GLASILO SZDL LJUBLJANA BEŽIGRAD LETO VI. ŠTEV. 4 JUNIJ 1966 CENA 40 par (40 st. din) ZBORH OBČANOV Spori ob novih najemninah lovori direktor stanovanjskega podjetja Bežigrad V zvezi z novimi najemninami za stanovanja in retroaktivnostjo plačevanja ~~ veljavnostjo novih najemnin za nazaj od 1. avgusta 1965, je med občani precej negodovanja in hude krvi. Da bi si nalili čistega vina ob tem vprašanju, smo zaprosili za pogovor direktorja Stanovanjskega podjetja Bežigrad, Jožeta Crnuglja. p°djetje upravlja s približno 1000 hišami v družbeni lasti oziroma s približno 4000 stanovanji. •Premnogim našim obf-a-J>°m ne gre v račun retroak bvnost plačevanja novih na-Jrmnin za stanovanja. Pa tu d' višina najemnin je za mar-*|koga težko sprejemljiva. Judi mi imamo ob vsem tem IflH* težave, ker večina ljudi ni‘ razume, da gre pri plače. Vanju za nazaj v resnici sa-!»» za akontacije. Seveda, ko P' treba seči nekoliko globlje v žep kol doslej in to Se za nazu.i. ni prijetno. '•aše podjetje je pripravlje-n°, da se z vsakim posameznikom posebej pogovori, ka-ko bj lahko odplačeval povi-*an« najemnino za nazaj: na ■d mesece, na pol leta, ob letu ... kakor se bomo dogovorili. Vsak spor ali nespo-eazum, ki ga bo mogoče re-*;'> bomo proučili in rešili „ ..svojih močeh in v mejah asih pristojnosti. Posebno, k?. Prišlo do spora zaradi akršnekoli napake podjetja ■vu' prav nazadnje si bo- 0 Pač morali pomagati s sodiščem. n vseh teh negodovanj in ^sporazumov prav gotovo ne 1 Pdšlo, ko bi bili občani "•vočasno obveščeni in se-(,,ai’jeni ne samo z novim ^novanjskim zakonom, tem-, c tudi s posameznimi kon- vetnimi določili, če bi se v "knpaj rešilo že lani no. (jj., ,1>ra alj najkasneje decem ina.,ne8eca. Vse zaostrovanje bar'U**a kri okrog novih sta-la 11 ki prav gotovo odpad- V|‘'na občanov se ni kdo p„ . ai Prida ozirala na novi st,'S (ponovno točkovanje trebavanjl. Šele zdaj, ko je plač..) v denarnico in lo nckaj več, se je zače- '•atikali. __fvkoli bo pač potrebno s*ahih ' t>” ,,r' dobrih ali Klad 1 stanovanjih. bomo po-komi^. P0novni ogled super-ponovno oce- nila stanovanje, saj je to tako v našem kot v interesu občanov, nosilcev stanovanjske pravice. Do nesporazumov oziroma sporov prihaja največ v večjih novih stanovanjskih stavbah, v katerih stanovalci postavljajo pripombe na bolj ali manj solidna gradbena in obrtniška dela. Toda mi gledamo, kakšna bi hiša morala biti, zakaj reklamacije na kvaliteto gradbenih storitev po določenem času zastarajo. Bes pa je, da je precej novih stavb zgrajenih zelo nesolidno. In tu je potem kamen spotike. Zaradi delno spremenjenega sistema točkovanja so stare hiše nekaj pridobile na vrednosti, včasih pa se to zgodi tudi pri novejših. Stroški poslovanja našega podjetja znašajo 5 odstotkov^ od celotne stanarine, ki jo dobimo, in so razmeroma nizki, če se ozremo na druge občine: Vič okrog 13 odstotkov, Center 17 odstotkov, šiška 15 odstotkov itd. Na okroglo imamo za 19 milijard starih dinarjev premoženja r-stanovanjske hiše v družbeni lasti. Odločbe o novih najemninah nismo mogli izdati poprej, kar nam očitajo občani, ker smo šli v ponovno točkovanje (prvo je bilo 1959. leta) šele lani 10. decembra. Prej to ni bilo mogoče, ker še niso bili znani kriteriji za novo točkovanje stanovanj.« MILAN GERŽELJ IZVOLJEN ZA PODPREDSEDNIKA MESTNEGA ODBORA SINDIKATOV Za podpredsednika mestnega odbora sindikatov v Ljubljani so izvolili Milana Gerže Ija, predsednika bežigrajskega občinskega sindikalnega sveta. V odboru sta iz Bežigrada še Majda Poljanšek in Vinico Vrbec. Prva naloga mestnega odbora sindikatov bo preštudirati nadaljuo or ganizacijsko shemo, da bodo sindikati bolj učinkoviti. Oh ravnavali bodo probleme, ki so skupni mestu, zlasti še komunalo, družbene službe itd. STATISTIKA O BEŽIGRADU MED NAJBOLJ RAZVITIMI OBČINAMI V SLOVENIJI Po narodnem dohodku na prebivalca je bežigrajska občina na tretjem mestu v Sloveniji. Lani je odpadlo na Bežigrajčana 728.000 starih dinarjev narodnega dohodka. Na prvem mestu je seveda občina Ljubljana-Center (1,475.000 starih din), sledi pa ji šiška (756.000 starih din). Podatki še za nekatere druge občine: Ljubljana — Moste-Polje 714.000 st. din narodnega dohodka na prebivalca, Ljubljana—Vič 392.000 starih din, Kranj 690.000 starih din, Celje 658.000 starih din, Maribor—Center 588.000 starih din, Maribor—Tezno 501.000 starih din, Maribor—Tabor 446.000 starih din, Domžale 570.000 starih din, Koper 482.000 starih din. Najmanjši narodni dohodek na prebivalca je v občini Lenart (107.000 starih din) Po proračunskem dohodku na prebivalca je bežigrajska občina na drugem mestu v Sloveniji. V občini Center odpade na prebivalca 132.000 starih din proračunskega dohodka, za Bežigradom 63.000 starih din, v šiški 60.000 starih din, v Mostah 53.000 starih din in na Viču 43.000 starih din. Podatki še za nekatere občine: Maribor—Center 45.000 starih din, Maribor—Tezno 29.000 starih din, Maribor—Tabor 33.000 starih din, Kranj 51.000 starih din, Celje 40.000 starih din, Domžale 40.000 starih din, Koper 49.000 starih din. Najmanjši proračunski dohodek na prebivalca je v občini Lenart (23.000 starih din). Zanimiv je podatek o otroškem varstvu. Na prvem mestu v Sloveniji je ljubljanska občina Center, kjer je v vzgojno-varstvenih ustanovah 11,8 odstotka otrok. Občina Bežigrad je na drugem mestu (10,5 odstotka otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah). V Mostah je v otroškovarstvenih ustanovah 9,2 odst. otrok in na Viču 3,3 odst., v mariborskih občinah okrog 5 odst., v Kopru 7,5 odst. Najmanj otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah ima občina Šmarje (0,3 odst.L Ob primerjavi števila zaposlenih žensk pa se pokaže za Bežigrad še bolj ugodna številka. Za Bežigradom je zaposlenih 32,7 odst. žensk (v Centru 50,6 odst.), v drugih občinah, ki imajo manj otrok v otroško-varstvenih ustanovah, pa je delež zaposlenih žensk višji. Pretnja vodovodu na Črnučah ZAVOZLANE KOMUNALNE NAPRAVE Pet metrov pod tovamo »ELMA« teče talna voda, ki ima neposredno zvezo s črpališčem novega črnuškega vodovoda. Črnuški vodovod oziroma gradnja črpališča z osnovnim vodom je veljala 120 milijonov starih din, tojia kakor vse kaže, ni bila še dovolj proučena. Samo en liter odpadnega olja, ki bi se zlil v talno vodo pod tovarno Elma, za deset let lahko uniči pitno vodo iz črpališča!!! Medtem ko en liter bencina uniči milijon litrov vode, kakor trdijo strokovnjaki. Zaščitni ukrepi so torej več Kot nujni, če nočemo, da nas preseneti masovna okužba, epidemija ali kaj podobnega. Veselje ob tako težko priborjenem vodovodu na Črnučah je bilo kaj kratkotrajno. Posebej aktualno postaja to vprašanje zdaj, ko je na dnevnem redu gradnja kanalizacije na Črnučah, ki bo nujno morala imeti dvojni sistem: za fekalne in meteorne vode. Razen tega bo treba zgraditi tudi čistilne naprave za odpadne vode. Ce vemo, da je žila talne vode samo pet metrov globoko pod zemljo in da so jo pri kopanju gramoza že skoraj načeli, potem smo zares lahko v strahu, kaj se bo zgodi- Nadalj. na 2. strani VOTITVE POSLANCA Volivci, ki prebivajo na področjih krajevnih skupnosti »Boris Kidrič, Savsko naselje, Tomačevo, Šentjakob-Podgorica, Beričevo in Dol ter v naseljih Nadgorica, Ježa in Dobrava, bodo v nedeljo, 26. junija volili poslanca v republiški zbor Skupščine SRS. Občinska skupščina je na seji 17. junija izvolila za poslanko NADO PUPPIS, inž. agronomije v Kmetijskem inštitutu. Poslanca dokončno izvolijo volivci na neposrednih volitvah, ki bodo v nedeljo, 26. junija. Več o volitvah berite na 9. strani da bo 5(!E$TN| komite ,K ^VOLJEN bKaJ .JU*)Uani so ustanoviH »tov. '1. komite Zveze komuni-»o . taUJajo ga člani, ki leji .. "Volili občinski komi-čio. banskih mestnih ob- voIje«r /Je^igrada so bili iz-Tone .-Jant7 Železnik, in iwastn;lk Slavko “"ica Jurkovič. inž. Umek Vai komite lio ohravna-v«o ki zadevajo Miniral a",0- hkrati pa k0’ •nitp J"1 delo občinskih ko **° sev« !nestnili občin, ki bo-eda delali Se vnaprej 3.170 garaž za 3.590 avtomobilov Kakor sporočajo z uprave za notranje zadeve Ljubljana, je bilo za Bežigradom lani registrira, nih 3.590 osebnih avtomobilov. Čeprav nihče ne vodi natančne evidence, koliko garaž imamo za vse te avtomobile, pa se vendarle ve, koliko garaž je zgrajenih oziroma za koliko je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Garaže, ki so bile ali bodo vsak čas dograjene po krajevnih skupnostih: »Bežigrad« 500, Savsko naselje 200, »Boris Kidrič« 550, »Stadion« 750, »Posavje« (brez Ježice) 720, »Ježica« 100, »Črnuče« 200, in v drugih krajih naše občine 150. Po tej približni oceni za več kot 400 avtomobilov ni garaž. Prijeten kotiček v Stožicah Črne gradnje Od stadiona pa vse do Ruskega carja ni ob Titovi cesti nobenega gostišča z vrtom. »To je bil vzrok«, pravi Janez Dremelj, odbornik iz Sto&ic, »da smo se odločili za poletni vrt ob samopostrežni trgovini »Prehrane« v Stožicah. V začetku smo bili skeptični. Vedeli smo, da bo-do gostje prišli: prijetno je na vrtu popiti čašo vina ali piva, toda takšnega obiska, kot je sedaj ob sobotah, resnično nismo pričakovali. Sam sem se zanimal in drezal toliko časa, da smo uredili vrt. . .« Janeza Dremlja seveda ni treba več predstavljati. Večkrat smo že pisali o njem, za Stožice je veliko naredil. Tudi tokrat, pri gostinskem vrtu, ima nedvomno levji delež. V največjem blatu, ko so buldožerji s težavo rili po blatu, je iz blata sam vlekel cestne robnike, da jih valjar ne bi zdrobil. Nalagal jih je v samokolnico in vozil na varno, za trgovino. Letošnjo pomlad pa so jih lepo vgradili na vrtu. O vrtu, ki ga prav radi obiskujejo upokojenci s kartami v rokah, možaki s kroglami za balinanje mladeniči in mla lenke z nabrušenimi petami je Janez takole pripovedoval: »Vrt še ni dokončan. Pred dnevi smo jx>sadili grmičevje, ki smo ga šli iskat v Kamnik. Vse se ni prijelo, zato bomo sadili še jeseni. Takrat bomo posadili tudi živo mejo, ki bo z leti prerasla sedanjo žično ograjo. Leto bomo potlej odstranili. Radi bi, da bi živa meja čim prej obrasla naš vrt, da bi bil lepo zaključena celota. Zaenkrat pa smo morali vse obdati z ograjo zato, da nam ne bi pomendrali vse trave. Zadovoljen sem, da se nismo strinjali z ■ načrti inženirjev, ki so predlagali, da bi morali ves prostor od samopostrežne trgovine pa do ceste, zavarovati. Mi smo ga uredili po svoje in je sedaj mnogo bolj prijetno; dve stopnički ali pa ena sama, pa, tudi ni nobena težava. Pametno je bilo tudi to, da smo pustili del prejšnje betonske plošče, saj sedaj odlično služi za polkrožno plesišče « Da stegenski vrt ni od muh ali som sebi namen, kažejo številke o prometu ob •obotah. Prvo soboto so Stoženčani pa tudi ljudje od drugod zaupali natakarici le 96.000 din. 2e naslednjo soboto je promet porasel na 150.000 din, tretjo soboto pa so gostje pojedli in popili že kar za 251.000 din. K številnemu obisku pa seveda ne prispevajo le čevapčiči, marveč tudi »Dobri znanci«, ki tu vlečejo domače viže vsako soboto od sedme zvečer pa do pol polnoči, ko je na vrtu ples. Vrt pa ni zaseden le popoldne in ob večerih, marveč tudi dopoldne, ko pridejo na malico delavci iz bližnjih podjetij in gradbišč. »Prehrana« je vrt opremila, postavila je mize in stole, ostalo pa so naredili Stoženčani sami. Kot vse kaže, pa je vrt že sedaj premajhen. Zato že razmišljajo, kako bi ga povečali, zadaj za samopostrežno trgovino. 67 miz, kolikor jih imajo sedaj, je ob sobotah že zdavnaj premalo. Pa čeprav so vrt komaj odprli. Milijon za dom na Mali planini Svet za družbeni plan in finance naše občinske skupščine je na predlog skupščine odobril milijon starih dinarjev za dograditev planinskega doma na Mali planini. Plašča za novi dom je zabetonirana, pa tudi zemeljski električni kabel, dolg okrog 300 metrov, je že položen. Izredno aktivni črnuški planinci delajo vse proštov 61 j no in so si pravkar omislili za gradnjo svojega doma na planini vibrator, poseben stroj za izdelovanje betonskih zidakov, kar bo pocenilo gradnjo skoraj za polovico. Prevoz vsega materiala po žičnici je namreč zelo drag — 30 din za kilogram tovora! Vse zidake si bodo tako naredili sami na gradbišču. Razen vibratorja so si omislili tudi drobi-| lec kamenja. Šolski otroci bodo skupaj znosili | kamenje, potem ga bodo zdrobili in material i za zidake in betoniranje bo pripravljen. Črnuško planinsko društvo je izredno de-. lavno in lahko vsem drugim organizacijam 3 služi za zgled. Z malo denarja, toda pridnimi | rokami bodo zgradili svoj dom na Mali planini. Zdaj računajo, če ne pride nič nepredvi-* denega vmes, da bo dom pod streho do jeseni. ižžmmmmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmmimmmmmmm ob Savi Pretnja vodovodu Nadalj. S 1. Strani nisti’ so razpravljali o siste-' mu kanalizacije na Črnučah lo, če ne bomo nevestne*™ ob aP^tevanju nujnih ukre- stopili na prste. Kaj se bo zgodilo, če bo na Črnučah zaradi nezdrave vode izbruhnila epidemija? Pitno vodo bodo morali voziti na Črnuče s tovornjaki iz Ljubljane ali pa od kod drugod! Vsa nadaljnja gradnja stanovanj in drugih objektov na Črnučah je zdaj odvisna predvsem od dokončne ureditve vodovoda in kanalizacije. Torej, če bomo na Črnučah sploh še hoteli graditi, potem bomo morali najprej zagotoviti vire financiranja za temeljito in trajno ureditev izvirov zdrave pitne vode in ureditev kanalizacije, da ne bo ta skrb kot Damoklejev meč neprestano visela nad črnuškimi občani. Na posebnem sestanku v zvezi z gradnjo kanalizac je na Črnučah, ki so se ga udeležili strokovnjaki z republiškega sekretariata za urbanizem, zavoda za zdravstveno varstvo SRS, za kanalizacijo, Mestnega vodovoda in urba- pov za zaščito pitne vode, o Krajevne skupnosti prispevale za počitniško bazo Koordinacijski odbor bežigrajskih krajevnih skupnosti je podaril počitniški bazi v Umagu televizor in radio aparat. Posamezne krajevne skupnosti pa so dale še 27 odej in 45 rjuh (Krajevna skupnost »Boris Kidrič« 10 odej in 20 rjuh, Stožice 5 odej. Stadion 5 odej in 20 rjuh, Črnuče 5 odej in 5 rjuh ter Dol dve odeji). Komisija za počitniška letovanja mladine je krajevnim skupnostim zelo hvaležna za to darilo, saj so zbrali blago kar na lastno pobudo. DOPISUJTE! možnostih za zaščito črpališča in stanovanjske gradnje v Podborštu. Na sestanku so med drugim menili, da v kratkem nikakor ne moremo računati ha povezavo črnuškega vodovoda z mestnim, ker so črpališča v Klečah že zdaj preobremenjena. Vodo za Črnuče bo pač potrebno zajemati tam, kjer je zdaj črpališče, ali pa poiskati novo črpališče vzhodno od obstoječega. Gradnja kanalizacije v južnem predelu Črnuč bo rešila vprašanje odpadnih voda in s tem vsaj deloma vprašanje zaščite obstoječega črpališča. Nadaljnje izkoriščanje gramoznice v neposredni bližini črpališča pa bo lahko nevarno za izvir pitne vode, zakaj gramoz tu kopljejo že v prvi plasti blizu talne vode. Za zaščito pitne vode iz črpališča je potrebno, da industrija v bikini še posebno skrbi za zmanjšanje nevarnost] okužbe talne vode (čistilne naprave, lovilci maščob ipd.) Posebno nevarna so razna olja in nafta. Potrebno bo določiti zaščitni pas okrog črpališča in ga uzakoniti. Že pred drugo svetovno vojno so se za Savo v spodnjih Stožicah in v Tomačevem pojavile prve barake z naseljenci, ki niso imeli sredstev, da bi si v pošteno grajenih hi-šah plačevali stanovanja. Med vojno so Italijani iz varnostnih razlogov te barakarje pregnali, takoj prva povojna leta pa so se barake zopet pojavile. Petnajst let že stanujejo nekateri samotarji pa tudi nekaj' družin je med njimi, v zemljankah in barakah iz pločevine, strešne lepenke in lesa. Teh barak pa je vsako leto več. Medtem ko jih je bilo lansko pomlad še 17, jih je letos že več kot 30. Postopek pred graditvijo je zelo enostaven: posekajo bližnje grmovje, zravnajo zemljišče in iz starega lesa, brun, ope. ke in pločevine, to je materiala, ki ga dobe na opuščenih gradbiščih, zlasti pa v zanemarjenem filmskem mestu pri Zalah, postavijo barako. Naselje, ki je razmetano po vsej dolžini tako imenovane, ga Mačevskega boršta in ob Savi, nima ne urejene pitne vode, ne elektrike, celotno naselje ima eno samo hišno številko — vsa pošta za naseljen, ce se zbira v gostilni sredi Tomačevega. Od vseh družin in samcev so samo štirje taki primeri, kjer bi lahko upoštevali črno in divjo gradnjo. Vsem ostalim so podjetja, kjer so zajMsleni, že večkrat ponujala stanovanja, pa jih iz tega ali onega razloga niso sprejeli. Seveda je nelcaj primerov tudi ko stanovanj ne morejo vzeti, saj niso nikjer zaposleni, ker raje žive iz rok v jista, nabirajo odpadni material, ga prodajajo, hranijo pa se po gostilnah. Seveda so ti prebivalci občani kot smo občani vsi. Z žalostjo gledamo občani na njihovo življenje, toda pomagati se kaj več ne da. Podjetja gradijo stanovanja za svoje uslužbence in delavce. Podjetja tudi dajejo kredite za gradnjo stanovanj. Ce bi med prebivalci tomačevskega naselja izsledili primer, da družina čaka na ugodno rešeno vlogo več ko 5 let, bi tq primer objavili in poklicali za odgovor podjetje, ki ni upoštevalo kritičnega stanovanjskega primera svojega delavca in njegove družine. Občina pa nima sredstev, da bi gradila stanovanja, zlasti »Letošnja matura je malo bolj zasoljena kot je bila prejšnja leta« nam je povedala direktorica I. gimnazije za Bežigradom Štefka Sever. -— »Na naši gimnaziji dela letos maturo 131 četrtošolcev. Vsi delajo pismeno nalogo iz slovenskega jezika in še iz tujih jezikov, to so: angleščina, francoščina in ruščina ali matematike. Izbira druge pismene naloge je odvisna od prostega tretjega predmeta,« .je še dodala direktorica »če dijak ustno odgovarja iz predmeta naravoslovno — 1 matematične skupine, pi. še nalogo iz tujega jezi. ka in seveda obratno: če je njegov prosti predmet iz humanistične grupe, pa mora vzeti matematiko.« Povprašali smo še koliko četrtošolcev je odličnih. — »Le devet,« nam je povedala Severjeva, »toda ti so laliko oproščeni ustnega dela mature, če obe nalogi pišejo za odlično oceno«. NA SLIKI: V fizikalni predavalnici med nalogo iz matematike. Foto: K. Dolenc Letos 131 maturantov na bežigrajski gimnaziji nima sredstev za tiste, ki-še včeraj niso bili njihovi občani, danes pa so prišli od nekod in si na področju občine postavili barako. Ob neki drugi priliki spio že lani napisali, da je bara-karstvo zlasti razširjeno v bežigrajski, meščanski in v viški občini, da je samo na področju krajevne skupnosti Boris Kidrič nad 750 družin, ki žive v neprimernih in pretesnih stanovanjih, hkrati po smo napisali, da podjetja, občina in organi z nezmanjšanim tempom rešujejo posamezne probleme, toda da se še z večjim tempom kopičijo novi. Komaj iz ene barake preselijo družino v novo stanovanje, je v isti baraki že več družin. Občina je skoraj brez moči in tudi o teh črnih in divjih gradnjah bo treba sprejeti dokončen sklep. Gre za sledeče vprašanje: ne moremo dopustiti, da bi občani živeli v takšnih stanovanjskih in življenskih prilikah, ne moremo pa tudi dopustiti samovoljnih črnih in divjih gradenj. jaK SKUPŠČINA O URBANIZMU Odborniki bežigrajske občinske skupščine so na zadnji seji več kot štiri ure razpravljali o urbanizmu. Med najpomembnejše odločitve sodi vsekakor sklep, da bodo nadaljevali stanovanjsko gradnjo na Črnučah, čeprav še ni zgrajena kanalizacija in je zaradi tega v nevarnosti zajetje črnuškega vodovoda. Skupščina se je s tem zavezala, da bo v prihodnje gradnja kanalizacije na Črnučah poglavitna naloga pri urejanju komunalnih naprav za Bežigradom Projektivni atelje bo *» področje Črnuč čimliitreje izdelal potrebno dokumentacijo, Stanovanjsko podjetje pa bo potlej razpisalo licitacijo za 80 parcel, namenjenih za gradnjo individualnih hiš, predvsem članov Zveze borcev. Vseh parcel na Črnučah bo 200. Znižali botlo tudi komunalni prispevek, seveda pa bodo z denarjem, ki se bo nabral iz tega vira. zgradili le najbolj potrebne komunalne napravc- Crnc gradnje — na Črnučah in za Bežigradom .jih j® precej — bodo tam, kjer j« mogoče, uskladili z urbanističnimi načrti, vse druge P® proglasili za provizorije, kar pomeni, da bi jih ob potrebi porušili. To velja tudi za nove črne gradnje- Skupščina je opozorila 1“' di na pomanjkljivo zakonodajo in počasno sprejemanje predpisov s področja urbanizma v republiških organih. ZBOR OBČANOV glasilo občinskega od-= bora SZDL Ljubljana j Bežigrad. Izhaja vsaK | mesec. Ureja uredniški i odbor: Miran Blaha 1 (predsednik), Janez f Vinklor, Lojze Jakopič, | Ančka Čerin, Jože Cr-| hugelj, Niko Lapajne 1 in Jože Vetrovec. Od-| govorni urednik: Janez g' Snoj — Cona izvodu i 40 starih dinarjev, ief | na naročnina 300 starih j dinarjev, za delovne U organizacije 1.000 sta i rib d'narjcv. — Teko 1 či račun pri NB 504 | f’70-34 — Rokopise Ih g slike pošiljajte' na na % slov: »Zbor občanov« Ljubi |nna. Parmova **• ? ji — Tiskarna CP DEL^ f ,4 ki OBČINSKA SKUPŠČINA JE RAZPRAVLJALA O KMETIJSTVU ARONDACIJA IN GOZDOVI Kot je znano, je bilo v korist »Agrokombinata-Emone« ba desni strani Save arondi-ranih nad 600 ha zemlijšč. Ta zemljišča so bila last 850 privatnih lastnikov, zemlja pa Je bila deloma obdelovalna, deloma so bili travniki, slabši Pašniki, slab nižinski gozd in goličava. Vse je bilo videti, da je arondacija že končana, toda tako nekateri forumi kot nekateri lastniki z arondacijo niso bili povsem zadovoljni, zato se je razprava med ob-pani o arondaciji na desnem bregu Save v korist »Agro-kombinata-Emone« ponovno razplamtela. Ne gre pri novi razpravi za lastništvo, temveč za uporabo omenjenega kompleksa. »Agrokombinat-Emo-na« je imel namreč namen na arondiranih povšinah urediti Pešnike za živinorejski obrat, ajer bi redili živino za pitanje. Ce bi hoteli torej na teh po- vršinah urediti pašnike, bi morali posekati nižinske gozdove. Mnogi so bili mnenja, da je zemlja tod peščena in da gozdovi, pa čeprav slabi, varujejo zemljo v poplavnih letih pred upostošenjem. Strokovnjaki Agrokombinata so zatrjevali nasprotno in razprava, kdo ima prav, še ni zaključena. Za bralce bo vsekakor zanimivo, kako je s pritožbami arondirancev. S področja Sto. žic je bilo namreč 116 odločb o pripojitvi zemljišč družbenemu kmetijskemu sektorju. Od teh odločb je 36 pritožb v postopku, 19 primerov se nanaša na ugovor glede katastrske kulture v naravi, češ, da je katastrska kultura dejansko gozd, ki pa ni predmet arondacije. Ostali primeri so taki, da prizadeti sploh ne pristanejo na arondacijo, ker hočejo obdržati isto zem- ljišče za kmetijsko proizvodnjo in odklanjajo vsak sporazum, zamenjavo in drugo ustrezno zemljišče. Odklanjajo tudi kakršnokoli drugo odškodnino. V primerih, ko je sporna točka v pritožbi sklicevanje pritožnika na kulturo (gozd), so ugotavljali v vsakem posameznem primeru dejansko stanje kulture v naravi. Izkazalo se je v večini primerov, da gre pretežno za kmetijska zemljišča z zelo redko zarastjo z grmovjem in gozdnim drevjem. Pri številnih lastnikih zemljišč je zemlja opu-stošena zaradi izkopavanja peska, mivke in gramoza. V teh primerih bi morali lastniki upoštevano zemljišče spraviti v prejšnje stanje v smislu veljavnih predpisov. Glede na to, da je dal Agrokombinat Emona uradno obljubo. Težave zaradi dolgov Iz razgovora z novim podpredsednikom občinske skupščine Ivom Lukežičem 'n predsednikom sveta za gradbene in komunalne zadeve Ivom Rožnikom, 0 asfaltiranju cest, gradnji kanalizacije, javni razsvetljavi in vodovodu, na l^atko povzemamo naslednje: Vsa komunalna dejavnost v občini se zaenkrat odvija Po naprej zastavljenem Planu, in sicer dokaj ugodno. Asfaltiranje in ureditev Beograjske ceste lepo napredu J®, čeprav je bilo tu precej1 uela: rušenje stare stavbe “Astra«, nadomestna stanova-rr urec^tev kanalizacije, itd. Dimičeva ulica in Posavske s® ulica bosta vsak čas dokončno urejeni, medtem ko je -olgerjeva že dokončana. Vo-ovodno cesto bodo podaljša-*l do križišča s Triglavsko bco (kanalizacija), v asfalt-' “Plašč« pa jo bodo pre-oc,!ekli prihodnje leto. Zbirni kanal Al bo vsak čas ončan, s čimer bomo spra-11 »pod streho« dolgoleten vria em gradnje osnovnega sit Za ureditev kanalizacij-n ega omrežja v severnem bei lu naSe občine, še pose-zaradi številnih novih sradenj na tem koncu. okV' ^odnjem delu Črnuč.— Elme — bomo začeli kdd) kanalizacijo. V ta na- men je predvidenih 125 milijonov starih dinarjev, ki jih bodo prispevali: Elma, Ener-goinvest, podjetje Kanalizacija in Stanovanjsko podjetje Bežigrad. Sem seveda sodijo še redna komunalna sredstva. ■ Vodovod v Šentjakobu Letos bomo nadaljevali tudi gradnjo vodovoda proti Šentjakobu. Ta gradnja je v veliki meri odvisna od rednega dotoka denarja — 15 milijonov din je zagotovljenih — iz komunalnega prispevka občanov, kar obvezuje potem tudi Stanovanjsko podjetje Bežigrad. Gre za gradnjo glavnega voda, medtem ko je detajlna mreža stvar posameznikov oziroma konzorcija koristnikov, ki naj bi prispevali vsak svoj delež. Za letos je v programu še ureditev Staničeve ulice, vse ostalo pa je bolj ali manj odvisno od rednega doteka- Ugodna realizacija proračunskih dohodkov Kakor nam je zagotovila IVICA VELIKO-načelnik oddelka za plan in finance, pri-l<“ka letos denar v sklade natanko po začrta »‘•■n planu. V prvem četrtletju smo zato za-beležiu 100 odstotno realizacijo. Pri nespremenjenih pogojih v gospodarstvu nam je raču-I Ati, da bodo proračunska sredstva do konca ela v celoti zagotovljena. |‘roračunski dohodki so bili do 30. aprila realizirani 34 odstotno (s presežkom — prenos eedstev iz leta 1065.), če pa upoštevamo samo ekoči priliv, pa 31 odstotno, kar je prav tako Povsem ugodno za prvo četrtletje. . “Proračunsko planiranje v naši občini je bi-*etos zelo realno, zato realizacija poteka ne-oteno, v okviru predvidevanj, ki niso bila na li,reve8 optimistična, ne preveč pesimistič čui b-* R°meni, da realizacija letošnjih prora-ji * sredstev ni ogrožena, kar se na primer Vj^/|a v marsikateri drugi občini, pa tudi £ljje- Ne čutimo prav nobene potrebe, da bi jji v rebalans proračuna. Normalno in zadovo-odi'0 Otekanje sredstev v proračun je samo stv(az realnega planiranja, ki nam daje jam -i komo zastavljene obveznosti v pred-lire i °kviriii lahko tudi izpolnili,« meni Kl-Klt i‘k občinske skupščine JANEZ VIN- nja denarja oziroma izpolnjevanja obveznosti nekaterih podjetij, ki še niso plačala komunalnega prispevka za že začete gradnje iz prejšnjih let. ■ Gradbeno podjetje Grosuplje dolguje 200 milijonov Med ta podjetja v prvi vrsti spada GP .GROSUPLJE«, ki je že dve leti dolžno nad 200 milijonov din, s čimer močno zavira planirani obseg komunalnih del za letos. Ob kolikor toliko normalnem dotekanju denarja za komunalo, bodo letos okrepili tudi javno razsvetljavo na Titovi cesti do gostilne Ruski car na Ježici. Kar zadeva Titovo cesto, ki je iz dneva v dan bolj obremenjena, bodo morali asfaltirati tudi pločnike bi urediti trolejbusne postaje zunaj vozišča podobno kot na obračališčih, To je nujna zahteva prometne varnosti. Pred kratkim so asfaltirali cesto v kamping na Ježici. Ta gradnja je veljala 10 milijonov dinarjev, in sicer je komunala prispevala 4 milijone, 6 milijonov din pa je gostinsko podjetje »Bežigrad« najelo kot kredit iz istega vira, z obvezo, da bo denar vračalo po 1,5 milijona din na leto. ■ Milijarda za komunalo Težave, ki nastopajo pri Izpolnjevanju zastavljenega plana komunalnih del v glavnem i&urajo iz neporavnanih obveznosti podjetij iz prejšnjih let. Kljub temu pa lahko računamo, da bo ob normalnem dotoku sredstev za komunalne namene letošnji plan asfaltiranja, kanalizacije, razsvetljave in vodovoda v celoti realiziran. Vrednost vseh letošnjih komunalnih del znaša namreč milijardo starih dinarjev. Ce bo GIPOSS pravočasno plačal svoj komunalni prispevek za gradnjo »Savskega naselja II«, potem bodo imele komunalne organizacije za letos še dovolj dela, morda še več kot smo ga začrtali v planu. N. L. da bo arondirana zemljišča izkoriščal tako, da bo zemlja dajala več kot je doslej, je svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski skupščini, skupaj s strokovnjaki Agrokombinata, pregledal gospodarski načrt glede smotrnosti izkoriščanja tega zemljišča v kmetijske namene. Občani so dolžni zvedeti tudi, da je občina pripravljala — Še pred začetkom arondacije — osnutek odloka o preživninskem varstvu kmetov za vse tiste primere, ko bi bili arondiranci toliko prizadeti, da bi jim bil ogrožen obstoj, če so stari ali onemogli. Tudi arondacijska komisija je dobila naročilo, da te primere upošteva. No, arondacijska komisija je res že v nekaj primerih dala predloge pristojnim občinskim forumom (Zvezi borcev, Zavodu za socialno delo itd.), čeprav s samo arondacijo predlagani še ne bi bili upravičeni do družbene pomoči, kajti zemljo še nadalje uživajo. Socialni problemi v zvezi z izvedbo arondacije so v večini primerov takšni, da gre za stare, onemogle ali bolne ljudi, ki tudi brez arondacije predstavljajo težje socialne primere. Le-te sedaj proučuje socialna služba, da bi rešila njihove probleme. Arondacija torej nikogar ni materialno prizadela. Res pa se je postopek arondacije nekoliko za- vlekel. Bilo je namreč treba obravnavati posamezno okrog 850 lastnike«, poleg tega pa še številne solastnike z znanimi in neznanimi naslovi. Komisija je obravnavala preko 2000 parcel, kar je ogromno tehnično delo. Občinska skupščina je spre-la sklep, da je arondacija glede lastništva zaključena, da pa se morajo izvršiti spremembe glede na namembnost površine. Kjer so namreč v katastru zabeleženi gozdovi, morajo gozdovi tudi ostati vnaprej. Te gozdove prevzame v oskrbo zavod zeleni pas. Samo na površinah, ki so izrazito kmetijske, lahko Agrokombinat Emona za svoj živinorejski obrat uredi čredin-ske pašnike. JAK Mladinska brigada v Zagrebu Tudi letos j« odšla v Zagreb mladinska delovna brigada iz Ljubljane, ki bo gradila nasipe ob Savi. Med 83 brigadirji je 23 Bežigrajčanov, največ s ptt šole, gimnazije in centra strokovnih šol ter nekaterih podjetij. Tudi komandant Janko Plevnik je iz Bežigrada. Brigada je odšla 12. junija, vrnila pa se bo 10. julija. ODBORNIKI SO ODŠLI Mar bo v prihodnje eden izmed pogojev, da nekdo lahko postane odbornik, tudi: doma mora imeti telefon? Na zadnji seji občinske skupščine je namreč po prvi točki dnevnega reda, razpravi o urbanizmu, odšlo domov toliko odbornikov, da zbor delovnih skupnosti ni bil več sklepčen. Za potrebno večino je bil en odbornik premalo. Sejo so prekinili in poklicali tistega, ki je imel doma telefon. Prišel je na sejo in skupščina je nadaljevala z delom. Zgodilo se je prvikrat, da bežigrajska občinska skupščina ni bila sklepčna. Seja je zares utrudljiva, gradiva toliko, da je bilo težko vsega pregledati. Samo razprava o urbanizmu je trajala štiri ure, potlej pa je bilo na dnevnem redu še nekaj stvari, o katerih je morala skupščina reči six>jo besedo še pred počitnicami. Odborniki seveda nimajo časa na pretek. AU tistim, ki so odšli s seje, lahko zamerimo, da so bi. li nedisciplinirani? Bežigrajska skupščina je doslej veljala za disciplinirano, odborniki so e vso odgovornostjo opravljali nelahko delo. Zadnjikrat se nekaterim ni dalo ostati še poi ure, potem ko so prebili tam že štiri ure. Vseeno pa junijsko vročino ne bi kazalo zamenjati z odgovornostjo odbornika. DOM V UMAGU — Poslopje je novo, okrog je park in gozdiček. Foto: J. 1’. Naposled dom v Umagu Občinska skupščina je v Umagu kupila počitniški dom za letovanja otrok. Dom je bil doslej last gradbenega podjetja Bežigrad, veljal pa je 51,200.000 starih dinarjev. Naša občina je bila doslej edina ljubljanska mestna občina, ki ni imela svojega doma za letovanje otrok. Zemljišče okrog doma obsega 3.000 kv. metrov in je zelo primerno za razvedrilo in igro ob morju. Tudi plaža je izredno lepa, voda pa nizka in le počasi dosega večjo globino. Ob severnem delu stavbe je mogoče postaviti tudi nekaj šotorov, ki bi skupaj z ležišči v stavbi dala prav toliko prostora kot dom v Preman-turi. V stavbi je 60 ležišč. Pomožni prostori za osebje pa so še posebej. Tudi oddaljenost od Ljubljane (do Umaga) se je v primerjavi s Premanturo zmanjšala za polnih 90 kilometrov, kar je v današnji situacija, še posebej ugodno. V več izmenah bodo odslej naši otroci letovali ob morju v svojem domu. Namenjen je predvsem za zdravstveno rekreacijo šolske mladine. V nedeljo 12. junija so si odborniki občinske skupščine ogledali nov počitniški dom. Hkrati je bila otvoritev letošnje sezone, kajti že dva dni kasneje je prispela tja prva izmena predšolskih otrok. Po krajšem nagovoru predsednice Sveta za socialno varstvo in varstvo družine Ančke Čerinove, so si odborniki na čelu s predsednikom občinske skupščine Ivanom Vinklerjem ogledali prostore doma. Vsi so bili soglasni, da je dom sodoben in primeren, okolica prijetna, obala prav tako, posebno ugodno za otroke pa je tudi toplo in razmeroma plitvo morje z mivkastim dnom. Ker je bil dom zgrajen šele lani okolica še ni povsem urejena, vendar je že sedaj pred domom lepo urejeno otroško igrišče z gugalnicami, zvirali in toboganom. Sredi igrišča je vodomet in tuš. Na drugi strani je večja ravnica, na kateri bodo postavili igrišča za badminton, odbojko in mali nogomet. V juniju in juliju se bodo zvrstile v domu tri izmene, v vsaki bo 66 predšolskih in šolskih otrok, medtem ko bo v avgustu dom namenjen trem izmenam srednješolske in vajeniške mladine ter članom športnih organizacij Bežigrada. V septembru bo spet izmena predšolskih otrok, ko bo mimo glavna sezona pa bo dom odprt tudi za upokojence. Cena celodnevnega penziona bo letos okoli 1.600 S din, kar je vsekakor zelo ugodno. Tudi stroški prevoza z avtobusom so majhni, saj bodo znašali v obe smeri nekaj več kot 800 S din. J. P. Boj posameznika proti službam Zakaj je čedalje več sporov iz delovnih razmerij? — Na bežigrajskem sindikalnem svetu tri pritožbe na dan — Ni orožja proti »šikaniranju«? Povprečno se vsak dan na občinskem sindikalnem svetu za Bežigradom oglasijo trije zaposleni, ki se pritožujejo zaradi odpovedi delovnih razmerij, slabih medsebojnih odnosov, kršenja samoupravnih pravic in »šikaniranja«! Pri medobčinski službi pravne pomoči je iz bežigrajske občine iskalo nasvete in pomoč 78 zaposlenih. In to samo v prvih treh letošnjih mesecih! (Podatkov za april in maj še nimamo). Ljudje hodijo po nasvete in se pritožujejo tudi pri inšpekciji za delo. Pomoč iščejo tudi pri republiških organih. Težko bi ugotovili, koliko ljudi pri raznih organih išče pomoč. Naposled številka ni niti tako pomembna. Mnogo bolj pomembno je dejstvo, da je pritožb čedalje več in da sodišča v večini primerov razsodijo v korist delavcev, ki so tožili gospodarsko organizacijo. Podobne ugotovitve veljajo tudi za druge ljubljanske občine. In če analiziramo obsežno gradivo, potem lahko kmalu ugotovimo glavne vzroke, ki napotijo delavce, da Kdo je lani zaslužil največ? Iz statističnih podatkov o osebnih dohodkih lani je razvidno, da je prišlo v projektivnem biroju \7.\ lani na enega zaposlenega 2,94 milijona starih din, v Konstrukti 2,035 milijona st. din, v Projektu za nizke gradnje 2.0 milijona st. din. v Tamarju 1,96 milijona st. din, v Industrijskem biroju 1,37 milijona st. din, v projektivnem biroju ing. Blagajne 940.000 st. din, v Instalaciji 930.000 st. din, v IMP 935.000 st. din, v Termiki 740.000 st. din, v gradbenem podjetju Bežigrad 643.000 st. din, v Ag-roobnovi 610.000 st. din, v SGP Obnovi 525.000 starih din in v gradbenem podjetju Črnuče le 460.000 st. din. V tej skupini so zajeta gradbena podjetja oziroma biroji, v industrijski skupini pa je na prvem mestu Belinka z 955.000 st. din letno na zaposlenega. Sledijo ji JUB z 890.000 st. din, Tonosa prav tako z 890.000 st. din, Kuverta z 850.000 st. din itd. Na zadnjem mestu v tej skupini se je znašla Elma. Tu pa je treba omeniti, da je Elma med podjetji, ki so ustvarila največ skladov. iščejo zaščito svojih pravic. Naj jih naštejemo! Vodilni uslužbenci in celo samoupravni organi (pod vplivom vodilnih uslužbencev!) kršijo pravice, ki jih daje delavcu zakon. Dalje — nepoznavanje temeljnega zakona o delovnih razmerjih in zato nezakonito odločanje o pravicah delavcev, neskladnost posameznih določil delovnega prava s splošnimi akti delovne organizacije ter samo informiranje o pravicah iz dela zaradi nadaljnjega postopanja v delovni organizacija. • Ne poznajo dovolj zakona * Temeljni zakon o delovnih razmerjih je prinesel kvalitativne razlike v pojmovanju delovnega razmerja in v nekaterih svojih določilih delavcem zagotovil precej večjo zaščito njihovih pravic iz dela, nekatera določila pa je prepustil povsem ali pa delno delovnim organizacijam, da jih uredi s svojimi splošnim] akti. Zakon pa je tudi omejil nekatere pravice delavcem, ki so jih imeli po prejšnjem zakonu o delovnih razmerjih. Spremembe, ki jih je prinesel temeljni zakon o delovnih razmerjih, doslej niso bistveno vplivale na vzroke, zaradi katerih delavci iščejo pravno pomoč. Toda, od aprila lani (ko je zakon začel veljati) do konca letošnjega aprila je služba pravne pomoči pri sindikatih dala delavcem ljubljanskih delovnih organizacij 1.784 nasvetov, zastopala pa jih je v sporih iz delovnih razmerij — 278! To pa je približno1 enkrat več, kot leta 1964. Glavni razlog — niti delavci niti gospodarske organizacije ne poznajo dovolj zakona. Seveda pa niso odločbe in sklepi delovnih organizacij pomanjkljivi samo zaradi tega, ker strokovne službe nc poznajo dovolj zakona. Pomanjkljive so tudi zato, ker je zakon ponekod nejasen in včasih slabo interpretiran. Na vprašanja, ki nastajajo z uporabo temeljnega zakona, je odgovorila delno že koordinacijska komisija, pa tudi prispevki v strokovnih publikacijah, nekaj vprašanj pa bodo uredili s sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Tako je število primerov zaradi nepravilne uporabe zakona čedalje manjše. • Kako dokazati »šikaniranje« Zato pa je čedalje več delavcev, ki prihajajo po nasvete zaradi »šikaniranja«, maščevanja in nagajanja tistih, ki o njihovih pravicah odločajo. žal so ti delavci najmanj zaščiteni, ker le redkokdaj »šikaniranje« lahko dokazujejo in še težje dokažejo. Večkrat delavci sploh nimajo na voljo dokazov in le sumijo v izigravanje njihovih pravic, ali pa sicer sami in celo drugi vedo o dejanskih razlogih raznih odločitev samoupravnih organov, ki so v odločbah prikrite s službenimi potrebami, ekonomsko smotrnostjo itd. Vendar — tega ne morejo dokazati. Zato ne, ker tisti, ki vedo o »šikaniranju«, nočejo pričati na sodišču. Bojijo se posledic in podobne usode. • Posameznik proti službam Primerjava med številom danih nasvetov v letu dni (1784) in številom prevzetih zadev (278) pokaže veliko nesorazmerje, ki v ostalih pravnih zadevah ni običajno. Razlog za takšno nesorazmerje smo že omenili. Delavec lahko s pričami, ki so zaposlene v istem podjetju, le redkokdaj dokaže nepravilne postopke delovne organizacije. Nima na voljo dovolj dokazov, ne pozna navadno niti splošnih aktov delovne organizacije (marsikdaj jih ne more dobiti, četudi jih zahteva!), za zakulisne razloge, ki pa so največkrat vzrok za odločitev, pa skoraj ne ve. Zato delavec navadno nima dovolj poguma, da bi se podal na sodno pot, ki je povrh vsega še dolga. Skoraj vedno se mora »boriti« sam proti pravni in drugim službam delovne organizacije, ki »argumente« marsikdaj tudi prirejajo svojim ciljem. Tudi tisti, ki se le odločijo za sodno pot in na sodišču uspejo. »Ne joči Peter« pred sodiščem Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani je v gospodarskem sporu »Triglav film« kontra »Viba film« zaradi scenarija »Ne joč] Peter«, po katerem je Viba posnela znani in zelo uspeli celovečerni film, razsodilo, da mora »Viba« plačati »Triglav filmu« 19 milijonov 210 tisoč 380 starih dinarjev, ker je posnela film po scenariju, ki je bil (po pravnomočni odkupni pogodbi) last Triglav filma. Zadeva Triglav film kontra Viba film pa očitno še ni pri kraju, ker je višje gospodarsko sodišče v Ljubljani prisodilo »Triglav filmu« le 19 milijonov din od zahtevanih 32 in pol milijonov. Kakor vse izgleda bo o sporu za odškodninski zahtevek okrog scenarija »Ne joči Peter« dokončno razsodbo moralo izreči Vrhovno gospodarsko sodišče v Beogradu. VAJENCI IMP NA URHU — Več kot 300 vajencev iz Industrijskega montažnega podjetja se je ob dnevu vajencev udeležilo spominskega pohoda čez Golovec na Urha. Pri spomeniku jim je Lado Mazovec, direktor obrata IMP Trata in nekdanji borec NOV v tistih krajih, pripovedoval o dogodkih pred dvajsetimi leti. — Vajence so pozdravili še generalni direktor IMP in direktorji obratov, potlej pa so jim pripravili zakusko. Foto: IVAN SLAVIC navadno potem sami odpovedo, ker vedo, da v podjetju ne bodo mogli več ostati. Kajti, če nekdo išče načdn, kako bo drugemu zagrenil življenje pri delu, ga bo tudi našel. In navadno ga najde. To ljudje vedo. In vendar — pravna služba pri sindikatih je od lanskega novembra do konca letošnjega aprila končala 142 zadev, od tega 126 uspešno (32 primerov že pred vložitvijo tožbe; med uspešno rešene primere šteje tudi poravnave, saj so bile le-te za delavce ugodne). • Ali so samoupravni organi vedno objektivni? Ugotovili smo že večkrat, da se delavci zelo neradi odločijo za sodno pot, pa čeprav so prepričani o krivici. Prav tako smo že večkrat slišali za usodo tistih, ki so aa sodišču uspeli: v podjetju kljub temu niso mogli ostati, če so se hoteli izogniti nadaljnjemu »šikaniranju«. Zato je zelo pomembno vprašanje, kako učinkovito urejati spore iz delovnih razmerij, ki marsikje in marsikdaj spominjajo na začarani krog. Redna, pravna pot je ena izmed možnosti. Toda, to možnost bi prihranili za zadnjo možnost. Družbeno.poli-tične organizacije, zlasti sindikati, se zavzemajo za »preventivo«, če lahko uporabimo ta izraz. Zavzemajo se, da bi spore poizkusili odpraviti po redni in zakoniti poti v okviru samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah. Takšen način urejanja sporov pa zahteva drugačen odnos družbeno-poliličnih organizacij in samoupravnih organov do posameznika, zlasti pa pošteno in objektivno obravnavanje. Prav tega pa pri sporih iz delovnih razmerij vse prevečkrat pogrešamo. V. C. Nizki osebni dohodki Analiza poslovanja gospodarskih organizacij v občini Ljubljana-Bežigrad za preteklo leto kaže, da so bili osebni dohodki zaposlenih delavcev za Bežigradom pod republiškim povprečjem. Žara di majhnega povečanja dohodkov in močnega povečanja življenjskih stroškov Je standard nekaterih močno padel. Podatki za prvo četrtletje kažejo, da ima za Bežigradom naj večji del zaposlenih dohodke, ki se gibljejo med 40 in 50 tisoč starih din. Analiza kaže, da ima med 10.000 ljudmi, kolikor jih je zaposlenih v delovnih organizacijah za Bežigradom, 4,8 odstotka dohodke, ki ne presegajo 30 tisoč starih din. Kot že omenjeno je največ ljudi, ki prejmejo za 208 ur rednega dela med 40 in 50.000 st. din, nekaj manj je tistih, ki prejemajo med 30 in 40.00QN st. din, še manj je ljudi z 'dohodki med 60 in 80.000 st. din. Za njimi so dohodki od 50 do 60 tisoč st. din, nekaj več kot sedem odstotkov je ljudi z dohodki med 80 in 1000 st. din in le G odstotkov zaposlenih prejema večje dohod, ke kot 100.000 starih din za 208 ur rednega dela. Zadnji podatki kažejo, da je še vedno skoraj 000 ljudi, ki prejemajo nižje osebne dohodke kot 40.000 st. din (to naj bi bil nekak življenjski minimum). Opažajo pa tudi, da raste število zaposlenih, ki prejemajo več kot 60.000 st. din na mesec. Torej je najslabše za one, ki imajo komaj toliko, kolikor je ocenjeno za življenjski minimum, saj se število le-teh ne znižuje. Kje si, človek? Na vsakem sestanku v delovnih organizacijah Mi razpravljajo. O cenah, dohodku, novih strojih, novih proizvodih in seveda novih težavah. Odkrito ali prikrito teče bitka za vetje osebne dohodke, za tisočake, za dinarje ... Toda pri vsem vse pogosteje pozabljamo, da stoje za stroji ljudje; ljudje s svojimi čustvi, s svojim lastnim življenjem, * svojimi otroci in svojimi velikimi vrlinami in napakami. Toda o človeku, o tem se ne pogovarjamo več. Včasih smo na plotove in na transparente,s katerimi so bile okrašene konjerenčne dvorane, pisali veliko misel: Človek je naše največje bogastvo. Kaj človek danes ni vet-naše bogastvo? Pahnemo ga sem, pahnemo ga tja-Kadar gre jx>djetju najbolj za nohte, se rešitev odpira kar sama: odpuščanje z dela. Na sodiščih pa se kopičijo akti, v katerih tist' človek,- za katerega sff,° nekdaj dejali, da je naše bogastvo, prosi, da se mu priznajo osnovne človeške pravice, ki smo jih zajam- . čili s celo kopico aktov in parol. Delovnih sporov ni bilo še nikoli tolik0 kot seda). Marsikdaj lju<1' je ne predstavljajo nit drugega kot številko, ki stoji za strojem. Natančno vemo, koliko daje, koliKO lahko od njega zahtevd-mo. Kadar pa ta človek odpre usta, ker ne mote več zdržati z glavo v P6' sku, se mu kaj kmalu n» široko odprejo vrata. Kdove, koliko solz ie preteklo v zadnjih mesecih? Koliko grenkih razočaran] je popisanih 110 tankih listih, ki so spTUv' Ijeni v sodnih mapah. 1° koliko gneva, ki je podučen globoko v srcih tistih’ ki jim drugi dokazuje)0' da je potrebno imeti :a vsakdanji kruh zaPrta usta? Malo denarja za investicije Podatki kažejo, da lahko tos gospodarske organi*#**^ za Bežigradom razpolagaj0^ približno štirimi milijai'111*1 starih din, ki jih lahko »P rabijo za investicije. Ta vilka hi bila še kar ugo".1'' če bi gospodarske orgai" ^ cije združevale sredstva il’. tako pomagale med seboj da podatki kažejo še nekaj, Oti 4 milijard st. din o0.1 de 1,5 milijarde na ainorl' cijo, 2.5 milijarde pa na > siovne sklade. Toda že v ^ vem tromesečju je od j. lijarde amortizacijskih s j štev ostalo le Se nekaj 'V f, kot milijardo, od 2,5 n,1;H0y de st. din poslovnih skl*anj pa .je prav tako ostalo n kot milijardo st. din. i(e, To pa pomeni, da je *>1 nar v prvem tromesečjn . rabljen za plačilo lanskih |e_ gov in ostane za plačilo . ,)g tošnjih investicij le nlilJ v strta. J ODLOČITEV JE BILA NUJNA: Konec anarhije v „Umetnem kamnu Čeprav je »Umetni kamen« podjetje, v katerem ne bi bilo treba, da je prišlo do težav, vsaj v preteklih letih ne, ko je bila zlata doba gradbeništva, so se tod dogajale čudne stvari. Sedaj piha nov veter. Jasno je samo eno: če se novemu direktorju ne bo posrečilo delavcev vzgojiti v delavce, bo podjetje moralo prenehati obstajati. 892.000 st. v SoTnnn*1*0 P0VPrečje je nižje, tehJj? st- toda večji del krneti opremljenosti gre v Ta6uJStvu za Bežigradom na li 40ln,mtavb)- v komuna. V £ St din itd- rnea ^omeznih panogah je Tako precej razlik rnodnJ1^ Primer v industrij tl J0 Vstopa Belinka, v obr M Avtoobnova in IMKO kakor ^totobšimi pa je vse nuce Vrodbeno podjetje Cr zi je ali ne- 11 anali vreri'10 710 belem, da zna-v tern n°st delovnih priprav Posle„„p°dietju na enega za. din. To TWri Podrobnem proučevanju 9 tdi predlogov smo prišli ^ključka, da je najbolj Jtoirno in poceni pobiranje j dn z inkasanti. To do-2uJe med drugim tudi to-' *e računamo, da je na """»Čju Občine 400 hišnih svetov in bi priznali blagajnikom povprečen honorar po 3000 starih din mesečno (dosedanji honorarji blagajnikov so pri večini hišnih svetov znašali od 3000 do 20.000 starih din mesečno, SAJ SO LE REDKI BLAGAJNIKI OPRAVLJALI TO DELO BREZ PLAČNO), bi znašal izdatek za pobiranje stanarin 1,200.000 starih dinarjev mesečno. Cc pa računamo, da bi plačali inkasantom 100 starih din za pobrano stanarino od enega stanovanja in če vemo. UPORABA ANARIN Ločiti je treba investicijsko vzdrževanje od tei Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitev sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje, podrobneje obravnava delitev in uporabo stanarine ter določa, kaj velja za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, kaj sodi med tekoče vzdrževanje ter kako in koga bremene posamezni stroški- Med investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj sodijo delne ali popolne zamenjave elementov, konstrukcij in opreme (srednja in velika popravila) stanovanjskih hiš in stanovanj, zlasti pa: — popravila in zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov, obnova, (zamenjava) strešne kritine, — popravilo in zamenjava strešne konstrukcije, — popravilo in zamenjava vodovodne, električne in plinske instalacije, — popravilo in zamenjava naprav centralne ali etažne kurjave, — popravilo ali zamenjava delov osebnega in tovornega dvigala, stropov, strešne ^nadomesUlo in podov ttCLFI ~o —• v Med stroške mvesti ___ vzdrževanja sodijo tufl tel “«enje vseh mizarskih njave posameznih ^ Vajenih omar, in opreme v stanova« ^Popravila in nadomestila je pretekla njihova 9® j v&vnic ter oliv, doba trajanja^ Stroš^ ^ ^ stanejo zaradi P°5K „ w-mentov in opreme v :if N“ričn’, dH h^. Pomesti tev vseh vrst ;tJ tesnil pni vodovod- lova1* lici »‘v ^ baterijah v kopal-^ kuhinji. nju po krivdi stan1- , strošKi ^ nepravilne 'unorabe namestitev tesnil pri ko- 66 “IHSr^triUhin u^ nih elementov — popravilo in obnova fasade, — popravilo in zamenjava Vsem: stopnišča, — popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, — popravilo in zamenjava niso obračunani v ter na stroške teko^-jj zevanja stanovanj® j skupnih delov in na stroške UP1'11'.-f, bremene sredstva n Stroški tekočega ^ nja stanovanj, „ stanovalec in W n ^ nani v stanarini. ^ega zvonca, umivalnikih, ra plačati stanovalec- L~_ čiščenje straniščnih Ker bodo stroški ^ ^. pomivalnih korit in sticijsko vzdrževanje iv«nih kadi, njave posameznih e ^ Neskanje vgrajenih ele-starl#, »eutov in 9 * — vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin in parkirnih prostorov na dvorišču zgradbe, — manjša popravila v skupnih prostorih (vodovodne cevi in podobno), — manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje, — zamenjava manjših delov strešne kritine, — tekoče vzdrževanje izolacije na strehi, balkonih in terasah, in opreme, in opreme) v ■ z£z.r&£ issjijsaj" s'*ke' ~ok' in na ta način om^ 1 ^ stopno obnavl janj® ^ Prezidava peči, vanjskega fonda. |lhčnPre8led in čiščenje elek-idrževadJ* . 1^ m in plinskih štedilni- vanlskih »ojler]ev, po veljavnem odlok1' wr#unani v • a^° vzdrževanje ali po- v#ftbki - -................. ■M "ih rt.n0Vanjskih hiš in skup We'ov ter naprav, ki bre oj . določen del sredstev ,UIto’samnUri|’ in ki so na voljo ® Vs^mczni hiši, pa so razen ževta-r°škov za tekoče vzdr-Pi-jv skupnih delov in na-sttoj.. 80 omenjeni pod J Dih „7 vzdrževanja posamez-k' tar>ovanj, še stroški za: — beljenje in no vanj. čiščenje U>n6«n štedilnikov, 00^ n! Vrkt ^toanje vseh oken in iU’ »- »knrs-iv, prostorih in Ktol skUPnih "»Vanjih, — čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del, — popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja in plina, — popravila stikov in tesnil pri vodovodnih ceveh in kanalizaciji, — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah, — zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in na kapah dimnikov, — stroški servisov za osebna in tovorna dvigala, — popravila ometa in fasade, — manjša popravila na vratih, oknicah in roletah skupnih prostorov, — manjša popravila (električnih instalacij, podov, pragov in druga) v skupnih prostorih, — vzdrževanje skupnih TV naprav, — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež. da gre za 4000 stanovanj, pomeni to mesečni izdatek 400.000 din. Že to zanesljivo dokaže ve-liko prednost pobiranja stanarine z inkasanti, zagotavlja pa tudi da bo stanarina redno pobrana. Plačevanje stanarin s poštnimi nakaznicami pomeni znatno povečanje stroškov, pri čemer velja omeniti zlasti stroške poštnih nakazil, bančne stroške, večje stroške knjigovodske evidence pri stanovanjskem podjetju in druge. Pri plačevanju stanarin s poštnimi nakaznicami stanovalci sprva nemara tuiji ne bi redno plačevali svojih obveznosti. Po proučitvi vseh treh moč-nosti smo zategadelj menili, da bo najustreznejša rešitev postopno uvajanje inkasantske službe. Obenem bodo inkasanti pobirali tudi vse prispevke komunalne usluge (na primer za vodo, snago in drugo) ter tako olajšali delo hišnim svetom, katerih glav-na naloga naj bo družbeno nadzorstvo. V večjih blokih bodo odre-jeni dnevi, kraj in čas pobiranja stanarine. Prav tako bomo koristno uporabili hišnike za pobiranje stanarine, kar bo znatno znižalo režijske stroške. NOVA STANOVANJA ZA BORCE — Letos se bo v nova stanovanja za Bežigradom vsel o več borcev. Na sliki je nov blok v Crtomirovi ulici, v katerem bodo dobili elani ZZB Sest enoinpolsobnih stanovanj, dvoje Uosobnih in osem dvosobnih stanovanj^ y Tekoče vzdrževanje hiš in pristojnost hišnih svetov V prvih mesecih poslovanja v.novih pogojih stanovanjskega gospodarstva smo bili priče številnim naročilom, ki so jih dali posamezni hišni sveti za opravljanje določenih del na posameznih hišah, ne da bi imeli zagotovila o raz- Stanovanjsko podjetje »Bežigrad« Ljubljana, Vojkova 1 telefon 311-344 Zavarovanje zgradb v družbeni lasti Stanovanjsko podjetje, »Bežigrad« je zavarovalo vse stavbe in stanovanjske hiše, ki so v družbeni lastnini. Zavarovane so na novo vrednost, zavarovanje pa vsebuje civilno odgovornost. Ker ni bilo na voljo še vse ustrezne dokumentacije, s katero bi lahko zavarovali stavbe, je Zavarovalnica Bežigrad izdala začasno pismo o kritju. S tem pismom je zavarovano vse & I Denar Z^!$ne svete : : * *!f 5 ^ * ■ li ■5 W F ir Po odloku mestnega sveta z dne 29. 1. 19. zvezi z j|iii sumovan^rf Odlok i n' A'% določa, da ,jti' škov upri“rtf£>*1 v breme podjetja o* ° s*r°škib za "Mihe skuPnih delov ter stn.i.' F "išeenjc snega pločnikov in hišnike ter 1"fHt^‘i,n odlokom določil. Ma>6. j*‘ ^ da k' hišnim svetom od sredstev U> 3i, letu* - J9R1 hiš s .(Ml, 12. 1965, ki se * Ua stanovanjsko podjetje, sredstva za teko. če vzdrževanje stanovanjskih hiš in sicer: pri hišah starih do 25 — 25%, pri vseh dru-hišah 50 odst. To so sredstva, ki jih bodo hišni sveti uporabili za plačila stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov v stanovanjskih hišah, hkrati s sredstvi, ki jih odmerja odlok od tekočih stanarin. K temu je treba dodati še sredstva za stroške upravljanja hiše, ki bodo, ustrezno s potrebami, posebej zagotov-Ijena. Vsa sredstva iz naslova tekočega vzdrževanja, hišni sveti sami gospodarsko uporabljajo. Stanovanjsko podjetje vodi analitično evidenco teh sredstev za vsako zgradbo. l"*l'l'llllltlltl.ilillU,initl,iilli,liuili1.llilbllliliiil.:.liiUl.liilllUlllllllU.lllIHtllllllllUlUIIIIIMUIIlllli'iilll:lllllllllHIIHI':UllHl)lllllllimil{llllllit UREDITI KAR SE PAC DA — Garaže v Savskem naselju, zlasti pa še oh Linhartovi cesti, niso posrečena rešitev morda najbolj perečega problema tega naselja. Na posvetovanju, ki ga je sklical republiški sekretariat za urbanizem, so menili, da naj bi garaže smatrali za provizorij, prestaviti bo pa treba i.:,i|..sorsko stezo, urediti avtobusno nostaio in uvesti poseben prometni režim okrog am je pripovedovala Marija \r har, predsednica izvršnega odbora Počitniške zveze občine Bežigrad: • Število članov' neprestano narašča. Pritegnejo jih zlasti izleti, pohodi, možnosti, ki jih imajo za letovanje v domovih Počitniške zveze ob morju in v gorah, popusti na železnici ter avtobusih itd. Za Bežigradom imamo več družin v podjetjih, na šolah in po terenu. Izlete prirejajo v glavnem družine. ki lepo sode'ujejo med seboj. Prav zdaj je seveda največ zanimanja za letovanja v taborih Počitniške zareze v Zadru in Ma karski. Po zdajšnjih pri-' javah računamo, da bo preživelo počitnice v teh dveh taborih približno 150 mladih Bežigrajčanov s I. gimnazije, šole ISKRA, iz Topsa, Dopisne šoe in iz drugih družin V načrtih imamo še dvodnevni izlet v dom Počitniške zveze v Martuljku, sicer pa bomo več izletov organizirali jeseni« • Občinski skupščini simo predložili prošnjo za dotacijo, je pristavila blagajničarka Helena Triller pa nam niso niti odgovorili Edini dohodek je člana, rlna, te pa nam ostane bolj malo, le 80 starih di-~ narjev od vsakega člana. V drugih občinah dobijo odbori Počitniške zveze dotacije in potlej lahko bolj organizirano delajo Za Bežigradom gostujemo pri občinskem komiteju Zveze mladine, ki pHOuje tudi stroške za pošto in druge izdatke, ki ji n ima naša organizacija« Pri „Alešu" nihče ni kradel? Upravnica je bila obdolžena grabeža in poneverbe V članku »Gostinstvo na novih poteh« smo v »Zboru občanov« avgusta 1961. med drugim zapisali: »Med temi tremi gostišči (»Posavec« v Tomačevem, »Ruski car« na Ježici in »Pri Alešu« na Ježici) se še posebej odlikuje ježiški »Aleš«, Id je v prvih petih mesecih letos »ustvaril« za nič več in nič manj kot točno 1,600.000 din čiste izgube! Kako? Povsem preprosto, kakor je razvidno iz knjigovodstva: stroški 16.880.000 din, izkupiček pa 15.280.000 din in pika.« Ivanka, zaradi k. d. po čl-255 in 61. 322 K- Z. se preiskava zoper obdolženko sporazumno z javnim tožilcem ustavi, ker ni razlogov za nadaljnji pregon. Sklep je s tem pravnomočen. Obrazložitev: Tako o zadevi »Aleš« pravi Okrožno sodišče SRS v Lju. bljani. nejših In najboljših, je šla skoraj v pozabo. Zdaj Skoraj po dveh letih, odkar so pri »Alešu« zaprta vrata, pa se vsa zadeva spet odmotava, j toda precej drugače, kot smo I pisali v »Zboru občanov« avgusta 1964 Toda skoraj po dveh letih se je izkazalo, da gostilna »Aleš«, ki je bila do ukinitve v kolektivnem upravljanju, ni imela nikakršne izgube. Prikazano izgubo so potemtakem »ustvarili« nekje drugje. Peršin Ivanka je bila kot upravnica gostišča v kolektivnem upravljanju pri »Alešu« obdolžena kaznivega dejanja grabeža in poneverbe, kar naj bi storila s tem, da naj bi si od iztržka zadrževala določen znesek, ki ga ni odvajala v Narodno banko, temveč ga uporabila v svojo korist. Po temeljiti preiskavi in pregledu njenega poslovanja ki ga je opravil Izvedenec, se je ugotovilo, da glede nje. nega poslovanja ne gre niti za kaznivo dejanje grabeža, niti za poneverbo. Medtem je bila bivša upravnica gostilne pri »Alešu« Ivanka Peršin 56 dni v preiskovalnem zaporu. Okrožno sodišče SRS pa je 20. maja 1966 izdalo naslednji sklep: »V kazenski zadevi Peršin Delo za upokojenca Planinsko društvo črnu če išče mlajšega upokojenca, ki bi za dva do tri mesece prevzel določeno delo pri nabavi različnih materialov za gradnjo novega planinskega doma na Mali planini. Nagrada okrog 100 tisoč dinarjev mesečno po dogovoru. Društvo bo poravnalo tudi vse potne stroške. Gre namreč za potovanje na poti Mala planina (žičnica) in v razna podjetja. Ponudbe pošljite na Planinsko društvo Črnuče, Ljubljana — Črnuče. Bežigrajcani v Kumrovcu V njenem gostišču je sicer nastal relativno malenkostni primanjkljaj zaradi tega. ker obdolženka ni upoštevala zvišanja cen živilskih artiklov, rviti ni uvajala normativov glede količine in porabe živil za posamezne obroke. Njen iztržek za živila, ki jih je dnevno servirala gostom v tem gostišču, ni kril niti režijskih stroškov. In kaj pravi stečajni upravitelj, ki je imel »Aleša« v rokah? Takole poroča Okrožnemu sodišču v Ljubljani: »Uspeh realizacije pri prodaji osnovnih sredstev je določno prikazal, kako nerealno je postopala likvidacijska komisija Skupščine občine Ljubljana—Bežigrad s predsednikom Jurijem Drametom. člani Janezom Hiengom, Romanom Mlakarjem in Sonjo Vrščajevo. ki je vsa osnovna sredstva dne 1. 10. 1964 vpisala z zneskom din 500.500 ter s tem povzročila postopek redne likvidacije in stroške v tej zvezi 715 000 din, postopek neprimerne prodaje blaga III. razreda škode: 698.138 din, kar skupaj znese 1,413.138 din. Vprašanje in odgovor Ali se bo Vodovodna cesta izgubila v plevelu? Redna in izredna obraba osnovnih sredstev 755.345 din. Stroški odvoza in vrnitve osnovnih sredstev: 18.640 din. Letos bo dvanajst mladih Bežigrajčanov odšlo za teden dni na letovanje v Kumrovec. Na pot bo odšlo sedem deklic in pet fantov, hčere in sinovi članov ZB z Ježice in Stožic. V Kumrovcu jih bodo sprejeli pod krov njihovi vrstniki. Domov pa bodo mladi Bežigrajcani pripeljali tiste svoje nove prijatelje, pri katerih bodo med bivanjem v Kumrovcu. Kumrovcu. Člani ZB pa bodo poskrbeli, da si bodo mladi gostje ogledali velike slovenske spomenike NOB in dobršen del Slovenije. Pokazali jim bodo ljubljanski muzej NOB, ljubljanski grad, Drago pri Begunjah, Bled, Krvavec in letališče Brnik. Člani ZB pripravljajo mladim Kumrovčanom v Ljubija-' ni lep sprejem. Kumrovčani bodo ostali v Ljubljani prav toliko časa kot Bežigrajčani v Kumrovcu. Stanovali in jedli bodo pri družinah, katerih otroci bodo predtem v Jeseni pa bosta navezali tesne medsebojne stike tudi sto-ženska šola »Danile Kumarje-ve« in šola Maršala Tita v Kumrovcu. 2e na začetku šolskega leta bo prišel iz Kumrovca eden izmed uslužbencev kumrovškega muzeja. Na stoženski šoli bo mladim cicibanom in pionirjem pripovedoval o NOB in življenju maršala Tita. Na osnovi obstoječe dokumentacije je sodni izvedenec za gostinsko stroko ugotovil, da je pribitek na hrano znašal mogoče 4,5 odstotka ne pa 30 odstotkov, kot jih je glede na odvajanje Iztržkov sama prikazovala poslovod-kinja. Vse družbene prispevke je v redu odvajala, vsi usužbenci so bili v redu plačani. iztržki redno odvajani v Narodno banko — približno vsak dan — dobaviteljem so živila, pijače in fakture v redu poravnane- Nevrnjena in neobračunana embalaža: 419 033 din ali skupaj 2,607 033 dan, kar vse je bilo brez potrebe. Moram ugotoviti, da sta bila redna likvidacija in stečaj popolnoma nepotrebna in uvedena zaradi nepravilnega postopka predsednika likvidacijske komisije.« Prvo dejanje te tragedije je tako končano«, pravi stečajni upravitelj, »toda nastopilo bo drugo dejanje: postopek zaradi oškodovanja upravnice Ivanke Peršinove, kd je bila 56 dni po nepotrebnem v zaporu, njene bolezni ipd. . Na osnovi teh dejstev je preiskava zoper Ivanko Peršin sporazumno z javnim tožilcem ustavljena, ker ni vzrokov za nadaljnji pregon. Afera »Aleš«, ki je dodobra razvnela duhove, zakaj gostilna je vrsto let blizu in daleč slovela kot ena najce- Bralec Slavko Milatovlč * Vodovodne ceste natn je po" slal to-le vprašanje: Oh sprejemu lanskega občinskega proračuna je bila med postavkami za komunalna dela Vodovodna cesta. Za ureditev odseka med Titova in Samovo cesto je bila zapisana postavka 14 milijonov starih dinarjev. Tudi Tovarna dekorativnih tkanin je prispe* vala nekaj denarja za asfaltiranje, cesta pa še leto« ni uri-jena. Ob robovih raste plevel, ceste ne škropijo in ne pometajo, skratka ta odsek Vodovodne ceste je -zares pravi »mrtvi« rokav. Ali tudi letos še ne bo prišla na vrsto? Dunja Bergant, referent za gradbene in komunalne zadeve na občinski upravi, nam je odgovorila takole: Za ureditev Vodovodne ce ste je lani plačala Tovarna dekorativnih tkanin 10 milijonov starih dinarjev. To je ves denar, ki ga imamo za ureditev te ceste. Rekonstrukcije nismo začeli zaradi tega, ker projekt ni popolcn. Urbanistična dokumentacija za to predel ni urejena. POSLOVNO ZDRUŽENJE GRADBENIH PODJETIJ, MED KATERIMI JE TUDI OBNOVA GIPOSS gradi najcenejša stanovanja GIPOSS je poslovno združenje šestih gradbenih podjetij iz Slovenije, ki se je med drugim specializiralo za gradnjo stanovanj po tako imenovanem »Jugomont« sistemu. Pod okrilje GIPOSS spadajo: »GORICA« iz Nove Gorice, »INGRAD« iz Celja, »PIONIR« iz Novega mesta, »OBNOVA« iz Ljubljane, »SAVA« e Jesenic in »STAVBAR« iz Maribora. Jugomont je montažni sistem industrijske gradnje stanovanj, podoben svetov- no znanemu danskemu sistemu Nielsen comp, Larsen, ki ga veliko uporabljajo v skandinavskih državah, v Angliji, Zahodni Nemčiji in drugod. Prvi projekt montažnega sistema, prirejenega za naše' klimatske razmere in za naše tehnološke možnosti, je izdelala skupina gradbenih strokovnjakov, arhitektov in inženirjev v Zagrebu in ga imenovala JU-60. 2e v letu 1961. je bil ta sistem izpopolnjen, predvsem v konstrukcijskem pogledu, in je tako nastal sistem JU-61. Zdaj ta sistem naprej razvijajo skupine gradbenih strokovnjakov v Hrvaški in Sloveniji. Sistem »Jugomont« uporabljajo v raznih krajih Jugoslavije. Veliko stanovanj po tem sistemu so doslej že zgradili v Zagrebu, v Novem Sadu, čačku, Skopju, v Ce-lju, zdaj pa smo začeli graditi takšna stanovanja tudt v Ljubljani. V Zagrebu so na primer 1963. leta zgradili po tem sistemu 2289 stanovanj, 1964 že 2711 stanovanj in lani kar 3000 stanovanj. GIPOSS IMA NASLEDNJE ZMOGLJIVOSTI: 1966 — 3000 stanovanj 1967 — 3500 stanovanj 1968 in v naslednjih letih —4000 stanovanj. »Savsko naselje II« gradi OBNOVA V podaljšku Savskega naselja, ki ga bomo odslej naprej imenovali kar »Savsko naselje II«, je po Jugomon-tu začelo gradili naše gradbeno podjetje OBNOVA. Okrog lokacije je bilo precej zapletov in urbanističnih zank ter zaprek, končno pa se je gradnja v tem predelu le premaknila z mrtve točke. Do jeseni prihodnjega oziroma najkasneje do konca 1967. leta bo tu zraslo 645 stanovanj. Vsa ta stanovanja so za trg. Kandidati za nakup teh stanovanj se kot varčevalci1 lahko vključijo v gradnjo pri podjetju STANDARD Ljubljana, Celovška 87. Vse prodajne pogoje in informacije o kredtiranju posreduje STANDARD m Celovški cesti tudi po telefonu 311— 071. tri površine, dvosobnih stanovanj bo največ, in sicer 342, imela pa bodo 60—65 kv. metrov površine, dvo in pol sobnih bo 16 s 70 kv. metrov površine, trosobnih bo 24 s 76 kv. metrov površine in tri in pol sobnih 19 s 87 kv. metrov koristne površine. Vsa ta stanovanja (večja) bodo v desetih blokih, manjša pa v petih. Skratka v »Savskem naselju II« bo zra-stlo do konca prihodnjega leta 15 stanovanjskih objektov, ki jih strokovno označujejo s P 4, kar pomeni, da bodo vsa petetažna oziroma štirinadstropna (pritličje in štiri nadstropja). 15 odst. ceneje kot klasična gradnja Stanovanja - kakšna, kolikšna in za koliko? Splošno znano je že, da so stanovanja grajena po Jugomont sistemu, na okroglo za 15 odstotkov cenejša kot stanovanja grajena na klasičen način. Toda oglejmo si cene: Garsonjera velja 3,250.000 st. din, enosobno stanovanje 4.260.000 do 5,250.000 st. din eno in pol sobno stanovanje 6.600.000 st din, dvosobno stanovanje 7,450.000 st din, tro-sobno 10,132.000 st din in tri in pol sobno stanovanje 11.600.000 starih dinarjev. Vsa nosilna konstrukcija montažni elementi — je celoti oblečena z izolacijskih1 plaščem. Nosilni elementi s° v bistvu celice (celični s*' stem nosilnosti, podobno kol satovje), ki so sestavljene ** posameznih elementov i sov. Vsi kosi so med seboj povezani z vozniki (podobno kot bruna v brunaricah) a" vložki, ki spajajo element* med seboj v celoto. Posamež ni elementi ali plošče so •? armiranega betona, ki j,r> hkrati med seboj vežejo ^ z varjenjem. Vsak sestavni element ali plošča je teikl> 1500 kg, njene dimenzije P® so: 1.20 x 2.70 m, medtem so stropni elementi nekolik0 večji: 1.20 x 3.60 metra. / : GIPOSS in Jugomont Posebno pozornost gomont sistem posveča zvoc' ni in toplotni izolaciji, M z* doseže s posebnimi izoladr skimi oblogami. Zavod za ra‘ ziskavo materiala zelo sir0" go preverja kakovost vse gradbenih elementov in ,na’ terialov. Movlaža okenskih membran na stanovanjskem bloku JU 64 v Olju. V dveh stanovanjskih objektih v »Savskem naselju II« bo 80 garsonjer s 26 kv. m površine, v treh stavbah bo 106 enosobnih stanovanj s 34 kv. metri površine, eno in pol sobnih stanovanj bo na razpolago 18 s 57 kv. me- Kakšne so še prednosti Jugomonta? V prvi vrsti so ta stanovanja zelo hitro zgrajena: v slabem letu dni. Osnovni principi gradnje pa so naslednji: GIPOSS je doslej vložil ve' liko sredstev in prizadevc&l v izpopolnitev Jugomont sid ‘ ma, ki je v resnici postal ** njegov sistem, z namenov1' da razvije novo stanovanjske gradnje, ki on . goča cenejšo, hitrejšo, 1 kakovostno in sodobne/ gradnjo stanovanj, hkrati r' | zagotavlja tudi večjo produ tivnost dela. J