Albanija. List za listom pada z albanskega drevesa, o katerern so Italijani sanjali, da stoji za nje trdno v albanskih tleh. Pri8akoval je lokavi in pohlepni Lah, da mu bodo s tega drevesa lepi in bogati sadovi padali v široko naročje in nikdar dovolj polni žep. A mesto sadov pada listje, list za listom. Kmalu bo to italijansko drevo v Albaniji stalo oskubljeno in kp se bo 8isto posušilo, bo vrženo ne v ogenj, marveč — v morje, Po morju beži Lah od Drača. Brez sadov je, brez plena. Še to je moral pustiti, kar je pripeljal s seboj. Bridko za ljudi, ki jim po vseh žilah teče poželjivost. Itnlijani so bili prepričani, da jim bo Albanija kot zrelo jabolko padlo z drevesa in da bodo z Albanijo vred postali tudi neomejeni gpspottarji naše Adrije. A sedaj se vra6ajo pobiti, kakor gorski lovec brez plena. Za LovSanom je Drač ena najvažnejših pridobitev zadnje idobe. Italijani so imeli v Draču in okolici z Esadovimi in srbskirni četami vred približno 20.00(7 mož za obrambo. Močno italijansko in francosko brodovje je stražilo Drafi, a tudi to je rnoralo odkuriti s precejšniimi izgubami. Italiianske izgube pri Draču so zelo velike. Ve8 kot polovica obrambne armRde je ali pobita ali za boj nesposobna. Naže izgube pa so naravnost malenkostne, dasiravno je bilo naše prodiranje proti Draču združeno z velikimi težavami. Naš trud in naše žrtve so bogato poplačane. Lah o svojem porazu pri Draču laže kakor star žid, Laška poro8ila namreč pravijo, da se je umikanje iz Drača izvršilo v polnem redu že pred tednom in da je bilo umikanje že poprej v italijajnskem vojnem načrtu in da Italijani severne in srednje Albanije sploh niso nameravali resno braniti. Lah ni samo hinavec, ampak tudi lažnjivec! Kaj bo zdaj? Ali se bodo naše zmagovite čete navalile proti jugu na Valono, ki je še edina laSka postojanka na izhodnem bregu Adrije, se še danes ne more re8i. 'Mislimo, da sedaj nekaj časa t Albanrji ne bo posebno važnih idogodkoT. i Dra<5 avstrijski. i V nedeljo, dne 27, februarja, ob jutranji zori so ' Avstrijci vkorakali v Dra|6 in razvili v mestu av| strijsko zastavo. Uradno poročilo dne 27. febr. praTi o zavzetju DraČa sledeče: Danes, dne 2 7. februarja, zjutraj so naše čete zavzele Dra8. Ze včeraj je prodrla ena našib kolon v ognju italijanskih ladijskih. topov čez severno zemeljsko ožino; tekom dneva je priSla do P o r t o s a, 6 k i 1 ometrov severno od Dra8a. Cete, ki so bile poslane Sez južno ožino, so bile v pričetku pri prodiranju ovirane po sovražni ladijski artileriii, vendar se je posrečilo številnim oddelkom brodeS, plavajoč, in na splavih zavzeti zvečer most izhodno od D r a ft a ter vreči tamošnje italijanske zadnie gtraže. 0 b jutranjeim svitu je udrl eden naših bataljonov v goreše mesto. Vhod v goreče mesto. Italrjani so se pred vpadom Avstrijcev utaborili na severni in južnoizhodni strani mesta. Na izhod- ni strani in severoizhodni strani se razprostira preffl mestom jezero. Italijani so bili prepričani, da Avetrijei ne bodo od te strani prodirali v mesto. A našš so si znali pomagati. Napravili so splave, na kaieria se je naš bataljon prepeljal ^ez jezero in skoraj J9pričakovano udrl v mesto. Že v soboto, dne 26. leb., je izbruhnil v mestu požar, kn je divjal celo noč. Ke so naši vkorakali v Drač, je bilo nebo nad rnestom žareče od ognja; ob enem pa so italijanske ladje z vso silo obstreljevale naše postojanke pred mestom. Italijani so na svoiem begu iz Drača mesto še aa drugih krajih zažgali. Italijani pred Dračem hudo po- i j Italijani so dobro vedeli, da je Drač za razvoj dogodkov v Albaniji in v Adriji izredno velike važ- nosti. Zato so zadnji 8as napeli svoje sile, da to po- j stojanko obdržijo v svojih rokah. Pa so jo izgubili iz ; rok. Dne 23. febr. so naše čete izbodno od Bazar- | Sjaka vrgle italijansko brigado S'avona, ki se prišle- | va med najboljše italijanske fiete, iz njenih glavriih ] postojank. Istočasno je drug naš oddelek vrgel Ita- i lijane z naskokom iz okopov pri kraju Sasso-Bianco, j 10 km južnoizhodno od Dra8a. Italijani in EisadOTi vojaki so zbežali za notranji trdnjavski oljroč. Drugi dan, dne 24. iebr., so bili Italijani zopet potisnjeni dalje proti Draču., Naši topovi so odslej obvladali to mesto in pristanišče. Tako je bil Italijunom beg jsl Drača na ladje silno otežkoSen. Tb.ovske krogle in bombe letalcev so jim prizadevale obilo zaprek. Na- še prodiranje v Drač je šlo tako naglo naprej, da I- talijani niso mogli spraviti vseh važnejših re8i na ladje, kar priča velik plen, ki so ga dobili na^ v Drafiu, Esad-paša jo je že nekaj dni pred padcem DraSa odkuril na Italijansko. Kakor se poro5a, j« padlo v bojih za Dra8 3000 Italijanov, 7000 do SOOft pa je ranjenih. Naš plen v Draču, Italijani so morali v najve8jem neredu in z veliko naglico zapustiti Drač in se vkrcati na ladje. S seboj niiso mogli vzeti veliko kaj. Beg je bil tako silen, da so morali prepustiti našim zmagoslavnim četam veliko množino živil, katera so imeli shranjena t Draču za preskrbo italijanskih in srbskih 6et. Vrhutega so naše čete še tudi uplenile v Dra8u 23 topov, med temi 6 velikih obrežniTi topov, 10.000 pužk^ veliko artilerijske municije in 17 l$.dij — jjadrnio in parnikoT. Italijanski lisfi opiisnjejo beg italiiansoli čet iz Drača kot mojstersko dovršeni čin, pri ftemur pa niti z besedico ne omenjajo velikih izgub, katere so imele njihove 6ete. Generala Bertozzi, ki je vodll vkrcanje italijanskih in srbskih 6et iz DraSa na italijanske vojne ladje, sla^Tjo kot novega. narodaega junaka. Slaba tolažba! Drad Drač, od Albancev imenovan Durresi, je ob ja- dranski obali najvažaejše albansko pomorsko mfleto, ki šteje približno 6000 prebivalcev. Mesto je zgrajeno* v obliki trikota in je obdano z visokim napol podrtim zidovjem. 500 let pred Kr, rojstvom je Drač ustano- vil Korinfian Taulantier in mu dal ime Epidamnos«  Ko je jirišla Ilirija in ž njo vred tudi to mesto pod  oblast starih Rimljanov, so prekrstili Rimljani mesto v Dyrrhachaum, isto mo&io utrdili in pTOsVvana v zelo važno .trgovsko prrst&nišče. Zgodovma Dracu je zelo raznolika, kajti Drač je veSkrat! menjal svojo gcspodarje. Ztasti doba od-^leta 1082 do 1501, ko ]e pnšel Drafi pod turško oblast, se mora prištevati k najslavneiši, kaifi v tej dolgi vrsti let «o stolovah tu v Dra6u samostojni vladarji in mogočni vojvodi. Na nekdanje, aavno minote dni slave in sijaja, katero je videl Drač, nas sedaj iiifi ve8 ne spominja. Napol ],omiflnn meštno zidovje in istotako poruše;na citadela pričajo o ngkdanji slavni preteklosti mesta, Prebivalstvo se peča večjidel s .trgovino. Izvaža se volna, proso, pšeniea, lan, svila, ov&je kože, hrastov les, oIje in tobak. Katoliški nadškol nima svojega sedeža v Draču saraem, ampak v bližnjem krajn Delbenisti. Njegova naitškoTija dbsejya 23 župnij, 47 oerkva, 1 franfiiškanski samostan in Steje približno 13000 duš. Nekdanji ponos Drača. njcgovo prostornoan lepo pristanišBe jp •sodaj popolr.oma zanemarjeno in je tako ¦zelo plitvo, da sedajvečje ladje sploh rre morejo v pristanišče.