako hišo, v družbene objekte, se pravi bloke, tovarne, pa vsakih 14 dni, vendar so v Metliki dosegli, da je tudi tam čiščenje in pregled vsak mesec, čeprav je zaradi tega izkoristek do 25 odst 'slabši. Imam aparat za merjenje izkoristka kutjave, vendar pri nas ni servisa zanj in tako to kar sam opravim, seveda ne tako strokovno, kot bi bilo potrebno."
„Za čiščenje štedilnika plačajo stranke povprečno 160 dinarjev, za čiščenje centralne v zasebni hiši pa do 300 dinarjev. Najtežje je čiščenje kotlov in dimnikov v večjih kurilnicah, najhuje pa v Beti, kjer imajo v kurilnici štiri kotle in na vsake tri doštiri mesece moram vsakega dobro očistiti, za čiščenje najmanjšega potrebujem okoli 20 ur.”
Movrin pravi, da, kadar je v Mfetliki, dela po osem ur, če pa gre na teren po vaseh, pa ves dan. „Z delom nisem najbolj zadovoljen. Ko sem začel, sem dobil zapuščen rajon, hotel sem delo lepo vpeljati, da bi dimnikarska služba potekala tako, kot bi morala, vendar mi to, žal ni uspelo. Bi že vso stvar pustil, če ne bi precej denarja vložil v orodje in naprave."
A. B.
Novomeška kronika
NE GRE BREZ SLEDOV? — Pod podvozom zraven novih stopnic ob prehodu čez cesto Novo mesto — Dol. Toplice (blizu stadiona) leži zajeten kup rabljenega gradbenega lesa. Resda so na hitro zaključevali dela ob otvoritvi ceste za lanski občinski praznik, toda odtlej je bilo dovolj časa, da bi za seboj tudi pospravili. Kjer osel leži, tam dlako pusti...
LEPO SAMO NA ZUNAJ — Očitno v mestu ni samo ena reprezentančna stavba, ki na zunaj daje videz sodobnosti, znotraj pa je polno napak. Razen občinske steklene stavbe, ki znotraj zamaka, je taka tudi nedavno obnovljena „vila Elza", last IMV. Tudi tu se za lepo fasado skriva plesen, ki prekriva zidovje, omet ponekod že odpada, kanalizacija ni v redu. Slabo opravljena dela kar kličejo po odgovornosti...
Ena gospa se čudi, kako lahko pri Gorjancih zdaj ugotavljajo kadrovski primanjkljaj, ko pa so ljudi z diplomami že v več primerih zavrnili...
K-
V času od 9. do 15. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Lešnjak iz Šmarja — Dušana, Ivanka Tršelič iz Kalc—Nakla — Damjana, Martina Strmec iz Trebnjega — Janeza, Jožefa Vintar iz Loke pri Šentjerneju Marjanco, Vesna Janžekovič iz Metlike — Gregorja, Marinka Verhovec iz Iglenika — Andreja, Ana Babič iz Žakanja — Damirja, Jolanda Klemenčič iz Radovlje — Aleša, Martina Lekše iz Močvirja — Sabino, Vida Šinkovec iz Dolenjega Mokrega polja — Petro, Anica Aupič z Vrhka
— Darjana, Marija Kotelc iz Goljeka
— Katarino in Matejo, Albina Šantl iz Dolenjega Vrhpolja^— Marka, Vida Škcdelj iz Brezja — Špelo, Nada Malnar z Broda — Lavro, Ema Berus s Kuzarjevega kala — Mitja, Ana Poljak iz Črnomlja — Mateja, Verica Šega iz Dolža — Davida, Jožica Maver iz Metlike — Jureta, Marija Goršek iz Črnomlja — Iva, Nevenka Kimovec iz Tribuč — deklico, Marija Omerzel iz Ardra — deklico, Marija Sladič iz Stana — dva dečka, Marjana Pečjak iz Žužemberka — deklico in Jožica Premru iz Gruče — Marinko.
IZ NOVEGA MESTA: Maruša Levstik iz Ulice Milana Majcna 6 — Jerneja, Lucija Kovačič iz Jerebove 14
— Mirjano, Stana Stankovič, K Roku 106 — Engelberta, Zdenka Lindič — Dragaš s Ceste herojev 62 — Klemena in Majda Višekruna, K Roku 4 — Žarka. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PRED NEDAVNIM JE IMELA V KULTURNEM DOMU Edvarda Kardelja koncert metliška mestna godba, ki je pripravila domala popolnoma nov program, kakršnega poslušalci v preteklosti še niso slišali. Dvorana je bila nabito polna starih in mladih poslušalcev; ki so odhajali domov več kot zadovoljni s spoznanjem, daje pri godbi zavel nov, svež veter. Godbenikom je dirigiral Stanko Križ, vezni tekst pa je z občutkom prebrala Maja Weiss.
PO GROBIH IZRAČUNIH BO LETOS NA RAZPOLAGO ZA metliško ljubiteljsko dejavnost 430 tisočakov. Le-te bo treba razdeliti med mestno godbo, pevski zbor, oktet Vit-is, tamburaše, folkloro in med amaterske skupine v krajevnih skupnostih, denarja torej ni, da bi se z njim postavljali, vendar bo nekako le zadostoval za osnovno dejavnost ljubiteljskih skupin v naši občini. Ne smemo namreč pozabiti, da pomagajo posameznim skupinam delovne organizacije ter da znajo nekatera društva dobro zaslužiti denar s prirejanjem najrazličnejših prireditev.
DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD, NOVOTEKS, BETI in KOMET bodo razpisale za prihajajoče šolsko leto 1984/85 blizu 60 štipendij za šolanje v srednji šoli tekstilne usmeritve Metlika. Največ štipendij bo razpisanih za triletno šolo, se pravi za program tekstilnega konfekcionarja II. Zanimivo je, da je upadlo zanimanje delovnih organizacij za tako imenovani skrajšani program, ki traja leto in pol in izšola ob koncu pomočnika tekstilnega konfekcionarja. Med vsemi delovnimi organizacijami bo razpisala največ štipendij Beti, naj- t manj pa Labod.
METLIKA DOBI KOLESARSKO DRUŠTVO
METLIKA — Kolesarski navdušenci iz Metlike in člani tamkajšnje kolesarske sekcije vabijo vse privržence tega športa na ustanovni občni zbor kolesarskega društva, ki bo v petek, 24. februarja, ob 18. uri v sejni sobi sisov na Rungartu.
IZ NKŠIH OBČIN
r v	>
Črnomaljski drobir)
KETCHUP ALI KAR OMAKA — H P Kolinska je pripravila obsežno gradivo, v katerem je predstavila možnosti razvoja črnomaljskega Bel-sada v okviru svoje delovne organizacije. V tem gradivu dajejo velik poudarek proizvodnji ketchupa, tj. pikantne paradižnikove ali gobove omake, kakor bi to lepo povedali v slovenščini. Vendar so imeli pisci besedila s pisavo omenjene omake velike težave. Omenili so jo štirikrat, vsakič drugače in nikoli pravilno: ketshap, kachap, ketchap. katdhup. Upamo, dav Belsadu s proizvodnjo ne bodo imeli takšnih težav kot njihovi kolegi v HP Kolinski s pisavo, sicer bo namesto paradižnikove omake nastala navadna brozga...
PREDOLG DAN? — Zimskega rekreacijskega centra na Gačah so se razveselili' tako Novomeščani kot Belokranjci, saj zaradi bližine lahko „skočijo2 na smučarijo ' tudi med tednom. Zlasti pa so bili veseli obvestila po radiu, da vlečnica obratuje do mrak^. Zato so prisluhnili še sporočilu —,pr»v tako po radiu — ki je omenjalo, da sonce zaide po 17. uri, kar je pomenilo, da približno do takrat obratuje tudi vlečnica. A so, vsaj pretekli teden, je bilo tako, odšli z Gač zdolgi-mi nosovi. V petek, na primer, se je Jurmanom" vlečnice zazdelo, da je mrak že ob 16,10, in so jo ustavili. Očitno se jim zde že tako kratki zimski dnevi še vedno predolgi.
Ribniški zobotrebci
NA OLIMPl ADO — Ribniška poslovalnica Kompasa, ki deluje za območje vse zahodne Dolenjske, se pravi tudi za občino Kočevje, je organizirala tudi večdnevne izlete z vlakom (iz Ljubljane) na olimpiado v Sarajevo. Že prvi teden se je za izlete prijavilo okoli 100 Kočevcev. Prijave iz Ribnice pa so bile zelo redke.
LONČARJI NEZADOVOLJNI — Tudi na območju Dolenje vasi niso zadovoljni s pluženjem cest. Delegat te KS je na zadnji občinski seji vprašal, zakaj Cestno podjetje ne pluži vsaj približno tako dobro, kot je prej Komunala. Dejal je, daje bilo posebno slabo pluženo proti Grčaricam, na Golnik, pred pošto v Dolenji vasi in da tudi drugod s pluženjem niso zadovoljni. Zdaj čakajo na odgovor SIS za komunalno in cestno dejavnost.
Drobne iz Kočevja
'mladi brez razvedrila —
Kočevska mladina je brez zdravega in koristnega razvedrila, če izvzamemo tiste, ki delajo v kulturnih in telesno-vzgojnih organizacijah ter šahovskem klubu. Teh pa je malo. Občinsko Vodstvo ZSM si zaman prizadeva že preko 20 let, da bi dobila mladina primerne klubske prostore.
NIKAD VIŠE SA SLOVENCEM — Snežni metež in zameti so ovirali tudi promet na cesti Kočevje—Delnice—Reka. Potniki so morali večkrat izstopati iz avtobusa, da se je lahko prebil po neizpluženi cesti. Neko mlado dekle pa je vseskozi sedelo v avtobusu in se jezilo: „Nikad više se neču voziti sa Slovencem”. Slovenec pravijo na Hrvaškem namreč slovenskemu avtobusu. Na pripombo dekleta se je oglasil starejši možakar, češ naj pogleda, kje smo „zaglavili". Avtobus je bij namreč na hrvaški strani, kjer so bile ceste slabo splužene.
občan
vprašuje
medved odgovarja
— Zakaj za nobeno odgovorno dolžnost nista predlagana za prihodnje volitve niti dva kandidata, ampak le po en?
— Ker se oblikovalci predloga očitno boje, da bi dobil protikandidat — pa čeprav bi bil to moj znanec medved Jaka iz živalskega vrta — daleč več glasov kot njihov „uradni” kandidat.
Trebanjske iveri
RESNO JEMLJEJO ZELENI PLAN — Kdor bi sodil samo po cesti med Dobrničem in Vrbovcem, bi lahko rekel, da Dobrničani hudo resno jemljejo zeleni plan. Na cesti namreč rastejo smreke pa tudi koruza (četudi v tem času, bi bila to revolucionarna novost za naše kmetijstvo). V resnici pa so tega krivi cestarji, ali kdor pač upravlja z. njimi, in ne prizadevnost trebanjske kmetijske pospeševalne skupnosti.
> PREDOLGA ASFALTNA PREPROGA —- Zaradi predolge asfaltne preproge, ki sojo Mirenčani položili v preteklih letih, je zmanjkalo denarja za kulturo. No, rentabilni so menda samo pevci, ki ..nastopajo" na pogrebih. ostali kulturniki pa so brez denarja. Prav lahko bi se s podobnimi posli ukvarjala tudi recitacijska skupina KUD Svoboda Mirna, saj so v občini zmeraj v stiski za govornike na pogrebih. Kot je bilo slišati na izrednem občnem zboru KUD, bi lahko recitatorji postali celo tozd pogrebnega podjetja.
IZ NKŠIH OBČIN
PSI \1
Duri razvoja se odpirajo
Črnomaljski Belsad se pripravlja na priključitev k HP Kolinski, ki je zastavila vabljiv proizvodni program — Tri razvojna obdobja
ČRNOMELJ — Belsad, tozd črnomaljske kmetijske zadruge, si v zadnjem času prizadeva povečati proizvodnjo, velike možnosti za uresničitev ciljev pa vidi v združitvi s HP Kolinsko iz Ljubljane.
Proizvodna programa H P Kolinske in Belsada se ne prekrivata v nobeni izmed proizvodnih linij, pač pa se že danes močno dopolnjujeta. HP Kolinskasodi med velike kupce izdelkov Belsada — samo v zadnjih letih je vsako leto odkupila okrog 15 odst. Belsado-vih proizvodov. Prav zaradi tega in zaradi agresivnega dolgoročnega proizvodnega in razvojnega programa H P Kolinske, je ta izdelala predlog razvoja Belsada v okviru svoje delovne organizacije za naslednjih 10 let, s katerim se
Vedra
upokojenka
Slavka Peruš je že šestnajst let v pokoju, a še vedno dejavna
DOLGA NJIVA — ..Zdaj se z možem kratkočasiva s spremljanjem olimpijskih iger. In včeraj, ko je osvojil srebrno kolajno Jure Franko, sva z možem skoraj zaplesala po kuhinji. Od sreče nisem mogla zadržati solz, mož pa tudi ne. Veste, je kar prav, da smo dobili tole kolajno, ko pa nas tarejo tako hudi problemi,” je pripovedovala Slavka Peruš.
Slavka je vedra ženska in na tekočem z dogodki po svetu, čeprav je že šestnajst let v pokoju. Pravi, da mora biti človek skromen ter odprtih oči in srca za svet in ljudi. In prav to prepričanje ji je pomagalo skozi mnoge hude preizkušnje.
Pred vojno je bila dekla na Lavrici pri Ljubljani. Sodelovala je z osvobodilnim gibanjem. Zajeli so jo s pošto za Vido Janežič, s katero je bila potem zaprta tri mesece. Sedemnajst mesecev je bila tudi v taborišču v Breslavu. Dva njena brata sta padla kot partizana. Starejšega so ubili črnorokci, mlajši je padel skupaj z MajdoŠilc kot načelnik štaba desete brigade. Skupaj z očetom gaje na vse svete leta 1945 prekopala in prenesla na domače pokopališče. Še zdaj hrani njegovo ogledalce in žepni nož kot spomin na tiste težke čase.
J. S.
Slavka Peruš
strinjajo tudi predstavniki črnomaljske občinske skupščine, izvršnega sveta in DPO.
Glede na možnosti prodaje izdelkov in postopno vlaganje v zidove in stroje, je H P Kolinska predvidela razvoj Belsada v treh fazah. V prvem obdobju, to je v letošnjem letu, bi Belsad povečal proizvodni program, ki temelji na sedanjem in je omejen predvsem na proizvodnjo oz. konzerviranje marmelade, džemov, vrtnin in kompotov. Novost je le standardna pizza, količina proizvodnje bi se pove&ila za 250 ton, investicija v novo opremo — zapiralko za pločevinke pa bi znašala 4 milijone dinarjev.
Leta 1986 bi namenili 57,5 mi-
lijona dinarjev za opremo, 24,5 milijona dinarjev pa za investicije v objekte. To leto so označili s proizvodnjo novih vrst konzervirane zelenjave, marmelad, pizz, zelenjavnih omak, ajvarja in ketchupa, proizvodnja pa bi se v primerjavi z letom 1984 povečala za 38 odst.
Leta 1994 bi v opremo vložili 79,1 milijona, v objekte pa 20 milijonov dinarjev. Proizvodnja bi se v primerjavi z letom 1986 podvojila in dosegla skoraj 9 tisoč ton izdelkov.
Program, ki gaje za razvoj Belsada pripravila H P Kolinska, je vabljiv, če pa se bodo zanj in za priključitev k ljubljanski delovni organizaciji odločili v Črnomlju, bo pokazal referendum, ki bo v sredini marca.
M. BEZEK
BREZ VEČJIH SPREMEMB
ČRNOMELJ — Na kandidacijskih konferencah so potrdili možne kandidate za nosilce funkcij v občinski skupščini in v skupščinah sisov, ki jim letos poteče dveletni mandat.
Tako pri prvih kot pri drugih je malo sprememb. Tako je za predsednika skupščine občine še naprej predlagan Jure Perko, za podpredsednika pa Peter Ja-nčan. Predsednica družbenopolitičnega zbora naj bi bila še nadalje Nada Pucelj, podpredsednik Anton Marentič, predsednik zbora združenega dela Marjan Kukman, podpredsednica Vida Težak, na novo evidentirana sta le predsednk zbora krajevnih skupnosti Jože Barič ter podpredsednik Anton Kralj.
Občan kaj malo vpliva na to, kdo bo izvoljen
Ljudje se — vsaj na videz — strinjajo s predlogi „od zgoraj” — Evidentirati že za naslednje obdobje
KOČEVJE — Delovni ljudje in občani bolj malo vplivajo na to, kdo bo predlagan oz. kandidiran za najodgovornejše dolžnosti v občini in zunaj nje. To se je dalo razbrati iz razprave o pripravah na drugo občinsko kandidacijsko konferenco na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sveta ZS, ki je bila minuli četrtek.
Razpravljalci oz. poročevalci so ugotavljali, da bistvenih pripomb na posamezne predlagane možne kandidati na temeljnih kandidacijskih konferencah ni bilo. Zato pa je bilo nekaj načelnih pripomb. Predstavnik ZSM je poročal, daje bila načelna pripomba mladih, da „se pri volitvah vrte skoraj vedno isti ljudje, le funkcije si menjajo," razen tega pa so na listah
• Kandidacijski zbori ne delajo v sklopu z zahtevami predsednikov ZK in SZDL. Ob predlogih novih kandidatov za odgovorne dolžnosti ne zvemo, kako so doslej opravljali zaupane naloge. Tako je spet zanemarjena odgovornost in načelo „prave ljudi na pravo mesto”. Tako je začel razpravo na drugi občinski kandidacijski konferenci, ki je bila 17. februarja v Kočevju, delegat Stare cerkve Jože Košir. Zatem je poudaril, da je treba posameznike oceniti glede na to, koliko so prispevali k stvarnemu izboljšanju življenjske in kulturne ravni občanov in ne le, kako so birokratsko izpolnjevali razne naloge.
predvsem starejši. Dodal je, da ..vpliva na vse to ne moremo imeti".
Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Cveto Lipovec je med drugim dejal, da je volilni sistem pač tak, da ..pridejo predlogi od zgoraj na-
vzdol in nato po demokratični razpravi od ..spodaj navzgor,"sčimerjeočit-no menil, da ..spodaj" potrdijo, kar so predlagali „zgoraj”. V bodoče je treba doseči, da se bo zagotovil še bolj neposreden vpliv delovnih ljudi in občanov na ves volilni postopek.
Predsednik OK SZDL Alojz Petek pa je med drugim dejal, pri tem je imel očitno v mislih predloge za republiške in zvezne odgovorne dolžnosti, da ti predlogi gotovo ne bi bili spremenjeni, četudi bi v Kočevju predlagali druge, saj bodo drugod prvotni predlog osvojili. Nato pa je spomnil vse, daje zdaj čas za evidentiranje že za naslednje mandatno obdobje in če bomo zdaj to možnost zamudili, se bomo tudi pri prihodnjih volitvah vrteli v krogu istih, že evidentiranih ljudi.
J. PRIMC
DRUŠTVO
UPOKOJENCEV
VABI
ČRNOMELJ — V ponedeljek, 19. marca, bo v prostorih črnomaljskega društva upokojencev letna konferenca društva, ki pa seje lahko udeležijo tudi tisti, ki želijo člani društva šele postati. Poleg tega društvo opozarja člane, da lahko odidejo na okrevanje in oddih v domove upokojencev v Izolo, Rogaško Slatino, Piran ali Žirovnico. Vse informacije o oddihu kakor tudi o izletih, ki jih pripravlja letos društvo v Benetke, na Petrovo goro, na Pohorje in morda še kam, lahko dobijo upokojenci v pisarni društva, ki je odprta vsako sredo in petek od 9. do 11. ure.
POZIV
KRVODAJALCEM!
ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa v Črnomelju obvešča svoje krvodajalce, da se bodo v torek, 28. februarja, udeležili krvodajalske akcije v Novem mestu, kamor jih bo odpeljal posebni avtobus. Odhod avtobusa bo izpred črnomaljskega grada ob 6,30 zjutraj.
Se dve spremembi
Na kandidatno listo še Darko Križ in Andreja _________Šulentič____________
RIBNICA — Na kandidacijski konferenci so brez razprave in soglasno z javnim glasovanjem potrdili predlog možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti v občini, republiki in zvezi.
Z ozirom na predlog, ki smo ga objavili tudi v našem listu, so pred glasovanjem sporočili, da ga nekoliko spreminjajo. Za predsednika zbora izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti je predlagan Darko Križ iz Zdravstvenega doma (namesto Vlada Poljanca, ki je prevzel poslovodsko dolžnost in torej ne more biti knandi-dat), za predsednico skupščine skupnosti socialnega varstva pa je predlagana Andreja Sulentič iz osnovne šole Ribnica (namesto Marice Golija, ki se je upokojila in tako izgubila delegatsko bazo).
Za delegata za I. republiško kandidacijsko konferenco so izvolili Vinka Drobniča in Alojza Marolta, za drugo republiško kandidacijsko konferenco pa bosta delegata iz skupine delegatov za zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine.
J. PRIMC
USPEŠNA SINDIKALNA ŠOLA
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini se zavedajo, da je zaradi težjih gospodarskih in političnih razmer v naši družbi še kako pomembno angažiranje subjektivnih sil. V organizacijah združenega dela to pomeni čim večje uveljavljanje sindikata, ki pa mora biti v teh zaostrenih časih toliko bolj usposobljen. Vse to so imeli pred očmi črnomaljski sindikalni delavci, ko so pripravljali letošnjo občinsko sindikalno šolo, ki poteka že ves februar. ter temu primerno pripravili tudi program. Očitno je, da so se potreb po znanju začeli zavedati tudi v osnovnih organizacijah, saj je letošnji odziv v šoli zadovoljiv, kajti 80-urni program redno obiskuje skoraj 40 članov sindikata.
Spet malo besed o bistvenem
 Stabilizacijski program in resolucija ostala brez večjega odmeva
RIBNICA — „Žal naš izvršni svet ni dobii iz delovnih organizacij nobenih priporočil in dopolnil na predlog občinskega dolgoročnega plana gospodarske stabilizacije in tudi ne na občinsko resolucijo o izvajanju plana za letos. Iz tega sklepamo, da se je ponovila škodljiva praksa iz prejšnjih let, ko razprave v bazi niso bile dovolj široke,” je na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica poudaril predsednik izvršnega sveta Franc Lapajne.
Stabilizacijski program je po razpravi doživel v glavnem le eno pomembnejšo dopolnitev, in sicer za področje energetike. Za čim boljše izkoriščanje domače energije (lesnih odpadkov) je treba proučiti možnost, da bi iz osrednje toplarne ogrevali prostore največjih potrošnikov v Ribnici. Pri no-vin gradnjah in prenovah starih objektov pa je potrebno izboljšati izolacijo.
Pri resoluciji za letos je dopolnitev več. Večletno zaostajanje
»Zdravila” za električne mrke
V trebanjski občini je največ prekinitev toka — Elektro Novo mesto dograjuje napeljavo — Rešitev je še daleč, projekti bodo že letos
TREBNJE, NOVO MESTO — V trebanjski občini je kakovost oskrbe z električno energijo najslabša na področju Elektro Novo mesto. Izpadi električnega toka so pogostni, slaba pa je tudi napetost. A končna rešitev še ni tako blizu, saj gradnja rezdelilne transformatorske postaje in dveh daljnovodov še ne bo pričeta v tem srednjeročnem obdobju. Tako si Elektro Novomesto zaradi pomanjkanja denarja prizadeva odpravljati najhujša ozka grla.
Letos bomo na področju trebanjske občine opravili dela v vrednosti 10 milijonov dinarjev,” pravi direktor Elektro Novo mesto Zvone Čampa.” S tem denarjem seveda ne bo moč opraviti kdove kako velikih del. Več pa ga na voljo tudi ni, saj se v skladih nabere samo polovica energetskih sredstev. In prav to je vzrok, da ne moremo hitreje izboljševati preskrbe.
Za ponazoritev, kako težke so razmere v občini, naj povem, da imamo kar 100 kilometrov daljnovodov na enem samem stikali). In preden prehodimo .vse področje in odkrijemo napako, tudi preteče nekaj časa. Zato bomo zdaj gradili take napeljave, da bomo zmanjšali števili izklopov in izpadov električne energije. Zgra-
dili bomo dva kilometra dolg daljnovod do Sajenic in preklopili napeljavo z obstoječega omrežja na novo transformatorsko postajo. Ta dela nas bodo veljala 2 milijona dinarjev. Obnavljali bomo nizkonapetostno omrežje v Trebnje. Zgradili bomo daljnovod Ždinja vas — Kamnje in nadaljevali z začetimi deli pri daljnovodu Rihpovec — Dolenja vas. Za dva milijona dinarjev bomo zgradili tudi daljnovod med Ti-habojem in Seli.
Izpadi in čas okvar naj bi bili zaradi tega krajši. Samo v letu 1982 jih je bilo v trebanjski občini 64, na področju mirenske doline pa jih je bilo še več. Vzrok temu je preobremenjeno omrežje. Seveda bi najbolj učinkovito odpravili vse te težave, če bi končno že zgra-
dili razdelilno transformatorsko postajo v Trebnjem in iz Novega mesta dvosistemski daljnovod dvakrat po 110 kV. Toda razdelilna postaja bi veljala 30 milijonov dinarjev, prav toliko pa tudi daljnovod. Kako potrebna je ta postaja, je pokazala tudi študija Inštituta Milana Vidmarja iz Ljubljane. Računali smo, dajo bomo zgradili do konca tega srednjeročnega obdobja. Toda, sodeč po srednjeročnem programu elektrogospodarstva Slovenije, bo postaja zgrajena šele čez tri leta.”
Da se pri oskrbi z električno energijo vendarle nekaj premika, kaže tudi podatek, da bodo letos pripravili tehnično dokumentacijo za gradnjo razdelilne transformatorske postaje. Hkrati tudi Elektro Krško dograjuje sistem električnih napeljav. Zgradili bomo dve transformatorski postaji na Vrhu med Mokronogom in v •Zaloki, vse skupaj pa jih bo veljalo prek tri milijone in pol dinarjev.
J. SIMČIČ
stopnje rasti sreštev za družbene dejavnosti in visoka stopnja inflacije sta prispevala, da se je realni dohodek teh dejavnosti močno zmanjšal, njihov obseg dela pa je ostal enak. Nadalje padanje standarda v teh dejavnostih je treba zaustaviti. To bo možno, če bo gospodarstvo doseglo načrtovano rast. Praktično pa to pomeni, da bodo letos sredstva za izobraževanje in socialno skrbstvo porasla nekoliko nad stopnjo inflacije (doslej sta ti dve dejavnosti najbolj zaostajali), za ostale SIS pa bo znašala rast nekoliko pod stopnjo inflacije. Pri osebnih dohodkih pa bodo v izjemnih primerih poskrbeli tudi za odpravo očitnih neskladij posameznih kategorij zaposlenih, in to tako na področju gospodarstva kot tudi negospodarstva.
Ob zaključku svoje razprave je predsednik Lapajne opozoril, naj
bi se ne ponovna onicajna napaka, da bi ta dokumenta (stabilizacijski program in resolucija) obležala spet v predalih. Zagotovil je, da bo izvršni svet storil vse, da bosta oba dokumenta dobila veljavo, in povedal, kakšne ukrepe so v občini že sprejeli ali pa jih bodo še za njuno uveljavitev.
JOŽE PRIMC
ZA ZAMENJAVO OSEBNIH IZKAZNIC NI VEČ DOSTI ČASA
TREBNJE — Vsi dosedanji pozivi, naj občani čimprej zamenjajo osebne izkaznice, niso zalegli. Zato sekretariat za notranje zadeve pri trebanjski občinski skupščini ponovno opozarja, naj občani to čimprej opravijo. Kot je znano, je osebna izkaznica javni dokument, ki ga morajo občani predložiti pri vseh uradnih opravkih. Na novih osebnih izkaznicah pa bo tudi nova matična številka, ki se uporablja za vse sedaj veljavne uradne listine. Torej brez nove osebji e izkaznice ne bo mogoče dobiti potnega ali orožnega lista niti drugih dokumentov. Ker stara osebna izkaznica velja samo do oktobra, naj občani ne čakajo do zadnjega roka.
Kam je šla krava?
Kmetje ne zaupajo Klavnici in obračunu klavnosti
RIBNICA — ..Kmetje so na zborih občanov, na sestankih vaških odborov in drugod že večkrat izrazili nezaupanje v pravilnost izračuna odstotka klavnosti za njihovo prodano živino," je začel svoje vprašanje na zadnji seji občinske skupščine Ribnica delegat iz Dolenje vasi. Potem je povedal zadnji čudni primer, ko je kmet prodal kočevski Klavnici kravo, potrdila zanjo pa mu niso dali, češ da ga ne potrebuje. Kmet je odšel domov, čez teden dni pa so prišli iz. Klavnice k njemu na dom po kravo, prav po tisto, ki jimjoje že pred tednom dni pustil.
»Zaradi takega postopka v Klavnici ljudje menijo, da so pri prodaji živine ogoljufani. Pravijo namreč: kako naj zaupamo, da so v Klavnici odstotek klavnosti naše živine pravilno izračunali, če pridejo mesarji po kravo, ki so jo ubili že pred tednom dni in je njeno meso že zdavnaj prodano in pojedeno," je zaključil delegat svoje vprašanje in dodal, da to ni osamljen primerčudnega poslovanja Klavnice.
Iz neuradni virov smo zvedeli, da se je vse okoli te krave zapletlo menda, ker je odšel odkupovalec na bolniški dopust. Krava torej ni izginila, pač pa seje zapletlo le nekaj s papirji.
Kljub vsemu je nezaupanje kmetov razumljivo.
J. PRIMC
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Pr
ji
Velikopotezni telefonski načrti
V nerazvitih območjih Posavja do 1985 še 684 telefonskih priključkov
BREŽICE — Živimo v času, ko si ljudje težko privoščijo vsak večji izdatek, vendar jih stiska ne odvrača od soudeležbe za razvoj telefonije. Želja po boljših zvezah se prebija na plan predvsem na obrobju, v krajevnih skupnostih manj razvitih območij
Ljudje tam občutijo, da so prikrajšani in da telefon danes za kmeta ni več razkošje, ampak gospodarska potreba. Odraz takih ugotovitev je velikopotezna akcija za gradnjo krajevne telefonske centrale v Zgornji Pohanci in za razpeljavo telefonskega omrežja do naročnikov na Zdolah, v Dolenji vasi, v Artičah in na Sromljah ter tja do Pečic in Osredka na Kozjanskem. Vrednost te investicije je 45 milijonov dinarjev. Kra-
Sam zbral več kot 200 novih naročnikov
Jože Jankovič, pismonoša s Senovega, je pred leti zmagal v naši nagradni akciji
SENOVO — Pismonoša Jože Jankovič s Senovega, ki seje prav le dni srečal z Abrahom, junija letos pa bo minilo 30 let, odkar se je zapisal težkemu, a zanimivemu fc delu pri pošli, je eden tistih vrlih | prijateljev našega in vašega tedni ka, kije veliko pomagal pri njegovi razširjenosti med ljudmi v krajih pod Bohorjem.
Pred leti je Jože v naši nagradni akciji zbiranja novih naročnikov sam pridobil več kot 200 novih naročnikov, skupaj s sodelavci se-novske pošte pa kar okoli 400.
Jožetov uspeh je bil še večji, saj je bilo delo zanj 'vse od otroških let, ko je kmalu po osvoboditvi z gručo otrok v rojstnem Dovškem ..preizkušal" bopibe in mu je ob nevarni igri eksplodirana bomba odtrgala desno roko, mnogo težje.
-Okoli sedemdesetih let je bil
JANKOVIČ
moped zelo lepa nagrada, kot danes manjši avto. Takrat so bile take naročniške nagradne akcije pogoste. Vedno smo tekmovali z brestaniško pošto. Pri prvi akciji so nas premagali, ker so vse do zadnjega zadrževali večje -število naročnikov pred zadnjo objavo vrstnega reda v časopisu. Podobno taktiko smo tudi sami ubrali in tako je kar 150 imen novih naročnikov odnesel naš kolega v Novo mesto le nekaj dni pred iZTekom akcije. Dolenjski list so ljudje brž vzeli za svojega, tudi tisti, ki sem jim nameraval iz svojega žepa plačati naročnino, da bi s čim večjim številom novih naročnikov zmagal, a mi tega niso dovolili."
P. P.
jani treh občin bodo sodelovali s prispevkom v delu in denarju, podjetju PTT pa so bodoči naročniki zagotovili brezobrestnega posojila celo po 10 tisočakov za šest let. -Zaupanje za zaupanje!" je njihovo geslo.
Do poletja bodo dobile telefonsko napeljavo s priključki vasi in zaselki na Bizeljskem, kjer krajani prav tako pomagajo s prostovoljnim delom in sorazmerno velikim finančnim deležem. Pred nekaj leti niti sami ne bi verjeli, da bodo pripravljeni toliko prispevati celo za telefon. Tudi Pišečanom ni lahko, saj se bodo na račun telefona morali marsičemu odpovedati.
Podjetje za ptt promet Novo mesto je za razvoj telefonije na manj razvitih območjih Posavja v srednjeročnem programu predvidelo za 15 milijonov naložb (po cenah iz leta 1980), od tega več kot dve tretjini brežiški občini. Zmogljivosti telefonskih central naj bi se od 1981 do 1985 povečala od
OCENA DIREKTORJEV
SEVNICA — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na seji minuli petek sprejelo stališče, da osnovne organizacije ob zaključnih računih ocenijo delo svojih vodilnih. Proučili so tudi poročilo posavskega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Menili so, da lahko njegovi zaključi v marsičem služijo sindikalnim organizacijam pri nadaljnjem delu.
BLAGAJNE NE ZA VSE
SEVNICA — Občinski izvršni svet je na zadnji seji proučil predlog ’ obrtnega združenja, da nekatere z-sebne gostince oprostijo obveznosti poslovanja z registrskimi blagajnami. To so, denimo, gostilne in bifeji z manjšim prometom, tako imenovani pa-všalisti ali gostinci, ki so tik pred upokojitvijo
DVAINDVAJSET
PRIJAV
SEVNICA — Do roka so na sev-niški davčni upravi prejeli 21 prijav za davek od skupnega dohodka občanov, eno pa še pričakujejo. Največ je prijavil direktor — 804.990 dinarjev, drugi je zdravnik — 783.084 dinarjev.
OBNAVLJAJO
ŽIČNICO
KOMPOLJE — V lanski ujmi s točo so bile podrte hmeljske žičnice na Kompoljskem polju. Tisto na površini petih hektarov obnavljajo. Postavljeni so že novi leseni stebri na obodu, postaviti je treba le še betonske stebre med vrstami. Hmelj bo na tej površini letos rodil naprej. Na sosednjem polju, kjer je bila povsem uničena žičnica na 9 hektarih, so v jeseni posejali ozimno pšenico. Seveda bodo, ko bo čas, ponovno tudi tod zasadili hmelj in postavili nazaj žičnico.
300 na 904 priključke. Oktobra lani sojih našteli 520. Prvotni plan bo do konca srednjeročnega obdobja presežen, saj napovedujejo še 684 priključkov, odkar so krajevne skupnosti v nerazvitih območjih povečale zanimanje za telefonsko povezavo s svetom. Po podatkih iz lanskega novembra bo vse skupaj veljalo 25 milijonov dinarjev. PTT podjetje računa pri tem na izdatno finančno sodelovanje bodočih naročnikov oziroma krajevnih skupnosti. Na potrebo po telefonu ta čas glasno opozarjajo tudi onkraj Save in Krke. Upajo, da bo PTT pokazala dovolj posluha za izpeljavo najbolj racionalnih zamisli, upoštevajoč gospodarski položaj tega dolgo-zapostavljenega gorjanskega predela.
J. TEPPEY
Izkušnja za volitve 1986
*
BREŽICE — Delegati občinske kandidacijske konference so 17. februarja sprejeli predloženo listo kandidatov za ključne funkcije v skupščini občine in sisih, vendar s to spremembo, da so namesto Jožice Šalamun, kije bila evidentirana za predsednico občinskesku-pščine, na predlog koordinacijskega odbora pri SZDL ponovno kandidirali Mirka Kambiča. Iz razgovora s predsednikom O K SZDL Stankom Cerjakom objavljamo njegovo pojasnilo o načinu evidentiranja in stališčih temeljnih kandidacijskih konferenc:
..Letos smo imeli prve volitve po dveh letih mandatnega obdobja, zato smo težili, da ne bi zamenjali celotnega vodstva. Za bizhodišče smo imeli oceno dela najodgovornejših nosilcev dolžnosti, ki so nam jo posredovali iz organov skupščine in sisov. .Ta je bila za večino sisov in tudi za sedanje predsedstvo občinske skupščine
Ta je najprej pripravljala za potrebe naše armade karte, skice, načrte in nujno potrebne podatke za pripravo topniškega streljanja. V povojni obnovi porušene domovine so se geodeti zelo izkazali, med drugim je posebna skupina trasirala 100-kilometrski odsek Cesta bratstva in enotnosti od Nove Gradiške do Slavonskega Broda.
V Krškem je bil 1. junija 1945 ustanovljen katastrski urad pri okrajnem izvršnem ljudskem odboru, leta 1956 pa sta ob ma-čnem katastrskem uradu v Krškem bila ustanovljena še katastrska urada v Brežicah in Sevnici, leta 1961 pa so vsi trije uradi postali sestavni del občinskih služb.
..Značilnost preteklih let ni v tem, da so se naše službe poimenovale v občinske geodetske uprave, temveč, da smo pričeli novo obdobje organizacije in vsebine.
Geodetske službe imajo danes vse večji delež pri načrtovanju, urejanju prostora in pri izvajanju kmetijske politike,” je dejal slavnostni govornik Željko Gašparinčič.
Načrti in karte različnih meril, nove evidence in vse bolj neposredno strokovno delo pomenijo danes tudi dobro osnovo za pripravo raznih družbenoekonomskih aktivnosti.
P. PERC
Obrtniki niso nebodigatreba’
S problemske konference SZDL o drobnem gospodarstvu v sevniški občini
SEVNICA — V sevniški občini je obrtno združenje pripravilo pogovor s predstavniki občinskega izvršnega sveta, v ponedeljek, 13. februarja pa je občinska konferenca SZDL o teh vprašanjih pripravila posebno konferenco.
Člani obrtnega združenja so uvodoma zapovrstjo navajali težave: nepravično določeni osebni dohodki za lastnika obratovalnice, davčno politiko, dePavce pri zasebnikih, kjer usmerjeno izobraževanje ne izpolnjuje pričakovanj, posojila za obrtnike, sodelovanje z obrtno zadrugo Bohoj.
Tudi posavska medobčinska zbornica ima širok seznam pripomb, ki ovirajo zasebno delo. Izdvojimo, (kar je za obrtnike še posebno zanimivo), besede prisotnih predstavnikov Beogradskc in Ljubljanske banke iz Krškega. Prva bo verjetno že marca znižala polog za posojila obrtnikom od sedanjih 40 na 30 odst., druga pa
že sedaj zaračunava ugodnejše obresti za deficitarno obrt.
Na konferenci je sodelovala večina predstavnikov delovnih kolektivov v občini. Resda se ji h je bolj malo priglasilo k besedi, vendar so razveseljivi nekateri primeri povsem določenega sodelovanja z obrtniki, predvsem s strani Kopitarne. V obrtni zadrugi Bohor imajo tudi nekatere vzorce iz Lisce, katere je le-ta prvotno posredovala obrtnemu združenju. V ..Bohorju” vseeno proučujejo možnost sodelovanja svojih kooperantov z ..Lisco”, čeprav opozarjajo na težave s surovino za te polizdelke, bojijo sc tudi, da ne bodo prišli skozi s ceno.
In kako naprej, so nekateri želeli povsem določne odgovore. Po poslovniku traja „mandat" problemski konferenci, dokler sklepi niso uresničeni. O posameznih vprašanjih se bodo torej še dogovarjali.
A.ŽELEZNIK
• Tudi na tej konferenci se je pokazalo, da ne znamo vedno slediti plavim delegatskim potem. Obrtno združenje ima, denimo svoje delegate v zboru združenega dela občinske skupščine. Dvostopenjsko so pred koncem leta v skupščini obravnavali odlok in družbeni dogovor o davkih, vendar je delegat obrtnikov na seji skupščine govoril le o prometnem davku pri preprodaji vozil. Kavno tako še po dveh letih v republiki ni zagledal dneva pravi družbeni dogovor o osebnih dohodkih za zasebno delo.
Da ne bo kasno
Nujno opozorilo
SEVNICA — Občinska zdravstvena skupnost je bila prisiljena izdati posebno pojasnilo, nanašajoče se predvsem na obrtnike in kmete.
Pojavljajo se namreč težave pri poravnavanju obveznosti do občinske zdravstvene skupnosti. Obrtniki, kmetje in zdomci, ki iz kakršnihkoli razlogov zdravstveni skupnosti ne poravnajo prispevkov, imajo zase in za družinske člane zagotovljene le tiste pravice iz zdravstvenega varstva, določene z republiškimi predpisi.
In katere so to? Zdravljenje bolezni, kol so rak, sladkorna bolezen, zvišan krvi pritisk, multipla skleroza, mišična in živčna obolenja ter hemofilija, zdravstvene storitve in zdravila za duševne bolnike, zdravstveno varstvo dojenčkov, predšolskih otrok, varstvo mladine do 19. leta. varstvo žena v nosečnosti, varstvo starostnikov borcev, invalidov in podobnega.
Kakorkoli že, jamstvo za zanesljivo zdravstveno varstvo so le poravnani prjspcvki. To seveda ne pomeni, da je treba, če te obveznosti niso poravnane, le-te plačati kar pri zdravniku. Tega v zdravstvenih domovih nimajo pravice obračunavati (razen participacijo!). pač pa bo to od takih Iju(li izterjala zdravstvena skupnost.
A. Ž.
UČINKOVITA NEGA NA DOMU — „Če boste še nadaljevali tako us-
pešno delo, boste ena najuspešnejših, ne le najmlajša krajevna organizacija Rdečega križa v občini,” je prejšnjo soboto zvečer pohvalila članice KO RK v Velikem Podlogu predsednica občinskega odbora RK Meta Habicht. Namreč kar 21 žena iz te majhne krajevne skupnosti, kjer je precej starostnikov in invalidov potrebnih pomoči, je pokazalo, kaj so pridobile med 18-urnim tečajem nege na domu. Kmetice in delavke so redno obiskovale tečaj, zato so pridobile precej znanja. Tak tečaj pa je v celotni občini v zadnjih štirih letih končalo skupaj z zadnjim v Velikem Podlogu 70 članov Rdečega križa. (Foto: P. Perc)
Zgovorna govorica kart
Ob 40-letnici geodetske službe v Sloveniji v Krškem prikazali tudi velik pomen kartografije
KRŠKO — Posavski geodeti podobno kot njihovi kolegi v drugih slovenskih krajih te dni praznujejo 40-letnico geodetske službe v Sloveniji. Prejšnji četrtek so sev Krškem spomnili odredbe Glavnega štaba NOV in POS, s katero so 20. januarja 1944 ustanovili geodetsko sekcijo.
zelo dobra. Za predsednico občinske skupščine smo evidentirali Šalamunovo zato, ker se je nameraval Mirko Kambič -upokojiti. Potem pa smo prisluhnili mnenju kandidacijskih konferenc, na katerih Šalamunova ni dobila dovolj podpore. V 15 tozdih in v 8 KS so predlagali Mirka Kambiča, v dveh KS kandidate zunaj liste, v eni pa nobenega. V razpravah so nasploh veliko poudarjali, da bi morali za to funkcijo evidentirati predvsem gospodarstvenike in po možnosti mlajše ljudi. Tretje rešitve oziroma tretjega kandidata nismo imeli, zato smo ponovno predlagali Kambiča. Podpredsednika ostajala še naprej Šalamunova in Ferdo Šepetave, menjata se pa predsednika in _ podpredsednika dveh zborov. Žal moram povedati, da ljudje še vedno pojmujejo predsednika v funkciji župana, zato So bile razprave osredotočene skoraj samo nanj3	’	J. T.
Na vrhu so delavci JE in steklar
Lestvica davčnih napo-vedi občanov
KRŠKO — Občinska uprava za družbene prihodke v Krškem je prejela letos 62 napovedi občanov, ki so presegli cenzus za obdavčitev. To je približno četrtina napovedi več kot prejšnje leto. Na seznamu desetih najvišjih napovedi je kar sedem delavcev iz krške jedrske elektrarne (JE): 1. diplomirani elektroinženir (JE) 743.123 dinarjev, 2. profesor fizike (JE) 741.777, 3. vodilni delavec („DjuroSa-laj") 698.880 (vštet tudi manjši honorar), 4. fotograf (JE) 686.502 (tudi honorar in najemnina), 5. vodja izmene (JE) 666.492 dinarjev, 6. inženir kemije (JE) 648.369, 7. zdravnik 641.000 (s honorarjem in dežurstvi), 8. vodilni delavec (JE) 639.804. 9. inženir strojništva (SOP) 631.772, 10.'vodja nslužbe (JE) 616.268 dinarjev.
Oglejmo si še. kakšna je bivša davčna osnova za obrtnike, ki se po novem zakonu deli na kosmati osebni dohodek in ostanek čistega dohodka: 1. steklar — 5.182.049 dinarjev, 2. izdelava, servis in montaža aparatov 4.853.264, 3. klobučarstvo 3.127.700, 4. zidar 2.693.881, 5. splošna gradbena dejavnost 2.493.783, 6. pleskar 2.519.413, 7. pleskar 2.447.768, 8. krovstvo 2.030.014, 9. kovinska galanterija 2.017.869 in 10. cementnine 1.863.641 dinarjev. 17 napovedi je bilo nad enim milijonom dinarjev, kar je le nekaj več kot lani. Velik vpliv na manjši ostanek dohodka obrtnikov ima povečana amortizacija. Pri nekaterih obrtnikih znaša amortizacija tudi čez milijon dinarjev. ^
P. P.
1. MARCA IZIDEJO 23. PUSTNE NOVICE
KRŠKO — Glasilo pustnih veseljakov Krško, pisane druščine, ki že več kot 20 let izdaja in pripravlja Pustne novice, naj bi letos izšlo že 1. marca. Pustni veseljaki imajo še vedno na stežaj odprta vrata za duhovite prispevke, toda treba je zelo pohiteti. Sicer se utegne primeriti, da bo imela 23. številka Pustnih novic doslej skoraj najmanj iskrivih in bodičastih prispevkov v svoji ne tako kratki Zgodovini.
SANACIJSKI ODBOR ZA RUDNIK
SEVNICA — Občinski izvršni svet jc na seji minuli petek imenoval svojega zastopnika — Alojza Motoreta v sanacijski odbor rudnika Blanca. Pričakujejo, da bo ta rudnik nekovin po zaključnem računu izkazal okrog 30 milijonov dinarjev izgube.
ZIDATI ŽELIJO DOM
ZABUKOVJE — Na občnem zboru gasilskega društva - kot gost se ga je udeležil tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Janko Rebernik — so sprejeli delovni načrt, kjer je navedena tudi zahtevna naloga in velika želja tukajšnjih gasilcev, da bi namreč slednjič prišli še do lastnega gasilskega doma. Sprva desetina v sklopu sevniških gasilcev, sedaj pa samostojno društvo, ima spravljeno orodje pri Martinu Pajku. Računajo na širšo pomoč.
Novo v Brežicah
ŠALJIVCI SO SE PODVIZALI — Prvi samostojni Pustni poročevalec v zgodovini brežiške občine bo izšel teden dni pred pustom. Tako bo z izvirnimi ali pa tudi že obrabljenimi zamislimi pravočasno razsvetlil tiste, ki še ne vedo, kako bi se maskirali. Uredništvo zagotavlja bralcem za majhen denar veliko izbiro šal in bodic. Občanom, ki želijo potešiti svojo radovednost in spoznati obraze in pojave v šaljivi preobleki, bo Pustni poročevalec dostopen v vsaki vasi.
..DVIGUJEJO ROKE, PA NE VEDO ZA KAJ" — S temi besedami je delegat 'občinske skupščine na petkovi seji označil ravnanje delegatov v interesnih skupnostih. Mislil je na tiste iz zborov uprabnikov, ki odločajo o velikih denarnih vsotah, pa se pred tem sploh ne posvetujejo z delavci, ki jih zastopajo. Če še dolgo ne bodo vedeli, za kaj glasujejo, se bo uresničila ob isti priložnosti izrečena misel, da bi občinski zbori (eden ali vsi trije) organizirali kdaj pa kdaj skupno razpravo s sisi, preden bi tam sprejeli kako pomembnejšo finančno odločitev. Torej bi sisi ne bili nujno v vlogi enakopravnega partnerja, ampak kot zbor, kateremu so potrebne inštrukcije.
PRIZNANJA ZA ČLOVEKOLJUBNOST
BREŽICE — Občinska organizacija Rdečega križa se vsako leto oddolži krvodajalcem za njihovo požrtvovalnost, še posebej pa jim občinski odbor izkaže hvaležnost z organizacijo srečanja na skupnem izletu. Lani je dobilo priznanje za večkratno darovanje (od 5-krat do 50-krat) 114 krvodajalcev. Z jubilejnimi plaketami so izkazali pozornost tudi občinskemu svetu Zveze sindikatov in lokalni radijski postaji. Od posameznikov so prejeli plaketo dr. Slavko Sušin (dolgoletni predsednik občinske organizacije RK), Mirko Kambič (večletni predsednik komisije za krvodajalstvo) ter Josip Dorič, svojevrstni rekorder krvodajalstva, ki je doslej že 99-krat daroval kri za zdravje soljudi.
Krške
novice
SMUČARSKI PLES — Smučarski klub Krško prireja v soboto, 25. februarja, ob 20. uri tradicionalni smučarski ples. Tisti, ki so na zadnjih tekmah večkrat zgrešili vratca, se bodo lahko v hotelu Sremič izkazali v plesnih veščinah, če pa jim bo spodrsnilo še tam, jim bo v tolažbo srečelov z bogatimi nagradami...
KDAJ BOLJŠE OZVOČENJE — Kostak načrtuje izboljšanje šibkega ozvočenja na mestnem pokopališču. Krajani upajo, da bo to kmalu urejeno. Najbrž ni nevarnosti, da bi premočno ozvočenje lahko skalilo mir v tolikšni meri, da bi bili prisiljeni poslušati ..pokopališki program" še stanovalci Griča...
v KOTIČEK ZA POBRATENE — Že nekaj let traja prepričevanje trgovcev, da bi v Nakupovalnem centru M-Preskrbe našli nekaj prostora za izdelke dokaj močne tekstilne industrije iz pobratene srbske občine Bajina Bašta. Zdaj, ko je že prepozno, pa se trgovci jezijo, ker je Tarateks odprl poslovalnico v Krškem in bo kmalu v štirikrat večjih prostorih nove tržnice gotovo še izdatneje povečal promet. Tudi s cenejšimi izdelki konfekcio-narjev se da očitno zelo dobro zaslužiti...
Sevniški paberki
ZANIMIV VEČER — Danes ob 17.30 uri bodo v galeriji na sevniškem gradu odprli zanimivo razstavo o delu izobraževalnih društev v letih 1868 do 1941. Ob 18. uri bo v Lutrovski kleti dr. Janko Prunk govoril o vlogi Sevnice in Posavja v slovenski reformaciji, sledil pa bo koncert okteta Bošlanj-ski fantje.
RAZOČARANJE — Med potekom olimpijskega slaloma je potekalo smučarsko tekmovanje tudi na Lisci. Kajpak so bili smučarji „oboroženi" s tranzistorji, na startu pa celo s prenosnim televizorjem. Ko je postajalo jasno, da z novo medaljo ne bo nič, olimpijski cirkus ni vzbujal več zanimanja. Tako je pač v športu.
POTUJOČA PISARNA — V domu upokojencev so si omislili svojstveno evidenco za zaposlene, če morajo okrog po opravkih. V poseben zvezek morajo vpisati, kam in kdaj so morali iti. To novost hudomušno imenujejo potujoča pisarna.
SPET UVOŽENI KARNEVAL? — Bolj ko se bliža pust, bolj postaja jasno, da so domači veseljaki vrgli' puško v koruzo. Zakaj tako, skomigajo z rameni, češ zakaj bi se izpostavljali vedno eni in isti.
DOLENJSKI LIST
tura
n
bra-
anje
OKROGLA MIZA O KLUBIH
NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bo v Krkinem klubu okrogla miza, na kateri bo govor o položaju, vlogi in problematiki mladinskega kluba v Novem mestu in tovrstnih klubov v Sloveniji. K sodelovanju so med drugim povabili predstavnike klubov iz Maribora, Ljubljane in Metlike.
RAZSTAVA GLASIL
NOVO MESTO — Na Osnovni šoli Milke Šobar — Nataše v Novem mestu so članice literarnega krožka ob slovenskem kulturnem prazniku in 15-letnici izhajanja »Prvih poganjko-■v” pripravile razstavo vse,h številk tega šolskega glasila. Prva »Številka je izšla leta 1969, do zdaj pa se je nabralo 42 redt)ih in šest izrednih številk. Na razstavi si-je bilo moč ogledati tudi glasila sosednjih šol in glasila Doma starejših občanov. Nekaj izvodov je bilo pripravljenih za branje obiskovalcev. Največ zanimanja za razstavo so pokazali učenci sedmih in osmih razredov.
MATEJA RAVBAR
Zalogaj, kakršnega še ni bilo
Program praznovanja slovenskega kulturnega praznika v Novem mestu gre h koncu — Umno ravnanje prirediteljev, da so združili organizacijske napore
Igor Pleško: MASKA VAČ A, olje, 1973
KO-
Odprte karte rešile šolsko mrežo
Novo mesto le z vztrajnim dokazovanjem dobilo odobritev za nekatere dislocira-ne oddelke — V prihodnje obstoj takih oddelkov in manjših* šol še bolj ogrožen
NOVO MESTO — Jeseni, v novem šolskem letu, bodo tukajšnje srednje šole sprejele v svoje prve letnike 1.170 učencev, ki bodo junija zapustili osnovnošolske klopi. Njim se bo pridružilo še 300 prvošolcev na oddelkih za odrasle, tako da bo usmerjeno izobraževanje dejansko sprejelo 1.470 novincev. Število je precej večje zaradi dislociranih oddelkov šol od drugod, ki jih bodo v šolskem letu 1984/85 prvič odprli v Novem mestu.
Preden so načrtovalci lahko naredili črto pod skupnim številom oddelkov za nove prve letnike in številom učencev v njih, je bilo potrebno nemalo truda, prepričevanja in dokazovanja, da dolenjsko združeno delo toliko šolanih ljudi v resnici potrebuje. Razprave z bolj ali manj povečano temperaturo so tekle v občini, dolenjski regiji in republiki tako rekoč od samega začetka priprav za razpis in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov novih prvih letnikov.
Se posebej tiste razprave ki so tekle na republiški ravni, dolenjskim in novomeškim načrtovalcem usmerjenega izobraževanja dolgo niso hotele biti naklonjene. Razvnemale so se ob ugotovitvah, da je preprosto zmanjkovalo učencev za zasedbo razpisanih mest, zato je bila sprva zelo močna težnja, da bi skrčili šolsko mrežo. Opozarjali so zlasti na dejstvo, da so ostajale nezasedene proizvodne smeri, za katera so bila, kot so poudarjali, zagotovljena tako delovna mesta kot tudi štipendije.
Resnici na ljubo je treba povedati tudi to, da je mreža šol usmerjenega izobraževanja v Sloveniji silno razdrobljena, kar nedvomno povečuje stroške za opremo šol in izvajanje programov. Na splošno so slabši pogoji za izvajanje programov na dislociranih oddelkih, zato so republiški samoupravni in politični organi sprejeli stališče, naj bi z novim šolskim letom te oddelke kar ukinili. Tako stališče za Novo mesto nikakor ni bilo sprejemljivo, saj bi se problemi vpisa, če bi obveljalo, še bolj zapletli. Izgubili bi predvsem lesarsko in kemijsko usmeritev, za kateri so načrtovali vpis na dislociranih oddelkih.
Kot rečeno, se je Novomešča-nom šele s tehtnimi analizami posrečilo prepričati pristojne posebne izobraževalne skupnosti, da so odobrili vpis na dislocirane oddelke v Novem mestu, in sicer na oddelke za kemijo in lesarstvo ter za avtoličarje ih prešivalce obutve. Ozdi oziroma tozdi, ki potrebujejo delavce takih usmeritev, bodo morali še kako pomagati iz-
Že marca pevski reviji
V trebanjski občini letos glasbenih prireditev ne bo manjkalo — Poseben program za osnovnošolce
TREBNJE — Letos sev raznih krajih trebanjske občine spet obeta več glasbenih oziroma pevskih prireditev. Iz programa ZKOje razvidno, da bosta že marca dve tradicionalni pevski manifestaciji. Gre za revijo otroških in mladinskih ter revijo odraslih pevskih zborov. Zbori se bodo poleg tega udeležili srečanj v drugih krajih, predvsem šentviškega pevskega tabora. Nonet Carmen in Trebanjski oktet bosta pela na šentjernejskem srečanju oktetov.
Občinski pihalni orkester bo sodeloval na prireditvah v domači občini in na srečanjih pihalcev. Tako sreča-
Študij doma
Jeseni v Novem mestu štirje fakultetni oddelki
NOVO MESTO — Tu je že do zdaj teklo višje in visokošolsko izobraževanje, organizirano v sodelovanju z obema slovenskima univerzama. Za naslednje šolsko leto so spet predvideni taki oddelki. V sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani bodo to jesen odprli na novomeški Srednji šoji tehniških usmeritev en višješolski od- ' delek za mladino ter po en višje in visokošolski oddelek za odrasle (študij ob delu). V vseh treh oddelkih bo po 40 študentov. En oddelek za odrasle (za 40 študentov) bodo v sodelovanju z Univerzo Maribor odprli na Družboslovni in ekonomski srednji šoli. Skupaj bo začelo naslednje šolsko leto v Novem mestu študirati 120 študentov, razporejenih torej v en redni višješolski ter v dva višješolska in en visokošolski oddelek za odrasle.
NOVO MESTO — Program celomesečnega praznovanja slovenskega kulturnega praznika v novomeški občini, ki so ga pripravili Dolenjski muzej, Studijska knjižnica Mirana Jarca, Zveza kulturnih organizacij in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, se počasi izteka.
zvrstilo nad petindvajset najrazličnejših prireditev, pri čemer šolskih in drugih proslav niti ne štejemo. Na kratko bi dejali, da Novo mesto še nikoli ni bilo za kulturni praznik tako zasuto z manifestacijami različnih oblik kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja.
Posebno kulturni maraton oziroma »Kulturni dan v mestu Gogi", na katerem se je zgostilo in se manifestiralo tako rekoč vse, kar je vtem mestu moč spraviti pod skupni kulturni imenovalec, bo še dolgo odmeval. Ni se sicer posrečil natančno tako, kakor so si ga bili zamislili, marsikaj, kar je bilo pripravljeno, je moralo zaradi časovne stiske celo odpasti, vendar pa se zdi, da je ponudil dovolj vsega in različnega, s tem pa opozoril, da bo treba*poslej tudi kulturno (izvajalsko) politiko zastavljati nekoliko drugače.
Iz programa praznovanja je razvidno, da je bilo obiskovalcem ta mesec na voljo vse, kar premore tako imenovana kulturna ponudba tega dolenjskega središča. Če so se le malce potrudili do kulturnih ustanov, so si lahko ogledali likovne, knjižne in druge razstave, gledališke predstave, uživali na koncertu, bili navzoči na predstavitvah novitet dolenjskih literatov, prisluhnili pesniški besedi pa zanimivim predavanjem o arheologiji, kulturni dediščini, restavracijskim postopkom na kulturnem spomeniku, in še bi lahko naštevali. Lahko pa so se zadovoljili samo s tem, da so si ogledali dragotine in druge zanimivosti, ki jih hranijo te ustanove. Kajti, kot smo venem prejšnjih prispevkov že napisali, so novomeške kulturne ustanove na priporočilo republiškega komiteja za kulturo v dneh letošnjega praznovanja na široko odprle vrata vsakomur, kdor si je zaželel ogleda.
Ta čas se v Domu kulture vrstijo predstave v okviru tradicionalnega tedna slovenskega filma. Na ogled so starejše in mlajše stvaritve naše kinematografije. V torek, 28. februarja ob 18. uri, vabijo prireditelji v malo dvorano oddelka NOB Dolenjskega muzeja, kjer bo Meta Matijevič s predavanjem opravila kulturni sprehod po . Novem mestu. V sredo, zadnji februarski dan, bo spet filmsko gledališče. Obiskovalci si bodo lahko ob 17. ali 19. uri ogledali film »Jovana Lukina", ki gaje režiral Živko Nikolič. Zadnja prireditev iz tega programa bo premiera Frischeve groteske »Dobr-nik in požigalci" v izvedbi gledališke skupine KD Dušan Jereb. Predvidena je za 12. marec, medtem ko naj bi bila repriza naslednji dan.
Že bežen vpogled v ta program pove, da se je samo v Novem mestu
nje bo v Straži, kjer se poleti zbero orkestri, člani Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske, pa v Artičah in še kje.
Občinska ZKO bo tudi poskrbela za glasbene prireditve na šolah. Za učence osnovnih šol v Velikem Gabru, na Mirni, v Šentrupertu, Mokronogu in v Trebnjem bodo nastopili vrhunski izvajalci.
GOSTUJEJO S ..KLOBČIČEM”
BLANCA — Domače kulturno prosvetno društvo je za slovenski kulturni praznik postavilo na oder Bu-dakovo komedijo »Klobčič". V igralski skupini sodelujejo od najmlajših do članov. Igro je režirala dijakinja Nada Prah. V nedeljo so gostovali v Boštanju.
KAJUHOVI
NAGRAJENCI
LJUBLJANA — Letošnjo Kajuhovo nagrado, ki jo podeljujeta založbi Partizanska knjiga in Borec za najboljša izvirna dela, izšla leto poprej pri teh založbah, je dobilo osem avtorjev: Lado Ambrožič za knjigo »Petnajsta divizija" in dosedanji tovrstni opus, Ivo Zorman za »Izbrano mladinsko delo" in dosedanji opus, dr. Tone Ferenc za knjigo »Primorska pred vseljudsko vstajo 1943", Božidar Jezernik za delo »Boj za obstanek", Niko Grafenauer za pesniško zbirko »Skrivnosti", Ciril Cvetko za monografijo »Marjan Kozina", Janez J. Švajncer za roman »Čuden dan v Bukevci" in NJiha Vipotnik za likovno oblikovanje in ilustracije v knjigah obeh založb.	.
vajalcu tovrstnih programov (Srednji šoli tehniških usmeritev), predvsem pri zagotavljanju pogojev za delo.
Za zdaj je Novo mesto še kar srečno zvozilo. Hujše čase za obstoj šolske mreže, kakršna je glede na potrebe »spletena”, pa pričakuje že pred začetkom šolskega leta 1985/86, ko bo bržkone stavljen pod vprašaj obstoj manjših šol in še posebej dislociranih oddelkov. Da bi se izognili nevšečnostim, že zdaj pozivajo na umno ravnanje. Menijo, da bo nujno še pred letošnjo jesenjo v dolenjski regiji utrditi enotno politiko načrtovanja in šolanja - kadrov. Do tedaj bo treba odgovoriti tudi na vprašanje, ali bo Dolenjska za kemijo in lesarstvo ustanovila matični šoli ali bo tovrstne kadre pridobivala z izobraževanjem ob delu.	I.	Z.
Medicina na starih slikah
Novomeško znanstveno društvo proučuje zdravilstvo v preteklosti
NOVO MESTO - Decembra 1982 ustanovljeno Znanstveno društvo za kulturo zdravstva in zdravilstva na Dolenjskem in v Beli krajini je sadove enoletnega dela pregledalo na januarskem občnem zboru. Glavno pozornost je posvečalo popularizaciji svojega poslanstva in pridobivanju navdušencev za proučevanje zgodovine zdravstva in zbiranje gradiva o razvoju zdravstva, zdravilstva in veterine na svojem območju.
..Organizatorji so menili, da so strokovna predavanja zelo primerna oblika za motiviranje društvenih članov kot kasnejših izvajalcev nalog,” pravi tajnica Ivana Morosini, ki dela sicer v novomeški „Krki”. „Do zdaj smo priredili štiri taka predavanja in prek njih spoznali značilnosti stroke v starejših obdobjih. Na predavanju dr. Ivana Komelja o medicinskih motivih na starejših slikarskih upodobitvah na Dolenjskem smo se, denimo, poučili o nekaterih boleznih, za katerimi je nekoč oboleval dolenjski človek. Zelo zanimivo sta o razvoju ljudske medicine govorila dr. Milan Dolenc in dr.. Marija Makarovič, slednja kot etnologinja.”
Letos bo društvo nadaljevalo s podobnimi aktivnostmi. Proučevali bodo tudi že obdelana področja. Študijski knjižnici Mirana Jarca je društvo dalo pobudo za organizirano proučevanje strokovne knjižnice novomeškega frančiškanskega samostana, ker so prepričani, da hrani ta knjižnica pomembne vrednote s področij, ki zanimajo društvo. Sčasoma naj bi ta in podobna prizadevanja rodila več tehtnih razprav in člankov, saj ima društvo v mislih tudi publikacijo, kjer bi ta dela objavilo.
Na koncu naj zapišemo še misel, ki se ves čas, od objave programa dalje, vsiljuje pod pero. Pravzaprav je precej
RAZSTAVA
FOTOGRAFIJ
NOVO MESTO — Od jutri do torka, 28. februarja, bo v mali telovadnici osnovne šole Katje Rupena odprta razstava, s katero se bodo predstavili člani foto krožka, ki deluje na tej šoli. S to prireditvijo bodo počastili slovenski kulturni praznik.
KRKINI PEVCI PELI NA ŠVEDSKEM
NOVO MESTO — Malone pred zaključkom redakcije so se s prvega gostovanja na Švedskem vrnili člani mešanega pevskega zbora Krke, tovarne zdravil. Kot gostje Slovenskega kulturnega društva France Prešeren, delujočega v Goeteborgu, so nastopili na dveh koncertih: v soboto, 18. februarja, v Goeteborgu skupaj z gostitelji in švedskim zborom Odinkoeren, naslednji dan pa so koncertirali v Kungelvu, nedaleč od Goeteborga. (Več prihodnjič.)
paradoksalno, da seje toliko kulture pojavilo prav v času, ko se ta dejavnost duši od finančnih stisk in leze vase zavoljo najrazličnejših omejitev, in teže umljivo zlasti, če vemo, da ni bilo skoraj ničesar v letih, ko kulturi za denar ni tako trda predla.
Ali je potem to, čemur smo bili in smo letos še priča, znamenje, da kulturi, če to le hoče. ne more do živega nikakršna zagata, niti denarna ne? Nekaj resnice je nemara v tem, ne pa vsa. Da se je sploh lahko posrečil tako obsežen program, gre v glavnem pripisati dejstvu, daje bil pripravljen z združenimi močmi, še posebej pa, daje bilo pri izvajanju opravljenega obilo zastonjskega dela.
To je prav gotovo ena najzanimive- ' jših ugotovitev, ki naj bi bila kažipot tudi pri načrtovanju za naprej. Načrtovati pa bi morali začeti že kmalu in ne delati tega zadnji hip, kot je bilo tako dolgo v navadi.
L ZORAN
BATEMANOVE
GRAFIKE
LJUBLJANA — V likovnem razstavišču Riharda Jakopiča je na ogled 21 barvnih grafik z motivi iz živalskega sveta kanadskega umetnika Roberta Batemana. Razstavo so odprli predvčerajšnjim.
PO SKUPŠČINI BO OGLED FILMA
LJUBLJANA — V dvorani Viba filma bo v soboto, 25. februarja, dopoldne seja skupščine Združenja filmskovzgojnih delavcev Slovenije. Po razpravi o delu v minulem in programu v letošnjem letu ter po volitvah si bodo udeleženci ogledali slovenski filmski omnibus »Trije prispevki k slovenski blaznosti" režiserjev Žareta Lužnika, Borisa Jurjaševiča in Mitje Milavca.
Nagradni natečaj za kmečki roman
Obogatitev Kmečke knjižne zbirke ČZP Kmečki ___________glas___________
LJUBLJANA — Pri ČZP Kmečki glas so razpisali že peti nagradni natečaj za literarna dela s kmečko tematiko. Tokrat želijo pridobiti predvsem dela (roman, daljšo povest in drugo prozo), ki bi bila po tematiki in slogu sodobna. Pisatelji naj bi pri upodabljanju kmečkega življenja poudarjali zlasti vrednote, ki so dvigovale kmečkega človeka, da seje ohranil in kljuboval negativnim posledicam industrijske civilizacije. Najboljša dela bo tričlanska žirija nagradila. Prva nagrada bo 50.000, druga 40.000 in tretja 30.000 dinarjev. Tipkopis s po 30 vrstami na eni strani ne sme biti krajši od 150 strani. Upoštevali bodo samo rokopise; kijih bodo avtorji poslali do 31. decembra letos. V poštev bodo seveda prišla samo neobjavljena dela. V razpisu je določeno, da bodo nagrajena dela izšla kot samostojne knjige v Kmečki knjižni zbirki, ki jo izdaja ČZP Kmečki glas.
m
MLADI UMETNIK Jovan Kolundžija se je z igranjem na 230 let stari Guarnierije-vi violini proslavil doma in v tujini.
Ob koncertu J. Kolundžije
Priznani mladi violinist nastopil v Novem mestu
NOVO MESTO — 14. februarja smo v Domu kulture doživeli enkratno srečanje z violinistom Jovanom Kolundžijo. Mladi umetnik, poznan ne samo na jugoslovanskih koncertnih odrih, temveč tudi v svetu, se nam je predstavil s štirimi skladbami. V prvem delu koncerta smo slišali virtuozno Tartinijevo sonato, imenovano Vražji trilček. Uvodnemu počasnemu stavku sledi bogato okrašeni hitri del, pri katerem je prišla do veljave violinistova sijajna tehnika. Občuten Grave zaključi sonato z iskrivimi staccoto figurami in trilčki.
Beethovnova Pomladna sonata št. 5 v F-duru sodi gotovo med tista skladateljeva dela, pri kateri se zlijeta violina in klavir v eno samo umetniško celoto. To sta potrdila oba umetnika: J. Kolundžija in njegov spremljevalec italijanski pianist Riccardo Caramella. V skladbi zaznamo že pridih romantičnosti, posebno v počasnem drugem stavku, medtem ko se igrivi, živahni scherzo neopazno prelije v zaključni rondo.
Drugi del koncerta sta izpolnili dve Brahmsovi deli: Scherzo in Sonata št 3. Medtem ko se vSche-rzu prepletajo lirični deli žeruptiv-nimi, je Sonata kljub romantičnemu vzdušju klasično zasnovana: uvodnemu energičnemu stavku sledi počasi in se zaključi z zvočno bogatim, malce razvlečenim hitrim stavkom.
Lahkotnost violinistove igre nas je navdala z občudovanjem in hkrati vzbudila razmišljanje,daje mogoče vživeti se v glasbo in se njej predajati le, kadar tako mojstrsko obvladaš instrument, kot ga Jovan Kolundžija. Umetnik je svoj nastop izvedel na Guarnierijevi violini iz I. 1754, instrumentu neprecenljive vrednosti bogatega in toplega zvena.
TEA MARN
»Natisnjeni,, nastop dveh klubov
V Krškem izdali tretji snopič Literarnih listov, v Novem mestu pa prvič Pesniški list — Dostojna predstavitev dejavnosti dveh literarnih klubov
KRŠKO, NOVO MESTO — Letošnji slovenski kulturni praznik nam je postregel z dokajšnjo literarno žetvijo dolenjskih besednih ustvarjalcev. Poleg samostojnih pesniških in proznih knjig, ki so minule dni doživele javno predstavitev in o čemer smo že poročali, so izšle še nekatere edicije, čisto literarne ali literarno obarvane. V mislih imamo predvsem krške Literarne liste in novomeški Pesniški list, ob tem pa morda še metliška Razmerja, ki prinašajo med obilnim gradivom tudi nekaj malega literarnih zapisov izpod peres mladih Belokranjcev. Večjo pozornost zaslužijo vsekakor krški in novomeški literarni listi, zato se nekoliko dlje pomudimo ob njih.
Lilerarni listi, ki jih izdaja Literarni klub Beno Zupančič v Krškem, so 8. februarja zagledali luč sveta že tretjič: Prinašajo šestintrideset prispevkov štirinajstih avtorjev, članov kluba. Med prispevki prevladujejo pesmi, saj je prozni zapis samo eden. Osrednja avtorica je vsekakor Asta Malavašič s Senovega, ki je -predstavljena z izborom sedemnajstih pesmi. Uredništvo se je namreč odločilo, da odmeri več prostora enemu od ustvarjalcev, ki lahko pripravi večji kvalitetnejši izbor. Prihodnje leto bo take pozornosti deležen kdo drug. Ob omenjeni pesnici objavljajo svoje verze še: Črt Čargo, Ivan Dušak—Jimmy. Vida Fritz—čeSnovar, Franci Jevšcvar(tudi avtor edine črtice). Maja Malavašič. Silvo Mavsar. Matjaž Mirt, Marija »Kalčič—Mirtič. Nana Požun. Ana Rostohar, Jože Saje. Miro Tičar in Jožica Vogrinc. Literarne liste je ure-
dil Silvo Mavsar, oblikoval Niko Keše, natisnili pa so jih v krški Papirkonlekciji.
Če štejemo Literarne liste za glasilo krškega literarnega kluba, moremo nekaj takega zapisati za Pesniški list, ki se je prvič pojavil med kulturnim maratonom v novomeškem Domu kulture, izdala pa sta ga občinska kulturna skupnost in Literarni klub Dragotin Kette, torej da je ta list nekakšno glasilo novomeškega literarnega kluba. Hkrati sta izšli prva in druga številka Pesniškega lista, za katerega je značilna plakatna oblika (velik je za polovico normalnega plakata). Za obeštevilki je gradivo zljral in uredil Filip Robar, natisnjeni pa sta bili v novomeški tiskarni. V novomeškem »primeru" gre torej za same pesmi. Z njimi so prvo številko napolnili: Milan Markelj, Jadranka Matič—Zupančič (s pesmimi v hrvaščini).
Ivan Zoran, Marjanca Kočevar, Milan Stjepanovič, Miro Gutman, Iztok Mrazek in Filip Robar. Za drugo številko so pesmi prispevali: Ivan Zoran, Janja Kastelic, Janez Kolenc. Filip Robar, Iztok Mrazek, Milan Markelj, Marjanca Kočevar, Milena Medic in Jože Gutman.
Novomeški Ptsmiški list naj bi poslej izšel vsak mesec. Sodelavcev utegne biti dovolj, denarja za natis pa tudi ne bi smelo zmanjkati. Lahko upamo, da bo Literarni klub Dragotin Kette dal od sebe še kaj drugega kot te liste. Člani med drugim že zbirajo gradivo za literarni zbornik.
I. Z.
FILM O RIBNICI
RIBNICA — Delovna organizacija RIKO Ribnica je dala pobudo, naj bi letos posneli propagandni film o Ribnici, in sicer po monografiji, ki je izšla ob 900-letnici Ribnice. Seveda je potrebno, da bi se razen RIKO znašel še kdo, ki bi bil pripravljen film sofinancirati. Letos bodo posneli tudi film o RIKO, ki bo namenjen za propagando te delovne organizacije.
M.G-č
9/v J|
BILI SMO V OPERI
Učenci sedmega in osmega razreda smo se nedavno z vlakom odpeljali v Ljubljano, kjer smo si v operi ogledali uprizoritev Smetanove ..Prodane neveste”.
Kulturni izlet je.omogočila Glasbena mladina, med nami pa so bili tudi taki, ki so šli v opero le zato, da jim je odpadel ‘pouk. Ob izvrstni predstavi bodo zdaj morda spremenili mnenje o tej zvrsti umetnosti.
NATAŠA ŠPEHAR novin. krožek OŠ Črnomelj
SMUČARSKO TEKMOVANJE V ČRMOŠNJICAH
Pred kratkim smo se v Črmošnjicah pomerili smučarji iz osnovnih šol v črnomaljski občini. Četudi je bilo megleno in je snežilo, sr- o se smučarji pogumno poganjali po hribu navzdol. Zmagali so semiški šolarji, mi pa smo bili drugi. Območno tekmovanje bo
25.	februarja na Gačah.
MATEJA ŠPEHAR novin. krožek OŠ Črnomelj
KONCERT V SEMIČU
Semičani smo 8. februar svečano proslavili. Pevski zbor KUD je pod vodstvom Braneta Podgornika pripravil pester koncert narodnih in partizanskih.pesmi, učenci pa so deklamirali Prešernove pesmi. Polna dvorana je bila dokaz, da Semičani pogrešajo takšnih prireditev. Nastopajoče so nagra-dili-z burnim aplavzom in cvetjem.
Literarnijcrožek OŠ Semič
Klic bolnikov
Poziv bolnišnice vsem organizacijam združenega dela dolenjske regije
Pri Splošni bolnišnici Novo mesto deluje že od leta 1979 oddelek za hemodializo. Tu se zdravijo bolniki, katerim so odpovedale ledvice in je to zdravljenje za njih življenjsko nujno. Vsak bolnik mora priti na dializo 2 do 3-krat tedensko. Na enem dializnem aparatu se dnevno lahko dializi-rajo trije bolniki (v treh izmenah). Skupno imamo v bolnišnici šest dializnih mest, na katerih se trenutno dializira 32 bolnikov. Število teh bolnikov vsako leto narašča znatno hitreje, kot smo predvidevali. Ocenjujemo, da bo to število letos naraslo na 40 ali celo več.
Porast bolnikov je tolikšen, da obstoječe kapacitete ne bodo zmogle obdelati vseh bolnikov, saj oddelek že danes dela vse dni v tednu, v treh izmenah. Ker je zdravljenje življenjsko nujno, bo povečano število bolnikov presegalo možnosti zdravljenja na tem oddelku. Bolnike bomo morali pošiljati drugam, sicer bo ogroženo njihovo življenje. Poleg precejšnjega odliva finančnih sredstev obstaja še problem, da so tudi drugi tovrstni oddelki preobremenjeni.
Z ozirom na navedeno, je naša delovna organizacija že lani sprožila in predlagala, da se naš dializni center razširi od šest na deset dializnih mest. Investicija in oprema bi po lanskoletnih cenah zahtevala osem milijonov dinarjev. Ta denar naj bi zbrale občinske zdravstvene skupnosti v naši regiji, vendar smo ha zadnji seji koordinacijskega odbora ugotovili, da te sk upnosti zaenkrat teh sredstev nimajo. Glede na zaostrene razmere in omejitve v skupni porabi je vprašljivo, ali bomo ta denar lahko zbrali v kratkem času, kije potreben za rešitev problema.
Iz navedenih razlogov in na predlog delegatov uporabnikov smo se odločili ?a akcijo zbiranja sredstev v delovnih organizacijah dolenjske regije.
V prepričanju, da vam je kritičen položaj teh bolnikov razumljiv, prosimo, da sc tudi vaša delovna organizacija vključi v to humanitarno akcijo zbiranja sredstev za širitev dializnega centra.
•Sredstva, ki jih boste namenili v te namene, nakažite na račun združenih sredstev Zdravstvenega centra Dolenjske Novo mesto — za dializo št. 52100-606—60062.
V imenu vseh bolnikov, ki jim je potrebna hemodializa, se vam prisrčno zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje!
SLAVKO CIRKELBACH predsednik K PO ZCD, prim. dr. TONE ŠAVEL.) vodja strokovno-medicinske ■ službe ZCD Novo mesto
Zavajanje ljudi
Netočno poročilo odbora za izvajanje del samoprispevka v kočevski _________občini_________
Odbor za izvajanje del samoprispevka pri občini Kočevje je v drugi polovici lanskega leta razposlal poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih po krajevnih skupnostih oziroma po krajevnih konferencah SZDL, da so krajani na svojih shodih in pripravah na volitve SZDL lahko o tem razpravljali. Ker sem od septembra 1975 do decembra 1982delal v KS Draga, sem si to poročilo, ki na zaključku pravi: ..Poročilo je izdelano na osnovi podatkov ustreznih služb SO Kočevje in poročil organov posameznih KS in obeh SIS", podrobneje ogledal in ugotovil, da poročilo KS ni bilo točno. V poročilu odbora za samoprispevek je na 2. strani v zadnjem odstavku pod „a" rečeno:' „Pri izvajanju del se je pojavljala problematika predvsem v tem, da so se v teku zbiranja sredstev močno podražile gradbene storitve in material, zato tudi ni bil začet vodovod Lazeč, ker namenjena sredstva ne bi zadostovala za izvedbo del in so ta sredstva porabili pri gradnji ceste Lazeč— Stari kot—Novi kot.” To pa ni res. 80 milijonov starih dinarjev, namenjenih za vodovod Lazeč so ostala neokrnjena na skladu samoprispevka, kar je razvidno iz navedenega občinskega poročila, in sicer na drugi strani v drugem odstavku, ki pravi, da je KS Draga v letu 1983 koristila iz samoprispevka 82 starih milijonov. Ta sredstva pa so bila tudi s srednjeročnim planom KS Draga 1981/85 predvidena za vodovod Lazeč.
ALOJZ PANTAR Podpreska 5
V PODPRESKI ŠE TRETJA UČNA MOČ
PODPRESKA — Na podružnični šoli v tem kraju so že dlje časa potrebovali še enega učitelja. Ta potreba je postala še večja lani, ko je bil za nedoločen čas ukinjen pouk na travski podružnični šoli in se tamkajšnji otroci zdaj vozijo v Podpresko. Pred kratkim je na tej šoli začela poučevati tovarišica, ki je doma iz tega kraja, šolanje pa je dokončala v Ljubljani. Ljudje so hvaležni vodstvu matične šole iz Kočevja, ker je priskočilo na pomoč pri rešitvi tega pomembnega kadrovskega vprašanja.
pisma
in
odmevi
»Prekoračitelji”
Pojasnilo o zaslužkih
V 6. številki Dolenjskega lista z dne 9. 2. 1984 so bili na 5. strani pod naslovom „Prekoračitelji” objavljeni osebni dohodki delavcev črnomaljske občine, ki so v letu 1983 presegli vsoto 500.670 din. Za nekatere delavce, ki so imeli najvišji OD v občini, višina ni bila objavljena, za ostale, med katerimi je tudi pet zdravnikov, pa so bili zneski navedeni. Ker je v občini Črnomelj splošno znano, da Zdravstveni dom posluje v velikih finančnih težavah, je občanom visok osebni dohodek zdravnikov nerazumljiv, zato dajemo naslednje pojasnilo:
V letu 1983 je bila zaradi specializacije ves čas odsotna ena zdravnica, drug zdravnik pa vsak mesec po en teden, zaradi porodniškega staleža pa sta bili odsotni izmenoma dve zdravnici. Če k tem odsotnostim prištejemo še bolniške in druge odsotnosti (letni dopust), potem ugotovimo, da je bilo v celem letu povprečno odsotnih 3,5 zdravnika od skupno 10 zaposlenih. Ker je moralo biti delo kljub temu opravljeno, so bili drugi zdravniki bolj obremenjeni in so delali v podaljšanem delovnem času in tudi za dežurstvo so prišli večkrat na vrsto, zato je bil njihov osebni dohodek višji, kot če bi delali samo redni delovni čas.
Neto osebni dohodek zdravnika znaša mesečno brez minulega dela 24.750,88 din, zdravnika specialista pa 27.251,84 din. V povprečju je vsak od petih navedinih zdravnikov opravil v letu 1983 3.082 ur, kar je 898 ur več, kot je predpisano za redno delo, zato je tudi njihov osebni dohodek v lanskem letu v povprečju za 14.612 din višji od osebnega dohodka, doseženega v rednem delovnem času.
Mislimo, daje s tem pojasnilom informacija o osebneni dohodku zdravnikov v ZD Črnomelj popolnejša in daje bralcem Dolenjskega lista realen prikaz o zaslužkih zdravnikov v Črnomlju.
Zdravniški kolegij ZD Črnomelj
Nepotrebno mučenje Solarjev
Prevoz šolarjev iz Kočevja do kmetijske šole v No-vem mestu bi se daio bolje in hitreje urediti
KOČEVJE, NOVO MESTO — Starši učencev iz Kočevja, ki se šolajo na kmetijski šoli v Novem mestu, so že lani predlagali SAP in šoli, naj bi redni avtobus peljal učence ob ponedeljkih zjutraj iz Kočevja vse do šole (ki je na Bajnofu, na vznožju Trške gore), ob petkih popoldne pa naj bi tja prihajal tudi ponje in jih odpeljal v Kočevje.
Za to uslugo so zaprosili zato, ker ima Kočevje z Novim mestom le eno avtobusno zvezo na (delovni) dan. Avtobus jih zdaj odpelje iz Novega mesta v Kočevje in tudi iz Kočevja pripelje le do Novega mesta. Učenci pa se morajo sami znajti, kako naj pridejo
od Novega mesta do šole oz. v obratni smeri. Avtobus za Kočevje so pogosto zamujali in se vozili domov v Kočevje preko Ljubljane, kar je pomenilo še enkrat več časa in stroškov.
Vodstvo šole, internata in SAP so se s predlogom staršev strinjali, do uresničitve te zamisli pa tudi po počitnicah še ni prišlo. Menda je potreben za tak prevoz pristanek ..Gorjancev”, ki imajo posebne pravice pri organizaciji prevozov na tem območju. Starši pa so prepričani, da tudi Gorjanci ne bodo imeli ničesar proti, zaradi tega upajo, da bo zadeva končno rešena.	j.	PRIMC
Kočevje
Umrla je Čopičeva mama
Prejšnji teden je v Velikih Brusnicah po dolgotrajni bolezni umrla Marija Čopič.
Rodila se je 1912 v revni kmečki družini v Brusnicah, kjer je preživela
DEKLETA IN VOJAŠKA SUKNJA
RIBNICA — Lani sta se iz ribniške občine priglasili za prostovoljno usposabljanje v JLA dve kandidatki. Do 30. marca bodo spet zbirali prijave prostovoljk, ki se bodo šolale v juliju in oktobru letos ter v januarju in aprilu prihodnje leto. Prijave zbirajo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in oddelek za ljudsko obrambo pri občinski skupščini. Predstavniki oddelka za ljudsko obrambo so pripravljeni priti tudi na razgovore s kandidatkami v posamezne krajevne skupnosti in OZD. če jih bodo te povabile.
mlada leta. Kasneje sta z možem nekaj let preživela v Trbovljah, od koder sta se vrnila v domači kraj in zgradila skromno hišico. Žal sta v njej le kratek čas uživala srečo. Prišla je vojna in z njo za Čopičevo mamo najtežji čas njenega življenja. Okupatorji so kmalu zvedeli za njeno in moževo delovanje, zaznali njuno povezanost z bratoma Paderšič in Gorjanskim bataljonom. Junija 1942 so njenega moža skoraj pred pragom domače hiše zverinsko umorili. Čopičeva mama je ostala sama s sinom, drugega pa je nosila pod srcem. Prizadejana bolečina je ni omajala, ostala je zvesta svojim idealom. Borci Gorjanskega bataljona in drugih enot so pri njej vedner našli varnega zaveznika in dobrotnika.
Po končani vojni je sodelovala pri obnovi porušene domovine in v družbenopolitičnem življenju. Bila je nepogrešljiv član v krajevnih organizacijah ter nosilec nekaterih odgovornih nalog v tedanjem okraju. Čopičeva mama je v resnici izpolnila svoje materino in družbeno poslanstvo in taka bo ostala v spominu mnogih ljudi, ki so jo poznali.
(TELEVIZIJSKI SPORED
24.	II.
petek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Kaj delaš, kako delaš. Ruščina, Odmor, Čtivo, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
17.05	POROČILA
17.10 GLASBENA PARADA RADENCI 84, glasbena oddaja.
17.55	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	TURIZEM, MOŽNOST IN PRILOŽNOST: TURISTIČNA SLOVENIJA, izobraževalna oddaja
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM, dokumentarna oddaja
20.50	NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.05	TELEVIZIJSKI KVIZ
22.15	DNEVNIK
22.30 KLARA LUST, švedski film Film, ki ga je posnel K jeli Grede,
govori o mladem fantu, ki išče ljubezen. Na videz je to povsem navadna človeška zadeva, a film jo podaja z vrsto teže razložljivimi pomeni. Teže za nas, kajti gre za severnjaško mišljenje in pojmovanje življenja, kije za slovenskega gledalca lahko v marsičem velika uganka. Nekateri ji bodo kos, drugi pa bodo zamahnili z roko, izklopili televizor... Igrajo Lars Bra-ennstrom. Annika Olson, Agnes Pr-ysz, Carl Gustav Lynstedt in še kdo.
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Pisani svet — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Radenci 83: Plesni orkester RTV Sarajevo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni magazin — 20.45 Zagrebška panorama —
21.00 Porota — 22.05 Nočni kino: Konstanta (poljski film)
ZAGREB 1
16.30	Video strani — 16.40 TV v šoli: Ruščina, Čtivo — 17.40 Poročila —
17.45	Pisani svet — 18.15 Koledar —
18.25	Kronika občine Reka — 18.45 Aktualnosti — 19.30 Dnevnik —
20.00 Marcp Polo (oddaja iz italijanske nadaljevanke) — 21.35 Zabavnoglasbena oddaja — 22.20 Dnevnik — 22.35 Kulturni mozaik
25.	II.
sobota,
1
8.00	POROČILA
8.05 ŠKATLICA Z GODBO
8.25 CICIBAN, DOBER DAN: DA BO MEDVEDEK LEPŠI
8.35	MESEČEK, otroška oddaja
9.05 MALI SVET: PRIJATELJI VETRA
9.25 GLASBA ZA KITARO
9.50	ČLOVEK IN ZEMLJA: KOZOROG, španska dokumentarna oddaja
10.15	PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V SADJARSTVU IN VINOGRADNIŠTVU, izobraževalna oddaja
10.45 LJUDJE IN ZEMLJA
11.45 in 16.05 POROČILA
16.10V PUŠČAVI 1NGOŠČAV1,oddaja iz po|jske nadaljevanke za
mladino
17.00 OLIMPIJA : CRVENA ZVEZDA. prenos košarkarske tekme
18.30 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: STARODAVNA MODROST, angleška dokumentarna oddaja
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 PLAVI MAX, ameriški film Film, ki ga je zrežiral JohnGuiller-
min, bo prikazal nekaj zanimivih podob iz življenja legendarnega nemškega pilota iz prve svetovne vojne. Posebno izvrstni so prizori zračnih bitk iz časa, ko je bilo letalstvo še v povojih, med nasprotniki pa tudi nekakšno viteštvo in pravcati športni fair play nista bila neznana. Igrajo George Peppard, Jame Mason, Uršula Jeremy Kemp in drugi.
22.30 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
22.50	MIR1AM MAKEBA. zabavnoglasbena oddaja
23.15	POROČILA
15.45	Rdeča nogavica (nemški film) —
17.15	Dlči diči diča (otroška predstava) — 18.00 K. Klarič: Izjava (televizijska drama) —19.00 Glasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kva-kv»top (zabavnoglasbena oddaja) —
20.30 Feljton — 21.15 Poročila —
21.20	Športna sobota — 21.45 Verdijevo življenje (oddaja iz italijanske nadaljevanke) — 22.30 Poezija
ZAGREB 1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar. Poštni nabiralnik, TV gledališče, Otroci ustvarjajo, Likovna umetnost, Poročila —
14.00 Sedem dni TV — 14.30 Olimpijske bakle— 15.15 Poročila— 15.20 Koledar — 15.30 Metaloplastika: Honved (prenos rokometne tekme) —
17.00 Olimpija : Crvena zvezda (prenos košarkarske tekme) — 18.30 To je to (dokumentarna oddaja) —
19.30 Dnevnik — 20.00 Ni imena na naboju (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kako se zabavajo velika mesta
26.	II.
nedelja
1
9.30	POROČILA
9.35	ŽIVŽAV, otroška matineja
10.20	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
10.50 O. Davičo: PESEM, oddaja iz beograjske nadaljevanke
1.40	625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete gledalce
15.20	ČEZ TRI GORE: VOKALNI KVARTET SPEV
15.50	POROČILA
15.55 LETNIKI 1960—1970, dokumentarna oddaja
16.55 ŠPORTNA POROČILA
17.10 TARAS BULJBA, ameriški film
V filmu, posnetem po romanu N. V. Gogolja, igrajo Tony Curtis, Yul Brvnner, Christirie Kaufman, Sam Wanemaker, režiserske posle pa je opravil J. Lee Thompson.
19.10 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	S. Stojanovič: 1GMANCI, oddaja iz sarajevske nadaljevanke
21.05	ŠPORTNI PREGLED
21.35	ŽIVETI Z NARAVO, sarajevska dokumentarna oddaja
22.-20 POROČILA
15.00	Boksarski dvoboji za zmagovalca Beograda — 17.25 Glasbeno popoldne — 18.40 Dokumentarna oddaja— 19.10 Turistični vodič— 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri —
21.05	Nicholas Nickleby (oddaja iz angleške nadaljevanke)
27.	II.
ponedeljek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Pesmi in zgodbe za vas. Makedonščina, Modro kolo, Strossrnayerjeva galerija. Poročila
10.35	TV V ŠOLI
17.20	POROČILA
17.25	MESEČEK, otroška oddaja
17.55 UKREPI CIVILNE ZAŠČITE: SKUPNA AKCIJA, izobraževalna oddaja
18.30 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	GLASBA ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	A. Šenoa — E. Tomičič: TUROPOLJSK1 TOP, zagrebška televizijska drama
21.20	PREPOVEDANI SADEŽ DOKTORJA FAUSTA ALI BER-
GANTOVA POLNOKRVNOST, dokumentarec meseca
22.00	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Prehodna postaja — 18.00 Ilustrirane zgodbe —
18.45	Glasbeni album — 19.00 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Borvijci (oddaja iz angleške nadaljevanke)
28.	II.
torek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Panonska nižina, Za učitelje. Otroci ustvarjajo, Predstavljamo vam, Gana, Zanimivo potovanje. Poročila
10.35 TV V ŠOLI
17.35 POROČILA
17.40SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: GOSLAČ
17.55	MEŠANI MLADINSKI ZBO-
RI, odddja z mednarodnega pevskega festivala v Celju
18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40	MRAVLJE, jugoslovanski kratek film
18.55 KNJIGA, kulturna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Ch. Dickens: ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA Nl-SKELBYJA oddaja iz angleške nada-lievanke
21.00 AKTUALNA ODDAJA
22.00 DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Kdor hoče, ta zmore — 18.15 Branje — 18.45 Na drugačen način (zabavnoglasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pesem današnjega trenutka — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Liki revolucije (dokumentarna oddaja) — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Zakaj imam rad jazz
29.	II.
sreda
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar. Majhna delavnica, Od cveta do ploda. Odmor, Slavonija v NOB, Vonj in. okus, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
čl8.00 POROČILA
18.05	CICIBAN, DOBER DAN:
MODNA REVIJA
18.25 GORENJSKI OBZORNIK
18.40	SAVA, REKA, KI ŽIVLJENJE DAJE, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: SORODNIKI, sovjetski film
21.35	KULTURNE DIAGONALE
22.05	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Beli kamen (švedska oddaja za otroke) — 18.15 Zdravi zobje (izobraževalna oddaja) — 18.45 Od vsakega jutra raste dan —
19.30	Dnevnik — 20.00 Lov za zakladom (francoski kviz) — 21.00 Zagrebška panorama — 21.15 Glasbe nadogajanja
1.	III.
četrtek
1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Obiščimo pošto. Zvezde, Otroci ustvarjajo, Izliv Save, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
17.50 POROČILA
17.55 S. Pregl: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, oddaja iz nadaljevanke za mladino
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK
18.40	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA. izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	TEDNIK
21.05	DIAMANTI NA NEBU, ja iz angleške dokumentarne nat ke
21.55	DNEVNIK
V drugi polovici januarja je bil narejen tehnični pregled in prevzem smučišč, vlečnice in drugih objektov rekreacijsko-smučarskega središča Črmošnjice—Rog na Gačah, s čimer so Dolenjci in Belokranjci prišli do smučišč, ki so od Novega mesta kot iz Metlike in Črnomlja oddaljena le 25 kilometrov. Ob dobro vzdrževanih in pluženih cestah (makadama je le 3,5 km) to pomeni, da se je smuka prebivalcem treh občinskih središč približala na pol ure vožnje z avtobusom ali avtom.
Preden so na smučiščih zastavili prvo lopato, je bila narejena predlokacijska presoja, ki vsebuje tudi analizo klimatskih in snežnih razmer v zadnjih 25 letih. Center se nahaja na višini med 700 in 1000 m absolutne nadmorske višine, povprečne zelo ugodne snežne razmere za smučarsko rekreacijo trajajo po statistiki od štirideset do petindevetdeset dni v letu, pri čemer je debelina snežne odeje nad 15 cm.
Strokovnjaki menijo, da bo glede na razgibanost terena in izključno severno lego mogoče na Gačah trasirati in zgraditi smučarske proge za vse alpske discipline kot tudi
proge za tek in smučarske skakalnice. Po dolžini in višini bi te proge in objekti bili primerni tudi za izpeljavo mednarodnih tekmovanj.
Smučarsko središče črmošnjice—-Rog na Gačah bo zgrajeno v treh fazah. Javnosti je zdaj na voljo prva faza, ki je stala nekaj več kot 48,000.000 din. Največ denarja je bilo izdanega za vlečnico (27 milijonov), teptalni stroj je veljal 12 milijonov, brunarica dobrih 5 milijonov, ureditev smučišča pa je stala slabe 3 milijone dinarjev.
Na čelu gradnje smučišč na Gačah je izvršilni odbor, v katerem so predstavniki izvršnih svetov in telesnokulturnih skupnosti občin Črnomelj, Metlika in Novo mesto, Gozdnega gospodarstva iz Novega mesta, tovarne zdravil Krka kot investitorja in bodočega upravljalca središča, smučarskega društva Rog, Zavoda za družbeno planiranje iz Novega mesta, v izvršnem odboru centra pa so seveda tudi zastopniki večjih delovnih organizacij vseh treh občin.
Kot je izjavil član izvršilnega odbora za graditev centra Marjan Šonc je občina Novo
mesto prispevala 55 odst. predračunske vrednosti, občina Metlika 13, Črnomelj pa 32 odst. Sredstva so se zbirala v obliki denarja ali z odplačilom deleža v obliki obveznic fonda federacije za nerazvita območja republik in Avtonomne pokrajine Kosovo. Pomemben delež so tudi dela, ki so jih posamezne delovne organizacije opravile na objektih in napravah. S prostovoljnim delom sta pomagali tudi JLA in mladina.
Ob tej priložnosti je Marjan šonc odločno zavrnil govorice, da je devize za teptalni stroj (več koz 180.000 DM) dala tovarna zdravil Krka in s tem nekoliko izpraznila ne predebelo mošnjo deviz, ki jih ta delovna organizacija potrebuje za nakup repromateriala iz uvoza-in plačilo deviznih obveznosti, šonc je povedal, da je nakup teptalnega stroja omogočila Ljubljanska banka—Temeljna dolenjska banka iz odkupa deviz občanov. Krka je po Sončevih besedah izpolnila samo tiste obveznosti, kijih je sprejel centralni delavski svet. To pa je za 6 milijonov obveznic fonda federacije za nerazvita območja republik, investitorstvo in upravljanje bodočega smučarskega središča.
Dolenjska in Bela krajina sta kljub ne najbolj srečnemu začetku obratovanja rekreacijsko-smučarskega središča	Črmošnjice—Rog
na Gačah — pokvarila se je vlečnica, prevrnil teptalni stroj in tudi dostop v začetku ni bil najbolje splužen — bogatejši za smučišča, ki lahko že v prvi fazi dograditve sprejmejo do 600 ljudi. Ureditev smučišč na Gačah je narekovalo iz leta v leto večje zanimanje Dolenjcev za šport in rekreacijo na smučeh. Po podatkih telesnokulturnih organizacij se s smučanjem in rekreacijo na snegu ukvarja že četrtina Dolenjcev in Belokranjcev. Zanimiv je ‘tudi podatek, da naglo narašča število delavcev, ki dele letni dopust na dva dela: poletnega in zimskega.
Če upoštevamo omejeno porabo bencina, depozit za prestop državne meje in življenjski standard, ki je smučanju in rekreaciji vse manj naklonjen, se obetajo smučiščem pred domačim pragom lepi časi. Smučarsko središče na Gačah, ki je od 20. januarja del dolenjske stvarnosti, potrebuje torej le malo razumevanja za začetne zagonske težave in dovolj snega.	M. BAUER
BELA ARENA PRED DOMAČIM PRAGOI
V neobvezen premislek
'\
NAKLJUČJU JE PREPUŠČENA SAMO ŠE SREČA
Geslo „Ni važno zmagati, važno je sodelovati” bo še dolgo zaščitni znak vsake olimpiade, čeprav je vse več razlogov, zaradi katerih bi ga morali spremeniti v „Ni važno sodelovati, važno je zmagati”.
Najprej nekaj o sodelovanju. Čeprav je misel o sodelovanju naravnost genialna v sporočilu neomejenosti udeležbe, se vsak dan bolj zastavlja vprašanje, kaj in kje je tista meja, ki bi tekmovalcem in državam, ki jih predstavljajo, zagotavljala minimum dostojanstva ali jih celo zaščitila pred posmehom. Vprašanje je torej, ali ima neglede na geslo smisel pošiljati na olimpijske igre tekmovalce, ki
imajo začetniške težave z drsalkami, smučarje, ki peljejo slabše od zmagovalcev občinskih sindikalnih tekem, sankače, katerih največja želja je startati s polovice zares ledenega in zavitega sankališča. Kje je tista meja, kjer se sodelovanje neha, začenjata pa posmeh ali pa vsaj nelagodnost, če imamo opravka z vzgojenim občinstvom? Nekakšna merila in meje bi v športu, ki je vse bolj poklicen in ubran na denar, morali biti. V manj olimpijskem življenju nam na primer ne pride na misel prirediti dirke, v kateri bi se s kasači pomerili pinc-gavci, na olimpiadah pa je to reden pojav. In potem se
tekmovalca ne spominjamo, kako vneto je sodeloval, ampak kako zelo zelo neroden in zadnji je bil. Prvotna misel o sodelovanju gotovo ni imela namen nikogar osmešiti, danes pa se pogosto dogaja prav to.
Veliko je na ideji izgubil tudi tisti del olimpijskega gesla, ki govori, da ni važno zmagati. Storili smo prav vse, da bi dokazali nasprotno. Vrhunski šport je industrija z nešte-vilnimi kooperanti. Zmaga lahko samo tisti, ki mu doma in v službi zamiže na obe očesi, med najboljšimi je lahko samo tisti, za katerim je veliko milijonov in odlična organizacija. Revež ne more več zmagati, olimpiade in druga vrhunska športna tekmovanja so parada vrhunske tehnologije, zdravja in kondicije iz bioloških laboratorijev, do skrajnosti izkoriščenih talentov. Naključju je prepuščena samo še sreča.
Je v razmerah, ko je vrhunski tekmovalec tudi najboljši premični reklamni pano na svetu, sploh še logično preprečiti nastop kakega Stenmarka samo zato, ker menda bolj kot drugi za denar prikazuje določene izdelke? Kot da bi drugi tekmovalci naokoli hodili v doma spletenih jopicah in prosjačili denar za hranarino. S tem da Stenmark ni nastopil, je na škodi samo šport, vsi milijoni, ki bi morali zamenjati lastnika, bodo kljub temu podeljeni, vsi izdelki reklamirani. Nihče pa ne ve, kako bi bilo v Sarajevu, če bi nastopil tudi sloviti Šved.
Kako je tekmovalcu mogoče očitati profesionalizem, olimpijskim igram, v katerih se vsakokrat zavrte milijarde dolarjev, pa ne? Veliko tega se je spremenilo od takrat, ko je je bil prvič izrečen sloviti Coubertinov stavek.
MARJAN BAUER
C3 £
S?«
'O 0 © d
Q.+*
o ®
i-H L,
c3r« ©
>
©
a
Dolgoletna raziskovanja neke skupine, ki proučuje ptiče, so. pripeljala do spoznanja, da ptice sploh ne spe v svojih gnezdih, ampak v njihovi bližini. Dognanje je omogočila kamera, ki lovi infrardeče žarke.
Gorila je poleg človeka edini sesalec, ki smrči. Ob ugodnem vremenu se gorilino smrčanje sliši na 3 kilometre. Slavni humorist Mark Tvvain je o smrčanju izjavil tole: „Ti ljudje samo nekaj centimetrov od svojih ušes proizvajajo zvok, ki prebuja kompletna stanovanjska naselja.”
Ali morda veste, kaj je to en trilijon? Gotovo vam je to znano, vprašanje pa je, če si to število tudi predstavljate. Ce štejete lepo po vrsti 1, 2, 3, 5, in tako naprej, boste do trilijona prešteli po
30.000	letih.
Ameriški kriminolog VVilliam Doleschal je sporočil, da je v ZDA .glede na število prebivalstva v zaporih več ljudi kot v katerikoli drugj civilizirani državi. Na
vsakin lOU.UOOAmericanovpride 215 jetnikov. Na Nizozemskem je to število precej manjše, samo 18.
..Pravite, da me čakajo? Kar naj me čakajo. Če ima kdo čas čakati, ga imajo oni!" To so bile poslednje besede ameriškega pisca Ethana Allena, ko mu je spovednik povedal, da bo treba oditi na drugi svet in da ga tam čakajo angeli.
•
Ce bi imeli ljudje toliko zob kot polži, bi bilo zobozdravstvo najbolj donosen poklic na svetu, kar pa seveda ne pomeni, da zobozdravniki umirajo od gladu. Človek ima 32 zob, polž pa 26.000!
V Bostonu, ki ga imajo nekateri za ameriške Atene, je bila pred 90 leti nogometna tekma med študentskima ekipama Bostona in Baltimora: Najprej so se stepli igralci, nato pa še gledalci. V požaru, ki je izbruhnil med tepežem, so pogorele tribune, za nameček pa še 170 bližnjih poslopij. Brez strehe nad glavo je ostalo 2.000 ljudi.
Robert Kelley, prebivalec mesteca Joplina v Missouriju, je imel dolgih osem let težave z grlom, kar se je poznalo tudi po hripavem glasu. Zdravnik, h kateremu se je končno napotil, ga je poslal na rentgen. Slika je pokazala, da je vzrok vseh težav trnek, ki ga je Robert pogoltnil pred nekako osmimi leti.
Po pravkar objavljeni statistiki Lige za prepoved nošenja orožja bo v nekaterih newyorških četrtih od 100 otrok, ki danes še ni-majo-pet let, eden zanesljivo končal življenje kot žrtev strelnega orožja. Ameriški vojaki, ki so sodelovali v drugi svetovni vojni, so imeli precej manjšo možnost srečanja s smrtjo.
-V
n
n
raketami (domače izdelave), nalanserjih ima6 raket, 14 pa v rezervi. Vozilo ima maso okoli 8 ton, je zelo gibčno, kar-je v sodobnem protioklepnem boju še kako pomembno. Iz pričakovalnega rajona je treba v kratkem času dosfeči območja protioklepnega boja. Z BOV-1 je mogoče v razmeroma kratkem času doseči najbolj ogrožene smeri in tam okrepiti protioklepni boj. To vozilo lahko pride prav tudi v drugih oblikah bojnega dejstvovanja: v pro-tidesantnem boju, v protiudarih, zasedah, pri zasledovanju, pregonu itd.
BOV-3 je za razliko od BOV-1 namenjen predvsem za enotovno protizračno obrambo. Gre za skoraj enako vozilo (enake so lastnosti in značilnosti podvozja), oboroženo pa je z že
znanim tricevnim topom kalibra 20 mm. Vozilo naj bi ščitilo enote pred napadom iz zraka, spremljalo naj bi jih na pohodih in ščitilo pri prehodih čez reke, skozi soteske in podobno.
Judi že prej omenjeni BVP-80 počasi dobiva zamenjavo. Postopno bo začel prihajati v enote BVP-80 A, ki je bil tudi predstavljen na manevrih ..Enotnost 83”. Gre za posodobljeno vozilo, izboljšali so mu opremo in tudi ognjeno moč.
Poleg znanih in zelo dobrih tankov T-55 dobivajo naše oklepno- mehanizirane enote v oborožitev tudi srednji tank T-72. Takoj naj zapišemo, da je govor o oklepnem bojnem vozilu, ki.ga izdelujemo pri nas po licenci znanega sovjetskega tanka T-72. Oborožen je s topom
VOJAŠKI KOTIČEK
DOMAČI OKLEPNIKI
V družini oklepnih bojnih vozil je naša armada poleg že znanega oklepnega transporterja BVP-80 (bojno vozilo pehote) dobila še dva: BOV — 1 in BOV — 3. Najprej osvežimo podatke o bojnem vozilu pehote BVP—80, ki je namenjeno za prevažanje 'pešcev, ki v boju spremljajo tanke. Posadka vozila šteje 3 može, prevaža pa oddelek 7 mož. Vozilo ima maso 13 ton, opremljeno je z motorjem moči 191 kW, doseže hitrost 56 km na uro, doseg je 500 km. To amfibijsko gosenično vozilo ima 25 mm debel oklep (čelni zid), premaguje pa ovire, kot so 2,2 m širok jarek, 0,8 metra visok zid in 60-stopinjski vzpon. BVP-80 je oborožen s topom kalibra 20 mm in protioklepnimi vodljivimi raketami ter mitraljezom kalibra 7,62 mm. Vozilo lahko dejstvuje tudi ponoči, svojo posadko in „potnike” ščiti tudi pred bojnimi strupi.
Za razliko od BVP-80 je BOV-1 na kolesih, njegov osnovni namen je protioklepni boj. Zato je oborožen z vodljivimi protioklepnimi
Srednji tank T-72 s topom kal. 125 mm
2
:	:	■	H	■ :
i m
kalibra 125 mm, kar je pri tankih največji kaliber na svetu. Masa vozila v boju je 41 ton, posadka šteje tri može, top se polni popolnoma avtomatizirano, tank je zaščiten z najmodernejšim sendvič oklepom. Sendvigoklep ima to lastnost, da zadrži hitre nevtrone pri jedrski eksploziji (navaden oklep jih ne), zaradi česar lahko ta tank nadaljuje boj tudi v razmerah, ko je bilo uporabljeno jedrsko, biološko in kemično orožje incelo nevtronska bomba. Oklep ima namreč tudi antinevtronsko plast. Sicer pa send vič oklep (večplastni oklep iz jekla, aluminija in plastičnih snovi, armiran s. steklenimi vlakni in zračnimi medprostori) ščiti tudi pred drugimi projektili. Zaščita s sendvič oklepom je precej boljša kot s klasičnimi oklepi.
Tank T-72 ima dizelski motor moči 574 kW, hitrost pa ima večjo kot katerikoli doslej znani tank. Prištevajo ga v tako imenovano četrto generacijo tankov.
Navajamo še nekaj podatkov o sovjetski verziji tanka T-72, jugoslovanska inačica najbrž ni bistveno drugačna. Sovjetski T-72 ima avtonomijo 600 km, oborožen je z mitraljezom kalibra 7,62 mm in protiletalskim mitraljezom kalibra 12,7 mm, vozi lahko do 5 m globoko pod vodo, ima infrardeče naprave za nočno vožnjo in nočno streljanje in posebno opremo za RKB zaščito.
Nekateri trdijo, da ima T-72 številne prednosti pred znanim zahodnonemškim ..leopardom 2” ali ameriškim „abramsom”, tankoma, ki sta vzor, kako se danes naredi oklepnik.
Bojno vozilo pehote BVP M-80
Bojno vozilo BOV-1 za protioklepni boj
priloga dolenjskega lista
priloga dolenjskega lista	1311
• Kljub vsem tem tegobam dosegate spodbudne izvozne rezultate. Kakšni so bili vaši lanski izvozni rezultati in kako bo letos?
BOŽO VERSTOVŠEK: „Lani smo na tujih trgih za naše izdelke iztržili pet milijonovdinarjev. Večino smo dosegli na konvertibilnih trgih, v Zahodni Nemčiji, Nizozemski. Izvozni načrt smo presegli za 15 odst., v tujino pa smo prodali 1,8 milijona naših izdelkov, od tega več kot milijon srajc.”
MILAN BRATOŽ: „Letos imamo še za petino večji izvozni plan, uvoz pa ne bo dosegel niti polovice izvoza. Izvoz je za nas dohodkovno zmeraj bolj zanimiv, najsi gre za klasičnega ali dodelavne posle. V našerr, izvozu pa dodelavni posli zavzemajo kar 70 odst. Čeprav bi bilo pričakovati, da ob tolikšnem izvozu ne bi smeli imeti težav, jih imamo, pa še kakšne! Ostane nam samo petina ustvarjenih deviz. Tu ne gre samo za nakup materiala in strojev, ampak tudi za združevanje v reproverigi. Za nameček pa še zdaj ne vemo, kako bo deloval novi devizni sistem. Vse te spremembe nas bolj izčrpavajo kot redno delo. Še zdaj ne vemo, kako bomo z devizami poslovali marca, posle sklepamo paže za november.”
• Cene so trenutno prvi problem, kako pri vas občutite ukrep zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen?
MIRKO RUPNIK: „Smože imeli inšpekcijo na obisku in zahtevali so vse mogoče dokumente. Za šalo sem jim dejal, če hočejo še mojo fotografijo. No, ta vprašanja daleč presegajo mero za šaljivost. Mi smo blago naročili že lani avgusta, septembra. Zdaj bodo cene tega blaga višje, ker proizvajalci surovin to lahko počnejo, mi pa ne smemo. In če bi pristali nato —česar pa si sploh ne moremo zamisliti — bi propadli. Zato bo potrebno najti neko rešitev.”
MARJAN VODOPIVEC: „Naj povem še, kako se oblikujejo cene za naše izdelke. Pri srajci pomeni strošek za blago, gumbe, sukanec in drugo več kot polovico. Tretjino vzame trgovina, na izdelek nabijejoše 15 odst. davka; nam pa za vse delo ostane bednih 14 odst.”
• Ali seznanjate delavce s temi problemi?
MILAN BRATOŽ: „Moram vam po pravici
povedati, da niti ne preveč natančno. Ne znam si predstavljati, za koga bi nas imeli delavci, ko bi jih vsakih štirinajst dni pitali z novimi podatki o vedno novih ukrepih.”
• Labod je bil dolga leta po višini osebnih dohodkov na repu, v zadnjem času ste menda to izboljšali. Zanima nas, kako stimulirate vaše delavke za take proizvodne rezultate?
MILAN BRATOŽ: ..Poprečni osebni dohodek pri nas znaša 18 tisoč dinarjev. Zdaj smo med vodilnimi v naši panogi.”
• In koliko prejme delavka za šivalnim strojem?
MILAN BRATOŽ: ..Delavke imajo od 13 do 5 tisoč osebnega dohodka."
• Ali se vam to zdi dovolj glede na delo, ki je prav gotovo naporno?
MILAN BRATOŽ: „Premaloje. Vendar so tega krivi družbeni dogovor in sporazumi, ki nas dušijo, da ne moremo izplačati več. Prav tako smo pred sedmimi leti, ko smo pripravljali ta sistem nagrajevanja po delu, previsoko ovrednotili administrativno delo. Zdaj nameravamo to popraviti. Dodam naj, da je delo pri nas naporno. Veliko je obolenj oči, hrbtenice, glavobolov, kar vse je posledica dela za tekočim trakom. S preventivnimi pregledi, zdravljenjem in drugimi ukrepi skušamo te posledice ublažiti.”
• In koliko mora delavka narediti za tak osebni dohodek?
MILAN BRATOŽ: „Pri nas imamo vse zmerjeno z minutami. Delavka dela na mesec 10.560 minut in v tem času naredi 422 srajc ali po 20 na dan. Seveda je delo serijsko, toda učinki so vseeno vsega spoštovanja vredni.”
• Kakšna je strategija nadaljnjega razvoja Laboda? Ali se boste še širili z novimi tozdi?
MILAN BRATOŽ: „širili se ne bomo več. Večjo pozornost bomo posvetili kadrom, usposabljanju, pridobivanju znanja. Naše programe bomo še dodelali, specializirali se bomo, hkrati pa izboljševali kvaliteto. Vlagati bomo morali tudi v modernizacijo strojev, kar nas čaka v naslednjih petih letih. Izgraditi moramo tudi informacijski sistem. Skratka, vlagali bomo v glavo in žep. Hočemo več znanja in boljše delovne ter življenjske razmere za delavce!"
RIA BACER JOŽE SIMČIČ
Milan Bratož
Marjan Vodopivec
Konfekcionarji
LABOD: VLAGALI BOMO V GLAVO
IN ŽEP
Po vojni je bilo v Labodu zaposlenih le 50 delavk. Že leta 1960 je bilo v njem zaposlenih 306 delavk. Dve leti je zaposlenost padala in položaj tovarne je bil tako slab, da so začeli razmišljati o sanaciji. Toda delavke in novo vodstvo se niso vdali v usodo. S skromnimi denarnimi vlogami in novo organizacijo, tehnologijo je tovarna spet globlje zadihala. Število zaposlenih se je povečalo za trikrat, obseg fizične proizvodnje za šestkrat, v Ločni pa je zrasla povsem nova tovarna.
Ker so delavci v Labodu tako uspešno premagali svoje slabosti, so se k njemu priključevale druge bolehne delovne organizacije. Delta iz Ptuja je pod Labodovo streho nekajkrat povečala produktivnost, dohodek, spremenila tehnologijo. Vse to je Labodu uspelo v borih petih letih, leta 1979 pa je na Ptuju zrasla povsem nova tovarna, kjer je zaposlenih 540 šivilj. In Delta je tako postala vzor za reševanje drugih tovarn. Na pobudo poslovnega združenja tekstilne industrije so rešili Tip—top iz Ljubljane, Konfekcijo Rog iz Novega mesta, Krim iz Ljubljane itd. Z uspešno izvedenimi sanacijami in integracijami je postal Labod druga največja delovna organizacija na področju konfekcije v Sloveniji, v njem pa je zaposlenih prek 1900 delavk. Njegov proizvodni program so moške srajce in ženske bluze ter ženska in moška vrhnja oblačila. V Sloveniji proda okoli četrtino svojih izdelkov, ostalo pa v drugih republikah. Labod pa je iz leta v leto tudi vse pomembnejši izvoznik. Lani je znašal izvoz pet milijonov dolarjev, izvažali so večinoma na konvertibilne trge.
Tekstilna in konfekcijska industrija sta bili že skoraj odpisani, v dolgoročnem razvoju SLove-nije naj bi predano vlogo prevzele druge industrijske veje. Prav v času zaostrenih gospodarskih razmer pa se je ta industrija pokazala kot najbolj vitalna. Produktivnost skoraj praviloma dosega evropsko raven. Slabše je s stroji, katerih večina je hudo zastarela. Nič bolje ni bilo z Labodom, toda po zaslugi boljše organizacije dela, majhne režije, visoke produktivnosti, ali po domače povedano zaradi pridnih delavk, je postal pomemben v jugoslovanskem merilu. Pogovor s štirimi vodilnimi možmi v Labodu je razkril, da skrivnosti uspeha pravzaprav ni. Pogovarjali smo se z direktorjem Laboda Milanom Bratožem in njegovimi sodelavci Mirkom Rupnikom, Božom Verstovškom in Marjanom Vodopivcem. • V zadnjih letih vam kar dobro gre, čeprav so razmere vse prej kot rožnate. Kako lahko dosegate take rezultate?
MIRKO RUPNIK: „Res so zdaj hudi časi, ampak mi smo vajeni še hujših. Reči hočem, da za nas nikoli ni bilo prav lahko, saj nas družba ni nikoli pestovala. In prav odvisnost od lastne pridnosti je veliko pripomogla k uspehom. A produktivnost sama po sebi še ni porok za dobro poslovanje. Našo organizacijo dela in
poslovne odnose smo dogradili do take mere. da zdaj pravzaprav ni bojazni, kako bo naprej.”
MILAN BRATOŽ: „Naše načelojesolidnost. Z našimi dobavitelji materialov smo leta in leta tesno sodelovali. Blago smo kupovali, ko ga je bilo na jugoslovanskem trgu dovolj. Zanj smo združevali tudi devize. Zdaj, ko blaga ni več toliko na voljo, nam ta dolgoročno naravnana politika prinaša prednosti in ko surovin ni, imamo mi blaga dovolj. Torej lahko nemoteno delamo. Lani, na primer, smo v celoti izpolnili plan. Hkrati smo zmanjšali vse izostanke z dela in prepričali delavce, da se lahko tudi s poštenim delom zasluži.”
BOŽO VERSTOVŠEK: „Za poslovni uspeh naše tovarne je bila pomembna odločitev, da bomo delali kvalitetno. Zdaj je kvaliteta za nas glavni prodajni adut. Hkrati smo se odločili za specializacijo. V določenih tozdih delamo samo srajce in bluze, v drugih spet samo vrhnja oblačila. Tako smo lahko na jugoslovanskem trgu, kjer prodaja pada, med tistimi konfekcionarji, ki jim narašča povpraševanje.”
MARJAN VODOPIVEC: „Za ponazoritev, kaj to pomeni, naj povem, da smo lani predelali za milijon metrov več tkanin kot leto poprej. Ker imamo z dobavitelji dobre poslovne odnose, se ne bojimo, da tudi letos ne bi mogli povečati proizvodnje."
BOŽO VERSTOVŠEK: „Žal pa je tako, da kvaliteta blaga iz leta v leto pada. Kar je bilo še lani druga kvaliteta, nam danes prodajajo kot prvo. In ker je iz slabega materiala toliko težje delati, so naši rezultati toliko bolj vredni spoštovanja." • Labod je tista dolenjska delovna organizacija, ki ima največ tozdov po Sloveniji, hkrati pa ste te tozde rešili izgub. Kakšni so biti prijemi pri reševanju?
MILAN BRATOŽ: „Pred leti smo se sami reševali izgub. Morda nam je nekaj spretnosti ostalo še iz tistih časov. Najprej je prišla k nam Delta iz Ptuja. Podatki o njej so več ali manj znani. Ko smo jo prevzemali, je imela enoletno zalogo izdelkov v skladiščih, njihova produktivnost je
daleč zaostajala za našo. Z našo pomočjo pa se je vse to popravilo.”
• In kako vam je uspelo rešiti Delto?.
MILAN BRATOŽ: ..Vsilili smo ji naš način dela, Labodov način proizvodnje.
• In kakšen je ta način? Ste ji ponudili novo tehnologijo?
MILAN BRATOŽ: „S tehnologijo se ravno ne bi mogli hvaliti. Začeli smo od začetka, saj smo jih učili celo zlaganja srajc. Zlasti pa sitio postavili realne norme, počistili režijo. Izhajali smo s stališča, da delavci niso nič krivi. In izkazalo se je, da smo imeli prav. Zdaj dela večina istih delavcev, rezultati pa so nekajkrat boljši.”
• Ali nam lahko poveste, koliko je pri vas zaposlenih v skupnih službah?
MILAN BRATOŽ: „V Labodu je zaposlenih okoli 2000 delavk, v skupnih službah pa imamo zaposlenih samo 87 ljudi. In tu so vštetetudi kuharice, transportni delavci in drugo osebje. Čeprav je število majhno, si mi ne moremo privoščiti več delavcev v skupnih službah. Pa tudi ne potrebujemo jih.”
• V zvezi s tekstilno in konfekcijsko industrijo se večkrat omenja, da je njen strojni park zastarel. Vaši izdelki pa so sezonskega značaja, kjer je potrebno hitro prilagajanje trgu. Za to in pa za prodor na zunanje trge pa verjetno potrebujete sodobno tehnologijo. Kako je z vašo opremljenostjo?	'
MILAN BRATOŽ: ..Slovenska tekstilna industrija ne more porabiti niti 30 odst. sredstev iz amortizacije, ker ni uvoza strojev. Zaradi tega lahko v enem letu izgubimo konkurenčno sposobnost na zunanjem trgu. Za primer naj povem, da smo se za uporabo tujega kredita v višini 300 tisoč mark prerekali kar osem mesecev. Temu bi rekel smrtni greh. Nekaj opreme dobimo tudi iz sejemskih kontingentov, a je to za nas premalo. .Bagat’, sicer dela nekaj strojev, a ti ustrezajo samo za lahko konfekcijo. Ob vsem tem pa je strojna oprema v nekaterih oddelkih še kritična. V krojilnici opravljamo delo ročno.”
Mirko Rupnik
' Letos praznuje Labod, tovarna oblačil iz Novega mesta, šestdesetletnico. Jubilej sam po sebi ne bi bil nič posebnega, ko ne bi bil Labod že zapisan propadu. Tako se njegova prava zgodovina začenja nekako pred dvanajstimi leti, ko je v slovenskem in jugoslovanskem merilu dosegel nadpoprečne proizvodne in ekonomske rezultate. Tudi zdaj je med vodilnimi konfekcijskimi tovarnami, pot do teh uspehov pa ni bila niti najmanj lahka.
Božo Verstovšek
Olimpiada
^ m M
Ral ■
SARAJEVO — Le zastave, ki še vedno vihrajo ob Skenderiji, pa plakati in, seveda, novozgrajena tekmovališča dajo današnjemu naključnemu in nevednemu obiskovalcu glavnega mesta Bosne in Hercegovine vedeti, daje bilo Sarajevo še štiri dni nazaj prizorišče največje zimske, športne prireditve doslej. Tekmovalci in gostje so odpotovali domov, le delavci znane ameriške televizijske družbe ABC še pospravljajo na tone svoje opreme, s pomočjo katere so 14. zimske olimpijske igre do obisti predstavili ameriškemu televizijskemu gledalcu. Čas je za analize in ocene, vendar te povsem zanesljivo ne bodo prav nič drugačne od tistih, ki smo jih v Sarajevu poslušali vseh trinajst dni iger. Celo Juan Antonio Samaranch, predsednik MOK, ni prav nič spremenil svojega mnenja, saj je na sklepni tiskovni konferenci predzadnji dan iger izjavil: ..Sarajevske olimpijske igre so bile najbolje organizirane doslej."
Laskavih ocen in pohval torej ne manjka, in vsakdo, ki je te dni obiskal Sarajevo, se bo z njimi strinjal. Toda: ali je sarajevska olimpiada enako uspešno zaključena tudi finančno, kaj bo s številnimi novozgrajenimi objekti in naselji sedaj po igrah, kako bo Sarajevo živelo poslej, so vprašanja, ki jih v jugoslovanski javnosti ne manjka.
VSTOPNICE PO 9 TISOČAKOV
Dejstvo je, da so si organizatorji že pred pričetkom iger s številnimi komercialnimi pogodbami pa pogodbo z ameriško družbo ABC, ki je odkupila pravice snemanja in televizijskih prenosov za Evropo in Ameriko, pokril lep del stroškov. Če k temu prištejemo še izredno zanimanje turistov, predvsem iz ZDA, saj jih je bilo dnevno po najmanj 11 tisoč, pa izredno zanimanje za oglede posameznih prireditev (skoki, veleslalom, smuk, slalom, bob, drsanje), zaslužek, ki ga je prinesla prodaja spominkov, potem za finančno uspešnost iger resnično ni skrbi. Konec koncev le malokdo ve, da so vstopnice za posamezne prireditve za naše razmere dosegale res astronomsko ceno, medtem ko je bil to za tuje goste zgolj običajen, še zmeraj dokaj nizek strošek. Tako so, denimo, v olimpijskem naselju Mojmilo prodajali vstopnice za oglede posameznih tekem in prireditev, katerih cena je bila med 4 tisočaki za hokej pa vse do 8.700 din za nedeljsko zaključno drsalno revijo. Vsaka ekipa je namreč od organizatorja dobila le določeno število prostih kart, če pa je bilo zanimanje večje, so si morali vstopnice seveda dokupiti. Tujcem v olimpijski vasi se takšna cena ni zdela prav nič posebnega. Kakozelosošliorga-nizatorji na roko domačim novinarjem, kaže tudi podatek, da so le-ti plačali za prenočišče z zajtrkom vsega 700 dinarjev, medtem ko je dvoposteljna soba z zajtrkom stalatujegačasni-karja 35 dolarjev, enoposteljna pa 5. dolarjev več. Tudi precej nenačrtovanih bankovcev je padlo v žepe iznajdljivih organizatorjev. Poglejmo le nekaj primerov.
Čeprav je imela vsaka reprezentanca v bloku, kjer je stanovala, na voljo dovolj barvnih televizorjev, se je vendarle našlo nekaj ekip, ki so želele zbirko TV sprejemnikov še povečati. Tako so pričeli v olimpijskem naselju Mojmilo izposojati televizorje, najemnina pa je znašala 200 dolarjev. Američani ne bi bili Američani, če si ne bi še istega dne najeli kar 51 barvnih televizorjev. Zaslužek je lahko izračunati. Za dodaten zaslužek domačinov so poskrbeli tudi Vzhodni Nemci. Ugotovili so namreč, da njihovi tekmovalci v sankanju tehtajo več, kot je dovoljeno, in potrebno je bilo kar najhitreje poskrbeti za odvečne kilograme. Za lep kupček deviz so si v Sarajevu najeli svojo dvorano in. celo bazen. Za ceno sploh niso spraševali. Tako bi lahko naštevali še precej časa.
VEČERJA ZA 54.000 DIN
Toda to je le ena plat medalje. Nikakor se namreč ne moremo znebiti vtisa, da organizatorji le niso izkoristili vseh možnosti za zaslužek. V času ..hladnega vala", ki je zamrznil vse cene v Jugoslaviji, tudi Sarajevo ni bilo izjema. Tako se je dogajalo, da so bile nekatere cene v delu mesta na desni strani Miljacke smešno nizke celoza nas S'ovence. Jasno,' da so .to odkrili tudi tujci. Sarajevski lokali in gostilne, ki so bili polnoštevilno zasedeni tako rekoč vseh štiriindvajset ur, so gostom ponujali telečji zrezek z gobami za vsega 160 din, buteljka vina ni bila dosti dražja, tako da pravzaprav ni nič čudnega, če so se prej redni gostje restavracij v olimpijskih naseljih in press centrih, kjer pa so bile cene vsaj dva do trikrat višje, preselili semkaj. Tarnali so tudi taksisti. Pet kilometrov vožnje je, če si seveda pozorno spremljal taksimeter in za nameček
zahteval, še račun, veljalo, reci in piši, vsega 73 din
Pravzaprav nič čudnega potemtakem, če so nekateri hoteli priti do zaslužka mimo vseh veljavnih in odobrenih cen. Taksisti so poskušali po svoje, vendar skoraj praviloma v poskusih z za tovrstne primere dobro izučeni in izkušeni Američani niso imeli sreče. Tudi gostinci so največkrat potegnili krajši konec. Kot rta primer Fa-hrudin Šehič, lastnik gostilne Una naznameniti sarajevski Baščaršiji. Primer je vzbudil veliko pozornosti, žal ne le pri nas.
Znani ameriški filmski igralec Kirk Douglas, ki je bil nekaj dni gost Sarajeva, si je nekega večera zaželel poskusiti pravo domačo bosansko hrano. Prijatelji in znanci so mu svetovali prav gostilno Una na Baščaršiji. Po prijetnem večeru s prijatelji je lastnik lokala izstavil mnogo manj prijeten račun: 54.000 dinarjev. Poleg .tega je zahteval, da Douglas znesek poravna v zelenih ameriških bankovcih. Ta je to storil brez odvečnih besed, zato pa se je znesek zdel čuden hostesi, ki je družbo spremljala. Zavrtela je telefonsko številko sarajevskih tržnih inšpektorjev, ki so hitro ukrepali. Že naslednjega jutra so ob pregledu dokumentacije ugotovili, da se je lastnik pri računanju ..zmotil" za eno ničlo in
je torej račun znašal le 5.400 din. Seveda so Douglasu denar vrnili, lokal tisto minuto zaprli vse do 1. marca, lastnika Fahrudina Šehiča pa predali javnemu tožilcu. Nasploh velja, da so imeli tržni inšpektorji položaj trdno v svojih rokah in da so vsak, še tako majhen poskus goljufije hitro odkrili in kaznovali.
KAJ PO OLIMPIJSKIH IGRAH?
Veliko je bilo ugibanj, kaj bo s sarajevskim turizmom po olimpijskih igrah. Reči je.treba, da so , organizatorji pripravili odgovor tudi na to vprašanje, saj je „Zoitours”, agencija, ki je v času iger skrbela za tovrstno dogajanje, pripravil zadnje dni olimpiade tiskovno konferenco o poolimpijski ponudbi. Žal, ta ni bila kdove kako prepričljiva.
Povsem jasno je le, kaj bo z obema olimpijskima naseljema, Dobrinjo in Mojmilom. Grajeni sta bili tako, da ju je moč z zares minimalnimi dodatnimi stroški spremeniti v čudovito stanovanjsko naselje. Tudi to ježe bolj ali manj znano, da so stanovanja, v naselju Dobrinjajih je kar 1.500, v Mojmilu pa 650, prodana, dena za kvadratni meter stanovanjske površine, bodisi v garsonjeri, eno- , dvo- ali celo štirisobnem
stanovanju pa je znašala 41.500 din. Veliko teže pa je odgovoriti na to, kaj bo z novo zgrajenimi športnimi objekti.
Po napovedih turističnih delavcev Bjelašnica z izredno neugodnimi vremenskimi razmerami za turiste in rekreacijske smučarje ni vabljiva, in to navzlic novemu hotelu in restavraciji. Da seveda vlaganj v ureditev novih prog, vlečnice, ceste in še česa ne omenjamo. Nekoliko drugače je na Jahorini. Ne le, da je bliže mestu, pač pa ima tudi povsem drugačne (beri: ugodnejše) vremenske razmere, poleg tega pa še nekaj smučarske tradicije.
Poglavje zase je kakih 10 kilometrov od Sarajeva oddaljena bob in sankaška steza na Trebeviču. Čeprav je konstrukcijsko res izredno grajena in ji po tej plati verjetno ni para v svetu, je njena izkoriščenost po olimpijskih igrah zagotovo vprašljiva. Vedeti je namreč treba, da se pod ledeno skorjo steze skriva v bistvu zelo preprost mehanizem, ki jo bo s sila enostavnim posegom razdelil v tri celote, vsaka od prog pa bo tedaj primerna za rekreacijsko sankanje. Ste plati seveda ni nikakršne zamere, kvečjemu pohvale graditeljem, toda resnica je tudi ta, da sankaški šport, kaj šele bob, v Jugoslaviji nimajo nikakršne tradicije. Edina tolažba za organizatorje je izredno velik obisk na bob in sankaških tekmah, kar daje upanje, da bo kdo zbral tudi toliko moči in poguma, da se bo po taisti progi poskušal še sam spustiti. Toda ekonomsko upravičenost, kajti vzdrževanje takšne proge je izredno drago, bo potrebo najti v drugih prijemih, morebiti tudi v pogodbah o zakupu s tujimi reprezentancami.
Prav izredno visoki stroški vzdrževanja ledenih površin so pred resen problem postavili tudi graditelje in projektante stadiona za hitrostno drsanje, ki stoji stisnjen med stadion Koševo in novo dvorano Zetra. Le malokdo ve, da se pod kupi snega na stadionu za hitrostno drsanje skriva pet ali šest izredno lepih igrišč za tenis, ki jim manjka le še toplo vreme in zaščitna ograja. Tudi drsališče je večnamensko. Betonska površina pod ledom je namreč v toplejših časih namenjena kotalkarjem. Večji problem bo, kako izkoristiti ledeno dvorano Zetra, v kateri smo v nedeljo gledali svečan zaključek iger. Ob dejstvu, da ima Sarajevo drsališče v Skenderiji in da nima niti enega kvalitetnejšega hokejskega kluba, niti drsalca ali drsalke, bo to sila težko ali, bolje rečeno, izredno drago.
Zdi se, da bodo razvoju jugoslovanskega zimskega športa še najbolj služili res edinstveni objekti na Malem in Velikem polju. Tako obe skakalnici pa izredno urejene in asfaltirane tekaške steze na Velikem polju se lahko postavijoob bok najmoderneje urejenim skandinavskim zimskošportnim središčem. Konec koncev smo se o tem lahko prek televizije prepričali sami.
ZAKAJ AVSTRIJSKA NENAKLONJENOST?
Ko smože pri televiziji: res prava škoda, da jez njeno pomočjo šla *svet tudi tista edina vidna senčna plat olimpiade, ki so jo z nešportnim vedenjem prispevali številni gledalci ob vznožju skakalnic na Malem polju pa tudi na veleslalomski in slalomski tekmi na Bjelašnici. Popolnoma prav je imel Križaj, ko je po svojem slalomskem neuspehu dovolj objektivno ocenil, da takšno' občinstvo sodi na nogometne ali košarkarske tekme. Smučar, bodisi alpinec ali skakalec, pa potrebuje ob svojem nastopu koncentracijo. Toda, ne le, da je žvižganje in vpitje kalilo vzdušje med tekmovalci na startu, pač pa je imelo negodovanje ob nastopih avstrijskih tekmovalcev veliko širše obeležje. S svojim nešportnim vedenjem so gledalci, bodisi nevedeali namenoma, še prilili olja na ogenj, ki je nastal ob -incidentu, do katerega je prišlo že prejšnji ponedeljek. Znani avstrijski smučarski skakalec Hans VVallner je namreč hotel priti brez akreditacije v olimpijsko vas B na Igmanu, kar mu je seveda preprečil miličnik VaSo Kujundžič, in prišlo je celo do fizičnega spopada med obema. Ob pomoči organizatorjev so ta dogodek hitro zgladili, oba nasprotnika sta se kasneje na Igmanu pobotala, vendar to, kot je izjavil tudi predstavnik MOK za informiranje Miroslav Jančič, ni bil edini incident avstrijskih športnikov. Nekaj dni poprej so namreč ob stezi za bob na Trebeviču s skandiranjem žalili sarajevsko olim-piado in Jugoslavijo. Vse kaže, da je avstrijska ekipa, oziroma njen del prišel pod vpliv nega-tjvne psihoze, ki jo je proti sarajevski olimpiadi tendenciozno ustvarjal večji del avstrijskega tiska že od vsega začetka iger. Sicer pa nič čudnega, da so v avstrijskem taboru tako nervozni. Ob samo eni osvojeni bronasti medalji (...rezervist7 Steiner vsmuku) jim je šlo po zlu ničkoliko zaslužka, saj je imel tisti, ki ši, denimo, prismuča zlato medaljo v smuku, v hipu zagotovljenih kar milijon šilingov. Polovico tega zneska bi prispevala avstrijska smučarska zveza, polovico pa proizvajalci zimskošportne opreme.
In morda je tudi zategadelj Miroslav Jančič dejal, ,,da se pisanje avstrijskih sredstev javnega obveščanja v tolikšni meri razlikuje od pisanja tiska vseh ostalih držav, da lahko sklepamo, da večina avstrijskih kolegov ni pripravljena storiti tistega skupnega prijateljskega napora, ki ga od vseh udeležencev iger zahteva olimpijska listina."
Brez pomislekov pa lahko zatrdi mo, da sta Sarajevo in Jugoslavija ne le potrdila načela te listine, pač pa, kot smo zapisali že prejšnji teden, duhu olimpijskih iger dodala še marsikaj novega. Prav nič čudnega potemtakem, če je predstavnik organizacijskega odbora naslednje zimske olimpiade v kanadskem Calgaryju skromno priznal, da bi se osmramotili, če si sarajevskih iger ne bi vzeli za vzor.
BOJAN BUDJA
Olimpijsko naselje Mojmilo bo že v nekaj naslednjih dneh na voljo kakim tri tisoč Sarajevčanom, ki so danes brez stanovanja.
T udi organizatorji so bili izredno presenečeni nad zanimanjem Sarajevčanov za tekme, kar dokazuje tudi gneča pred prodajnimi mesti v prikolicah novomeške IMV.
Prostor v Mojmilu, namenjen športnikom za družabne in kulturne prireditve ter zabavo, bo v najkrajšem času postal eden najmodernejših vrtcev. Projektanti resnično zaslužijo vso pohvalo. (Vsi posnetki: B. Budja)
Pri starih Novomeščanih
ŽELEZNICA JE BILA NAJBOLJ ZANESLJIV KRUH
Novomeščanom sta na vest o Štukljevi zmagi zrasla ponos in navdušenje, ki so jima dali duška s tem, da so razobesili zastave in rajali pozno v noč, kar je sicer prepovedano, a vendar v navadi. Novomeški policaji namreč kaj neradi gledajo, kako si meščani gase žejo po gostilnah ir kavarnah, in so v tem oziru vedno pripravljen1 bližnjemu na pomoč.
Dne 26. julija zvečer se je Leo Štukelj vrnil v Novo mesto. Na kolodvoru ga je sprejela velikanska množica meščanov in sokolov z godbo in ga je neodrešeni brat Mozetič pozdravil z ganljivo tihim govorom, da ne bi motil prometa in nočnega miru. Nato so Štuklja ovenčanega ponesli telovadci v mesto, ki je bilo vse v zastavah in razsvetljeno. Pred mestno hišo ga je z ognjevitim nagovorom pozdravil župan dr. Režek, ki se mu je Štukelj ginjen in že precej izmučen zahvalil za sprejem.
Telovadci vdrejo v dvorano
Po 36 letih železničarske službe je Kunčič' izpregel. Hišica ob progi in vrtiček sta že od nekdaj njegovo veselje. Bolezni ga tudi nikdar nisc dajale, da bi za dlje in resno obležal. Spominja se le kakega prehlada. Zdaj je še tako krepak, da gre vsak teden najmanj enkrat v mesto. Peš, kot je bil vedno vajen; če le ni preslabo vreme, celo v obe smeri pešači. Rad zavije v klub upokojencev, kjer se ob klepetu malce razvedri.
Ko pa je beseda nanesla na današnje čase, je * Kunčič dejal: „V Bršljinu smo imeli že precej pred zadnjo vojno dve trgovini, dve gostilni, krojača, čevljarja in stalno mesnico. Zdaj, ko je naselje nekajkrat večje, sta le gostilna in zadružna trgovina. Življenje pa se mi danes zdi veliko bot-brezskrbno. Kdor hoče delati, ne bo lačen. D( kruha lahko prav vsakdo pride in še na preveč lahek način. O ja, včasih pa je bilo drugače...'
RIA BAČEP
Spomini
VRNITEV
NOVOMEŠKEGA
OLIMPIJSKEGA
PRVAKA
Lovro Klemenčič (v Rusiji je kot vojni ujetnik doživel oktobrsko revolucijo, po vrnitvi domov pa je bil izvoljen za poslanca na volilni listi Komunistične stranke), v tretji številki 9.8.1924 zapisale takole:
..Olimpijska tekma v Parizu. — Letošnjega julija so se vršile v Parizu tekme v vseh vrstah telesnega gibanja, v teku, skoku, plavanju, kolesarjenju, jahanju, nogometu, tennis-igri, sabljanju, streljanju itd. Vtekujebil najboljši Finec, po imenu Nurmi, ki je v dveh urah in pol pretekel 42 kilometrov, to je proga od Novega mesta do Brežic. Če bi bili vsi Dolenjci tako urni v nogah kot Finec Nurmi, potem jim ne bi bilo treba ne
konj, niti avtomobila, niti železnice, ki je toliko potrebna in obetana za to dolenjsko stran. V drugih panogah športa in v skoku so bili prvi Angleži, Avstralci in Amerikanci, čemur se ni čuditi, če pomislimo, daživi danes večina Ame-rikancev v nebotičnih palačah in potuje po zraku z letali ter da tam malo ljudi trga podplate po cestah kot pri nas.
„Novo mesto je v Sloveniji zibelka umetnosti in telesne vzgoje...”
Za nas je zanimivo, da je pri telovadbi na orodju dosegla med 8 vrstami jugoslovanska vrsta
četrto mesto, in še zanimivejše, da sta v tej vrsti kot najboljša telovadca tekmovala dva Novo-meščana, Miha Osvald in Leo Štukelj.
M
Najzanimivejše pa je, da je v tekmi posameznikov na orodju dosegel prvenstvo Novo-meščan Leo Štukelj, ki je s tem zavzel mesto prvega svetovnega telovadca na orodju. Francoski časopisi, ki pišejo o Štuklju nadvse laskavo in pohvalno, poročajo, da so se razsodniki, ki so ocenjevali tekmovalce, od začudenja nad njegovo telovadbo praskali za ušesi in se povpraševali, kje leži in kakšno je to Novo mesto, ki rodi tako odlične telovadce. Navzoči dr. Ivan Vašič, odvetnik v Novem mestu in telovadni učitelj Leona Štuklja, je radovednim tujcem pojasnil, da je Novo mesto v Sloveniji zibelka umetnosti in telesne vzgoje kakor Atene in Šparta v starogrški državi.
V rubriki „Domače vesti” so DOLENJSKE NOVICE, ki jih je leta 1924 urejeval in pisal
Nato je izbrana gospoda in boljše narodne dame, znane še iz predvojnih časov, priredile Štuklju ob okrašeni mizi slavnostno večerjo z orkestralno godbo. Vendar pa meščani s to slavnostjo v '..Narodnem domu" niso bili zadovoljni, ker je pri veliki mizi sedela okrog Štuklja samo boljša gospoda, zagrajena z vrvmi, dočim so navadni narod in zl^pti telovadci, ki so edini prijatelji Štuklja, morali izza ograje pri nepogrnjenih mizah gledati v dvorano kakor v menežarijo in iskati stole v podstrešju in pritličju.
Telovadci si niso dali dvakrat reči in so potrgali vrvi ter udrli v dvorano, nakar se je boljša gospoda užaljena izgubila iz dvorane. Na račur te prireditve boljše gospode, ki ji je sicer Štukel deveta briga, je bilo v mestu precej razburjenja in tudi smeha.
Kolegi Leona Štuklja, ki je sodnopripravni mučenik tuk. okrožnega sodišča, so sprejeli mladega zmagovalca z odprtimi rokami in so mu poklonili venec iskrenih želja, da bi se njemu in njim po 18 letnih študijah za nelahki pravosodni tabrh zvišale mesečne plače vsaj na 4000 kron, ker ima dvakrat ali pa vsaj toliko že vsak ročni delavec brez vsake visoke, srednje in če treba tudi brez ljudske šole."
Pripravil: T. GOŠNIK
tem kraju, rojen 15. oktobra 1899, se tega spominja.
„Rodil sem se v Bršljinu, v hiši, ki je zdaj Zagorčeva. Moj oče je bil kamnosek, imel je „španovijo”, ker pa je prišlo do spora, je obrt pustil in se zaposlil pri železnici. Ta služba je torej že v rodu. V družini je bilo 7 živih otrok, nekaj pa jih je pomrlo. V osnovno šolo sem hodil prvo leto v Prečno, ker smo spadali pod prečensko faro in ker me v mestu niso hoteli pri patrih sprejeti..Rekli so, da je prepolno. Naslednje leto sem začel hoditi v mestno šolo, vendar je moral oče plačati šolnino, ker nisem bil meščan.
Bršljin je bil tedaj vas, v kateri so pri vsaki hiši redili pujske, skoro vsaka hiša pa je imela.tudi
konje ali krave. Ljudje so vso hrano zase sami pridelali pa še v mesto so jo prodajali. Tudi Langer, bršljinski graščak, se je bavil s kmetijstvom. Ženske iz vasi so hodile tja pomagat na njive, pa tudi na spolovino je nekaterim dajal
zemljo. Dobivale so po 40 krajcarjev dnine na dan, pripadal pa jim je tudi polič vina. Posestvo je imel tudi na Trški gori in drugod. Langerjevi so redili v,saj 15 krav. Njihovo mleko so vsak dan razvažali v mesto stalnim strankam, delali pa so tudi sir in sirovo maslo. Stari graščak je bil bolj šef, vse račune in delo s posli pa je vodil njegov sin Pavle.
Mi, bršljinski fantiči, smo radi hodili okrog graščine, posebno tisti dan v tednu, ko so redno igrali teniszgosti izdrugihgradov.Tudijazsem bil med tistimi, ki smo na teniškem igrišču pobirali žoge. V roke nam je padel kak krajcar, patu-di kakšna frajla, ki je igro le gledala, nam je kdaj pa kdaj stisnila v roke piškot. Drugače takih sladkarij nismo videli.”
Iz fantiča je zrasel fant, ki se je začel ozirati za službo indelom.Srečo jeimel.dasogaže 1. julija 1917 vzeli k železnici. Za tiste čase je služba pri železnici veljala za najbolj gotovo in tudi dobro plačano v primeri z drugimi.
„Za kurjača sem bil do leta 1920, potem sem šel služit vojaški rok v Slavonski Brod in Subotico. Ko sem se vrnil, sem se takoj javil na železnici. Dali so me v skladišče in tam sem ost^l vse do upokojitve. Nazadnje sem vrsto let skladišče vodil sam. Ves-premog in ves material za popravilo strojev in proge je šel skozi moje roke. Bilo “ je dokaj odgovorno delo,* ampak sem ga rad opravljal.”
I
Alojz Kunčič, še danes povsem čil možakar, V mu nagaja edinole sluh, ima tudi zelo dobe spomin za plače in nekdanje cene, sploh pa z< razmere na železnici vsa leta, ki jih jetam prebil
„Ker ni bilo avtobusov," se je ves potniški' promet prve čase odvijal samo po'železnici Novomeščani smo imeli vsak dan le en vlak do Ljubljane, štiri vlake pa smo odpremljali in vozil proti Karlovcu. Zraven je sodilo še preče tovornega prometa. Še pod Avstrijo sem ime
1.30 goldinarja na dan, v stari Jugoslaviji sem zaslužil 4.20 din na uro. ko pa sem šel v pokoj sem imel 11.000 dinarjev plače. S pokojnine sem kar^zadovoljen. Sprva je bila majhna, p? sem še nekaj časa tionorarno delal pri Elektru.'
Kadar človeku seže spomin v čase, ko so v Langerjevi bršljinski graščini vsak teden igrali tenis, že mara biti dolgo na svetu. Alojz Kunčič, upokojeni železničar iz Bršljina, tudi domačin v
Skoraj bo minilo 60 let, kar so obnovljene DOLENJSKE NOVICE 9. avgusta 1924 objavile poročilo o ..Olimpijskih tekmah v Parizu”. In ko se je zdaj ves športni svet preselil v olimpijsko Sarajevo, bo nemara zanimivo, kaj so v Novem mestu zapisali o vrnitvi svojega rojaka — telovadca Leona Štuklja. Za razliko od drugih poročil v takratnem dnevnem tisku je zapis v DOLENJSKIH NOVICAH zlasti proti koncu kar nekam grenak in skoraj boleč, saj razkriva socialne razlike med meščani in ..navadnim narodom", iz katerega je izšel tudi mladi svetovni olimpijski prvak, ki je prvi športno ozlatil Novo mesto.
Uganke preteklosti
HIŠASTE
ŽARE
LATOBIKOV
NA
DOLENJSKEM
skav vseh dotakratznanih primerkov in njihovih najdiščnih.okoliščin je prišel do spoznanja, da so te posode plod samonikle ustvarjalnosti in določenih verskih predstav domorodnih prebivalcev keltskega porekla, Latobikov, ki so v rimskem času živeli na območju današnje Dolenjske. O svojih dognanjih je napisal knjigo z naslovom: Hišastežare Latobikov, ki je izšla leta 1971 in ki je temeljno delo o tem problemu in izhodišče za vse nadaljnje raziskave. Ime Lato-biki nam je znano iz del antičnih piscev Plinija in Ptolemeja in nekaterih rimskih napisnih kamnov, pa tudi dve največji rimski naselbini na Dolenjskem sta nosili njihovo ime: Drnovo (s celim imenom: Municipium Fiavium Latobicorum Neviodunum) in Trebnje (Praetorium Latobicorum). Preden se povrnemo k hišasti m žaram, še ntSaj besed o teh dveh največjih rimskih naselbinah na Dolenjskem, ki ju poznamo tudi po njihovih imenih.
Neviodunum, kar v keltskem jeziku pomeni Novo mesto, je imel status mesta (municipium), ki ga je leta 70 našega štetja ustanovil cesa rVes-pazijan, ki je bil iz rodu Flavijcev (zato Fiavium), na ozemlju Latobikov (zato Latobicorum), da bi ga razlikovali od drugih Neviodunumov v rimskem imperiju, ki jih je bilo še več. Neviodu-
num in področje Dolenjske sta bila v okviru rimske države v provinci Zgornja Panonija (Pannonia Superior), mesto pa je bilo upravno in trgovsko središče večjega dela Dolenjske in Spodnjega Posavja. Neviodunum je imel rečno pristanišče ob Savi in je bil križišče več rimskih cest. Mesto ni bilo utrjeno z obzidjem in ni imelo stalne vojaške posadke, torej je bilo izrazita civilna naselbina. Grobišče rimskega Neviodunu-ma je bilo skoraj v celoti izkopanožev letih pred prvo svetovno vojno in odtod izvira največje število hišastih žar (nad 30 primerkov), ki so jih od začetka imenovali kar neviodunske žare.
PREMOŽNO ANTIČNO TREBNJE
Praetorium Latobicorum (po naše: pretorij Latobikov) se je imenovala rimska naselbina na mestu današnjega Trebnjega ob glavni rimski cesti med Emono (Ljubljano) in Siscio (Sisak), ki je povezovala Italijo s Panonijo. V kraju je bila poštna preprežna postaja ter reprezentantivno poslopje (praetorium) kot uradno bivališče za potujoče člane cesarske hiše, za cesarskega namestnika in najvišje cesarske uradnike. V Trebnjem je bila tudi postojanka vojaških varnostnih sil, imenovanih beneficiarii consula-
Med bogatim arheološkim gradivom, ki ga hranijo naši muzeji, zavzemajo tako imenovane hišaste žare, odkrite v grobovih iz rimskega časa v jugovzhodni Sloveniji, prav posebno mesto. Te svojsko oblikovane posode iz žgane gline v obliki okrogle hiše — odtod tudi ime za te posode — z eno ali več odprtinami, ki ponazarjajo vrata in okna, so najprej odkrili že v prejšnjem stoletju v grobovih rimskega mesta Neviodunum (danes Drnovo pri Krškem).
Kaj so hišaste žare? S tem imenom označujemo v arheologiji določeno obliko lončenih posod, ki so izdelane v obliki hiše, ki imajo vedno eno široko pravokotno odprtino na sprednji strani — vrata, ponavadi pa še več ozkih pokončnih rež ob strani, ki ponazarjajo okenske odprtine. Hišaste žare se v zgornjem, stre-hastem delu ponavadi končujejo z gumbastim ali stolžčastim zaključkom, včasih pa tudi s podobo plastično oblikovanega petelina. Podoba petelina na vrhu žare ima dvojen magičen pomen: je budni in zlo odvračajoči čuvar zemeljskih ostankov pokojnega in znanilec novega dne, kar v prenesenem smislu pomeni nesmrtnost pokojnikove duše v zagrdbnem življenju. Hišaste žare so upo/abljali samo kot posodo za shranjevanje sežganih kosti oziroma pepela na grmadi sežganih pokojnikov. Osnovna oblika hišastih žar je vsem enaka: ozek spodnji del, najširši srednji del; kjer so izrezane odprtine, in stožčasto oblikovan zgornji del, ki se zaključi z gumbom ali petelinom na vrhu. V veliki večini so hišaste žare rdeče barvane, nekatere tudi s sivočrno barvo. Rdeče barvane žare imajo včasih tudi geometrijski okras križajočih se pasov, ki naj bi ponazarjal način gradnje tedanjih hiš, kot na primer v tehniki tako imenovane predalčne stene (kombinacija lesenih tramov in ilovnatega zidu). Velikost hišastih žar je sicer različna, toda v določenih mejah. Njihova srednja višina je okoli 30 do 35 cm.
Že ob prvih odkritjih so te nenavadne grobne posode vzbudile pozornost, ob naraščajočem številu odkritih primerkov pa se je izkazalo, da so te hišaste žare po svoji obliki zares edinstven grobni inventar v celotnem rimskem imperiju, osredotočen na ozko omejenem zemljepisnem področju. Njihova domovina je skrajni jugovzhodni prostor današnje Slovenije: vzhodna Dolenjska in Spodnje Posavje ter severovzhodni del Bele krajine in Zumberak. Najdemo jih torej-od Mirenske doline na severu do Kolpe na jugu ter od Dobrniča na zahodu do Zagreba na vzhodu.
PLOD SAMONIKLE USTVARJALNOSTI
Prvi, ki se je lotil načrtnega in vsestranskega proučevanja teh nenavadnih grobnih posod, je bil dr. Peter Petru, danes že pokojni ravnatelj Narodnega muzeja. Na podlagi temeljitih razi-
Hlšasta žara * petelinom na vrhu, Iz rimskega groba v Zloganju pri Škocjanu
Rdeče barvani hišasti žari iz groba v Novem mestu
ris, ki so skrbeli za javni red in varnost prometa. Iz rimskih napisnih kamnov izvemo, da so v Trebnjem stala svetišča, posvečena bogovom: Jupitru Kapitolinskemu, Jupitru Dolihenskemu in sončnemu bogu Mitri. Obsežno rimsko grobišče pretorija Latobikov je bilo delno raziskano zahodno od Trebnjega v Pristavi, kjer so pokopavali od 1. do 4. stoletja našega štetja, številni kamnoseški izdelki in vrednejši pridatki v grobovih govore o premožnosti prebivalcev antičnega Trebnjega. Zanimivo je dejstvo, da v trebanjskih grobovih doslej še ni bila najdena nobena hišasta žara, kljub temu da je bil to izrazito latobiški kraj.
Od izida Petrujevega dela leta 1971 pa do današnjih dni, se je z arheološkimi raziskovanji število hišastih žar močno povečalo in znana so nova najdišča teh enkratnih posod. Kot izrazita grobna lončevina predstavljajo hišaste žare poslednji dom upepeljenih zemeljskih ostankov staroselskih prebivalcev Dolenjske pod rimsko nadvlado. Ob študiju teh izredno zanimivih žar, ki na območju, kjer so nastale in bile v uporabi, niso imele oblikovanih vzorov v starejših obdobjih niti kasnejših posnemovalcev, se nam zastavljajo vprašanja, ki še niso bila do kraja razjasnjena. Nekoliko nejasno ostaja vprašanje etnične pripadnosti nosilcev in uporabnikov hišastih žar. P. Petru je dognal, da se najdišča hišastih žar ujemajo z območjem, ki so ga v tistem času naseljevali ljudje iz plemena Latobikov. Naraščajoče število na novo odkritih hišastih žar v Beli krajini, predvsem ob Kolpi inv Zumberku, pa kaže na to, da so jih uporabljali tudi zunaj latobiškega naselitvenega območja. Danes prevladuje mnenje, da so jih vsaj delno uporabljali tudi Japodi v Beli krajini in Kolapija-ni, ki so prebivali v Obkolpju med Belo krajinoin Karlovcem.
HIŠASTE ŽARE, GROBOVI PREMOŽNIH?
Nadalje se zdi zanimivo vprašanje, kateremu družbenemu sloju so pripadali tisti pokojniki, katerih sežgane kosti so shranili v hišastežare? Doslej znane ohranjene grobne celote s hišasti-mi žarami kažejo po številu in vrednosti grobnega inventarja na to, da so bili to očitno grobovi premožnejših oseb. In ne nazadnje: že sama hišasta žara je zaradi bolj zahtevne izdelave in poslikave sodila nedvomno med dražje in ime-nitnejše izdelke antičnih lončarjev.
Ali smemo domnevati, da so v hišastih žarah pokopane osebe bile pripadniki neke verske ločine s posebnim pogrebnim obredom? Ponuja se misel, da so ljudje z „obredom hišastih žar" bili posebna verska sekta, ki so pokopavali svoje pripadnike na vnaprej določenem in izbranem mestu v okviru pokopališča. Zanesljiv odgovor na to vprašanje nam bo dalo edinole večje, v celoti in strokovno raziskano rimskodobno grobišče z območja, kjer se nahajajo hišastežare.
Preostane nam še odgovoriti na vprašanje, kdaj in koliko časa so uporabljali hišaste žare kot posode v pogrebnem obredu? Petru je menil, da se prve hišaste žare pojavijo že v drugi polovici 1. stoletja pred n. št., še pred rimsko okupacijo Dolenjske leta 33 pred n. št., torej v času iztekajoče se mlajše železne dobe, ko so' južno Slovenijo naselili keltski Latobiki. Novejše raziskave pa kažejo, da so hišaste žare začeli uporabljati nekoliko kasneje, vsekakor šele v letih in prvih desetletjih novega štetja. Po doslej znanih podatkih vemo, da so jih uporabljali določeni sloji prebivalstva skozi vse 1. in 2. stoletje in deloma še na začetku 3. stoletja n. št. Z drugimi besedami: te pepelnice so antični prebivalci v jugovzhodni Sloveniji uporabljali dobrih dvesto let. Nato jih niso izdelovali več in v grobovih pozne antike jih ni več najti. Kaj je bilo temu vzrok, ne vemo, lahko samo ugibamo. Je bilo to širjenje in uveljavljanje novih verstev, predvsem krščanstva, ki je krepilo svoj vpliv v provincah rimske države in postopen prehod od sežiganja umrlih k nesežganemu pokopu? Morda.
ELEGANCA V PREPROSTOSTI
Na tridesetih mestih je bilo doslej odkritih skoraj 120 hišastih žar. Največ jih je bilo odkritih v krajih med reko Mirno in Krko ter ob Kolpi v širši okolici Metlike. Zemljevid najdišč nam kaže očitno koncentracijo le-teh ob spodnjem toku reke Krke. Največ primerkov hišastih žar je bilo izkopanih v Drnovem (33), Novem mestu (16), na Velikem Kamnu pri Senovem (10), v Rosalni-cah (5) in Otoku pri Podzemlju (5). Na vseh drugih najdiščih pa so znani le po eden ali dva primerka.
Hišaste žare so posebna in izjemna oblika grobne iončevine v celotnem rimskem imperiju. Služile so kot posode za shranjevanje kosti in pepela sežganih pokojnikov v 1. in 2. stoletju našega štetja v jugovzhodnem delu Slovenije in v Zumberku. Po svoji obliki in okrasu kažejo na kletski izvor in vpliv. Izdelovalna središča hišastih žar so bila na ozemlju keltskih Latobikov na širšem območju ob spodnjem toku Krke-uporabljali pa so jih tudi sosednji Japodi v Beli krajini in Kolapijani na južnih pobočjih Zumberka. Hišaste žare najdemo v bogato opremljenih grobovih, iz česar sklepamo na določen višji družbeni položaj njihovih uporabnikov oz. nosilcev. Preprosta eleganca njihovih oblik in funkcionalnost so odlike teh obrednih posod v skladu z njihovo vlogo v pogrebnem ritualu in pri čaščenju mrtvih.
TONE KNEZ
14Q}
priloga dolenjskega
prebrali smo
slovenske
legende
„To ni znanstveno delo. To ni berilo za strokovnjake. Knjiga je namenjena ljudem...” S temi besedami je označil svoje delo Rado Radešček, ko je v uvodu opredeljeval knjigo ..Slovenske legende”, ki je nedolgo tega zagledala beli dan pri Cankarjevi založbi. In lahko mu že po bežnem listanju po knjigi 'damo prav: res ni znanstveno delo, čeprav bralec le pričakuje, da ga bo razkošna knjiga vpeljala v bogati svet ljudskega izročila kolikor toliko neposredno, se pravi, da bo v nji našel vsaj tisto najboljše, kar je < ogoče ponuditi pod obetavnim naslovom ..Slovenske legende”. Toda v tem pričakovanju bralec najbrž ne bo zadoščen Knjiga je namreč nekakšen hibrid, v katerem se .mešajo elementi potopisa, zgodovinopisja, etnografije in novinarstva, vse skupaj nadihnje-no z nekaj literarnosti,' kot se za reportažno novinarstvo tudi spodobi.
Avtor je v petnajstih letih no-vinarjenja med slovenskim ljudstvom, kot piše sam, slišal prenekatero pripoved, zvedel za prenekatero staro zgodbo, 'egendo, izročilo. In iz bogatega zbranega gradiva je oblikoval vsebino knjige „Slovenske
legende” tako, da je vanjo uvrstil 57 zapisov. Z njimi je geografsko pokril skoraj vse slo-
vensko ozemlje, razumljivo pa je, da je dal nekaterim predelom več poudarka (od naših devetih občin so vse tri regije zastopane z nekaj zapisi). Pri obdelavi posameznih zapisov se avtor drži bolj ali manj ustaljenega vzorca: novinarsko poda oris kraja, naravnega pojava ali podobnega, nato vplete v svojo pripoved ali položi na jezik komu drugemu legendo, nakaj oriše še možno zgodovinsko ozadje in poišče zrno resnice v davnem ljudskem izročilu. Legend torej ne navaja kot samostojne celote niti ne navaja več različic iste legende. Zapiše jo bodisi s svojimi besedami, nekaj tudi v premem govoru pripovedovalca (vir?), tako da je ta bistvena enota vsakega zapisa pretopljena z-.vsem ostalim. Lahko, da bo to komu všeč, ocenjevalcu se zdi prav to precejšnja pomanjkljivost knjige, čeprav je res, da s tem ni izgubila nič na bralnosti.
Omenimo naj še, da je knjiga bogato ilustrirana. Avtor ilustracij je Milan Bizovičar. Pa še cena: 1.100 dinarjev.
M. MARKELJ
založniška podjetnost pa taka
Marco Polo se je na malih zaslonih že iztekel, in kolikor poznamo televizijce, bodo kmalu „naželjoštevilnih gledalcev” vdrugič prikazali dogodivščine popotnika iz 13. stoletja. Zadnjič smo omenili, da je Državna založba izdala osem knjižic, ki z besedilom in slikami povzemajo televizijsko nadaljevanko. Tej zadevščini smo poočitali nepreglednost In povedno revščino, kaže pa opozoriti, da sta pri isti založbi izšli še dve knjigi na temo televizijskega Marca Pola.
Prva z opombo, da je za mlade bralce, je glede besedila (prispeval ga je Sandro Rosso, poslovenil pa Jaša Zlobec) še
siromašnejša od omenjenih osmih, za razliko od slednjih pa vendarle prinaša približno pravo mero slik, ki kolikor toliko smiselno dopolnjujejo napisano.
Slab občutek okoli besedno-slikovnega posnemanja televizijske stvaritve deloma popravlja knjiga Renata Caporali-ja. Šele v tej je Polova zgodba podana z glavo in repom, celo z dopolnili iz Rustichellovega dnevnika, slike pa so skrbno izbrane, ‘niso moteče, prej narobe.
Če z dokajšnjo mero prizanesljivosti potegnemo črto pod tokratno založniško podjetnost ob televizijski nadaljevanki, se zdi, da bi bila več k"dovolj Caporalijeva knjiga, na preos-' tale pa kaže čimprej pozabiti.
D. R.
knjige
življenjepisi
Slčvenska prevodna književnost je spet zajetnejša na tistem koncu, kjer se nabirajo knjige o življenju in delu velikih ljudi iz svetovne zgodovine. Z VVilhelma Strubeja delom o Koperniku se je število knjig v življenjepisni zbirki založbe Obzorja povzeplo že na 49. Zanimanje za tovrstne knjige ni majhno, mnoge so že razprodane, ' pri Obzorjih so zdaj poskrbeli za ponatis „Napole-ona” izpod peresa Emila Lu-dvviga. Pri Državni založbi Slovenije pa sta izšli dve knjigi spominov Arthurja Rubinsteina.
O velikem poljskem astronomu je spisanih veliko knjig, pričujoča, ki jo je poslovenil Branko- Avsenak, je ena zadnjih in ko nalašč za širok krog bralcev, saj Strube z domala romanopisnimi prijemi podaja vse bistveno, kar so o Koperniku in njegovih odkritjih dognali drugi. Pisatelj zlagoma sledi življenjski poti človeka, ki je najprej študiral matematiko in slikarstvo, nato zdravstvo in kanonsko pravo, dokler se ni začel zanimati tudi za zvezdoz-nanstvo in na začetku 16. stoletja spoznal, kako zapleten
iz izložbe
dve postelji
Kot zadnja v dolgi vrsti Zidarjevih knjig stoji novost „Dve postelji”, ki je nedolgo tega izšla v sodelovanju med Cankarjevo založbo in Državno založbo Slovenije. V nji se pisateljsko izjemno plodoviti Pavle Zidar predstavlja z dvema kratkima romanoma, sicer zanj zelo značilno zvrstjo, „Matkurja” in „Dve postelji”.
Prvi govori o življenjski zgodbi dolenjskega fanta, ki ga je iz ustaljenih tirnic in mladosti iztrgala partizanska mobilizacija, nato pa ga je splet okoliščin, na katere sam ni imel kaj dosti vpliva, spravljal v najrazličnejše življenjske položaje: postal je dezerter, vojni ujetnik, „sovražnik ljudstva”, nato vohljač in agitator, nesrečen družinski oče in nazadnje uradni pisec nagrobnih govorov, s katerimi se z župnikom bori za „duše umrlih”.
Druga pripoved ima močnejše avtobiografske črte in govori o prelomnem obdobju življenja učitelja, ki kazensko poučuje na neki podgorski vaški šoli na Gorjancih. Ob prelomu z uradno partijsko linijo, izključitvi iz ZK in sploh mišljenjskim zalomom, ko išče resnico in skladnost življenja z načeli, se pripovedovalcu lomi tudi v osebnem čustvenem življenju, ljubezni. Življenje mu na obeh ravneh razpade, ker pač človek ne more postati čisto načelo in ker „hrepenenje po Čistosti načel vedno zahteva žrtvovanje. Omenimo naj, da je Zidar v tem drugem romanu napisal izjemno močno in pisateljsko dognano epizodo o otroku, ki pride v največjem snegu v šolo po malo človečnosti, ljubezni.
Pavle Zidar se s to knjigo vrača k fabu-liranju in zgodbi, ki pa sta še vedno dokaj prežeta z miselnimi poudarki, razmišljanji, vendar je ta miselna plast tesneje povezana s tkivom zgodbe. Značilno je tudi, da sta obe pripovedi preliti z grenko-sladko smetano izvrstnega humorja, poini „bridke smešnosti ali smešne bridkostj”. Posebno v drugem romanu je izrazita tudi družbenokritična ost, ki jo je pisatelj uprl v odklone našega družbenega življenja, posebno na oblastveni ravni.
Za našega bralca je knjiga zanimiva tudi zaradi tega, ker dogajanje teče v precejšnji meri na Dolenjskem (Mirenska dolina, Gorjanci, Novo mesto).
M. MARKELJ
je sestav svetovja, ki je v središče postavljal Zemljo. Kopernik je za središče vesolja ..določil” Sonce, svoj sistem, ki ga je podkrepil z natančnimi matematičnimi izračuni, pa je opisal v knjigi. Kopernikov sistem ni bil povsem brez napak, vseeno pa je v tistem času predstavljal neznansko novotarijo, saj je na glavo postavil pojmovanje vesolja, kakršno je zagovarjala katoliška Cerkev.
Ker je tvegal, da bi ga proglasili za krivoverca, je Kopernik objavo knjige zadrževal do malo pre.d smrtjo, njegovi dognanja pa so že dolgo prej krožila med znanstveniki. Med temi tudi nasprotnikov ni manjkalo, in tako je eden od njih brez astronomove vednosti za prvo izdajo knjige napisal spremno besedo, v kateri Kopernikovemu nauku odreka razlago resničnih dejstev in ga prikaže le kot pripomoček za lažje izračunavanje planetnih tablic.
Kljub temu je Kopernikov sistem dobil dovolj pristašev, ki
so tudi za ceno življenja razglašali znanstveno resnico o ustroju vesolja. Ko osvetljuje Kopernikovo odkritje, Strube kaže tudi takratne družbene razmere v Evropi, kajpak s posebnim ozirom na Poljsko, kjer je veliki astronom služboval kot kanonik stolnice, čeprav ni nikoli postal duhovnik, opravljal pa je še vrsto upravnih dolžnosti.
O Ludvvigovi knjigi o znamenitem Korzičanu smo že rekli, da je ponatis, torej jo mnogi že poznajo. Prevedel jo je Josip Vidmar, pisatelj pa v zaključni opombi pravi, dani želel opisati pojavnosti človeka v določeni dobi, pazil je, da ne bi zašel ,-,v pogubonosno.mešanico zgodovinskih romanov”. Njegov glavni namen je bil napisati Napoleonovo notranjo zgodovino, se pravi: čimpodrobneje izrisati osebnost, ..nenehoma opazovati notranjost tega moža, razlagati njegove sklepe in zadržke, dejanja in trpljenje, fantazije in račune iz razpolo-
ženj srca”, da bi postala razvidna ..tragedija, kakršno je naredil iz svojega življenja”. Pri taki
s slikanjem do zadovoljstva, notranjega miru
Mladi Črnomaljec Janez Rajmer je na Dolenjskem sicer manj znan, zato pa ga toliko bolj poznajo domačini, ki so si njegova slikarska dela ogledali na vrsti razstav, mnoga med njimi pa krasijo tudi njihove domove.
Rajmer se je začel ukvarjati s slikarstvom razmeroma zgodaj, v osmem razredu osnovne šole. Prizna, da je nekoliko slikarske žilice podedoval po mami, ki gaje navdušilaza slikarstvo in je bila njegova prva učiteljica. „Dolgo sem odkrival tisto, kar mi najbolj leži. Najprej sem se navdušil za grafiko, potem me je pritegnil akvarel, končno pa sem pristal pri olju in pastelu,” pravi Janez, ki jemlje motive najraje v naravi. Privlači ga namreč prelivanje barv v poznem poletju in jeseni, a tudi stara kmečka arhitektura. „Včasih naslikam celo portret, seveda pa je to največ odvisno od razpoloženja. Večino navdihov pa dobim prav v naravi, in ne v zaprtem prostoru,” pripoveduje 27-letni kontrolor kvalitete materiala v črnomaljskem Gorenju. Zato nosi vedno s seboj skicirko, pa najsi gre na dolge ali krajše izlete. Če odkrije zanimiv motiv, zmeraj najde dovolj časa, da ga prenese vsaj na papir.
Rajmer je popoln samouk, edino znanje o slikarstvu je izbrskal iz knjig,
ki si jih je sposodil v črnomaljski knjižnici. Zato mu je toliko več pomenila udeležba na izobraževalni slikarski koloniji v Novem mestu 1980 in leto pozneje, kjer so jih, po njegovih besedah, dobro teoretično, a še bolje praktično podkovali. Poleg tega zanj sicer zadostnega, a za slikarja pičlega znanja, ki ga je moč čutiti tudi v njegovih delih, pa odseva iz njegovih slik tudi vpliv vzornikov, zlasti pri tehniki in slogu izražanja. Mnogo zglednikov ima, na prvo mesto pa vedno postavlja Božidarja Jakca.
Čeprav slika iz veselja, Janez prizna, da marsikdaj naredi kakšno delo tudi po naročilu. V glavnem se obračajo nanj znanci, ki žele njegovo sliko podariti za poroko, rojstni dan, a tudi takšni, ki so ga spoznali na razstavah. „Res, da tako kane tudi kakšen dinar, sicer pa se s slikarstvom ne da zaslužiti, kajti to -ni stalen, ampak le priložnosten zaslužek, takole dvakrat do trikrat na leto, ugotavlja Rajmer, ki se zelo težko odloči za prodajo svojih del, nekaterih med njimi, pravi, pa ne bi nikoli prodal. Kajti v vsaki sliki je pustil tudi del sebe, to pa je tisto, česar ne bo imel nikoli več pri sebi, in prav v tem vidi vrednost svojih stvaritev.
Mladi črnomaljski slikar je imel doslej v domačem kraju štiri razstave,
tri so bile samostojne. Ko se spominja teh predstavitev, pravi, da sicer razstavna prostora v kulturnem domu in ljudski knjižnici, kjer so bila dela na ogled, nista ravno najbolj primerna za tovrstne prireditve, a za njihove, črnomaljske razmere sprejemljiva. „Ni namreč pomembno, kakšen je prostor, važnejše je, kaj je na ogled, zlasti pa, da so ljudje z rastavljenim zadovoljni.” In Rajmerja, čeprav mladega po letih, a s štirinajstletnim slikarskim stažem, so domačini dobro sprejeli.
Četudi najde v slikarstvu največje zadovoljstvo in svoj mir, ga nekaj le moti: „V Črnomlju, zlasti pa v okoliških vaseh, imam nekaj znancev, ljubiteljskih slikarjev, ki tako kot jaz delajo vsak zase, životarijo, se znajdejo, kakor vedo in znajo. Zato že dolgo razmišljam o tem, da bi morali imeti sekcijo, ki bi nas združevala, kakor jih imajo organizirane po drugih večjih mestih. Vendar pri teh fantih, čeprav so mnogi med njimi nadarjeni, ni moč iskati pobude, saj so v glavnem kmetje, preobremenjeni z delom. Prepričan pa sem, da bi bili pripravljeni sodelovati v sekciji, če bi delo steklo. A do tega bo gotovo še dolga pot, saj ježe samo ideja o združenju črnomaljskih slikarjev stara nekaj let.”
M. BEZEK
zasnovi knjige je seveda nepomemben potek bitk, položaj nasprotnih si evropskih držav, v ospredju so Napoleonove ideje in „velika veriga čustev”.
Arthur Rubinstein, nedavno umrli pianist velikega svetovnega slovesa, ni nikoli delal dnevniških zapiskov, obdarjen pa je bil poleg glasbenega talenta z izrednim spominom. In zato na stara leta, ko se je lotil lastnega življenjepisa, ni bil v zadregi niti pri podajanju doživetij iz otroštva, podobo svojega življenja, prežetega z nenehnim stikom z glasbo in številnimi osebami, pa je izrisal
tako podrobno, ko da bi ga imel pred seboj na dlani. V prvi knjigi sledimo Rubinsteinove-mu otroštvu na Poljskem, odraščanju v Berlinu, dvigu iz brezimnosti in doživetju prve svetovne vojne, v drugi pa so enako živopisno podani glasbenikova koncertna dejavnost in raznovrstni doživljaji do pozne starosti. „Mojih mnogo let” je poslovenil Jože Stabej.
D. RUSTJA
priloga dolenjskega lista
□ 75
00
GUSTELJ IMA SVOJ MOST
Pridne človeške roke so že stoletja in tisočletja spreminjale podobo sveta. Nešteto mojstrov, spretnih v teh ali onih veščinah, je potomcem zapustilo rodovitna polja, kjer so bile prej strupene močvirnate površine, udobne ceste, kjer ie bilo prej neprehodno skalovje, mostove, kjer so prej hudourniki in široke reke ločevali ljudi na dva bregova, in udobna nova mesta, v katerih so se lahko posvetili svojemu delu in kulturnemu snovanju. Nekateri od teh mojstrov so pustili za sab.o imena, vklesana v marmornate podstavke, večina pa jih je ostala svetu neznana, a njihova dela so ostala koristen, vendar anonimen del vsakdanjega življenja. Čeprav so mojstri ostali anonimni, pa je njihovo mojstrstvo še vedno med nami— posredovali so znanje svojim sodelavcem in svojim učencem, ki ga uporabljajo in razvijajo naprej.
Eden takih mojstrov je tudi Gustelj Klobčar iz Regrče vasi. S prvimi udarci sekire, ki je oblikovala mehki les, se je Gustelj srečal že v zgodnji mladosti na Boričevem pri Novem mestu, kjer si je njegov oče s tesarsko plenkačo služil kruh, da bi preživel številno družino. Osem otrok je bilo pri hiši: sedem fantov in eno dekle. Zato je bilo vsem jasno, da bodo morali drug za drugim od doma. S petnajstimi leti je vzel svojo culo tudi Gustelj in krenil v svet, da bi se izučil poklica. Najprej se je v bližnji Vavti vasi pri kolarju Šaliju učil kolarskih spretnosti. Les mu je bil pri srcu, zato je učenje hitro napredovalo. Mojster je lahko kmalu krenil po svojih potih in vajencu brez skrbiprepustil delo in delavnico. Delo pa je bilo slabo plačano, zato je bil vajenec skupaj s številno mojstrovo družino večkrat lačen kot sit. Zato pa so bili naročniki z njim toliko bolj zadovoljni. Kmalu so ugotovili, da zna vajenec dobro izbirati materiale in da se njegova kolesa ne sesujejo kar tako, zato so mojstru kar naročili: ..Kolesa naj pa vajenec naredi!"
Ko se je Gustelj dovolj usposobil v svojem poklicu in se mu je zdelo, da je tisti dinar in pol, kolikor je dobival na uro, premalo za trud, ki ga je vlagal, se je pričel ozirati za novo zaposlitvijo.
Našel jo je na Gorenjskem pri nekem tesarskem mojstru. Taje hitro uganil, da ima pred sabo že spretnega in izkušenega delavca, zato se je Gusteljnova plača od'začetnih petih dinarjev kmalu dvignila na sedem dinarjev na uro. „Bili so to dobri časi,” se spominja Gustelj, ..pozneje nisem nikoli več zaslužil toliko. Mesečna plača je bila takrat za dve lepi kravi. Pa mi pokaži človeka, ki danes zasluži toliko s takim delom.” Takrat se je naučil tudi novih stvari: montaže stopnic, vezave ostrešja, opaženja.	Tg_
ko je iz kolarja postal gradbinec in temu poklicu, ki ga je vzljubil kljub težavam, ki so bile zlasti nekdaj povezane z njim, je ostal zvest vse do upokojitve.
Leta 1947 se je Gustelj zaposlil pri Novomon-taži, ki je pozneje zrasla v največje dolenjsko gradbeno podjetje Pionir. Rast tega gradbenega kolektiva je bila tudi del življenja Gusteljna Klobčarja. Spominja se prvih podvigov, ki so bili bolj udarniške akcije kot pa strokovne gradbeniške operacije, spominja se začetnega zanosa in veselja nad uspehi. Počasi je rasla v kolektivu tudi strokovna usposobljenost, prišla je mehanizacija, razvila se je poslovnost, ki je duša vsakega gradbenega podjetja. Brez tega je še tak trud posameznih delavcev zaman. Gusteljnova skupina je delala v delavnicah in tudi daleč naokoli po terenu. Biti trideset metrov nad zemljo in zraven še trdo delati, to je bilo njemu in njegovim fantom isto kot tajnici sedeti za pisalnim strojem. Njihov največji sovražnik so bili le veter, sneg in dež, vse drugo so nekako premagali s trdno voljo in znanjem.
Kot verjetno vsak gradbpni mojster ima tudi Gustelj čisto „svoj” objekt. To je tisti gradbeni dosežek, ki je zahteval od njega največ truda, ki mu je ostal najbolj v spominu in ob katerem mu, ko gre mimo, srce še vedno ponosno vztrepeta. Gustelj ima svoj most. Res ni največji in tudi najlepši na tem svetu ne. Pomeni pa dosežek za Gusteljnovo skupino, ki se je morala spoprijeti z novo tehniko za postavitev obokanega mostu. Pionir je sicer že do takrat napravil nekaj manjših mostov, ko pa je sprejel graditev mostu čez Lahinjo pri Primostku, je bila tehnika gradnje obokanega mostu zanj nova. Dela naj bi opravili v zadnjih jesenskih mesecih, ko so razmere za gradbenike še zlasti težke. „Ko smo jesni leta 1964 prišli na Primostek, so nas ljudje sprva sprejeli precej nezaupljivo. Spali smo v otavi na podih tudi ob hudem mrazu, hranili pa smo se zdaj tu, zdaj tam. Sedaj imajo gradbeniki s sabo stanovanjske kontejnerje in kuhinje, tako da je zanje veliko laže. Mi pa smo delali v mrazu in spali v mrazu. No, ljudje so nas kmalu spoznali in nas tudi povabili v tople domove, tako da smo bili ob koncu že pravi prijatelji."
Tako pripoveduje •Gustelj Klobčar o svojem mostu, ki ga še sedaj rad obišče, o njem pa rad poklepeta tudi s sodelavci v Pionirju, saj ga tja, kljub temu da je že dolga leta upokojen, še vedno včasih zanese pot.
TONE JAKŠE
1
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
M
SOZVOČJE ČLOVEKA IN TEHNIKE
Že nekaj zadnjih let ponavljamo, da usiha zanimanje mladih Slovencev za vojaške poklice ali pa vsaj še zmeraj ni takšno, da bi ohranili ..ravnotežje” glede na narodnostno pripadnost med našim poveljniškim sestavom v oboroženih silah. JLA pa sploh ne pozna teh zagat, ko med mladimi iščejo kandidate za različne poklice v letalstvu. Seveda bi skoraj sleherni med tisočerimi kandidati, ki se vsako leto odzovejo razpisom, rad postal pilot.
Pred leti je bila prva resnejša preizkušnja za golobrade mladce, ki bi radi leteli kot ptice in se pozneje pridružili branilcem našega sinjega neba, le letalska gimnazija v Mostarju. Zdaj je poleg te gimnazije, ki nosi ime Maršala Tita, ena od „stopničk” do poklica pilota, lahko tudi katera izmed splošnih srednjih vojaških šol v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu: tistim, ki končajo te šole, se lahko kot kandidati za letalsko akademijo pridružijo še učenci civilnih srednjih šol in mlajši oficirji. Zdravniški pregledi in sploh preverjanje psihofizičnih sposobnosti so izjemno strogi, zato le maloštevilnim uspe prodreti v Zemunik pri Zadru. Ta vojaška akademija je med najbolj cenjenimi v svetu, zato je veliko • držav, ki bi rade od tod dobile najboljše pilote. Šolanje le enega podporočnika — pilota nas pa stane dve stari milijardi in 64 milijonov dinarjev, kar verjetno najbolj zgovorno potrjuje, da dobro usposabljanje pilotov ni enostavno in poceni.
Šolanje na zadrski akademiji traja štiri leta, oziroma osem semestrov. Gojenci, med katerimi jih je vendarle večina prišla iz mostarske gimnazije, imajo na akademiji zagotovljeno brezplačno bivanje, prehrano, uniforme za razne priložnosti, letalsko opremo in razno športno opremo. Gojencem pripada tudi popolna zdravstvena zaščita in kompleten pribor za učenje in letalsko usposabljanje, plača glede na čin in letalski dodatek glede na vrsto naprave, na kateri letijo. Gojenci gredo lahko v mesto dvakrat na teden in dodatno še enkrat v mesecu, v zaključnem letu šolanja trikratna teden, odlični gojenci pa imajo pravico do vsakodnevnega izhoda. Po neparnih semestrih imajo 15 dni počitnic, ob zaključku vsakega šolskega leta pa še oddih po 30 dni. Za vse te priložnosti lahko gojenci oblečejo tudi civilno obleko. Zakaj tudi takšne podrobnosti? Trenutno se namreč šola tudi prva generacija žensk, rezervnih oficirjev — pilotov, dekleta in nežnejši spol nasploh pa ima rad malo več svobode pri oblačenju. Tako lahko tudi med zahtevnim, resnim šolanjem vsaj nekoliko zadostijo svojim modnim muham.
V centru za teoretični pouk letalske vojaške gimnazije v Zemuniku pri Zadru pridobijo gojenci v prvih treh semestrih splošna, splošno-politična in letalsko-strokovna znanja, ki jih potrebuje bodoči pilot — oficir vojnega letalstva in protizračne obrambe. Teorija se vse bolj povezuje s prakso in v četrtem semestru se prične letalsko usposabljanje na letalih Galeb-2 in Galeb-4. Gojenci se usposabljajo za pripravo leta, vadijo na simulatorjih in v letenju, skušajo obvladati teh- • niko pilotiranja posamično in v skupini, čimveč skušajo pridobiti pri navigaciji v vizualnem, instrumentalnem in’nočnem letenju. V zaključnem delu usposabljanja gojenci vadijo streljanje, raketiranje in bombardiranje ciljev v zraku in na zemlji. V četrtem letu študija se piloti specializirajo na nadzvočnih letalih MIG-21 za pilote-lovce, na lovsko-
bombarderskih letalih Jastreb in Orel pa za pilote lovce-bombarderje. Običajno se piloti za pilotiranje helikopterja specializirajo po končani akademiji. Ta naša priznana visokošolska in znanstvena ustanova se bistveno razlikuje od podobnih v svetu po tem, da se gojenec ves čas šola na sodobnih reaktivnih letalih, oziroma je prednost v tem, ker bo dodobra spoznal vse naprave, s katerimi so oborožene naše letalske enote.
„Če bi bil še enkrat mlad, bi se spet odločil za to delo. Pilot sem postal, ker sem se že od nekdaj zanimal za tehniko. Hotel sem postati vsaj avtomehanik, da bi zadostil temu mojemu konjičku. Moj oče je Cerkljan in pri dedku sem preživel precej lepih trenutkov, čeprav tedaj še nisem pomislil, da bom tudi jaz kdajV podobnem letalu, kot so bila takrat tista, ki so se neprestano pojavljala na letališčem v Cerkljah,” pripoveduje podpolkovnik Jože Butara, nosilec Zlatega letalskega znaka, kar je najvišje priznanje za dosežke v letenju, organizaciji letenja in usposabljanju mlajših v operativnih enotah. Veseli ga, ker leti v Cerkljah na naših letalih, kot pravi, pri „prizemni aviaciji”, saj je tu pilot prisiljen sam odločati, prestrezniško letalstvo pa je bolj vodeno.
„V naših enotah ni lepšega doživetja kot tedaj, ko prideš s poleta, če nalogo dobro opraviš. Takrat občutiš nekakšno sozvočje letala kot bojnega sredstva, pilota kot upravljalca in vzdrževalnega osebja — mehanikov. Med nami prevladuje zaupanje in tovarištvo. Ravno zato, ker je eden najlepšrh občutkov, ko se ujameta, zlijeta letalo in pilot, torej tehnika in človek, v celoto, me posebej privlačijo zahtevnejše naloge, na primer v slabem vremenu, ko je to še toliko težje doseči," razlaga pilot Miha Butara, postaven mož, ki ga dolenjski naglas včasih le izda toliko, da lahko pozornejši sobesednik spozna, da gre za našega rojaka.
Pilot tudi v miru živi skoraj tako, kot da je vojno stanje. To pa pomeni izjemen psihofizični napor. Vsaka ura poleta terja okoli štiri ure priprav. Biti v dobri kondjciji, tudi telesni, pa zahteva od slehernega pilota stalne priprave in dokaj asketsko, zmerno življenje. Podpolkovnik Butara iz Novega mesta se poleti z družino rad odpravi na morje, kjer sta njegova konjička motonavtika irt podvodni ribolov. Vsak pilot, še zlasti pa starejši, si prizadevajo, da bi ohranili vrhunsko pripravljenost in sposobnost za lepo, a težaško delo, vse do upokojitve.
PAVEL PERC
——
V
NAGRADA V DULE Med 60 reševalci naše male nagradne križanke je žreb izbral VLADIMIRJA PREZLJA iz Dul pri Ortneku. Za nagrado bo prejel napet detektivski roman v dveh knjigah, „Park Gorkega” pisatelja Martina Cruza Smitha, torej knjigo, kot nalašč za razvedrilo v teh zimskih dnevih. Nagradna igra pa teče naprej. Rešite križanko, pošljite rešitev na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA, in morda boste imeli nekaj sreče!
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
TEtmi 114414
prgišče misli
Edino, kar-za gotovo pride, je smrt.
G. G. MARQUEZ
Moder je tisti, vsemu.
ki se čudi
A. GIDE
Na področju literature nima sodišče kaj iskati.
O. DAVIČO
'ha- m* i NPlirfll l tr “ . s C... “			1 m ■	0L	BESEDA BREZ NA6LASA	AZIJSKA KRALJE VINA	EL. NE-PREVOD-KA SNOV	PRITOK VISLE	0L	IVAN TAVČAR	DALM MESTECE	DAVNA OOBA	RA0I0AK. ELEMENT
				JANE2					PODSTREŠNA IZBA				
				TRDITEV					BAKHOVA PALICA/ ZORAVIL. RASTLINA				
				TAPETA						KING COLE/ GERM. OREL			
				UNO. MIT. PRINC/ AVSTRAL. MEDVED				VRSTA/ GOROVJE NA KRIMU					
w.		Mm		►							0KKER TOM/ -JUŽNI SADE2		
Dl	TESTA-STA MA2A	MERA ZA GLASNOST/ LETALO				GLMESTO KENIJE/ GIMN. ELEMENT							
HLAPI					RIMA/ M. IME					PARADI2/ 6E0M. TELO			
KAMNINA Z AVALE							IZMEČEK VULKANA /KOLOIDNA RAZTOPINA					OCET	NADAV
Z!0. MO LUNICA									šši				
TUL				DEL VPREGE				AFR. HRZAVA					
CE$KA PRITRDIL NICA				ORANJE				AFR. JEZERO					
Prave žrtve so otroci
Zaradi epidemije genitalnega herpesa v ZDA trpijo najbolj otroci — Usodne okužbe med porodom
„Za pod zob bi nekaj divjega”
Zanimanje za novo »divjo” kuhinjo — Divjačino redijo na farmah, vendar za sladokusce ostaja prava le tista iz divjine — Bolj zdravo meso
Vam še tako okusno pripravljene jedi iz teletine, govedine, svinine in perutnine ne dišijo več? Ste siti tradicionalne kuhinje in običajnih specialitet? Se vam toži po nečem novem, vam sladokusje ne daje več pravega užitka? Če je tako (o tem pa za nas v sedanjih razmerah resno dvomim), potem je čas, da se pridružite vse večjemu številu ljubiteljev „divje kuhinje”, ki v naskoku osvaja razviti zahod, medtem ko nerazviti del sveta ostaja prej ko slej sestradan. Zahodnjaki naročajo v tjFstavracijah trenutno najbolj zanimivo stvar — divjačino. In v domačih kuhinjah ni nič drugače. Torej namesto govejega zrezka, bivolov, namesto šunke prekajeno meso nilskega . konja, namesto piščančje kolbice bedro kivija.
»Ljudje ne naročajo več telečjih zrezkov, ker jih pač lahko dobe povso-d,” pravijo gostinci v znanih Denver-jevih lokalih. Hočejo zaužiti kaj nenavadnega, kot je, denimo, bobrov zrezek s sladkornim sirupom in mandlji.
Trgovci so začutili to zanimanje za divjačino in že s pridom polnijo žepe. Mesni trgovec iz New Yorka Dale Beicr, ki trguje samo z divjačino, zatrjuje, da se mu je lani letni dohodek početveril. Gostinci pa govore o šestkrat večji prodaji jedi iz divjačine.
Za vsem tem po mnenju nekaterih poznavalcev tržnih zakonitosti stoje rejci divjačine. Prav ti, ne pa uživalci, spodbujajo novi val gurmanstva. Na farmah, kjer goje raznovrstno divjačino, imajo dober zarod, živalski vrtovi in drugi odjemniki pa vsega ne morejo odkupiti in tako seje pokazala še ena donosna pot —- v želodec novega željnih ljudi. Obilje namreč rojeva naveličanost, in če je dobrega dovolj, človekovo oko pogleduje za čim drugim. Farme divjadi pa lahko ponudijo gostincem za v lonce in jedcem v uživanje marsikaj, skoraj vse, kar diha in se giblje po tem svetu, od leva in antilope do klopotače.
Pravi sladokusci, ki občasno uživajo meso prave divjačine, tiste uplenjene v divjini, pravijo, da je navdušenje za »divjo kuhinjo" dvo-' mljivo. Meso divjadi, ki zraste na posebnih farmah, nima nič divjačinskega v sebi. Po njihovem mnenju ni bistvene razlike med pitanim prašičem in na farmi vzrejeno divjo svinjo ali med piščancem in na farmi zrejenim fazanom. Naravno življenje, ki je polno vsakdanjih naporov za preživetje, hrana v naravnem okolju in velika gibljivost daje divjadi, točneje mesu divjačine, tisti posebni okus, ki pomeni nekaj v pravem gurmanstvu. Strokovnjaki govore tudi o strahu kot o pomembnem činitelju v presnovi. Stalna napetost in strah pred napadom sprošča v organizmu divjih živali veliko adrenalina, kar vpliva na okus njihovega mesa. Seveda pa mora žival tako živeti in biti zasledovana ter ubita, ne pa zrejena v miru farme. Morda je res meso slednjih sočnejše, mehkejše in morda tudi okusnejše, zanesljivo pa ni tako pikantno. In navsezadnje, če že ješ divjačino, mora pač to biti divjačina.
Zagovorniki »divje kuhinje" imajo na svoji strani več argumentov, med . katerimi »demokratičnost" nove kuhinje, kije namenjena mnogo širšemu krogu ljudi, ni čisto na repu. Kot posebno tehten argument navajajo, da je meso divjačine mnogo bolj zdravo.
kot je meso pitanih domačih živali, čeprav tudi divjad živi na farmah. Strokovnjaki iz Južne Dakote so opravili raziskave bizonjega mesa in ugotovili, da je v njem za dobro tret-
Se svobodni prebivalec prerij in prebivalec živalskih vrtov spreminja v pitanca? (Foto: MiM)
jino manj maščob in za tretjino več proteinov kot v govejem mesu ustrezne količine pa tudi energetsko je vrednost manjša za polovico džulov. Ker je v vsem divjačinskem mesu podobno manj maščob in manj džulov, pravijo prehrambni strokov-
njaki, da je divjačina najbolj zdravo, meso. Kot piko na i in močan klicaj na koncu še dodajajo, da' je skoraj povsem brez holesterola; kaj pomeni ta snov za današnje zdravstveno stanje človeštva, pa je več ali manj že vsem dobro znano.
Toda divjačina le ni za vsakogar, čeprav bi najbrž vsakemu prijalo zaužiti kaj po okusu novega in organizmu zdravega. Cena natančno odmerja, kdo se lahko hrani s takšno hrano, kdo pa ne. Še posebno v zadnjem času, ko je zanimanje za »divjo kuhinjo” poraslo, so se cene divjačini, v trgovinah ali,že pripravljeni na pladnjih v restavracijah, visoko dvignile. Pri tem velja pravilo: čim redkejša je žival, ki jo želite uživati, tem dražje je njeno meso, ne glede na to, ali je okusnejša in za prehrano primernejša. Kačo klopotačo si tako Američan privošči z manj stroški kot kamelji zrezek, čeprav je — tako vsaj trdijo — mnogo okusnejša, kača namreč.
Druga plat zadeve je, kaj o »divji kuhinji" mislijo ljudje, ki človekovo dejavnost gledajo zunaj ozkih interesov in dobička. Ekologi so prepričani, da množično navdušenje nad divjačino ne more prinesti divjemu življenju nič dobrega. Povečano povpraševanje in potrošnja pomenita lahko samo večji pritisk na divjad in na okolje. Človek lahko tako v prenesenem pomenu samega sebe poje.	MiM
(Vir: Newsweek)
„£ist” avtobus
Nedvomno imajo električni avtobusi v javnem mestnem prometu veliko prednost pred ekološko še kako spornimi avtobusi na motor z notranjim izgorevanjem, zato ni nič slučajnega, če raziskovalci skušajo izdelati čimbolj okreten in uporaben elektrobus. Ta čas si precej obetajo od vozila, ki ga praktično preskušajo, v kalifornijskem mestu Santa Barbara.
Gre ža vozilo, ki ga poganja elektrika, shranjena v posebnih baterijah. Bistvena novost pa je v tem, da se baterije lahko polnijo med vožnjo. Električni tok dobivajo iz kabla, položenega pod cesto na določenih avtobusnih linijah, in to brez kontakta. Tok, ki teče po kablu, ustvarja magnetno polje, iz njega pa prevodnik pod šasijo polni 64 električnih celic.
Novo vozilo torej ni vezano na žice, kot je trolejbus. Lahko krene z linije, ker ima dovolj uskladiščene električne energije, ko pa se vrne nanjo, se izpraznjene baterije napolnijo.
Električni avtobusi na magnetnih linijah so seveda v preskušanju in zaenkrat še predragi za redno uporabo.
»Ljubezenska kuga", kot novinarji posvetu pravijo sodobnemu zlu,genitalnemu herpesu, ki se je s svobodnejšo ljubeznijo razpasel do meja epidemije, ima vse več svojih žrtev tudi med tistimi, ki niso za razširjanje te bolezni prav nič krivi.
Študija v Journal of the American Medical Association navaja, da v ZDA dokaj naglo raste število s herpesom okuženih dojenčkov in otrok. Od 2,6 primera na 100.000 prebivalcev v obdobju do 1969. leta se je statistično poprečje dvignilo ha 1 l,9v obdobju do 1981. leta, leta 1982 pa je število naraslo že na 17,2 primera. Kot navajajo strokovnjaki, je do infekcij otrok prišlo zvečine med porodom; novorojenček seje okužil z genitalnim herpesom matere.
Za odrasle ljudi herpes ne pomeni smrtne nevarnosti, razen v redkih primerih, temveč le zelo nadležno ponavljajočo se bolezen, ki se javlja v mehurjastih izpuščajih in nato v zasušenih krastah. Za dojenčka pa je okužba z virusom herpesa mnogo bolj usodna. Še pred nekaj leti je bila smrtnost s herpesom okuženih novorojenčkov kar 70-odstotna, z novejšimi zdravili so zdravniki smrtnost znižali na 38 odst., še vedno pa polovica preživelih dojenčkov trpi za hudimi posledicami duševnih in fizičnih invalidnosti.
Človek je od vseh stvari najbolj skrivnosten in presenetljiv.
P. T. CHARDIN
Če ne verjameš v boga, verjameš v palčke in coprnice.
V. OŠLAK
Človek mora biti kar se da vsestranski in celovit.
B. ZUPANČIČ
Najlažji radio
60 gramov težak stereo radijski sprejemnik
Odkar je prvi prenosni mali avdio sistem osvojil srca ljubiteljev glasbe, so proizvajalci tekmovali, kdo bo izdelal lažji in manjši prenosni stereo radio ali kasetnik. V tej tekmi je nedvomni zmagovalec — vsaj ta čas japonski gigant Matsushita, ki je začel pošiljati na tržišče prenosni stereo radijski sprejemnik, ki tehta s slušalkami vred le blizu 60 gramov. Ob izjemno majhni teži je njegova odlika tudi ta, da zavzema zelo malo prostora. Kadar ni v uporabi, se dajo slušalke zložiti.
Za to drobno napravo stoji zelo močna tehnologija. Matsushita je uporabila najnovejšo tehniko tridimenzionalnega sestavljanja integriranega vezja. Tako so radijski sprejemnik za stereo tehniko dejansko spravili v slušalke, ki so že same po sebi peresno lahke in tudi lep tehnološki dosežek.
Novo tehnologijo bodo Mat-sushitini inženirji uporabili za izdelavo novih super lahkih stereo naprav.
Prve generacije otrok, ki so okužbo preživeti, se zdaj srečujejo še z dodatnimi težavami: družba jih izloča. Iz strahu pred infekcijo, ki za šolske otroke in odrasle ni osnovan, saj pride do nje le pri tesnejših stikih, herpesnih otrok ne sprejemajo v zasebne vrtce ameriški časopisi pišejo o primerih, ko vozniki avtobusov otrok s herpesnimi izpuščaji ne pustijo na avtobus, učitelji pa v posebnih šolah, kamor pač hodijo ti nesrečni otroci, pri pouku nosijo kirurške gumijaste rokavice. Ta družbena histerija seveda še raste, kot raste število malih nesrečnežev.
se trinjajo, da je naj-rešitev preprečevanje
Zdravniki učinkovitejša okužbe novorojenčkov, kar pomeni, da bodo poslej v porodnišnicah še temeljiteje nadzorovali, ali je mati v aktivnem stadiju herpesa, in bodo v ta kem primeru izvedli porod s cesarskim rezom, nasploh pa bodo poskušali okuženost skrbneje »beležiti. Sociologom, socialnim delavcem in pedagogom pa preostane dolžnost, da javnost seznanijo z resnico, da okuženi otroci, ki jih bolezen že sama dovolj tepe, niso za šolske otroke in odrasle takšna nevarnost, kot napihuje sedanja histerija.
MiM (Vir: Time)
Iz Zemljinih rojstnih dni
V Avstraliji so našli naj-starejše kristale dosiej
Na pogled niso drobna kristalna zrnca, ki so jih našli geologi v odmaknjenih gorah Narryer v zahodni Avstraliji, nič posebnega. Toda ti drobni kristalčki iz slojev peščenca so zbudili zanimanje vseh geologov, saj gre za 4,2 milijarde let stare kristalčke, torej najstarejšo rudnino, kar so jih kdaj odkrili na našem planetu.
Avstralski geologi domnevajo, da so kristali ostanki prvobitne Zemljine skorje. Če bodo domnevo lahko potrdili, potem se obeta prava znanstvena senzacija, saj uradna geologija pravi, da je prvobitna skorja izginila v močnem bombardiranju meteorjev v tristo milijonih let po nastanku.
Starost kristalov so izmerili s pomočjo nove metode merjenja starosti majhnih delcev snovi Znanstveniki ugotovijo dokaj natančno starost z izračunom razmerja svinca in prana. In prav takšen izračun je pokazal, da so avstralski kristalčki stari skoraj toliko, kot je star naš rodni planet.
Najdba pomeni za geologe hkrati tudi upanje, da bodo prišli na sled še kakšnim ostankom prvobitne Zemljine skorje, ta pa je izjemno zanimiva za raziskave in za razumevanje geološke zgodovine Zemlje.
Janez Trdina
V
Črtice in povesti iz narodnem življenja\
KMEČKI IN BERAŠKI ZAKONI
To si je treba za vselej zapomniti, da je Slovenec v besedah hud in tudi hudoben, v dejanju pa krotak in blagodušen. Dolenjec obrekuje grozno rad in strupeno ne le tujca, ampak tudi brata in prijatelja. Če ga pa vidi v zadregi, mu ne bo odrekel lahko svoje podpore; v nesreči se izkazuje zvestega in velikodušnega. In tako je v vseh rečeh. Poznam narod, ki je v svojih knjigah sladak ko med, navdušen za blagor bližnjega, pravičen celemu svetu, v svojih delih pa ljut in krut, zatiralec in morilec drugih narodov, preziralec vseh prirojenih pravic in najpravičnejših želj in trudov. Ni pa tak naš slovenski brat, naša slovenska sestra. Mehko srce bije v koščenih prsih, trda lupina krije sladko in žlahtno jedro. Le poglejmo te na videz brezčutne, brezdušne matere, kako ravnajo s svojimi otročiči, katerim so pravkar želele kugo in smrt, nad katere so povzdigovale najgršo žival, svoje prasce! Ali ne vidite, kako jih sladko poljubljajo, božajo, branijo muh, jim popravljajo skrbno vsak hip povoj ali srajčico, da jih ne bi tiščalo kaj, kako se jim ljubeznivo smehljajo, milijo, prikupujejo, kako varno jih prenašajo in zibljejo na rokah, da bi jim primamile preljubi spanček na nedolžna očesca? Ali niso mar to znamenja prave
materinske ljubezni? Tudi doma sem dostikrat opazoval naše dolenjske mamice, ko so pretezale zagrinjala čez okna, da se ljubčku ne blešči, izganjale iz kiše kuretino in muhe in nazadnje s trdo besedo tudi družino, da ga ne budi s kakim ropotom in pogovorom, ko so se pogovarjale z njim v tistem čudnem, le njima dvema razumnem, najlepšem jeziku na svetu, in mu prepevale narodne in svoje pesmi od rane zore do temne noči, utihnivši leza tiste ure, ko je spančkal ljubljenček v svoji mali pisani zibki.
Videl sem, kako neutrudno so stregle zdravemu — kako šele bolnemu! Popraševale so vse sosede ža dober svet, za dober in obenem prijeten lek, znašale mu vse igračice in sladkarije, ki so se le mogle dobiti doma in v obližju, naročevale zanje celo v mestnih prodajalnicah in so ga pritiskale na užaljeno srce, mu popevale v polglasu svoje najnežnejše popevke in se zaporedoma, gledaje mu v bledo ličece, smehljale in plakale. In Kriste pomagaj — če jim je ugrabila nemila smrt zlatega angelčka! Dostikrat so jim ga morali iztrgati s silo iz rok, cel dan in celo noč so božale in poljubovale mrtvega in se jokale in ihtele dan za dnem, včasi po več tednov, dokler vir solza ni usahnil. In zato ker sem videl s svojimi očmi stokrat ta in druga taka znamenja najiskrenejše materine ljubezni, pravim in kličem še enkrat: Kdor-sodi slovenski narod, naj ga sodi po delih, ne po besedah.
Važna in potrebna pa se mi zdi še tale opomba. V drugi knjigi Vukove zbirke srbskih narodnih pesmi se bere na strani 316: „po grehu stara roditelja” in Vuk je dodal opazko: „Po grehu roditelj” pomeni pravega očeta. Tu se pokazuje znak narodnega mišljenja, da
je greh tudi ženiti se. Slišal sem očeta nekega velikega gospoda govoriti o sinu: „On je moj po grehu sin, ali ga moram zdaj poslušati.” — Hrvatje pravijo dostikrat, če pokažejo komu ženo: Ne zamerite, to je moja žena, kakor-da se je sramujejo. Ali ta čudna beseda ne izvira iz zaničevanja do nje, marveč jih je pred ljudmi le nekako sram spolnih razmer, v katerih žive s hišno tovarišico. Kdor pazi dobro, bo našel tako misel tudi v našem slovenskem narodu. Oženjeni ljudje še n. pr. v cerkev ne gredo radi skupaj, ampak možje posebej, žene posebej. Zlasti mlade ženice kažejo večidel grozno nerade svojega otroka drugim in še starejše, ki so poštene in pametne, se ne ponašajo z otroki pred ljudmi, marveč jih skrivajo in grajajo, kakor da se sramujejo svojih zakonskih dolžnosti in njihovih nasledkov. Zgubo devištva ima naš narod za največjo nesrečo, za neizbrisljiv madež tudi v postavnem zakonu. Slovenec dobro ve in trdi, če ga vpraša n. pr. kak duhoven, da je zakon svet stan, da je sedmi zakrament, ki gaje postavil sam Bog in zveličar. T ako govori jezik, v srcu pa ga ne smatra nikoli za kako višjo stopnjo popolnosti ali za kako zasluženje in božjo milost, marveč za žalostno potrebo in človeško slabost, za ponižanje in veliko skrivno sramoto. Njegov vzor zemeljske in nebeške čednosti je in ostane le devištvo, brez katerega si ne more misliti ne prave svetosti ne polnega ugodništva božjega.
Cas je, da se vrnemo nazaj v tovarišijo. Od nečednih marnjev so me bolela že ušesa, zato hočem ta pogovor končati in rečem ženam: „Če so vam otroci tako nadležni, po kaj pa ste se omožile in bi se možile vdrugič, ko bi vam možje pomrli. Brez .dedcev’ le ne morete živeti."
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
s
t
i
s
:
N
I
N
t
i
S
I
S
\
\
I
s
*
s
J
POTA
V bifeju ob denarnico
Antonu Venetu ukradli ročno torbico z gotovino in letalsko karto — Jože Jerman imel več sreče
čežani w	|
poročaj	0
MANJKA ŠEST KOKOŠJIH KLJUNOV — Neznan storilec je v noči na 19. februar odtrgal obešanko iz kokošnjaka Justine Pust iz Gornjega Globodola in odnesel šest že lepo rejenih kokodajsk. Pustova je oškodovana za S tisočakov.
POLEG KOKOŠI IZGINILI ŠE ZAJCI — Isto noč je vlomilec obiskal še domačijo Jožefe Smerke v Globod-olu. Iz nezaklenjenega kokošnjaka je izginilo kar osem kokoši, iz sosednjega zajčnika pa pet prijaznih kožu-harjev. Smerketova je oškodovana za najmanj 12 tisočakov. Za storilcem ta čas še vneto poizvedujejo.
OB MOTORNO ŽAGO IN BRUSIL KO — Franc Retelj je prejšnji teden miličnikom prijavil tatvini motorne žage in električne brusilke. Orodje je imel spravljeno na materinem domu, ko pa gaje hotel vzeti, je presenečen ugotovil, da ga je prehitel tat. Retelj je oškodovan za preko 70 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo.
TELEVIZOR SE JE PREGREL
DOLENJSKE TOPLICE — Prejšnji teden je nastal požar v hiši Jožeta Medica v Verdunu pri Dolenjskih Toplicah. Tistega dne, 15. februarja dopoldne, je odšel Medic z otrokoma k zdravniku, že pred tem pajeedenod otrok vključil nad 15 let stari televizor. Zaradi pregretja je najprej pričela tleti lesena obloga televizorja, nato pa še na steno pritrjena omara. Požar se je hitro razširil po stanovanju, vendar so na srečo sosedje še pravočasno posredovali in ogenj pogasili. Škode je bilo za 300 tisoč dinarjev.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•Z novomeškimi miličniki je iinel prejšnji teden opravka 54-letni Šentjernejčan Anton Hecl. Možakar je na majavih nogah nespretno kolovratil po delikatesi KZ Krke, pri tem razbijal inventar, za nameček pa še vpil in se nedostojno vedel. Bo pri sodniku za prekrške bolj pohleven?
• Minule.dni je neznanec vlomil v VVZ na Ljubljanski cesti v Novem mestu. Sodeč po tem, da se je veliko zadrževal v igralnih prostorih, bi sklepali, da je šlo za predšolskega vlomilca. Toda dejstvo, da niso izginile igračke, pač pa štirje otroški hranilniki z dvema tisočakama, kaže, da bo treba storilca iskati med starejšimi občani.
•Za neverjeten podvigse je odločil 45-letni Črnomaljčan Ivan Jakovljevič. Po popivanju se je prostovoljno oglasil na tamkajšnjem sodišču v sobi št. 15 in tam sodnici nazorno prikazal vse posledice prekomernega pitja. Kričanje, razgrajanje in vznemirjanje je na sodišče priklicalo tudi miličnike, ki so za vročekrvneža nemudoma poskrbeli. Jakovljevič si sedaj lahko le želi, da mu za ta primer ne bo sodila sodnica, na katero je kričal.
NOVO MESTO — Za Antona Veneta z Bučke pri Sevnici in Novomeščana Jožeta Jermana je bil minuli teden zares črn. Medtem ko so Venetu ukradli ročno torbico, v kateri je imel kar 110.000 din gotovine, je imel Jerman vsaj to srečo, da so njegov ukradeni denar našli miličniki in mu ga vrnili.
Poglejmo najprej Venetovo zgodbo. Možakarje 17. februarja okoli 14. ure v Ljubljanski banki dvignil 27.000 din in 2.900 USA dolarjev. Devize je na srečo spravil v žep, dinarje pa v ročno torbico, kjer je imel še 50 tisočakov in letalsko karto za Libijo. Usodno za Veneta je bilo popoldansko popivanje po novomeških lokalih, še posebej tisto med 19. uro in 19.30 v bifeju na novomeški avtobusni postaji. Iz točilnega pulta mu je namreč izginila ročna torbica, z njo pa denar in letalska vozovnica.
Omenili smo že, da je imel več sreče Jože Jerman. Temu je namreč iz pisalne mize v baraki v
Eksplozija
zaradi
neprevidnosti
V Trimu razneslo vrečko, napolnjeno s pli-___________nom__________
TREBNJE — Prejšnji četrtek je prišlo do delovne nezgode v trebanjskem Trimu. Zakrivila jo je neprevidnost delavcev, ki pa na srečo ni imela najhujših posledic.
Tega dne okoli 17. ure je na-mreč Albert Novak iz Velike Sevnice zaprosil sodelavca Petra Zib-erta z Vrha nad Mokronogom, da mu napolni polivinilasto vrečko s plinom. Ta je to storil in skupaj sta nato stopila do Franca Mikca iz Skrovnika, ki je tačas varil. Medtem mu je Novak vrgel vrečko, napolnjeno s plinom. Nesreča je hotela, daje v tistem hipu iskra, ki je nastala ob varjenju, padla na vrečko in povzročila eksplozijo. Taje bila tako močna, daje Mikcu počil bobenček v ušesu in so ga nemudoma prepeljali v trebanjski zdravstveni dom, od tam pa še v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Drugih poškodb na srečo ni bilo
MED PRETEPOM GA JA ZABODEL
SEVNICA — 15. februarja popoldne je prišlo na domu Bojana Štiglja iz Brega 7 pri Sevnici do hujšega pretepa, ki bi se skorajda tragično končal Med Štigljem, Zdenkom Šmidom in Antonom Štaubom iz Celja je namreč prišlo do prepira, okoli 19.30 pa je Stigelj posegel po nožu in z njim zabodel Šmida v trebuh. Zoper Štiglja bo podana kazenska ovadba javnemu tožilcu.
ZALOTILI SO GA PRI VLOMU
SEVNICA —Tamkajšnji miličniki so 16. februarja ponoči nekaj čez polnoč prijeli 22-letnega Franca Gruberja iz Trbovelj. Gruber je namreč vlamljal v osebni avto Milana Štimca, vendar mu je uspelo le odtrgati kljuko. Pri vlomilcu so miličniki našli prazno bencinsko kanto in cev za točenje bencina.
UKRADLI AVTO IN GA RAZBILI
TREBNJE — V noči na 6. februarje izgaražeIvana Dir„aizGc. mile pri Trebnjem nekdo ukradel osebni avto VVartburg. Vozilo so kasneje našli razbito v Višnji gori. Storilcem so že na sledi.
PREHITRA IN NEPAZLJIVA VOŽNJA — Prijedorčan Esad Pidič sc je 15. februarja peljal s tovornjakom iz Zagreba proti Ljubljani. Na ravnem in preglednem delu ceste pri Skopicah je dohitel drug tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil Jože Šilc iz Ribnice na Dol. Zaradi neprimerne hitrosti in nepazljivosti je Pidič treščil v Šilčcv tovornjak, pri čemer je nastalo kar za 510.000 dih materialne škode.
ZANESLO GA JE V LEVO — Grški državljan Apostolos Gonikis se je 17. februarja zjutraj peljal z osebnim avtom proti Ljubljani, nekje pri vasi Podgračeno pa ga je na zasneženem vozišču pričelo zanašati. Prav takrat, ko je bil z vozilom na levi strani,
mu je nasproti pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Dušan Bizjak iz Ajdovščine. Med trčenjem se je huje poškodovala sopotnica v grškem avtomobilu, materialne škode na obeh vozilih pa je bilo za 1.300.000 din. Promet na magistralki je bil zaradi te nesreče oviran domala 5 ur.
PREHITRO JE VOZIL — V soboto okoli 16. ure se je Vojko Kragelj iz Čužnje vasi peljal zosebnim avtom z Jelševca proti Drečjemu vrhu. Med vožnjo se je na vrhu klanca srečal z avtom, ki gaje prehitro pripeljal Jože Mramor. Tega je na snegu zaneslo na levo v Krageljnovo vozilo. Voznik Kragelj se je laže poškodoval, materialne škode pa je bilo za 50 tisočakov.
Ulici Slavka Gruma izginilo 28 tisočakov. Miličniki so tatvine osumili brata Jožeta in Franca K. iz Brezovice pri Smarjeti. Enemu od njiju je namreč dal Jerman ključe barake, da jo čuvata, vendar sta to izkoristila in 18. februarja popoldne vlomila v pisalno mizo in iz nje pobrala denar. Na srečo sta ga ob srečanju z miličniki še imela pri sebi, tako da so ti gotovino že vrnili lastniku.
•
OBVEZNA
KRESNIČKA
V ponedeljek, 20. februarja, je pričelo veljati določilo 49. člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa, da morajo vsi pešci ponoči, oziroma ob vsaki zmanjšani vidljivosti na cestah izven naselja nositi ustrezno svetlobno odsevno telo — KRESNIČKO. ..Osvetljeni" pešec bo bolj varen, saj ga bo voznik motornega vozila pravočasno opazil in ustrezno ukrepal.
Na tržišču so se pojavili obeski različnih proizvajalcev, ki pa ne ustrezajo predpisom. Edina ustrezna kresnička prihaja iz Saturnusa z oznako JUS M. N. 9.525. Ker je brez vrisanih likov, je primerna tudi za odrasle. Na prodaj je pri Slovenija avtu, Trgoavtu in Agrotehniki po vsej Sloveniji in v Saturnusovi prodajalni v Ljubljani.
V začetnem obdobju bodo miličniki pešce samo opozarjali, kasneje pa tudi kaznovali.
Z NOŽEM NAD GOSTILNIČARJA
MALI KAMEN — 16. februarja okoli 21. ure je prišlo vgostilni Mirne Mozole na Malem Kamnu do prepira in kasneje pretepa, ki se je končal s hudimi poškodbami 22-letnega sina gostilničarke, Vilija Kozoleta. Slednji se je namreč tega večera sprl z gostom, 26-letnim Jozom Barukčičem iz okolice Doboja. in ga celo udaril. Ta je zato odšel v samski dom po nož, se vrnil do gostilne in tam po vnovičnem prepiru Kozoleta večkrat zabodel v trebuh. Zaradi hudih poškodb so Kozoleta nemudoma prepeljali v brežiško bolnišnico, od tam pa v Zagreb, kjer je njegovo življenje v času, ko to por-očamd^še zmeraj v nevarnosti. Omenimo še, da sta bila laže poškodovana tudi dva, ki sta hotela pretep preprečiti.
ELEKTRIČNA URA KRIVA POŽARA
SREBRNIČE — 14. februarja okoli druge ure je prišlo v hiši Jožeta Kiklja iz Srebrnič 9 do požara, ki gaje, kot je ugotovila preiskava, povzročil kratek stik na električni uri. Ogenj seje najprej pojavil v, dnevni sobi in uničil sedežno agrnituro, mizo, oblačila, barvni televizor, da ne naštevamo.vse-ga, skupne škode pa je kar za 800.000 din. Pri gašenju požara so najprej pomagali sosedje, nato pa še gasilci.
Padel v 23 metrov globok prepad
Smrtna nesreča v kamnolomu Vrhpeč pri T rebnjem
VRHPEČ — Minulo sredo okoE 14. ure je prišlo v kamnolomu Vrhpeč pri Trebnjem do hude delovne nezgode, v kateri seje smrtno ponesrečil 49-letni domačin Adelbert Bre-zak.
Omenjeni kamnolom uporablja novomeška ŽTO, delavci zagrebškega geodetskega zavoda pa so tiste dni vrtali luknje za miniranje. Med delavci sta bila tudi Ivan Koretič in Adelbert Breza k, vrtanje pa sta opravljala na poledenelem in zasneženem terenu. Prav to je bilo vzrok, da je Brezaku med vrtanjem spodrsnilo in je po sedmih metrih drsenja padel čez rob stene kamnoloma 23 metrov globoko. Padec in dobljene poškodbe so bile tako hude, da jim je Brezak podlegel na mestu nesreče. Delovišče ni bilo primerno zavarovano in bo zategadelj zoper odgovorne podana kazenska prijava.
Trikrat premagal Franka
Novomeščan Robert Peric premagal olimpijca
NOVO MESTO — Robert Peric, 22-letni študent strojne fakultete v Novem mestu, se v dneh, ko Jugoslovani slavimo prvo in edino olimpijski medaljo Jureta Franka, lahko pohvali, da je edini Dolenjec, ki je v veleslalomu kar trikrat premagal tega smučarskega asa. Prvič se je to zgodilo pred enajstimi leti v Mežici, ko sta se kot cicibana pomerila za naslov republiškega prvaka. Novomeščan je bil med vsemi najhitrejši, Jure Franko pa je zasedel šele tretje mesto. „To je bil moj največji uspeh. Oba sva bila po tem uspehu uvrščena v državno reprezentanco med mlajšimi pionirji. Ker Dolenjcev zaradi nesmučarskih tradicij in pomanjkanja snega niso jemali resno, me na treninge državne vrste niti niso poklicali. Tako sem se potem kalil sam med svojimi Rogovci”, pove in pokaže izrezke iz časopisov, kjer med drugim tudi jasno piše o medsebojnih obračunih takrat najboljših slovenskih cicibanov. Jure Franko seje kar na treh tekmah uvrstil za tedaj najboljšim Dolenjcem.
Robi, pod tem imenom ga poznajo mnogi sovrstniki iz Novega mesta, izhaja iz ene redkih dolenjskih družin smučarskih navdušencev. Posebno oče Andrej — Neno
ima še največ zaslug, da je bil mladi Robi skoraj prej na smučeh kot na nogah. Sin je kmalu postal hitrejši od očeta, zato je na trenersko mesto stopil vaditelj smučanja Slavko Medje, ki je v najboljših časih popeljal pionirsko vrsto celo v slovenski vrh. ..Takrat z vadbo ni bilo težav. Naložili smo se v kombi skupaj s koli in se odpeljali na smučišča Gorenjske, pa tudi v Avstrijo smo šli. Danes to ni mogoče,” razmišlja o vzrokih, da z Dolenjske ni več vrhunskih smučarskih imen v republiškem vrhu, „zato se vsi sposobni smučarji zadovoljijo z medaljami z manjših tekem, kijih prirejajo razni smučarski klubi”, konča Robi, ki je danes pri domačem smučarskem društvu Rog vaditelj in sodnik. Med člani po dolenjskih klubih skorajda nima enakovrednega nasprotnika. V boju za zlato se največkrat poteguje skupaj s klubskim tekmovalcem Alešem VVachterjem in Šentjernejčanom Božom Tratarjem. Odkar tekmuje, se mu je v domači vitrini nabralo za manjši koš medalj, pokalov, priznanj in doplom. V zadnjem času je zmagal kar dve nedelji zapored. Zlati medalji in pokal je prinesel iz Gabrja in z Javorovice. Na lanskem jugoslovanskem tekmovanju za nagrado IMV—Re-
ROBERT PERIC med člani dolenjskih smučarskih klubov skorajda nima enakovrednega nasprotnika.
nault na Soriški planini je bil kot finalist treh tekmovanj izžreban in je za nagrado prejel novo „katro”. -Na koncu zaželimo, da bi novi smučarski centri po Dolenjski, ki rastejo v Gačah, na Gorjancih in še kje, pomagali, da dolenjski Robiji ne bi več pozabljeni ostajali doma, ampak bi se enakovredno kosali s tekmovalci iz drugih smučarskih središč.
J. PAVLIN
Visok poraz oslabljenih
V zahodni skupini 2. ZKL je Borovo premagalo No-voles 104 : 64 (46 : 28) — Novoiesovci brez štirih
stalnih
NOVO MESTO — Na sobotno tekmo z Borovim so se novomeški košarkarji odpravili oslabljeni, brez štirih stalnih igralcev (od teh so kar trije običajno nepogrešljivi v prvi peterki), zato so bili kajpak brez upa na kolikor toliko sprejemljiv poraz, o zmagi z nasprotniki, ki se potegujejo za vrh lestvice, pa pri novolesovcih nihče ne razmišlja.
V Borovu so novoiesovci že od vsega začetka igro povsem prepustili nasprotniku, ki si je v kratkem času priigral dokajšnjo prednost. Tokrat
Jasnič
najhitrejši
263 smučarjev na spominski tekmi na Javorovici
JAVOROVICA — Tradicionalnega veleslaloma v spomin I V. bataljona Cankarjeve brigade, ki je bil minulo nedeljo na smučiščih Javorovice, seje udeležilo 263 tekmovalcev iz domala vseh dolenjskih smučarskih klubov. Prehodni pokal je osvojila ekipa Roga, v imenu odbora Cankarjeve brigade pa ji ga je izročil general Lojze Hren. Na dobro pripravljenih progah (I200 m in 600 m), za katere so poskrbeli člani Smučarskega kluba Šentjernej, so diplome prejeli:_
cicibani: I. Matej Rešet ič (Šentjernej), 2. Mitja Rus (Metlika), 3. Andrej Lavrič (Rog); cicibanke: I. Anuška More (Rog), 2. Tinka Furlan (Rog), 3. Martina Hribar (Trimo); mlajši pionirji: L Pavel Žunič (Rog). 2. AlenTurk (Šentjernej), 3. Boris Petkovič (TVD Partizan Štraža); mlajše pionirke: I. Špela Kusič (Rog), 2. Mateja Kos (Rog), 3. Nataša Tratar (Šentjernej); starejši pionirji: I. Rok Račečič (Rog), Aleš Grmovšek (Trimo), 3. Sandi Bajer (Gabrje); starejše pionirke: l. Jama Jakša (Metlika), 2. Marina Kuhelj (Šentjernej), 3. Nataša Bunc (Trebnje); mladinci: Marko Jasnič (Rog), 2. Matko Rešetič (Šentjernej), 3. Miha Pavlič, (Rog); mladinke: L Mateja Žugič (Podbočje), 2. Mateja Jakša (Metlika), 3. Mateja Popovič (Rog); člani : L Robert Peric (Rog), 2. Bojan Saje (Rog),3. Matjaž Aš (Straža); članice: 1. Mira Retelj (Gabrje), 2. Silva Zagorc (Šentjernej), 3. Polona Furlan (Rog); veterani: L Drago Rebernik (Pionir), 2. Edvard Glavan (Gabrje), 3. Tine Bajuk (Metlika); veteranke: L Marija Grubar, 2. Tončka Grubar (Šentjernej), 3. Katja Bor-san (Pionir); ekipno: L Rog, 2. Šentjernej, 3. Trimo, 4. Gabrje itd. Najstarejši udeležeflcc tekme je bil 67-letni „cankarjevec” ing. Janez Jerman, najhitrejši na progi pa mladinec Marko Jasnič.
J. P.
VELESLALOM NA POLOMU
KRŠKO — Na Polomu na Gorjancih je krški smučarski klub pripravil tekmovanje v veleslalomu za občinske sindikalne igre. Sodelovalo je 78 tekmovalcev. Rezultati: moški do 30 let — l.Oštrbenk,2. Kranjc, 3. Čargo; ženske do 30 let — 1. Miklaviič, 2. Ivanjšek, 3. Jagrič; moški do 40 let — I. Drobnič, 2. Kolan, 3. Merslavič; ženske do 40 let — 1. Kužnik, 2. Čargo, 3. Kranjčevič; moški do 50 let — I. Kranjčevič. 2. Kužnik, 3. Žibret; moški nad 50 let — L Potočnik, 2. Mirt....
novomeški košarkarji niso bili niti enkrat v položaju, ki bi obetal, da bi z zbranejšo igro lahko izravnali razliko. Zato so si prizadevali, da bi doživeli čim blažji poraz, to pa jim je le delno uspelo. Uspešnejšega upiranja neprimerno višjim in bolj izkušenim košarkarjem je bilo konec, ko sta morala šest minut pred koncem tekme Golobič in Pintarzaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče. Četudi so za nasprotnika tedaj zaigrali mlajši igral-, ci, se novoiesovci niso mogli izogniti visokemu porazu.
Za Novoles, kije še naprej na repu lestvice, v soboto pa bo igral v novomeški dvorani pod Marofom z moštvom Alkarja, so v Borovu igrali Beg 11, A. Cerkovnik, Bratož4, Golobič 14, Primc, Kek 8, Grdič, Seničar 15, Pintar 12.
D. R.
M
Odprtost je porok za uspehe-
Športno društvo Buto-raj ima toliko članov kot krajevna skupnost pre-_________bivalcev_________
BUTORAJ — Butoraju.eni najmanjših krajevnih skupnosti v črnomaljski občini, kjer živi v 55 gospodinjs-tvih nekoliko več kot 200 prebivalcev, je uspelo razviti eno najmočnejših športnih društev. Skrivnost tega uspeha je v odprtosti društva, ki se ne brani ne cicibanov ne najstarejših občanov, a ne le iz svoje krajevne skupnosti, ampak tudi iz mnogih ostalih.
Sicer pa butorajsko športno društvo v občini ne slovi le po številnih članih — kar 200 jih šteje, temveč tudi po izredni delavnosti. To so potrdili tudi na nedavni redni letni skupščini, koso pregledali preteklo delo in sklenili, da se bodo v letošnjem letu, ko praznuje društvo peto obletnico delovanja, še posebno izkazali. Njihpva letošnja glavna naloga je, da končajo športni objekt, ki so ga začeli graditi pred dvema letoma. Poleg tega bodo, tako kot že leta doslej, pripravili športno srečanje, ki pa bo — tako zatrjujejo — še bolj množično. Ekipe iz vse Bele krajine, novomeškega in kočevskega območja ter Hrvaške se bodo pomerile v malem nogometu, strelstvu, vlečenju vrvi in metu bombe. Vse te in namiznoteniško sekcijo imajo tudi v Butoraju.
Kljub uspehom pa Butorajčani niso mogli mimo težav: prvi problem so sredstva, ki jih morajo v glavnem zbrati s svojim delom ali izbrskati iz lastnih žepov, drugi problem pa je strokovni kader, saj jim primanjkuje organizatorjev športne rekreacije.
B. M.
Iz Poreča brez medalje
Dve četrti mesti novomeških kolesarjev na držav- nem prvenstvu v ciklokrosu v Poreču______________________
POREČ — Po uspešnem nastopu na republiškem prvenstvu v ciklokrosu pred dnevi v Novem mestu je novomeška ekipa, močnejša za Sandija Papeža, konec minulega tedna odpotovala na merjenje moči najboljših jugoslovanskih kolesarjev v ciklokrosu.Poreč je bil namreč v nedeljo prireditelj državnega prvenstva, ki pa novomeškemu zastopstvu ni prineslo pričako-valnih rezultatov.
Že pred startom sta namreč zbolela dva kandidata za medalje, Peter Šta-ngelj med mlajšimi mladinci in Srečko Glivar v konkurenci starejših mladincev. Medtem ko slednji sploh ni nastopil, je Štangelj vendarle startal in pristal nekje na sredi lestvice. Mlajši mladinci, startalo jih je kar 60, so nastopili na 5 kilometrov dolgi progi, presenetila pa sta dva mlada Novomeščana, Šmajdek in Ravbar, ki sta zasedla 13., oziroma 14. mesto. Tudi
PROSVETA PRED VSEMI
KRŠKO — Končala seje tri mesece trajajoča občinska Trim liga v košarki. Pomerilose je trinajstekip. V finalu je ekipa Prosvete premagala ekipo Narpelj iz Krškega in osvojila prehodni pokal. Vrstni red ekip: 1, Prosveta, 2. Narpelj, 3. Malo Mraševo, 4. TogreJ, itd.
J. P.
PRIDITE H KARATEJU
TREBNJE — Vsak, ki ga zanima karate, se lahko do srede marca prijavi v tečaj te borilne veščine, ki ga bosta na trebanjski osnovni šoli vodila Jože Kastelic in Milan Kovačič. Vpišete se lahko vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro.
OBČNI ZBOR PD BOHOR
Planinci krške občine, združeni v planinskem društvu Bohor Senovo, bodo podali obračun dveletnega poslovanja na občnem zboru, ki bo v petek, 24. februarja, ob 16.3C v kino dvorani Doma XlV.Tliv. na Senovem. Poleg običajnega dnevnega reda bo na programu planinsko predavanje z diapozitivi, moški pevski zbor DKD Svoboda iz Brestanice pa bo zbranim planincem zapel nekaj pesmi.
med starejšimi mladinci so bila ob odsotnosti Glivarja dosežena mesta povsem realna. Vedeti je treba tudi, da so Novomeščani startali zadnji v vrsti, kar je seveda njihovo nalogo še bolj otežilo. Protesti so bili zaman. Pa vendarle je Božič s 4. mestom za las izgubil medaljo, Lavrič je bil 6., Udovč 9. in Darko Papež 17.
Največ zanimanja je seveda veljalo tekmi članov. Kot je bilo pričakovati, je zmagal ta čas nesprotno najboljši, jugoslovanski kolesar Bojan Ropret, medtem ko je Sandi Papež zaostal za Cudermanom in Buličem ter pristal na nehvaležnem 4. mestu. Od ostalih Novomeščanov je bil Smole 9., ostali pa so se uvrstili okoli 20. mesta.
Že 8. marca pa čaka najboljše jugoslovanske kolesarje v Poreču prva ..normalna” tekma, ki bo zagotovo dala bolj objektivno podobo o razmerju moči v jugoslovanskem kolesarstvu.
F. BERGER
PO ČEM SO KOLAJNE IN USPEHI?
SARAJEVO — Štirinajste zimske olimpijske igre. dosedanji največji športni dogodek v Jugoslaviji, so za nami. Trinast dni športnih uspehov in razočaranj je bilo temeljito predstavljenih preko televizije in pisanja, toda Sarajevo je ponudilo še veliko več. Predvsem veliko raznoraznih zgodbic, ki so se spletle ob uspehih in neuspehih tekmovalcev in ekip. namigovanj in ugibanj, ki pa so se v veliki večini izkazala kot točna in resnična.
'Da ni cena za olimpijsko medaljo nikoli previsoka, kaže tudi ta primer. Ne le da so imeli Švicarji za prvo mesto v moškem smuku obljubljenih kar 60 tisoč frankov, da je Figinijeva za olimpijsko zlato prejela 42 tisoč frankov, pač pa v boju za medalje vselej ne sodelujejo le tekmovalci. Lepo potrdilo temu smo našli v odpovedanem ženskem smuku. Zakaj je Američan Hank Tauber prekinil tekmo, potem ko so bile tri smučarke že v cilju? Res zaradi slabe vidljivosti jji lukenj na.progi? Mnogi so tiste dni v Sarajevu govorili nasprotno. Kanadčanka Soren-sova je vozila z vezmi Marker, te pa so se nekako sredi proge, kot smo lahko sami videli, odprle. Sorensonova je bila med kandidati za medalje, Američani pa, ki so pred leti kupili zahodno-nemški Marker, si tako klavrnega in neslavnega konca vendar niso smeli privoščiti.
Kako se je veliko tega v Sarajevu vrtelo okoli denarja, kaže tudi tole. V glavnem mestu Bosne in Hercegovine je namreč kar vrvelo raznih managerjev, ki so iskali podpise na profesionalne pogodbe. Najbolj na udaru so bili kanadski hokejisti, ki so dfemala vsi po vrsti v Sarajevu že podpisali te pogodbe, največje zanimanje pa je veljalo sovjetskemu vratarju Vladislavu Tretjaku. Ponujali so mu najvišjo vsoto, ki jo je sploh kdaj prejel kakšen športnik: kar sto milijonov dinarjev. Jasno, da iz kupčije ni bilo nič.
•
Veliko smeha je v olimpijskem naselju povzročila novica, zapisana na uradnem zapisniku tekmovalne komisije „fis" za moški smuk. Njeni člani so se namreč odločili, da vseh startnih številk v moškem smuku ne bodo žrebali. Razlog je bil sicer zelo opravičljiv in tudi umesten. Nekje po startni številki 60seje pojavila bojazen, da bo žreb postavil za smučarjem s povsem začetniškim znanjem, kakršnih v Sarajevu ni manjkalo, kakšnega kvalitetnejšega smukača. Kaj lahko bi se namreč v takšnem primeru zgodilo, da bi na progi prišlo do prehitevanja, kar sicer v začetkih smukaške discipline ni bilo nič nenavadnega, danes bi pa to bila prav gotovo svojevrstna senzacija. Kako prav so imeli organizatorji, da so smučarje razvrstili glede na pokazano znanje na treningih, seje pokazalo na tekmi: mnogi so celo progo prevozili s pluženjem.
Po nedeljski slalomski tekmi se je moral direktor naše ekipe Tone Vogrinec pošteno ugrizniti v jezi k. Kak teden poprej je na
tiskovni konferenci zbranim novinarjem razložil, kako da ne razume, da lahko ameriška dvojčka Mahre tako ..gnijeta” brez treningov v olimpijskem naselju, se samo hranita in zabavata, medtem ko jugoslovanska vrsta zavzeto trenira v Kranjski gori.
Zagotovo je slalomski neuspeh najteže doživljal prav Bojan Križaj. Vse pa se je začelo že po torku, ko je v veleslalomu osvojil šele 9. mesto. Križaj je namreč hotel že v veleslalomu iztržiti kar največ. Ko smo se tisto jutro po ogledu proge pogovarjali z njim, je prešerno zatrdil, da bo, če bo šlo vse po sreči, gotovo prismučal medaljo. Veselje v našem taboru po tekmi. je veljalo Frankovemu srebru, Križaj pa je tačas doživljal verjetno najtežje trenutke svoje bogate smučarske kariere. Nič manj mu ni bilo lahko vse do nedelje, saj so vsi, od novinarjev do številnih gledalcev, zahtevali le eno: našo himno ob podelitvi medalj.
Koliko damo pri nas na razvoj hokeja, od katerega smo prav v Sarajevu pričakovali čudežev, kaže tale izjava Štefana Semeta, trenerja naše izbrane vrste:
„Mislim, da smo se od hokejskega turnirja poslovili častno in tako demantirali vse zlonamerne napovedi, tudi iz ust nekaterih najodgovornejših v telesnokulturnih organizacijah, ki so nas spremljale. Odkril bom le eno resnico. Verjamete ali ne, naši fantje imajo le 50 din dnevnice, s katero si na pripravah še časopisov ne morejo kupiti.”
Čeprav Andreja Leskovšek v prvem teku ženskega slaloma ni dosegla kdove kakšnega časa, pa je vendarle brez napake pri-smučala do cilja. Položaj je skušala popraviti v drugem teku, ki ga je prav tako odpeljala brez napake, vendar je bila na koncu diskvalificirana. Zakaj? Sama je nesrečo takole razložila:
„Ko sem pripeljala skozi cilj, sem si smuči pravilno snela v prostoru, ki ga omejuje rdeča črta. Toda naenkrat je pridrvela velika gruča ljudi, med njimi je bila tudi zmagovalka Magonije-va, ki jo je snemala televizija. S smučmi v rokah so me potisnili za rdečo črto, to pa je opazil tudi sodnik na cilju in me takoj diskvalificiral."
In ko smo že pri Leskovškovi, naj omenimo še, da je Andreja krepko ugnala letošnjo olim-
MOJM1LO SE PRAZNI — Olimpijska vas Mojmilojetačas verjetno že prazna, v spomin na nekdanjo vsakodnevno gnečo ostajajo le še posnetki.
pijsko zmagovalko Magonijevo na svetovnem mladinskem prvenstvu v Auronu.
•
Janez Zibler, še v Lake Placi-du eden naših tekmovalnih adutov, je danes trener grških smučarjev. Grki so najprej zaprosili za pomoč našega Toneta Vogrinca, ki jim je tudi organiziral začetno delo, za trenerja pa postavil prav Ziblerja. O možnostih napredovanja smučanja v tej državi je Zibler dejal tole:
„S Tonetom jim lahko le malo pomagava, Grki potrebujejo trenerje, predvsem pa več denarja. Po nekaj letih bi lahko najboljši Grk dobil kakšnih 80 „fis” točk, takšnih smučarjev pa je danes pri nas vsaj 50. Nato bo trajalo še najmanj 150 let, da bo kateri grški smučar zmagal na tekmi za svetovni pokal."
Zbral in prisluhnil: BOJAN BUDJA
NA „DELOVNEM” MESTU — Takole je Jože Turk vsak dan med 20. januarjem :n 20. februarjem stregel z najrazličnejšimi podatki izza informativnega pulta v olimpijski vasi Mojmilo.
Za nekatere so igre trajale mesec dni
Od 20. januarja do 20. februarja je bil Jože Turk v službi 01
SARAJEVO — Veliko je bilo znanih in manj znanih dolenjskih obrazov v času olimpiade na sarajevskih ulicah, zagotovo pa je Jože Turk med tistimi, ki so dogajanje na zimskih olimpijskih igrah spoznali do najmanjših podrobnosti. Od 20. januarja do 20. februarja je bil Turk, sicer zaposlen v novomeški IM V, nepogrešljiv člen dobro utečene in organizirane informativne službe v olimpijskem naselju Mojmilo.
,.Do tega dela sem prišel prek zveze smučarskih vaditeljev, katere član sem, vendar je treba reči, da smo imeli to srečo le trije iz Jugoslavije. Tn kaj sem delal? Moja naloga je bila tekmovalcem ali vodjem ekip postreči s kakršnokoli informacijo ob kakršnemkoli času. Lahko se pohvalim, da sem bil med prvimi obveščen o vseh dogajanjih na olimpijskih igrah, v roke sem dobil vse zapisnike, rezultate, pritožbe itd. Po svojih močeh smo skušali ustreči ekipam v njihovih željah, nadalje razporejati urnik vadbe v športni dvorani, deliti in prodajati vstopnice in še bi lahko našteval. Moja naloga je bila tudi, da smo vsakodnevno v olimpijskem naselju zbrali dobitnike medalj in jih potem odpeljali na svečano razglasitev pred Sken-derijo. Moram reči, da to sploh ni bilo lahko. Medtem ko so bili sovjetski in vzhodnonemški tekmovalci izredno disciplinirani in z njimi ni bilo problemov, smo morali večino ostalih, predvsem zahodnih športnikov, iskati po mestu in nemalokrat se je zgodilo, da smo jih na razglasitev pripeljali šele zadnji hip. Tudi naš Franko pri tem ni bil izjema."
B. B.
novost v Ljubljanski banki — novost v Ljubljanski banki
Nagrajenci minulega tedna
Knjižne nagrade so dobili naslednji novi naročniki Dolenjskega lista: Tončka Črnič, Bedenj, Marinka Kasunič, Črnomelj, Slavko Ramuta, Črnomelj, Alojz Gorše, Dol. Toplice, Slavko Šenica, Dol. Toplice, Matjaž Glavan, Dvor, Jože Lavrič, Dvor, Zvone Pirc, Sadinja vas, Marija Mavretič, Boldraž, Franc Berkopec, Novo ntesto. Stane Burgar, Novo mesto, Jane/ Maj/el, Novo mesto, Marija Tilolt, Straža, Anica Golob, Pra-Proče, Franc Plantan. Vavta vas. Dragica Gros, Uršna sela. Alojz Grm, Žužemberk, Kristina Koželj, Žužemberk, Janez Kužnik. Žu-
žemberk. Ida Rojc, Žužemberk, Boris Sajevic. Žužemberk, Anton Šiško, Žužemberk, Ivan Vidic, Žužemberk, Franc Zaletelj, Žužemberk, Lucija Silič, Ljubljana, Vladimira Špehar, Bosiljevo, Anica Pšeničnik, Brežice, Vesna Godler, Dobova, Tatjana Sintič, Kostanjevica, Vlado Zidar, Krška vas, Jelka Gašperič, Mirna peč, Frančiška Koračin. Mokronog. Zdenka Martinčič. Mokronog, Darko Krakar, Mokronog, Egidij Železnik.Trebelno, Ivan Erban. dobru-ška vas. Olga Lekše, Bučka, Roman Unetič, V.P., Anton Pcrušič, Črnomelj, Jule Kambič. Semič,
Jože Bobnar, Straža. Jože Kulovec, Uršna sela, Matjaž Ostrover-šnik, V.P., Alojz Gregl, Bizeljsko, Matija Redenšek, Boštanj, Roman Martini, Brežice, Anica Teušek, Brežice, Franc Munič, Rajec, Boris Štefanič, Obrežje, Alojz Kovač, Krmelj, Marta Čulk, Mokronog, Andreja Abram. Sevnica, Jožica Šribar, Hudo brezje, Marija Bcsal. Obrh, Janez Boljka, Velika Loka, Stojan Pešec. V. P., Marija Kolenc, Brežice, Jože Radej, Krško, Janez Bajc, ml. Raka, Nande Omerzel, Senovo, Andreja Udvanc, Bela cerkev, Bernarda Osmanovič. Novo mesto, Emil Pestner, Novo mesto, Jože Macedoni, Šmarjeta. Slavka Jeriček. Podgrad, Barbara Težak, Suhor, Marta Kastelic, Žužemberk, Franc Prah, Kladje. Franc Kuplenik, Brusnice, Alojz
/'O ljubljanska banka
Dokument, ki ima že danes
svojo jutrišnjo vrednost
Ob praznovanju 40-letnice 1. zasedanja SNOS in prazniku občine Črnomelj čestitamo občanom in se priporočamo z našimi ustaljenimi storitvami.
Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed naših enot, kjer boste dobili podrobnejša pojasnila o možnosti nakupa hranilnega pisma Ljubljanske banke.
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka
10
„Krka”, tovarna zdravil, n. sol.
KRKA Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge v delovni skupnosti skupnih služb:
a) višjega zunanjetrgovinskega referenta v odseku za izolacijska vlakna
v TOZD Zdravilišča — PE Dolenjske Toplice
b) glavnega blagajnika kontrolorja
c) medicinske sestre v zdravstveni službi (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta)
d) dveh redarjev — reševalcev na športnem bazenu (zaposlitev je sezonskega značaja, predvidoma od maja do septembra) Za opravljanje del je potrebna:
pod a:
—končana I. stopnja ekonomije ali končana srednja šola ekonomske ali družboslovne smeri
— izpolnjeni pogoji za delo v zunanji trgovini
— aktivno znanje nemškega jezika in
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj z zunanjetrgovinskega področja
pod b:
— končana ekonomska srednja šola in
— 2 leti delovnih izkušenj pod c:
— končana srednja šola zdravstvene stroke (smer za medicinske sestre) in
— 1 leto delovnih izkušenj
pod d:	'	«
— III. stopnja strokovne izobrazbe zdravstvene smeri (bolničar)
— 3 mesece delovnih izkušenj.
Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za zaposlitev v naši delovni organizaciji, vabimo, da oddajo pisne prijave v kadrovsko službo v Novem mestu, Cesta herojev 45, v 8 dneh po dnevu objave.
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj”, Krško,
proda
osebni avto VOLVO, letnik 1974, in poškodovano školjko Mercedesa 250.
Licitacija bo v peiek, dne 24. II. 1984, ob 9. uri v garažah podjetja.
Iščemo zastopnika za Dolenjsko.
Pogoji: srednja šolska izobrazba, skladišče za knjige in telefon.
Založba LIPA Koper Muzejski trg 7
Gričar, Otočec, Gabrijela Junc, Otočec, Tončka Želko, Otočec, Jože Novak, Raka, Fani Martinčič, Škocjan, Anton Zajc, Škocjan, Ciril Redek, Šmarjeta, Ana Smolič, Velika Loka. Miha Smrke, Velika Loka, Jože Zdravljevič, Drašiči, Veko Kaplan, Novo mesto, Ivanka Malinovič, Novo mesto, Zdenka Pintarič, Novo mesto, Martin Luzar. Novo mesto, Dušan Marjanovič, Novo mesto, Slavka Vodnik, Novo mesto, Andjelko Horvat, Straža, Zdravko Bradač, Straža. Anton Vene, Žirovnica.
Ivan Jeršin, Črnomelj, Anton Legan. Dvor. Miha Mikec, Dvor, Miran Mirtič. Dvor. Marija Šenica, Dvor. Mihaela Šušteršič. Ljubljana. Andreja Žerjav, Dvor,
Mirko Šimec, Geršiči, Anton Flek, Metlika, Janko Goleš, Metlika, Zoran Abdulovič. Birčna vas, Milka Adamovič, Novo mesto, Valerija Bartolj, Stranska vas.
Anton Hudokli, Novo mesto, Milan Jenič, Stranska vas, Božo Je-rač, Gor. Kamence, Darinka Kavšek, Novo mesto. Stane Murgelj, Novo mesto, Rudolf Trbovc, Škocjan, Mirt Kos. Novo mesto, Boris Kušer, Novo mesto, Zdravko Muhič, Novo mesto, Karlo Nagelj. Novo mesto, Marjan Somrak. Novo mesto, Marija Hančin. Semič. Marjan Bohte, Stopiče. Danica Vidmar, Vel. Lipje, Ana Rožič, Domžale. Dragica Štefanič, Brežice. Ivan Vučajnk. Dobova, Cvetka Kožuh, Krško, Zlata Rožaj, Krško, Alojz Berus, Mirna peč, Alojz Kolenc, Mirna peč. Joži Makše, Mirna peč, Štefan Zoz-man, V. P., Ajojz Tomažin, Raka, Franc lomažin. Raka. Ciril Judež, Šentjernej, Janez Kvas, Šemrupei. Ivan Bolite, Zavinek. Jožko Golobič. Bučka, Mirko Lindič, Šmarješke Topi., Anica Naglič Kranj, Albin Salmič, Stara Bučka, Malči Urbančič, Velika Loka in Edi Pirc. Brežice.
# Vsakemu desetemu naročniku Dolenjskega lista je žreb razdelil nagrade:
Košarico pijač Dane z Mirne prejmejo: Franc Drenšek, Dol. Kot 12, Dvor, Ivan Kastelic, Vel. Cerovec 27, Novo mesto, Albin Agrež, Verje 66, Medvode, Štefka Blatnik, Prvomajska 49, Sevnica, Jože Škarja, Škrljevo 7, Šentrupert. Anica Lamšček, Kidričeva 11, Brežice. Predgrad Ivič. Šegova 20, Novo mesto, Vinko Koncilja, Dvof 62, in Miro Salopek, Dol. Polje 20. Straža.
Hranilno knjižico Ljubljanske banke prejme Miha Duh, Kristanova 22. Novo mesto.
Kolekcijo Krke, v kateri so dietični in prehrambeni ter kozmetični izdelki, dobi Tone Žnidaršič. Zafara 14, Žužemberk.
Delavski svet Žito — TOZD Jmperial” Krško
razpisuje
na podlagi 131., 150.a in 150.Č člena Statuta Žito — TOZD Imperial Krško
dela in naloge
Pomočnika individualnega poslovodnega organa
Za pomočnika individualnega postovodnega organa temeljne organizacije je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima višjo izobrazbo s 5-letnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju odgovornih del in nalog
— da ima srednjo izobrazbo z 8-letnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju odgovornih del in nalog
— da pozna živilske dejavnosti
— da ima ustrezne družbenopolitične kvalitete in moralno-etične lastnosti določene z družbenim dogo-rom o kadrovski politiki v občini Krško.
Mandat traja 4 leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah najpozneje v osmih dneh po objavi na naslov: Žito — TOZD „lmperial" Krško, Cesta 4. julija 86, 68270 Krško, z oznako „Za razpisno komisijo.”
Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh po končanem sprejemanju ponudb.
134/8-84-
Carinamica, Ljubljana, šmartinska cesta 152 a, za Carinsko izpostavo v Novem mestu
I. Razpisuje
prosta dela in naloge:
1. diplomiranega ekonomista za pregled blaga,
2. inženirja elektro aii strojne smeri ali ekonimista za pregled blaga,
3. gimnazijskega maturanta, ekonomskega tehnika ali tehnika strojne ali elektro smeri za carinski nadzor nad blagom
II. Objavlja
prosta dela in naloge:
4. gimnazijskega maturanta, ekonomskega tehnika ali administrativnega tehnika z znanjem strojepisja (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z odlokom zveznega izvršnega sveta o sprejemanju delavcev na delo vca-rinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74), morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— pod zap. št. 1) 2 leti delovnih izkušenj
— pod zap. št. 2) 1 leto delovnih izkušenj
— pod zap. št. 3) 6 mesecev delovnih izkušenj Kandidati pod zap. št. 1-3 morajo obvladati tudi enega izmed tujih jezikov.
Poskusno delo je 3 mesece.
Kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Pri izbiri kandidatov pod zap. št. 1-3 bodo imeli prednost moški v starosti do 35 let.
Pred izbiro bo preverjena nagnjenost in sposobnost za delo v carinski službi ter znanje tujega jezika.
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema Carinarnica, Ljubljana, šmartinska cesta 152 a, do 2. 3. 1984.
135/8-84
Iskra Delta
Komisija za delovna razmerja
DO Iskra Delta, Ljubljana, Parmova 41,
objavlja
prosta dela in naloge
vzdrževalcev računalniških sistemov za področje Novega mesta — dva delavca.
Pogoji:
— visoka, višja ali srednja izobrazba tehniške smeri
— pasivno znanje angleškega jezika
— vozniški izpit B kategorije
— terensko delo
K sodelovanju vabimo zlasti mlajše delavce z veseljem do dinamičnega in strokovno zanimivega dela na vzdrževanju moderne računalniške tehnologije.
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, spolnim delovnim časom, poskusno delo 2 oziroma 3 mesece. Kandidati bodo v postopku izbire morali opraviti preizkus strokovnega znanja in znanja angleščine.
Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, žiyljenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov:
DO Iskra Delta, o. e. kadrovsko področje,
Parmova 41,
Ljubljana.
146/8-84
®
računalniški sistemi delta
Zavod za družbeno planiranje Novo mesto
Zbor delavcev Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto
razpisuje
prosta dela in naloge
Individualnega poslovodnega organa Direktorja Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih določil, določenih z zakonom o združenem delu in določili samoupravnih splošnih aktov, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo
— da imajo najmanj 5 let ustrezne prakse
— da izpolnjujejo pogoje po 58. členu družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. Za. opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo” v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za družbeno planiranje Novo mesto, Novo mesto, Prešernov trg 8.
136/8-84
Cestno podjetje Novo mesto Tozd Gradnje, Novo mesto Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja TOZD
objavlja
prosta dela in naloge Avtoelektrikarja
Pogoji:
poklicna šola avtoelektrikarske smeri, 5 ali 10 let delovnih izkušenj
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Gradnje, Ljubljanska 47, Novo mesto.
Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po
Delovna organizacija Elektro Celje — tozd Elektrodistribucija Krško
razpisuje
javno prodajo rabljenih avtomobilov, ki bo dne 29. februarja ob 12. uri v prostorih Avtotransporta pri tozdu Elektrodistribucija Krško, C. 4. julija 32, Krško. Licitacija bo ustna.
1. Tovorni avto IMV R 16, CE 707-91, letnik 1975, izklicna cena 40.000 din
2. Tovorni avto IMV R 16, CE 707-92, letnik 1975, izklicna cena 40.000 din
3. Osebni avto Zastava 750, CE 102-753, letnik 1977, izklicna cena 30.000 din
4. Osebni avto Zastava 750, NM 465-46, letnik 1978, izklicna cena 30.000 din
Prometni davek v ceni ni zaračunan. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10% varščine od začetka cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije.
Občinska gasilska zveza Novo mesto
objavlja
razpis za naslednje prosto delovno mesto:
— tehnični sekretar — srednja izobrazba ekonomske smeri
— delovne izkušnje tri leta
— OD 18.000 do 20.000 din
— znanje strojepisja
— poznavanje gasilske organizacije
— pravilen odnos do prostovoljnega dela
— delo ob sobotah, nedeljah in v popoldanskem času
— vodenje blagajniškega poslovanja
— poskusno delo tri mesece
Razpis velja 15 dni po objavi. V roku 15 dni pa bodo kandidati obveščeni o izidu razpisa.
Osnovna šola Novo mesto Tozd 15. divizije Grm
razpisuje
prosta dela in naloge
blagajnika — obračun OD
Pogoji:
— srednja ekonomska špla
— 3 leta delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Osnovna šola 15. divizije Grm,
Novo mesto,
Trdinova 7.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
delovna organizacija Mercator-Agrokombinat Krško, delovna skupnost skupnih služb,
objavlja
prosta dela in naloge:
— finančni delavec — 4 delavci
— knjigovodja — 1 delavec
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje del in nalog finančnega delavca, morajo imeti končano ekonomsko srednjo šolo in 2 leti oziroma 6 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del. Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje del in nalog knjigovodje, morajo imeti končano ekonomsko srednjo šolo ih 1 leto delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih.
V vseh primerih je poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Mercator- Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, Krško, kadrovski službi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po preteku razpisnega roka.
133/8-84
Skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
razpisujejo prosta dela in naloge
1. Vodje strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Razpisni pogoji:
— visoka ali višja izobrazba družboslovne ali ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na kadrovsko organizacijskem področju
— izpolnjevanje ostalih pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki.
Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovan za štjri leta.
Kandidati naj vložijo prošnje z dolčazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka.
143/8-84
Exportdrvo Zagreb Tozd Solidarnost, Reka
objavlja
prosta dela in naloge:
upravnik II v hiši opreme „Adria” Novo mesto
Pogoji: Všl, VŠ, VKV ali KV s 5 leti delovnih izkušenj Poizkusno delo po samoupravnem sporazumu o delovnih razmerjih. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov.
Iščemo avtoprevoznika, ki bi sklenil pogodbo za dostavo pohištva.
Razpis velja 8 dni po objavi. Prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na naslov: OOUR ..Solidarnost", Rijeka, Sarajevska 11.
»KOVINAR”, Kočevje Reška c. 23 Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
5 NK delavcev za priučevanje poklica klepar—ključavničar v obratu kleparstvo, 1 NK delavca za priučevanje poklica klepar — vodni inštalater v obratu Ribnica.
Delo je za nedoločen čas, s poskusnim rokom 60 dni. Zaželena je končana osemletka, starost do 18 let. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
Delovna organizacija Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Vinogradništvo-kleti, Krško,
objavlja
prosta dela in naloge
4 vinogradniških delavcev.
Z enim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s tremi pa za določen čas v sezoni vinogradniških opravil v letu 1984.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo pismene prijave kadrovski službi delovne organizacije Mercator-Agrokombinat, Krško, Cesta krških žrtev 52. Prijave bomo sprejemali 8 dni po dnevu objave. Kandidati, ki se bodo prijavili, naj imajo končano osnovno šolo, poseben pogoj pa je določeno 1-mesečno poskusno delo.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
Oj težka pol, oj tožna pot, ko od srca srce se loči. Spremili smo te žalujoči, saj si na veke šel od nas.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
MILAN VRANIČAR
iz Slamne vasi 14, Metlika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, na izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gasilskemu društvu Slamna vas in Radoviča, za ves njihov trud in požrtvovalnost, enako tudi sodelavcem tovarne Novoteks, Komet, Beti. SDK Črnomelj in Metlika, Dolenjskemu veterinarskemu zavodu, osnovni šoli in vrtcu iz Metlike, govornikom za poslovilne besede, pevcem in godbenikom. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žajujoči: žena z otrokoma, mama, sestra in bratje z družinami Slamna vas, Semič, Črnomelj, Trebnje, Metlika
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in vsem vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjem trenutku, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali pokojni toliko lepega cvetja in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Tončki Pibernik za vso pomoč v času bolezni, dr. Kocutarju za obiske na domu in lajšanje bolečin, Angelci Dularjevi za poslovilne besede ob grobu, pevskemu društvu iz Žužemberka za lepo petje in vsem, ki ste našo mamo obiskovali v času dolge bolezni, kakor tudi župniku za obiske na domu in opravljeni obred. Iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Štefka, Slavka, Ivanka, Pepca in Micka z družinami, vnuki in pravnuki Jama« Ljubljana, Cleveland, Zagreb, Laze
Vsa sreča je minila, ko tebe, mama, zemlja je pokrila.
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice in prababice
JOŽEFE DOLENC
z Jame pri Dvoru
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapusti) naš dragi mož, ata, brat, stric in svak
LEOPOLD SUHOREPEC
iz Lokev pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo druži ni Zupančič, Stariha in Šobar ter Angeli Medic. Še posebno zahvalo smo dolžni ŽTO—tozd za UVP, OO ZZB Talčji vrh, sodelavcem IMV sektorja nabave AC in sektorja nabave TA Novo mesto, GD Talčji vrh za častno stražo in spremstvo, govorniku Rudiju Grabrijanu, organizaciji D^U Črnomelj, moškemu pevskemu zboru Dragatuš in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Angela, sin Polde združi no, brat Jakob, sestra Angela z družinama ter ostalo sorodstvo
Lokve, Žužemberk, Otovec
Kje si, naš dobri ati. kje tvoj dragi je obraz,
kje so tvoje pridne roke,	»
ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat in stric
JOŽE ČEH
iz Lukovka pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, osebju ZD Trebnje za pomoč med boleznijo, sošolcem 8. a in 6. d razreda osnovne šole Trebnje za darovano cvetje, GD Lukovek za spremstvo in poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Vida, sinovi Jože, Marjan in Tone, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
Z A H V A L A
Po težki in hudi bolezni nas je v 54. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin, brat, zet in stric
JANEZ BAŠELJ
iz Luterškega sela 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih ter pokojnega spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo govorniku in drugim sodelavcem Cestnega podjetja za organizacijo pogreba ter pevcem. Zahvaljujemo se tudi kolektivom hotela Grad Otočec* tovarne zdravil Krka, IMV Novo mesto, SDK in Standard konfekciji Novo mesto. Posebna zahvala patronažni sestri Papeževi, zdravnikom za lajšanje bolečin ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Peter in Janez z družino, hčerki Marinka in Pavlina z družino, mama, bratje
in sestre ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir ni zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
RUDI GORTAN
upokojenec JŽ in borec NOV Klošter 10, Gradac
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za vso skrb in nego. Hvala vsem za izračeno sožalje, tov. Bajcu za poslovilne besede pred domačo hišo, JŽ Novo mesto, postaji Črnomelj in Gradac za izkazano pozornost in darovano cvetje. Zahvaljujemo se DU Gradac, ZB Gradac in delovnim organizacijam Belt Črnomelj, Beti- tozd Žakanje, tozd Volna Metlika in tozd Črnomelj ter IMV Novo mesto. Hvala tudi duhovniku za tolažilne besede in lepo opravljeni obred in pevkam iz Podzemlja. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena, osem otrok z družinami, šestnajst vnukov, sestra z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila
MARIJA
ČRTALIČ
Obrh pri Šmarjeških Toplicah
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari ata in brat
VINCENCIJ KASTELIC
iz Rdečega Kala pri Dobrniču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Iskrena hvala Cestnemu podjetju Novo mesto, Melaminu iz Kočevja in kaplanu iz Trebnjega za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 81. letu zapustil dragi oče, stari oče in brat
JANEZ
LUKŠIČ
iz Jurne vasi 17
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč in izrečeno sožalje. Lepa hvala IMV Novo mesto za podarjene vence ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Industrija motornih vozil DO Tovarna mobilnih enot Adria, n. sol. o. delovna skupnost skupnih dejavnosti Novo mesto
objavlja dela in naloge
vodje plansko-službe
-analitske
Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— visoka šola ekonomske smeri s 3 leti delovnih izkušenj na področju plana in analiz.
V okviru zaposlitve nudimo stimulativno nagrajevanje, strokovno izpopolnjevanje in popolno afirmacijo tako na strokovnem kot na samoupravnem področju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v kadrovskp splošno službo Tovarne mobilnih enot Adria, Novo mesto, Zagrebška 18-20, v 15 dneh po objavi. Obvestilo o izbiri bodo kandidati dobili v 15 dneh po izbiri.
145/8-84
ZAHVALA
Umrla je
TEREZIJA
BARBIČ
Veliko vas je, ki ste jo imeli radi, ji v hudi bolezni pomagali in z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se sosedom in vaščanom, kolektivu hotela Grad Otočec in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Delavski svet DO Prevoz Brežice
razpisuje dela in naloge
Vodje finančno-knjigovodskega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri
— da imajo tri ali pet let delovnih izkušenj
— da ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose
— da imajo organizacijske sposobnosti.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO Prevoz, Brežice, Milavčeva 42.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
141/8-84
11 f k
tedensk6led
3S
Četrtek, 23. februarju — Marta Petek, 24. februarja — Matija Sobota, 25. februarja — Aleksander Nedelja, 26. februarja — Matilda Ponedeljek, 27. februarja — Gabrijel Torej, 28. februarja — Romana Sreda, 29. februarja — Leander Četrtek, 1. marca — Milena
LUNINE MENE
23.	februarja ob 18.12 — zadnji krajec
BREŽICE: 24. in 25. 2. francoski film Velika avantura. 24. 2. japonski film Tisoč in ena noč v Tokiu. 25. 2.
ameriški film Železni šampion. 26. in 27. 2. ameriški film Zver v človeku. 28. in 29. 2. ameriški film Nostradamus.
DOLENJSKE TOPLICE: 25. in 26. 2. ameriški film Telesna strast. 26. 2.. matineja Maček na Divjem zahodu.
KOSTANJEVICA: 25. 2. film Mož na preizkušnji. 26. 2. ameriški film Virus.
KRŠKO: 26. 2. matineja. 26. 2. angleški film Maščevalna prisega. 28. 2. italijanski film Dva super policaja. 29. 2, ameriški film Ljubezenska zgodba — II. del.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 23. do 26. 2. teden slovenskega filma. 27. in 28. 2. ni kinopredstav. 29. 2. filmsko gledališče Jovanova Lukina.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
24.	do 26. 2. ameriški film Betonska džungla. Od 27. do 29. 2. jugoslovanski film Ozka koza.
SLUŽBO DOBI
DEKLE z veseljem do dela v bifeju dobi stalno zaposlitev. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Janez Markič, okrepčevalnica, Ivančna Gorica 62.
KV KUHARICO takoj zaposlimo. Plača dobra, vse ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (768/84).
TAKOJ zaposlim kvalificirano ali priučeno šiviljo. Naslov v upravi lista (771/84).
S
TAIMGVANJA
POŠTENO DEKL E išče v centru Novega mesta ogrevano sobo s kopalnico in po možnosti s kuhinjo. Naslov v upravi lista (767/84).
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero' v Novem mestu iščem. Ponudbe pod šifro: ..NUDIM PREDPLAČILO".
ENOSOBNO STANOVANJE s posebnim vhodom v Novem mestu vzamem v najem. Naslov v upravi lista (769/84).
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru Karlovca za enakovredno v Novem mestu. Informacije na telefon 24-609.
Motorna vozila
Z 750, vozno, prodam za 2 M. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
Z 750 skupaj ali po delih prodam (nekaj je novih). Jože Kiren, Gor. Prekopa 13, Kostanjevica.
OPEL ASCONO karavan, letnik 1974, prodam. Telefon (068) 58-458, od 16. ure dalje.
R 18TL, letnik 1979, lepo ohranjen, garažiran, prodam. Telefon 22-091.
Z 101, letnik 1976,obnovljeno, prodam. Jože Kastelic, Na Lazu 23, Novo mesto.
POCENI prodam simco 1301 S, obnovljeno, in WV 1200, letnik 1973/74, ter motor JAVA 350,
športno opremljeno. Možno tudi na , kredit. Zdravko Robek, Dobruška vas 29, Škocjan, tel. 85-218.
126 P, letnik 1976, prodam za 7,5 M. Telefon 25-370, popoldne.
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. Božo Butalin, Ob Težki vodi 32, Novo mesto.
FIAT 125, italijanski, motor special, skupaj ali po delih prodam. Cena
30.000.00 din. Telefon 23-219.
126 P, letnik 1982, 13.000 km, prodam. Plantan, Stranska vas 10, telefon 22-152 (dopoldne).
AUSTIN 1300, letnik 1972, registriran do septembra 1984, prodam za
35.000.00 din. Telefon 23-219.
126 P, letnik 1980, prodam. Ivanka Brajkovec, Radoviči 11, Metlika.
Z 750, letnik 1977, odlično ohranjeno, prevoženih 30.000 km, prodam. Informacije na telefon 23-030, interna 295 (dopoldne).
VAR TBURG, letnil$ 1981, dobro ohranjen, prodam. Nečemer, Bršljin 18, Novo mesto, telefon 24-177, od 16. ure dalje.
DIANO 6 L, oktober 1977, prodam. Informacije na telefon 24-801, zvečer.
VVV, letnik 1970, in vodno turbino prodam. Jože Tramte, Zloganje 30, 68275 Škocjan.
126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Inforamcije na telefon 22-200.
Z 101, letnik 1976, in motor ČZ 175 prodam. Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto.
R 12, letnik 1976, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Jože Stanič, Oražnova 21, 68311 Kostanjevica na Krki.
MERCEDES 1113, dobro ohranjen, s stalnim delom v Kočevju prodam. Vprašajte popoldne na telefon (061) 851-528.
Z 750, letnik 1973, prodam. Martin Cvelbar, Šmarje 37, Šentjernej.
Z 750, letnik 1974, prodam. Jože Bizjak, Veniše 24, 68273 Leskovec pri Krškem.
Osem rabljenih gum ter dve platišči za Z 101 prodam. Telefon 44-479.
ŠKODO 100 (let ni k 1973) v voznem stanju prodam. Kranjc, C. herojev 58, Novo mesto.
Z 101, letnik 1974, 88000 km, prodam. Tel. 21-132.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC. tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica tn Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar
UREDNIŠKI ODBOR Ksenrja Khalil (direktor in glavni urednik). Marjan Legan (odgovorni urednik). RiaBačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič Ekonomska propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 900 din — Zadelovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz, 40 DM (oz ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—H 70—32000— 009— 8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI; 1 trn višine v enem stolpcu za komercialne oglase325 din, za razpise/licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Germova 3, p p 33 telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p p 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC. tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
R 12, letnik 1976, ugodno prodani ali menjam. Branko Štus, Cankarjeva 3 a st. 2. 68270 Krško. Ogled popoldne.
R 4, letnik 1977, prodam. Slak. Dragoši. Adleliči.
KADETA, letnik 1972. prodam. Franc Blatnik, Dol. Toplice 165.
AUSTIN 1300 v voznem stanju prodam. Ob težki vodi 40 (Regerča vas). Novo mesto.
ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam. Ogled popoldne. Alojz Pucelj, Drama 6, 68310 Šentjernej.
JUGO 45, letnik 1981, prodam. Informacije na telefon (068) 84-581, v popoldanskem čSsu.
PRODAM MOTOR za R 4, letnik 1976, prevoženih 20.000 km. Cena 1,7 M. Informacije po telefonu 51-436.
R 4, letnik 1977, neregistriran, prodam. Jože Rorman, Tomažja vas 23, Šmarješke Toplice.
OPEL KADET, letnik 1969, po delih prodam. Koželj, Loka 3 a, Šentjernej.
Z 101, letnik 1981_, prodam. Bogdan Ilc, Trdinova 2 a, Črnomelj.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Franc Slak, Šmihel 11, Novo mesto.
FIAT 126, letnik 1981, prbdam. Jože Šinkovec. Družinska vas. Šmarješke Toplice.
JUGO 45, letnik avgust 1983. prodam za 37 M. Telefon 24-827 (po 17. uri).
DIANO, letnik. 1979, dobro ohranjeno, prodam za 120.000 din. Milena Hren, Veliki Slatnik 3, Novo mesto., telefon 22-441, interna'225 (dopoldne).
RENAULT 4 TLS, dobro hranjen, letnik 1977, in nov moped Tomos APN 6, prodam. Pod Trško goro 59, Novo mesto, telefon 25-503.
Z 750, letnik 1976, prodam. Telefon 44-446 (zvečer).
OPEL KADET, letnik 1973, garažiran, prodam. Informacije na telefon (068) 61-681.
PRODAM novo katrco, R4 GTL, staro 2 meseca. Tel. 23-341.
j] Kmetijski stroji jj
■S	■■
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Franc Jordan, Ostrog 21, Šentjernej.
ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO (5 t) in cirkular s kardanskim priključkom za za traktor prodam.' Stanko Jevnik,. Kočarija 6, Kostanjevica.
PRODAM kosilnico in obračalnik, primerno za traktor Tomo Vinkovič. Jože Jančar, Zapuže 11,	68310
Šentjernej.
PRODAM vrtno kosilnicoGorenje-—Muta, rabljeno eno sezono. Cena
17.000,00 din. Viktor Potočnik, Oto-vec 13, 68340 Črnomelj.
KULTIVATOR GOLDONI (14 KM)
s prikolico in frezo prodam. Telefon (061) 861-072.
PRODAM dve traktorski gumi in kobilo, staro šest let. Alojz Hočevar, Dol. Dole 20, 68275 Škocjan.
PRODAM traktor Ursus (35 KS), 1000 delovnih ur, z vso opremo za v gozd, verige grifrce irt kosilnico, gumi voz (16 col), nosilnost.5 ton, jn R 10 skupaj ali pordelih. Vinko Škedclj, Javorovica 3, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjen italijanski obračalnik za BCS. Jože Rorman, Tomažja vas 23, Šmarješke Toplice.
TRAKTOR URSUS 335 s kabino, star eno leto, prodam ali zamenjam za večjega in rabljen motor za BCS. Polde Kranjčič, Gor. Karteljevo 2, Mirna peč.
IMT 558, letnik 1980, prodam ali zamenjam za lažjega. Ogled vsak dan. Turk, Sela 5, Stopiče.
TRAKTOR ZETOR 70.11, star eno leto, dobro ohranjen, prodam. Slavko Salmič. Stara Bučka 30, Škocjan.
PRODAM nove traktorske gume (550 c 16) Sava za prednja kolesa. Ivan Bolite. Vinja vas 38 a, Novo mesto,
TRAKTOR URSUS C 335, letnik 1983, prodam. Mlakar, Gor. Dole 12. Škocjan.
PRODAM traktor Ursus c 335, 1500 delovnih ur, in GOLFA, letnik 1978. Šraj, Gor. Dole 9. Škocjan,
PRODAM traktor ŠTORE 404 s kabino, registriran, v dobrem stanju (1750 delovnih ur). Ogled vsak dan po 1Š. uri. Franc Smrekar. Stara Bučka 3, 68275 Škocjan.
KOSILNICO BCS (petrolej), dobro ohranjeno, prodam. Anton Janežič, Hrastulje 1, Škocjan.
PRODAM traktor FERGUSON (35 KM) z vitlom in plugom, ali ŠTORE s kompresorjem in kabino (900 delovnih ur). Franc Zevnik, Brezje 11, 68254 Globoko pri Brežicah.
TRAKTOR VLADIMIREC I 2, letnik 1980, prodam. Telefon (061) 786-115.
UGODNO prodam traktor URSUS C 335 KM s kabino (1500 delovnih ur). Martink Čerman, Stara Bučka 23. Škocjan.
KOSILNICO BCS 750 prodam. Starc, Impolje. Studenec.
PRODAM traktor STEYER (17 KM). Ivan Imperl. Ulica II. novembra 31, Leskovec pri Krškem.
PRODAM gume za traktor 11—28. Medle, Potov vrh 16. Novo mesto.
PRODAM kosilnico BC S in obračalnik /a traktor Tomo Vinkovič. Šiško Ivan, Mali Slatnik 4. Novo mesto.
PRODAM
UGODNO PRODAM raztegljiv kavč, dva fotelja in mizico. Temen, Šegova 99, Novo mesto.
SOBNO POHIŠTVO prodam. Banič, Majda Šilc 9, Novo mesto.
PRODAM radio-kasetofon, stereo. Telefon 23-306.
KRAVO, staro 8 let, brejo 5 mesecev, prodam. Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto.
PRODAM peč Tobi Plamen še v garanciji in krznen plašč. Telefon 23-561.
TV color (56 cm) in digitalni telefon s spominom, vse novo, prodam. La-ban. Mirna 228.
KOBILO, staro dve leti in pol, prodam. Jože Pavlič, Dol. Kronovo o. Šmarješke Toplice.
TAKOJ PRODAM žago za razrez material POBEDA tip 150, v zelo dobrem stanju. Jože Tomaževič, Semič 32 a, tel. (068) 56-112.
PRODAM javo 350. novi tip, in kosilnico Gorenje. Jože Erjavec, Gor. Suhadol 18, Brusnice.
PRODAM kavč, dva‘fotelja in plinsko peč. Oglasite se na naslov: Spasevski, Nad mlini 24, Novo mesto, telefon 23-029.
PRODAM 6 ovac jezersko-solčav-ske pasme. Tel. 22-308.
PRODAM sobno pohištvo, kuhinjske elemente (8 kosov) (novo neuporabljeno), stiskalnico, 11 m2 belih keramičnih ploščic, nov štedilnik na trda goriva. Gor. Ponikve 12, Trebnje, tel. 44-367.
PRODAM glasbeni center Palla-dium (microprocessor, synthesizer, electronictuner) 55 W. Cena 10 SM. Prodam tudi vvalkman sanyo MG 10 za 1 SM. Telefon 22-067.
PRODAM ostrešje z opeko, primerno za garažo ali zidanico. Janez Lukek, Mirna 48. Informacije: Janez Lukek, Brinje 24, 68232 Šentrupert.
PRODAM štiridesetbasno klavirsko harmoniko za 18.000,1X1 din in preprogo špagar (2 m 50 s 2 m) za 4.000,00 din. Informacije ha telefon 22-512, popoldne.
KRAVO, staro 8 let, brejo 7 mesecev, prodam. Ločna 27, Novo mesto.
PRODAM trosed, dva fotelja, mizo in eno omaro. Sveto Bijelič, Cesta herojev 20, Novo mesto.
ZAMRZOVALNO SKRINJO Obo-din (2201) prodam. Simo Vrlinič, Bojanci 27, telefon 55-385.
PRODAM raztegljiv kavč in dva fotelja. Telefon 23-898, popoldne.
KOBILO, staro 7 let, brejo 10 mesecev, prodam zaradi starosti. Franc Murgelj, Vrhovo 15, Mirna peč.
MLIN ZA ŽITO (na kamna) ugodno prodam. Telefon (061) 52-651, zvečer.
PRODAM otroško posteljico in pre-vijalno mizo. Telefon 24-974.
1000 kg koruze prodam. Tel. 21-040 interna 337, od 7. do 15. ure.
PRODAM glasbeni stolp(2 x 50 W), jagonske proizvodnje. Ravnikar, Dolenja vas 19, Mirna peč.
PRODAM dve kravi, ena hreja, ena po teletu. Lamovšek, Mirna vas, Trebelno.
PRODAM HI-FI japonski glasbeni center NIKKO z zvočniki (2x 30 W)in žensko dolgo poročno obleko številka 40, kupljeno v butiku Brezar, telefon (068) 21-050 interna 60 (dopoldne).
PRODAM malo rabljeno škropilnico Panonija na samokolnico (80 1). poleg 120 m cevi, po ugodni ceni. Franc Klakočer, Koprivnica 15, pri Brestanici.
PEČ, kombinirano, za kopalnico (drva-elektrika), novo, 80 j, prodam za 16.000 din. Telefon (068) 69-796 (od 7. do 17. ure).
UGODNO PRODAM rabljeno opremo: tri kavče, dva fotelja, šivalni stroj Mirna in jedilni kot. Ogled v popoldanskem času. Bernarda Sta-niša. Regerča vas 71, 68000 Novo mesto.
PRODAM 4 m3. hrastovih desk, debeline 2,5 cm in 4 cm. Drago Žabkar, Dobruška vas 5, Škocjan.
PRODAM 8 let star raztegljiv kavč. Savnik, Levstikova I, Novo mesto, telefon 22-045.
ZASTAVO 750, popolnoma novo prodam. Naslov v upravi lista 772/84.
KUPIM
PODVOZJE za R4 kupim. Marko Švent Irča vas 32, Novo mesto.
PRIMERNO ZEMLJIŠČE za gostilno v bližini avtoceste od Grosupljega do Novega mesta kupim. Kličite telefon 44-251!
POSEST
GRADBENO PARCELO (620 ni2) v Birčni vasi z vso dokumentacijo prodamo. Izkop narejen. Lahko se oglasile na naslov: Viktor in Terezija Pinc-olič. Opekarna Anhovo, Brežice, Šentlenarl 71.
PRODAM VINOGRAD (20 a) in zidanico v Dolu. 100 m od asfaltne
ceste. Voda in elektrika na sosednji parceli. Cena po dogov<yu. Naslov Jože Korelič, Hrastek 1, Podbočje.
PRODAM 21 arov vinograda na Goleku. Je obnovljen, ob asfaltni cesti. elektrika in vodovod na parceli. Vprašajte na telefon 71-989.
I11SO z vrtom in sadovnjakom v okolici Novega mesta oddam v najem. Naslov v upravi lista (770/84).
UGODNO PRODAM del nedodelane hiše v Logatcu za večje stanovanje. Informacije na tel. (064) 50-332.
V DOLINI KRKE na Dvoru prodam novo stanovanjsko hišo s centralnim ogrevanjem (kombinirana peč CTC). Informacije po telefonu (068) 84-134, Jakovljevič, Dvor 85.
RAZNO
26.	januarja sem na relaciji Novo mesto — Krško izgubila zlato zapestnico (vgravirano S. MOJCA 1976). Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov Mojca Simič, Valantičevo 6, Novo mesto.
RAD bi spoznal dekle, staro od 25 do 33 let, resno. Lahko si vdova- ali ločenka, otrok ni ovira, želim si samo, da imaš pravo srce Jn da razumeš besedo lepo življenje. Želim sliko, ki jo na željo vrnem. Šifra: „BODI MOJA".
prenehajo govoriti neresnične besede in si lastiti zidanico, vinograd in gozdP ker ni njihova last. Če preklica ne bodo upoštevali, jih bova sodner preganjali.
FRANC VIDMAR, posestnik iz Gor. Sušic 17, prepovedujem VIKTOžf! RJU VIDMARJU kakršnokoli pro|| dajo zemljišč, premičnin in nepremiAj čnin, ker ni njegova last.
MARTA ILC preklicujem besede,® izrečene stricu JOŽETU’ ILCU O'■ Ljudmili ILC.
JREKUCt^
JOŽICA ŠKRJANC, Sred. Lipovec 16. Dvor pri Žužemberku, opozarjam STANETA ŠKRJANCA, da preneha . prodajati, ker on ni lastnik, drugače ga bom sodno preganjala. Opozarjam tudi, naj se prenehajo širiti laži, ker bom vsakega sodno preganjala.
TATJANA MIRTIČ, Sela pri Zaj-čjem vrhu 9, Novo mesto, in ALOJZIJA ŠIMC, Hrušica 21. Novo mesto, opozarjava Marijo ŠIMC, Janeza in Nežo GAZVODA iz Hrušice 4, naj
Nadvse ljubljeni in dragi mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Nove-} ga mesta želijo za njen 81. rojstni dan vse najboljše in najlepše, mnogo zdravih let, za dan žena pa ji iskreno česti- : tajo, otroci z družinami. Dvanajst vnučkov in dvanajst pravnučkov ji pošilja mnogo poljubčkov.
Naši dragi Fani al Mansour čestitamo za opravljeno diplomo na strojni fakulteti. Prijatelji.
^OBVESTILA I
IZREDNA PRILOŽNOST! FOTOGRAF Tone PUNGRČAR, Slakova 2, Novo mesto, telefon 24-304, obveščam cenjene stranke, da slikam v črno- beli in barvni tehniki vseh velikosti. Vsako soboto slikam v poročni dvorani. Pri porokah, naročeno, naprej, darilo barvna slika — povečava. Na željo strank pridem tudi na dom. Se priporočam!
GRAVERSTVO Aleksander KEČ-KES — delavnica Šentjernej, telefon ,23-048, Novo mesto, Novi trg I, (hotel Metropol), telefon 21-348. Se priporočam!
SEDAJ JE ČAS! Skiciram, oblikujem in urejam bivalne vrtove. ' Telefon 85-172.
KIT-Kmetijska zadruga Ribnica Razpisna komisija
razpisuje
prosta dela in naloge Vodje finančno—računovodske službe
Kandidati mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti, potrebno znanje in izkušnje
— ustrezne moralno—politične lastnosti.
Izbranega kandidata bo zadružni svet imenoval za dobo 4 let.
Osebni dohodek na podlagi pravilnika o delitvi OD. Stanovanja ni.
Ponudb^ z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
KIT Kmetijska zadruga Ribnica, Šeškova 15, Ribnica, s pripisom: "Za razpisno komisijo.”
128/8-84
Letos prednost domu
V Podgradu še ni ene pipe, ne enega telefona — Kra-jevna skupnost ima za leto 1984 bolj skromne načrte
PODGRAD — \ Podgradu, vasi pod Mehovim na Gorjancih, se ubadajo s krajevnimi težavami po najboljših močeh, zaradi velike zaostalosti za drugimi, bolj razvitimi predeli, vendar sama dobra volja in prostovoljno delo krajanov ne zaležeta veliko.
krajevni samoprispevek, ki ga bodo letos spomladi na novo vpeljali. Tudi Podgrad sodi k revnim krajem, kjer predlagajo celo 1 odst. krajevnega samoprispevka več, kot ga od njih pričakujejo.
R. B.
'Na vsem območju krajevne skupnosti Podgrad še 40 let po vojni ni ene vodovodne pipe. Nimajo pa tudi nobenega telelona in morajo v nujnih primerih peš vsaj do Težke vode, da prikličejo pomoč. Niti domača štiri-razredna šola in trgovina nimata telefona, kar povzroča obema vrsto težav.
V Podgradu so pred lrpmi leti sami začeli graditi dom družbenih organizacij z več namembnostmi. V njem naj bi šola dobila tnalo telovadnico, ki bi bila hkrati vaška dvorana. Z veliko požrtvovalnostjo ljudi, predvsem pa mladih in gasilcev, je dom že močn.o napredoval. V njem. je ;že'električna r napeljava in vgrajena imajo okna.,V letošnjem letu bodo stavbo zasteklili in usposobili za rabo vsaj en prostor, namenjen vaški mladini.
' Mimo tega imajo v narčtu asfaltiranje ceste Koroška vas—Jurna vas, ki sojo v makadamski izvedbi uredili že pred dvema letoma. Lani so tudi začeli graditi 2 km dolgo cesto do Cerovca in računajo, da bo tudi ta letos v makadamski izvedbi končana. Poleti pa bodo morali nanjo navoziti okrog 500 kubikov gramoza. Vzdrževanje cest je nasploh ena največjih težav. Kar 8 kilometrovcestišč morajo sami vzdrževati, imajo pa vsega 3 kilometre asfalta.
Pri vseh delih za napredek Podgrada in okoliških vasi ima veliko vlogo
ALI SMO DOLENJCI NEGOSTOLJUBNI?
Jugoslovanska Turistična zveza se je že na pomlad lani polotila posebne anketne akcije, s katero je želela razgibati turistične kraje in turistične delavce po vsej Jugoslaviji.
V akciji je sodelovalo več kot 300 turističnih krajev iz vseh republik in obeh pokrajin. Pri ocenjevanju kvalitete in gostoljubnosti so imdli prvo besedo domači in tuji turisti.
Podatke, ozirgma odgovore/anketirancev je obdelal Andragoški center v Zagrebu in ugotovil, da se je v naši domovini najbolj izkazal Bled, ki je prejel zlato plaketo, na drugem mestu je Rogaška Slatina s srebrno plaketo, Portorož pa je dobitnik bronaste. Posebni diplomi sta prejela Maribor in Luče.
Cilj te akcije je bil ponovna pridobitev predznaka gostoljubnosti in kvalitete jugoslovanskega turizma.
V jugoslovanskem merilu je največ točk zbralo Jajce, kjer je bila konec januarja zaključna slovesnost. Posebna priznanja so dobile tudi-nekatere organizacije in posamezniki. V Slovenijo je prišlo 12 takih priznanj, od katerih so jih polovico dobili turistični delavci.
Iz poročila Turistične zveze Slovenije, ki je te podatke posredovala, pa ni vesti, da bi kakšno priznanje priromalo na Dolenjsko.
JANKO SAJE
ZAHVAL A
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ PETRINA
Uršna sela 74 a
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, naip izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga tako v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala ZZB Uršna sela, DO ŽTP—tozd za promet Novo mesto, OŠ Šmihel, Petelinovim, Plutovim in Okleščenovim za pomoč ter župniku-za opravljeni obred.
Žaluj«£i»>sin Lojzi, hčerka Dragica z družino, brat, sestre in ostalo sorodstvo
m
V torek, 14. februarja, nas je v 75. letu starosti za vedno zapustila naša draga in skrbna mama
JOŽEFA
GOLOB
rojena Krajnc iz Močvirja 4, Bučka
Od srca se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in vsem tistim, ki ste jo spremili na zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, kolektivu DO IMV Tehnoservis, Metalni Maribor, duhovniku za opravljeni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: hčerke Minka, Ivanka, Anica, Vida in Tončka z družinami, sin Jože z družino, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA VOGRIN
iz Jelšcvnika 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem j sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje in vence, ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvala dr. ŠpecoVi, KO ZZB, govorniku, godbi na pihala, DO Rudnik, pevskemu zboru iz Doblič, duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskre-|: na hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila,
tiha, skromna si odšla,
naj bo lahka zemlja, ki te je
pokrila.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama
MARIJA ČOPIČ
iz Vel. Brusnic 21
Ob boleči izgubi naše mame, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Frančiški Medle in Rozaliji Klevišar za nesebično pomoč v času bolezni, znancem in prijateljem, delovnemu kolektivu OŠ Brusnice, UNZ Novo mesto. Labodu Novo mesto, pevcem za zapete žalostinke, godbi, govornikoma KS in KO ZZB NOV. H vala tudi vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani darovali cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: sinova Tone in Jože z družinama, hčerka Marija z družino ter ostalo sorodstvo
Z A II V A L A
Mnogo prezgodaj, komaj 'v 4 letu starosti, nas je za vedno tragično zapustila naša ljubljena hčerkica, sestrica, vnukinja, nečakinja in sestrična
JOŽICA ZUPANČIČ
Dol. Prekopa 30
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in vsem tistim, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja OO mladini Prekopa, delavcem Kovinarske Krško, IMV proizvodnji V. Novo mesto ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
NEZA
STARAŠINIČ
iz Gradca 88
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, pokojni darovali cvetje in vence. Zahvala velja sodelavcem Beti Metlika, govornicama Anici Križan in Amaliji Plut. Posebna zahvala družini Sbil in Mariji Knez ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Jožica, vnuk Boris, vnukinja Zdenka z družino
Z A II V A L A
V 74. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
PAVLA VIDMAR
iz Brežic
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice v Brežicah za trud, ki ga je vložilo za ohranitev njenega življenja. Zahvaljujemo se duhovniku za tople besed, ki jih je izrekel ob njenem grobu. Vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Slavko, Vlado in Jože z družinami ter ostalim sorodstvom
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 48. letu starosti zapustil naš dragi mož,ata, stari ata in stric
FRANC VERHOVEC
Iglenik 4, Velika Loka
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za pomoč, sorodnikom. znancem, TOZD Tesnila Trebnje, železničarjem postaje Ljubljana—Moste, G D Velika Loka in Ludviku Bizjaku za govoro ob odprtem grobu. Hvala tudi pevcem ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Franci, hčerka Milena in sin Jože z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica
MARIJA MURN
iz Vrduna 7 pri Uršnih selih
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Posebno smo hvaležni sovaščanom za nesebično pomoč, GG TOZD Podturn za podarjeni venec, župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
22. februarja je minilo 10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in skrbni oče, stari oče
MATIJA
BRUNSKOLE
Hrast 1
Čas beži, ne izbriše bolečin iz naših src.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega ljubega moža
FRANCA KUHARJA
Dol. Prekopa 49, Kostanjevica
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste mi pomagali v težkih trenutkih, darovali pokojnemu vence in toliko lepega cvetja. Najtoplejša zahvala družinama Žabkar in Zagorc, ki sta mi tako nesebično pomagali, in vsem, prav vsem, ki so spremili pokojnega na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Angelca, sestra Zofija in Nežka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil
FRANC BAJUK
iz Novega mesta, Bršljin 59
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Posebna zahvala proštu za lepo opravljeni obred in ŽTP za venec in poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
NEŽE MLAKAR
iz Zloganja
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, častitim sestram za skrb in nego v času težke bolezni, zdravniškemu in strežnemu osebju Doma starejših občanov za nego in lajšanje bolečin v zadnjih mesecih življenja, kolektivu IMV-tozd Tovarna prikolic za darovane vence.
Žalujoči otroci: Tončka, Pepca, Martin, Tone in Jože z družinami
3jgHf3&
■■»»A 23
št; 8 11802) — 23. februarja 1984
im. m j..* ti* * m*	m* im** m »m m** ********* »***»*+**#**»»*»•*** m***
Hilli
JOŽE
Veselje do sadjarstva je prinese! s seboj iz srednje kmetijske šote v Mariboru. Pri Agrarii v Brežicah je začel kot vodja razvojnega oddelka in nato kot pospeševalec za živinorejo navduševal kooperante za uvaianje sodobnih nasadov sadnega drevja. Sadjarstvu se posveča deset let. vendar je do 1980 to opravlja! poleg vseh drugih dolžnosti. Ko ni več zmogel, so ga razbremenili skrbi za poljedelstvo in živinorejo. Tako mu je ostalo več časa za izpopolnjevanje, saj kmetijstvo tako hitro napreduje, obvlada ga le tisti, ki sproti spremlja vse novosti.
Ključ do slovesa, ki ga danes uživajo brežiški sadja-rji, je po Vovkovi sodbi v dobro zastavljenem izobraževanju Na tem območju včasih ni bilo intenzivnih sadjarjev in ljudi so morali na novo seznanjati s plantažno vzgojo. Naložbe vanjo so bile ogromne. ..Lahko bi doživeli polom, če se ne bi zavarovali," je dejal. „Po-skrbeli smo, da vsak sqdjar po trikrat sliši iste napotke. Če jih spregleda prvič ali celo drugič, mu tretjič zagotovo ne uidejo. Strokovnjaki kmetijskega zavoda v Mariboru jim vsako leto predstavijo novitete evropskega sadjarstva, pospeševalci pa jih nekajkrat obiščemo na
domu, jih v nasadih seznanjamo z rezjo in zaščito, sprejemamo naročila za sadike, gnojila in zaščitna sredstva in se pozneje spet sprehodimo po nasadih, da se prepričamo, če je delo dobro opravljeno. Sadjarstvo uvajamo na novo, zato ga je teže pospeševati kot živinorejo ali vinogradništvo, ki ju kmetje bolje poznajo."
Za dolžnost ki jo opravlja Jože Vovk, pa ni dovolj samo strokovnost, ampak tudi skrb za to, da kakovstno sadje, kooperanti dobro prodajo. Prav s kakovostjo pa ti sadjarji prednjačijo pred družbenim sektorjem, in v Ljubljani so jim lani ob prevzemu zagotavljali, da je njihovo sadje najbolje pripravljeno za izvoz. Zdaj, ko so se brežiški sadjarji uveljavili in se z odličnim pridelkom prebili do kupcev v tujini, pa se njihov mentor boji, da se bo razvoj ustavil. Sadjarstvo ni več prednostna panoga in banke ga že tri leta ne kreditirajo. Za pospeševalca Jožeta to pomeni, da Slovenija ne bo več vodila z izkušnjami iz južne Tirolske in Holandije. Sadjarji bodo že po petih letih zastoja veliko zamudili. Morali bi že zamenjati nekatere sorte, da bi si zagotovili neprekinjen izvoz.
Vovk bo sadjarstvu ostal zvest tudi v suhih letih, čeprav bi moral spet pospeševati kaj drugega. Prepričan je, da usmerjeno izobraževanje kmetijstvu ne ponuja roke, saj pogrešajo predvsem ljudi s široko poklicno izobrazbo. Danes ima prednost ta. jutri druga panoga, ob takih nihanjih pa si z ozkimi profili ne morejo veliko pomagati. Pomembno je, da ima bodoči pospeševalec rad svoje delo, da mu ni žal prebiti večino dneva na terenu, kjer ljudi ne more v nič prisiliti, ampak jih lahko
samo prepriča.
 _________________________________________ JOŽICA	TEPPEY
I
0
\
0
I
Štiri zlata pravila velike nagradne igre Dolenjskega lista
1. Vsak novi naročnik dobi lepo knjigo.
2. Vsak deseti novi naročnik Dolenjskega lista prejme eno od večjih nagrad, kijih je prispevalo dolenjsko združeno delo.
3. Vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista se v začetku marca, po končani igri, potegujejo za eno od premij, ki jih bomo razdelili z javnim žrebanjem.
4. Nobena od nagrad ni vredna manj, kot znaša celotna naročnina na Dolenjski list. Med premijami naj omenimo televizor, zamrzovalno skrinjo, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, dva vikend turistična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, 10 vrhunskih gugalnikov, keramični kamin, smučarski kombinezon, kakršnega ima Bojan Križaj, dva kubična metra steklene volne NOVOTERM in seveda počitniško prikolico Adria—Caravan 380 QLS, ki jo je prispevala 1MV.
DOLENJSKI LIST V VSAKO HISO s*
Približuje se žrebanje za premije, med katerimi je tudi prikolica — Smuči je kot 1500. novi naročnik dobil Franc Kremesec iz Metlike
Minuli teden smo razpisali posebno nagrado za tisočpetstotega novega naročnika Dolenjskega lista. Izžrebali smo ga. Smuči, nagrado, ki jo je za našo veliko nagradno igro prispeval Mercator—Standard iz Novega mesta, je dobil Franc Kremesec, CBE 9, Metlika.
Ob tej priložnosti naj povemo, da je naš časnik pred koncem akcije in javnim žrebanjem za velike nagrade naročilo 1556 novih naročnikov.
Malo časa nas torej loči od nagradnega žrebanja, ko bo sreča med stare in nove naročnike Dolenjskega lista podelila 19
iznosov
uvotov
k.omm
dragocenih premij. Vsak naročnik Dolenjskega lista lahko postane lastnik televizorja, zmrzo-valne skrinje, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, vrhunskega gugalnika, keramičnega kamina, smučarskega kombinezona, kakršnega ima Bojan Križaj, dveh kubičnih metrov
• Vse dobitnike nagrad vsakemu desetemu naročniku obveščamo, da lahko darila dvignejo (gre za nagrade novomeške Krke, Tesnil iz Velike Loke, mirenske Kolinske, Dane in IGK z Račjega sela) v uredništvu Dolenjskega lista, Germova 3. Novo mesto. Kdor tega ne bo storil do 29. februarja, mu bomo nagrado poslali po pošti. Nagrajencem bomo poslali dobropise tudi za prevzem nagrad Ljubljanske banke. Beograjske banke, Laboda, Opekarne Zalog, Beti, Kopitarne, Jutranjke, Lisce in Kmetijske zadruge Metlika.
steklene volne Novoterm, morda ga bo žreb za vikend poslal v toplice, eden. od 3(f.000 naročnikov
KURENTOVANJE V PTUJU
4. marca letos bo v Ptuju tradicionalno kurentovanje, ki ga prirejata Folklorno in Turistično društvo Ptuj. Ob 10. uri dopoldne bo na Titovem trgu nastopilo 22 etnografskih skupin iz domovine in tujine, ob 15. uri pa bo etnografski in karnevalski sprevod, v kateri sodelujejo mažoretke, pustne šeme, etnografske skupine in vozovi delovnih organizacij, društev in posameznikov ob spremljavi pihalnih orkestrov. Cena vstopnice (značka) je 50 din. Obisk kurentovanja je mogoče povezati z ogledom tega starega slovenskega mesta in njegovih znamenitosti.
Za smučarje domača ura
Lojze Retelj je ob pomoči sodelavcev po svoji zamisli naredil uro za merjenje rezultatov
ODBOJKA:
V SOBOTO DOMA Z BOVCEM
NOVO MESTO — V soboto se bo začel spomladanski del tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi. Novomeški Pionir se bo ob 17. uri v športni dvorani v Novem mestu pomeril z Bovcem. Na domačih tleh bo tudi naslednji teden srečanje z Izolo (3. marca ob 19. uri), ki je v jesenskem delu edina premagala dolenjskega prvoligaša.
Dolenjskega lista pa bo dobil premijo premij — počitniško prikolico Adria—Caravan 380 QLS, ki jo je prispeval generalni pokrovitelj IM V.
Se je čas, da se vključite v veliko družino naročnikov Dolenjskega lista in sodelujete v žrebanju za eno od premij naše velike nagradne igre.
9 Seznam nagrajencev minulega tedna objavljamo tokrat na 19 .strani.
Čigav bo tomos avtomatic?
Trenutno v vodstvu dva poštarja — Vsi skupaj so pridobili že 596 naročnikov
Poštarji ne odnehajo v tekmi za tomos avtomatic, ki ga bo uredništvo Dolenjskega lista podarilo tistemu pismonoši, ki bo pridobil največ novih naročnikov našega časnika. V torek, 22. februarja, je bil položaj naslednji:
1. Jože Vidmar, pošta Dvor, 50 no; vih naročnikov,
2. Tomislav Pavlič, pošta Novo mesto, 50 novih naročnikov,
3. Anton Jene, pošta Škocjan, 33 novih naročnikov,
4. Marija Ban, pošta Škocjan, 33 novih naročnikov,
5. Ivo Pirc, pošta Mirna, 29 novih naročnikov,
6. Feliks Kastelic,,pošta Žužemberk, 27 novih naročnikov,
7. Slavka Kolenc, pošta Mirna peč, 24 novih naročnikov,
8. Jože Kuplenik, pošta Otočec, 19 novih naročnikov,
9. Anton Dragoš, pošta Črnomelj, 18 novih naročnikov,
10. Leopold Peterle, pošta Mokronog, 18 novih naročnikov.
Vsi poštarji so med manj kot dva me-seda trajajočo akcijo pridobili že 596 naročnikov!
ŠENTJERNEJ — V današnjem času si že težko zamišljamo smučarsko tekmovanje, kjer bi na startu in cilju mahali z zastavicami in merili čas s štoparicami. Natančno na stotinke in tisočinke izmerijo tekmovalca elektronske naprave in računalniki. Eno takih naprav je po svoji zamisli ob pomoči sodelavcev izdelal tudi Lojze Retelj, elektroinženir, zaposlen v oddelku Razvoj elektronike Iskra „Hipot" iz Šentjerneja.
Njegova naprava ni večja kot potovalni kovček z nekaj gumbi
ZLATA SELEKCIJA V NOVEM MESTU
Ljubitelje malega nogometa v Novem mestu čaka v torek. 28. februarja, ob 16. uri prijetno presenečenje. V novomeški športni dvorani bo namreč gostova‘la Zlata sekcija Nedeljskega, ki je verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Vstopnice po 100 din lahko kupite pri Kompasu ali Mladinski turistični poslovalnici.
prekinjen žarek fotocelice. Na progi sta istočasno lahko kar dva tekmovalca. Naprava pa je uporabna na vsakem terenu, saj jo napaja akumulator. Ob tem je zanimivo, da na večjih tekmovanjih lahko uro priključijo na računalnik, kjer je na monitorju mogoče vsak trenutek odčitati tudi uvrstitev tekmovalca in mesta prvih desetih tekmovalcev. Napravo so izdelali za domači smučarski klub Šentjernej, seveda pa jo z operaterjem vred posojajo tudi na druga tekmovališča. „Šedaj deluje že dve leti in še nikoli ni odpovedala. Pa tudi po rezervne dele ni potrebno v tujino,” se pohvali konstruktor Lojze in doda, da ta-kšrra naprava velja v tujini vsaj 200.000 dinarjev.
J. PAVLIN
NAROČILNICA
Naročam tednik Dplenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ----------
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj:, št. osebne izkaznice:
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:.------------------------------------------------------
Podpis: -----------------------------------------------------
ENOSTAVNO ROKOVANJE — Ura, ki jo je izdelal in zasnoval Novomeščan Lojze Retelj.
in s ploščico za odčitavanje ure. Ura je med smučarskim tekom po žici povezana s startom, kjer tekmovalec sproži palico, na cilju pa se njegov čas odčita tedaj, ko je
kozerija
9 9
• PREDALNIK JE VENDAR ČEVLJAR
—s«---------------
rt emona hoteli
O
terme Čatež
KUPON ŠT. 2
Prosim, da mi pošljete prospekte in podrobnejša navodila na moj naslov:
Izrežite in prilepite na dopisnico ter pošljite na naslov: Terme Čatež, 68250 Brežice.
Tovariš Predalnik je bil v Re-pičevini najvidnejša občinska betica, saj je zasedal najpomembnejše repiške položaje. Ljudje so sicer okrog vogalov čvekali, da je tovariš Predalnik nešolan, nesposoben, da se drži na površju samo zaradi tega, ker zna dobro vrteti jezik in se obračati po vetru, a to ni nikogar motilo. Ljudska domišljija in zloba sta šli celo tako daleč, da so pripisovali krivdo za visoke cene, nezaposlenost mladih, inflacijo in drugo kar tovarišu Predalniku.
„Tako je pač, če nas vodijo obrtniki,” je bil navadno zaključek te vrste razpravljanj.
Tovariš Predalnik pa se je nekega deževnega dne peljal skozi Repičevino v mercedesu in A*a*aA9A999
zadovoljen je bil. ko je opazoval skoz okno nove hiše, stolpnice, trgovine, samopostrežbe in ves ta napredek.
„Tukaj ustavi! Skočim do znanca," je rekel šoferju, ki gaje poslušal. Toda ko je napravil tovariš Predalnik prvi korak, se je zamajal in skoraj bi treščil po tleh, če ne bi bil tako spreten in stabilen.
..Hudiča! Peta je šla," je siknil predse, napravil korak nazaj in sedel v avto.
..Odnesi čevelj do čevljarja za vogalom. Povej mu, kaj se je zgodilo. V petih minutah mora biti vse nared."
Šofer je izginil za vogalom, potrkal je na vrata čevljarske delavnice, in ko je zaslišal ..naprej", je vstopil.
..Dooer dan. To je čevelj tovariša Predalnika. Odpadla mu je peta, ko je stopil iz avtomobila.,,
..Borno uredili," je rekel mlad fant, star morda šestindvajset let.
..Tovariš Predalnik pravi, da mora biti zadeva urejena v največ petih minutah. Več dela okrog tega da ni."
„Pa bo! Najmanj dve uri bo trajalo."
..Nemogoče. Tovariš Predalnik je rekel..."
.,Po/jiam ga. Tovariš Predalnik je čevljar. On bi res to popravil v petih minutah, toda računati morate, da jaz nisem čevljar, ampak diplomirani pravnik.
TONI GAŠPERIČ 99999999999
Nagradno akcijo so omogočili:
/jmz DANA
novoles
labod
<E
E?} emona globtour
turistična agencija
O
ojaiiiprn
VREBIIJE
/O ljubljanska banka
' »-me n ra do^"is«a ban* a Novo 'nesir
mj
222222
222222
82222222
NOVOTEKS
beogradska banka pe novo mesto
OPEKARNA
KRKA "L0G
' f*d*a	bit*1ll1*n m
tozd Tovarna za predelavo krompirja
Kolinska
-I
Mtc
METLIKA
JUTRANJKA
S KOPITARNA SEVKBU
Mercator
novoles
TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje - Račje selo
JLi
nca
9
želite **» sklade.
ki teh,a ITT
naročite —l
DOLENJSKI LIST