ReH® ite«1 os"? ga M«11 o P° lat)“ ih 2' .no* ;ta asu' a N taff la* ivo^1 •0ža ala iz* :no tvo^, V Vf 3 4 in'* rec' , b« DO* di* trni1 ol*; ;aVl ju, Ol>1 ta* stva1 javi* tega tvafl DOl'11 :0p' □lan 195] na :an'( uda' obl* 0-,i ada lov*1 tl bob leda' >e,j . V« Žag' pa* skal ■ski' jad< irto1, ne,* /n* ■e '' Pc . kaf' u P' J'0 delavcev v vzgoji, “faževanju in znanosti ^ije, Ljubljana, ^arcaigss — 'etnik XXXVI br* or* »k*' \if ra* iiS' ITI* ufl' nj* ifl* icf ijf D* jca^ a v* eia> ,e* izv° /ka, ;evl p* . % Med drugim preberite • POMANJKANJE DENARJA OGROŽA PRENOVO UNIVERZE? STR. 2 • KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ..., STR. 3 • DOLOČILA O OCENJEVANJU MORAJO BITI ŽIVLJENJSKA, STR. 3 • GORE PAPIRJA NE ODPRAVLJAJO TEŽAV, STR. 4 • ODGOVORNO DO NOVEGA PROSTORA, STR. 4 • TELEVIZIJA V ŠOLI, STR. 5 • RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA PEDAGOŠKO USMERITEV, STR. 11 Stegovec Tinca: Križišče, 1982. Reliefna jedkanica in akvatinta. Delo je bilo nagrajeno z medaljo na razstavi Le Salon des Nations v Mednarodnem centru sodobne umetnosti v Parizu, ki je bila v januarju 1985 S PROBLEMSKE KONFERENCE CK ZKS O VISOKEM ŠOLSTVU Izjemna vrednost in odgovornost prosvetnih delavcev Napredna družba potrebuje več znanja in bolje šolanje za vsakega delovnega človeka; to, postaja čedalje očitnejše z vsakim novim prodorom v znanost in tehniko, ob vsaki družbeni in gospodarski spremembi, ob vsakem pomembnem dogodku v mednarodnem življenju, ob izjemnih kulturnih manifestacijah. Vse to pa zahteva korenite, sprotne ukrepe tudi v šolskem si-siemu, ki na j bi oblikoval kadre, ne več za danes, ker je že prepozno, marveč za jutri. Pri tem ne smemo pozabiti na družboslovje, saj smo prvi in na edinstven način, s socialistično samoupravno družbeno ureditvijo postavili delovnega človeka, njegovo dostojanstvo, njegove dolžnosti in pravice na sam vrh družbenih procesov. Če s temi epohalnimi zasnovami družbene in državne ureditve ne bomo uravnotežili tudi praktičnega. predvsem gospodarskega življenja, se lahko vera in zanimanje za naš samoupravni socializem spremenita v dvom in ne- zaupanje. Te naloge se ostro kažejo pred vso družbo, v kateri pa pomenita vzgoja in izobraževanje enega najpomembnejših vzvodov. Začenjamo preraščati sred-njeindustrijsko kmetijsko državo. Končalo se je obdobje, v katerem smo ustvarjali temelje znanstveno-tehnološke revolucije. To. kar si zamišljamo, kar nas čaka. pa bomo uresničili le. če bomo imeli usposobljene ljudi, če bo deloval vzgojno-izobraže-valni sistem vštric z razvojem doma in v svetu, če se bo izobraževanje zavedalo, da mora teme-* ljiti na razvojnih načrtih vse skupnosti, pa tudi na pridobitvah znanosti in tehnike v svetu. Izobraževalni sistem je torej treba nenehno spopolnjevati v skladu z razvojem na vseh področjih ustvarjalnosti in z zahtevami in potrebami družbenega samoupravljanja, gmotnega, socialnega in kulturnega napredka. Naši družbi je zelo veliko do tega, da uresniči pravilo: Učenje in delo, delo in učenje ne pa delo brez učenja. Ker je izobraževanje namenjeno človeku, je treba posameznika spodbuditi k učenju. tako da si bo moral prizadevati in si vzeti čas za šolanje. Za to pa je treba ustvariti tudi primerne možnosti. Izobraževalne ustanove ne morejo biti privilegij le nekaterih. Veliko bolj kot doslej moramo spodbujati zlasti mlade delavce, nadarjene ljudi, da bodo ob delu dosegli tudi najvišjo strokovno usposobljenost in 'da se bodo njihove sposobnosti lahko kar najbolj izrazile. Ob tem bi morali temeljito preučiti, zakaj šolanje ob delu nazaduje in spodbujati tovrstno izobraževanje. Posodabljanje pouka na novih dosežkih znanosti ni politična zahteva Partije, marveč neodložljiv in stalen proces družbe, ki hoče napredovati. Ni bistveno, koliko učnih ur je opravljenih, bistvena je vsebina — kaj so pridobili tisti, ki se izobražujejo. To pa zahteva, da tudi sami pro- Nadaljevanje na 2. str. Kakšno univerzo potrebujemo? Problemsko konferenco o nekaterih idejnopolitičnih vprašanjih dolgoročnega razvoja visokega šolstva, ki jo je pripravil CK ZKS 20. februarja t.l. v Ljubljani, lahko uvrstimo med tista družbena prizadevanja, ki sta jim cilj preobrazba in napredek ne le vzgojnoizobraževalnega sistema, marveč tudi celotne družbe. Naš gospodarski in kulturni ndpredek-je namreč usodno odvisen od tega, kakšne strokovne delavce in strokovnjake nam bo dajalo srednje in visoko šolstvo, kakšnega človeka bo oblikovalo in koliko se bomo lahko opirali na domače znanje in ustvarjalnost ter ju razvijali v skladu s potrebami sodobnega znanstveno-teh-ničnega in tehnološkega napredka. Problemska konferenca z visokem šolstvu je opozorila na mnoga vprašanja, ki jih moramo obravnavati z vso odgovornostjo in iskali zanje čim boljše dolgoročne rešitve. K temu nas spodbujajo ne samo zdajšnje gospodarske razmere, marveč tudi pospešeni tehnološki razvoj v svetu, za katerim ne bi smeti zaostajati. Čedalje bolj se zavedamo, kako pomembni razvojni dejavniki so znanje, znanost in ustvarjalnost, kako pomemben je človek za celoten družbeni napredek. Zavedamo pa se tudi zavor, ki jih imamo tako v šolstvu kot v združenem delu. Le-to se marsikdaj zapira pred strokovnostjo in novim znanjem, zadovoljuješ povprečnostjo in ne spodbuja dovolj ustvarjalnosti in nadaljnjega izobraževanja zaposlenih. Posodabljanje šolstva, s.eposebno visokega, ne more roditi zaželenih učinkov, če združeno delo ne bo na stežaj odprlo vrata mladim strokovnjakom, spodbujalo nenehnega izobraževanja zaposlenih ih dalo znanosti mesta, ki ji ga dajejo industrijsko razvite dežele. Visoko šolstvo mora slediti sodobnim razvojnim tokovom. Te potrebe se mora zavedati predvsem samo —tega pa se mora zavedati tudi celotna družba, ki mora zagotoviti visokemu šolstvu potrebne gmotne možnosti in delovne razmere ter bolje ovrednotiti delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Reforma visokega šolstva je razvojna nujnost. Problemska konferenca je naglasila, da je ta preobrazba dolgotrajen in nenehen proces, ki ga je treba natančneje preučiti in usmerjati k prednostnim ciljem. V teh spreminjevalnih procesih mora imeti odločilno besedo tudi samo visoko šolstvo, ki ne sme biti le objekt reforme in predmet zunanjih uradniško-reformatorskih posegov. Kaj se spreminja in kaj naj bi se hitreje spreminjalo v našem visokem šolstvu? Tačas so v ospredju programske spremembe, ki naj bi posodobile visokošolsko izobraževanje in ga uskladile s potrebami združenega dela in družbenega razvoja. Prvič v zgodovini so osnutki in predlogi novih programov predstavljeni širši javnosti in o njih odločajo tako uporabniki kot izvajalci izo- -braževanja. Kljub naprednim prizadevanjem ohranjajo marsikateri programi še usedline stare univerze. Utemeljena je bojazen, da bo tudi v prihodnje še preveč predavateljstva in premalo ustvarjalnega sodelovanja študentov pri študiju in v raziskovalnem delu. Raziskovalno delo mora postati bistvena sestavina visokošolskega izobraževanja. Problemska konferenca je opozorila, da je znotraj univerze premalo vzajemnega sodelovanja, zato tudi premalo interdisciplinarno zasnovanih programov dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja. Medtem ko na zahodu že razmišljajo o »evroštudentu«, ki si bo pridobival znanje na univerzah različnih držav hkrati, so pri nas meje med posameznimi visokošolskimi organizacijami in celo njihovimi temeljnimi organizacijami marsikdaj študentom zaprte. Visokošolski delavci so na problemski konferenci močno poudarili potrebo po ohranitvi in dvigu ravni visokošolskega študija. Nobene koristi ne bi imeli pod množičnosti, ki ne bi zagotavljala hkrati kakovostne izobrazbe in strokovnjakov. Univerza ne sme postati višja stopnja srednje šole; biti mora kakovostno zahtevnejša in drugačna, da bo razvojna sila družbe. Skrb za raven visokošolskega izobraževanja predpostavlja kadrovsko krepitev univerze, spodbujanjeUstvarjalnosti in izpopolnjevanja samih visokošolskih učiteljev, pretok vrhunskih strokovnjakov med univerzo in proizvodnjo ter družbenimi dejavnostmi. Veliko razpravljavcev je opozorilo na gmotne ovire in težave. Univerza ne more brez sodobne opreme, pripomočkov in informacijskih središč. Visokošolske delavce moramo dostojno nagrajevati, da bodo lahko svoje moči namenjali pedagoškemu in raziskovalnemu delu. Zdajšnji sistem financiranja ni v skladu Z dolgoročnimi razvojnimi cilji univerze: ohranja »predavateljsko« univerzo in spodbuja nekritično širjenje ter drobitev visokošolskih programov in čezmerno obremenjevanje študentov. Nadalj. na 2. str. Š Kakšno univerzo potrebujemo? Nadaljevanje s 1. str. Normativi in standardi ne spodbujajo kakovosti: cena, ki jo določajo ti normativi, pa je nedostojna za visoko šolstvo in njegove učitelje, so poudarili na sklepnem delu konference. Utemeljena je bojazen, da se bo zdajšnje širjenje programov na ta način maščevalo celo samim visokošolskim učiteljem, saj bo treba 5 kro-mnim denarjem več narediti. Narobe je tudi to, da so celotno izobraževanje ob delu, strokovno izpopolnjevanje in podiplomski študij izrinjeni iz rednega financiranja, saj so posledice vidne v upadanju in nerazvitosti te pomembne dejavnosti. Problemska konferenca se je večkrat dotaknila tudi študentskih vprašanj. V prihodnjih desetih ali petnajstih letih bi se moralo število diplomantov visokih šol podvojiti. Kakšna bo družbena in osebnostna podoba rodov, ki bodo soustvarjali družbeno prihodnost? O tem in težavah študentov so na konferenci govorili več drugi udeleženci kot študenti. To zrcali še eno kritično stran našega visokega šolstva, ki ni zmoglo v temeljih spremeniti notranjih odnosov med učitelji in študenti ter samega družbenoekonomskega položaja študentov. Njihov gmotni položaj se čedalje bolj slabša, kadrovskih štipendij je vedno manj, pa tudi čedalje bolj skromne postajajo. Mnoge študente skrbi, . fadfo-b,p,z zaposlitvijo, češe bodo proizvodne organizacije zapi-r.gjjj^efj,dotokom novih strokovnjakov in raziskovalcev. Problemska konferenca o dolgoročnem razvoju visokega šolstva je Strnila kritične ocene o današnjem stanju, pa tudi predloge '■ ffitfoDiifie, ki so nastale v visokem šolstvu in v celotni družbi za = Šprdinihjarije in hitrejši napredek univerze. O teh pobudah in predlogih bo v kratkem razpravljalo še predsedstvo CK ZKS, ki bo.sprejelo konča stališča konference in določilo prednostne naloge? ki čakajo komuniste in druge visokošolske ter družbene de- laW-o JOŽE VALENTINČIČ Pomanjkanje denarja ogroža prenovo univerze? S seje Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Preverjanje in ocenjevanje novih visokošolskih programov se nadaljuje. Pred nedavnim je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje po daljši in kritični razpravi dal svoje mnenje k povi skupini visokošolskih programov. S številnimi dopolnili so sprejeli visokošolske vzgojno-izobraževalne programe za strojništvo, agroživilstvo, usnjarstvo in kulturo. Razpravljanje o zahtevni problematiki pokaže ponavadi še posebno izrazito tudi številne nejasnosti in pomanjkljivosti, ki se v časovni stiski in ob hitrem odločanju lahko spremenijo v usodne napake. Na vse to so opozarjali v zavzeti razpravi člani Strokovnega sveta, organa, ki je odgovoren za celotno zasnovo vzgojno-izobraže-valnega področja in prav zato še bolj zaskrbljeno spremlja priprave na uvajanje novih visokošolskih programov in na prenovo univerze. študij in usposabljanje, hkrati pa tudi načelo stalnega izobraževanja. ki mora trajati vso delovno dobo. Številni razdrobljeni predmeti z majhnim številom ur in ponekod prav zato neupravičena težnja po podaljševanju študija (ki pretirano obremenjuje študente) gotovo ne pripomorejo h kakovosti izobraževanja. Tako kot na vseh dozdajšnjih razpravah o novih programih je Strokovni svet tudi tokrat opozarjal na težnje, ki bi škodovale razvoju visokega šolstva: Pri večini programov se kaže težnja po širjenju predavateljeskih ur, po tako imenovani »predavateljski univerzi,« ki je usmerjena v verbalno podajanje snovi na račun laboratorijskih in drugih vaj, ki bi študente usmerjale v ustvarjalno razmišljanje, razrašča pa se tudi prizadevanje, da bi v dodiplomsko izobraževanje trpali specialna znanja, ki ne sodijo zraven. Vse to — tako je menil Strokovni svet —- škoduje temeljnemu strokovnemu študiju. Ob informaciji, da še za zdajšnje visokošolske programe primanjkuje denarja, in ob ugotovitvi. da bodo novi programi dražji. so člani Strokovnega sveta opozorili, da morajo pristojne posebne izobraževalne skupnosti zagotoviti potreben denar, sicer Izjemna vrednost in odgovornost prosvetnih delavcev Nadaljevanje s 1. str. svetni delavci in znanstveniki, ki sodelujejo pri izobraževanju, nenehoma streme po čisti, z znanjem obogateni obliki svojega poklica, da se neprenehoma spo-polnjujejo in če je potrebno, tudi zamenjujejo. Tisti, ki jih čas prehiteva, naj dajo prostor novim, sposobnejšim, ognjevi-tejšim. hkrati pa naj nenehno streme za podmladkom: zagotove in vzgajajo naj si asistente, tako da bo na naših fakultetah več asistentov, ne pa več profesorjev. V političnem delovanju, posebno v vzgoji in izobraževanju, ne smemo pozabiti na ločnico med tistim, kar nam prinašata odprtost navzven in stopnja demokracije dobrega in koristnega, in onim, kar nam naplavljata slabega. Ne gre le za odgovornost in dostojanstvo vsakogar, ki nastopa tako ali drugače v javnosti, marveč tudi za organiziran odnos zavednih političnih sil, zlasti v vzgojnoizobraževalnih organizacijah in drugih do idejnopolitič- nih pojavov in obenem zh organizacijo odpora in odpornosti do najrazličnejših slabih tujih in domačih vplivov in pritiskov. Naša Zveza komunistov podpira in bo podpirala številne prosvetne delavce in znanstvenike, ki se čestokrat v dokaj težavnih razmerah nesebično trudijo uresničiti socialistične cilje samoupravnega izobraževanja in vzgoje. To pa terja hkrati politični pritisk proti vsemu, kar maliči napredno usmerjenost vzgoje, tihotapi vanjo naši družbi tuje ideje, vodeni napredne smotre šole ali pod geslom samoupravljanja zapira okna in vrata pred posebnim družbenim interesom na tem področju. Zato niso nikoli dovolj poudarjane izjemna vloga, izjemna odgovornost pa tudi izjemna vrednost prosvetnih delavcev in njihovega dela; da to delo ne bo zapostavljeno — ne družbeno ne materialno, marveč da bo enakopravno, kakor je enakovredno v skupnem delu. Iz uvodnega nagovora JANEZA VIPOTNIKA Univerza v središču pozornosti Povedati je treba, da so ponekod težnje po podaljšanju študija pojasnjene s pretehtanimi utemeljitvami. ki pa jih mora priznati tudi širša družba. V razpravi smo slišali tudi priporočilo, da je treba na vseh fakultetah nameniti veliko več pozornosti slovenskemu jeziku in si vztrajno prizadevati. da bo znal vsak študent pravilno izraziti ter pisno in ustno oblikovati misli v svojem materenem jeziku. Gotovo pa je.’ da tudi univerza ne bo mogla veliko storiti na tem področju, če ne bo srednja šola bolj kot doslej skrbela za kulturo pisnega in ustnega izražanja. Pri obravnavi visokošolskih programov se je razprava zmeraj znova vračala k izhodiščnemu vprašanju — h gmotnim temeljem, potrebnim za uvajanje novih visokošolskih programov in k prenovi univerze. ki naj bi usposobila resnično razgledane strokovnjake za samostojno delo. Priprave na današnjo problemsko konferenco so potekale hkrati, ko se je končeval eden od korakov v preobrazbi vzgojno-izobraževalnega sistema. Ker pojmujemo dogajanja na tem področju problemsko in kot proces, moramo doseženo ovredni*--titi s tega vidika. V zvezi komunistov pa moramo kritično izostriti predvsem vprašanja o povezovanju izobraževanja, raziskovanja in dela ter podružbljanja visokošolskega izobraževanja pri njegovem načrtovanju, organiziranju in izpeljavah, pri razvijanju družbenogospodarskih odnosov svobodne menjave dela in delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja. Pozornost je treba nameniti vprašanjem uveljavljanja marksistične zasnovanosti vzgojno-izobraže-valnega ter raziskovalnega dela, spodbujanja kritičnosti in razvijanja ustvarjalnosti. Na podlagi analize dosedanje programske preobrazbe visokega šolstva lahko ugotovimo, da le nismo zgolj na novo prebelili stare fasade. Res pa je, da programska zgradba in njene sestavine ne pomenijo še celotnega načrta za vzgojo in izobraževanje v visokem šolstvu. Pri strokovno utemeljenem usklajevanju in reševanju vprašanj so se vendarle začela uveljavljati nekatera temeljna načela usmerjenega izobraževanja: dolgoročnost načrtovanja razvoja visokega šolstva, večja vzajemnost izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela in s tem posebnost univerzitetnega študija, pa tudi navpična povezanost ter programska soodvisnost srednjega in visokega izobraževanja. Uveljavljeni sta večja širina profilov in širša za-snovanost dodiplomskega izobraževanja. čeprav se to ohranja na vseh dosedanjih področjih, na nekaterih pa se uvaja tudi na novo. Predvideni so številni programi podiplomskega študija na novih področjih, zlasti programi izpopolnjevanja in specializacije. ki so lahko temelj hitrejšega uveljavljanja stalnosti izobraževanja. x Ž druge strani se ohranja ali celo širi. npr. »predavateljska univerza«, ki sama po sebi hromi ustvarjalnost učiteljev in študentov. zmanjšuje . učinkovitost vzgojno-izobraževalnega dela ter ogroža njegovo marksistično usmerjenost. Kljub prizadevanjem univerz še niso v celoti odpravljena podvajanja progra- Upoštevati je namreč treba možnosti, ki jih dajejo najrazličnejši programi za podiplomski zagotovili potreoen uenar. sicer ^ programov ne bo mogoče izvaja-mov. programi še niso dosledno ti. razmejeni. Tudi poenotenje vse- binskih jeder istovetnih splošnih TEA DOMINKO in strokovnopolitičnih predme- tov in zagotavljanje enakovredne izobrazbene ravni, pri teh predmetih v različnih programih, še ni povsem uveljavljeno. Enako velja za delovno prakso študentov, ki naj kot programska sestavina pripomore tudi k učinkovitejšemu povezovanju z uporabniki itd. Največjo skrb pa zbujajo veliki primanjkljaji, ki se kažejo pri snovanju interdisciplinarnih programov, pri prožnosti in stalnosti visokošolskega izobraževanja. Tudi površno in enostransko kriziranje srednjega usmerjenega izobraževanja ne krepi pozitivnih vzvratnih vezi med obema podsistemoma usmerjenega izobraževanja in zato omejuje’ kakovosten razvoj obeh. Poseben problem, ki ga do zdaj še nismo dovolj razčlenili, pa se ga bomo morali, če bomo hoteli imeti kakovostno visokošolsko izobraževanje, še posebno skrbno lotili, so soodvisnost, povezanost in prepletenost vzgoj-no-izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih programov. Nekateri znaki. npr. neuveljavljena interdisciplinarnost, zaradi nezadostnega razlikovanja med splošnim, posebnim in posamičnim. preobremenjeni vzgojno-izobraževalni programi ali pa njihova premajhna odzivnost na tokove znanstveno tehnološke revolucije, po svoje govore o kakovosti njegovega znanstvenoraziskovalnega temelja. Snovanje programskih zasnov in vzgojno-izobraževalnih programov je potekalo ob nenehno slabšajočem se družbenogospodarskem položaju vzgoje in izobraževanja. Linearno omejevanje skupne porabe je tudi v visokem šolstvu zaviralo spremembe. ki jih terja razvoj proizvajalnih sil in družbenogospodarskih sestav ter ohranjalo dozdajšnjo prakso, ki je spodbujala eksten-zivnost. Le-ta se je .izražala v uvajanju novih smeri, v drobitvi širših predmetov v ožje. v uvajanju novih predmetov, v največ-jem mogočem številu ur predavanj. vaj in seminarjev, v vzporednem višješolskem in visokošolskem študiju ter v manjšem zanimanju visokih šol in uporabnikov za razvoj podiplomskega izobraževanja. Vse preveč preprosto pa bi bilo. če bi vzroke pripisali le količini denarja, ki ga je imelo na voljo visoko šolstvo za svojo celotno (izobraževalno, raziskovalno in svetovalno) dejavnost, ali pa le subjektivni volji in nekakšni aprioristični. splošni konservativnosti visokega šolstva. Vendar tudi argumenti, da nam primanjkuje časa za domiselne rešitve, ne zadoščajo. Že pred dvema letoma smo. npr. na problemski konferenci o usmerjenem izobraževanju, opozorili na idejnopolitično razsežnost zavlačevanja, na jalovost dialoga in nemoč dokaznih razlogov pri . iskanju najboljših rešitev, ki dajejo prostor političnemu voluntarizmu ali pa pretiranemu nor-mativizmu. Nenehnim presenečenjem. ki jih univerza doživlja v sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu, s tem pa tudi časovnim giljotinam se bomo izognili le, če bomo preobrazbo v resnici razumeli kot proces, kot nenehno snovanje, ki ga utemeljuje spoznanje o objektivni družbenogospodarski naravi nujno potrebnih sprememb; če bomo za te spremembe dovolj občutljivi in se bomo nanje pravilno odzvali. Vzgojno-izobraževalne programe smo prvič doslej zasnovali tako, da niso več le pedago-ško-strokovni dokument, temveč ena temeljnih podlag za pripravo razvojnih načrtov visokega šolstva 'in pomembna podlaga za dogovarjanje uporabnikov in izvajalcev v izobraževalnih skupnostih o kakovosti in obsegu vzgojno-izobraževalnega dela ter o denar ju, potrebnem zanj. Hkrati s tem se je prvič zgodilo, da smo razgrnili celotno programsko zgradbo visokega šolstva in jo dali v strokovno in splošno javno razpravo, Prvič smo družbeni subjekti na univerzi in zunaj nje morali v celoti pregledati zasnove strok, vsebine vzgojno-izobraževalnih programov in možnosti za njihovo uresničitev. V tem zaznamo bistveno drugačno naravo reforme v primerjavi z dosedanjimi. Njeno izhodišče je znanstveno utemeljena vsebinska in idejna usmeritev, njena priprava in izvedba pa — enako kot njena vsebinska zasnova — temeljita na delavcih v visokem šolstvu in drugod v združenem delu. Menim pa. da sta nas še bolj kot razsežnost vprašanja presenetili njegova strokovna in politična zahtevnost. Presenetili tudi zato. ker se je področje, ki ga v svoji zavesti ponavadi ne pojmujemo kot kazalnik uspešnosti gospodarske politike, odvzvalo nanjo posledično. Prevlada pritiskov nad spodbudo, države nad združenim delom, je v izobraževanju in znanosti spodbudila nezaželene procese. Le-to po svoje potrjuje, da preobrazbe visokega šolstva in usmerjenega izobraževanja ni mogoče- usmerjati predvsem s predpisi in z admini- : V* Ki o dolgo Podh niov “resr ^83 •nitei *lo; do p, lu. G, Prav UVoc danj 'njih %te v|°gi no-n °snc vanj ta n joga ajer grac Prol tika Pro' tik; so s strativnimi ukrepi, saj se odslikavajo celotni drtiz procesi. Pokazala pa se je kratkovidnost delitvene p0' polpreteklega obdobja. 0$ ■ tve na področju znanstveno' skovalnega dela, ki so prazniti »znanstvene akuflj delo torje«, so močno vplivale tud snovanje programske zgfs‘ visokega šolstva in njene s£; Vanj, ve, omejitve na področju 1 braževanja pa so dušile raz'' no-vsebinske novosti in spor jale ekstenzivnost. V našem združenem in stojnem osebnem delu de' delavci, ki so se šolali povpfd; nekaj nad devet let. O tem ual tudi slovensko združeno d£|1 letu 2000 povpraševalo po za 50 odstotkov večjem dd‘ delavcev z višjo in visoko r brazbo glede na zdajšnje sta11; ,]ju To kaže, kako velike so pot(! pr0(-po stalnem izobraževanj1 usmerjenem izobraževanju kaj le-to pomeni za storilf® dela. Zato je ponovna definič študenta zelo aktualno in nč kakšno v prihodnost odtU® njeno vprašanje. Za vsestrafl* učinkovitost visokošolsk* izobraževanja je poleg izredno pomembno vpraša1 študentovega položaja v ^ procesih, ki potekajo v visok* šolstvu. Pri tem moramo nad nati optiko povsem drugače,* smo bili vajeni doslej. Čeprav so splošne gmotne zmere v resnici dokaj slabe razmah ustvarjalnega dzračj* idejnopolitične akcije na U( verzi, jo hkrati tudi izzivajo,* okrepi-svojo ustvarjalnost, k zbijajo samozadovoljstvo, ' k premišljanju o doseženeU1 dosegljivem in s tem omogoe"! da se to bojišče in akcija širita naprej: tam. kjerugotavljaju-J no: sta univerzi še vedno ob ty do! družbenih tokov in pozorno!'-to toliko večja spodbuda idejnopolitično delovanje munistov ob podpori in akc drugih organizacij in organu’ celotne Zveze komunistov. 2* moramo snovati takšne med* in oblike delovanja, ki bodo1 iko okrepile ustvarjalnost učinkovitost delovanja kom"* stov na univerzi, da se bodolf z močjo argumentov bojeval'; novo, napredno in komuni"® no, ter v to akcijo zajeli kar U* več sodelavcev in študent® Kajti, univerza ni in ne more® zgolj predmet družbene ak£'j temveč je po svoji naravi lajšamo njerf subjekt. Sz uvodnega referata KATJE VADNAL Pre, osrr šoli glei VISOKO ŠOLSTVO V ŠTEVILKAH v o \ bo siti Pra čil; C n V šolskem letu 1982/83 je bilo v Sloveniji vpisanih v višje i" visoke šole 26.157 študentov. Od leta 1963/64 seje število štn-dentov podvojilo. V šolskem letu 1982/83 je na naših višjih i11 visokih šolah diplomiralo 4475 študentov, od tega 47,3 % na univerzi v Mariboru. Na enega visokošolskega učitelja je bilo v tem študijskei" letu 34,2 študenta, na enega sodelavca pa 34,3. Povprečna sta' rost rednih profesorjev je znašala 56 let, izrednih profesorje'1 50 let, docentov 42 let, asistentov pa 35 let. Primerjava z drugimi republikami in pokrajinama pove, daj' prišlo v šolskem letu 1982/83 na 10.000 prebivalcev v Sloveniji 137 študentov in 33 diplomantov, jugoslovansko povprečje pa je znašalo 171 študentov in samo 25 diplopiantov. Večina dru-gih republik in obe pokrajini so imele sorazmerno več študentov (Makedonija celo 224, Kosovo pa 242 na 10.000 prebivalcev); število diplomantov višjih in visokih šol pa je bilo povsod manjše kot v Sloveniji. Primerjava z drugimi deželami pokaže, da je spadala Jugoslavija z 20 študenti na 1000 prebivalcev v letu 1979 med večino (Avstrija jih je imela 17. Italija in ZR Nemčija 19, Sovjetska zveza 20). Od povprečja sta se močno razlikovali Kanada* 35 in ZDA z 52 študenti na tisoč prebivalcev. Po številu študentov na učitelja se Jugoslavija, ki je imela let" 1980, 18,6 študenta na učitelja, ne razlikuje dosti od nekateril* razvitejših dežel (ZDA 14,1, Kanda 16,2 Italija 25,2). V nekaterih deželah pa je to razmerje mnogo ugodnejše (ZR Nemčija 7.3). Iz družbenega proizvoda so v letu 1979 dale nekatere dežeR več, druge pa manj za izobraževanje kot Jugoslavija (5,4 %)! Kanada je dala 7,7 %, Sovjetska zveza 7,2 %, ZDA 6,4 %, ZR Nemčija 4,7%, Italija 4,6%, Francija samo 3,5%. Žal se je delež družbenega proizvoda, ki ga namenjamo izobraževanju ' Jugoslaviji, od takrat močno zmanjšal. (Iz gradiva za problemsko konferenco) Kolikor jezikov znaš... 'go časa razpravljajo strokovnjaki in družbeno-politični delavci. Na Podlagi spremljanja in vrednotenja vzgojno-izobraževalnih programov srednjega izobraževanja v letih 1982, 1983, 1984 ter na podlagi tesničevanja novega Programa življenja in dela osnovne šole v letih 7*3 in 1984 je Zavod SRS za šolstvo v dogovoru z Republiškim ko-ji' |?!,eiem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pripravil poro-ii» (| 0 ^anju in problematiki tujih jezikov ter predloge za nadaljnje u(j , e’° na področju pouka tujih jezikov. Poročilo je podlaga za stro-K°vno razpravo o problematiki tega predmetnega področja, ki bo 'ačana konec marca 1985. Republiški komite za vzgojo in izobraže-Vanjg jer te|esno kulturo bo strnil strokovna in širša družbena stališča .0 pouka tujih jezikov in se opredelil za nadaljnje delo na tem področ- k0| ii 0' ,1 Oprava o pouku tujih jezikov O pouku tujih jezikov v osnovnem in srednjem izobraževanju že 3 ti' . Gradivo, ki je podlaga za raz-Pfavo, vsebuje tele sestavine: |jvod s kratkim prikazom dose-anje obravnave problematike Pjih jezikov v izobraževalnem SlSti ernu; poglavje o pomenu in 3 „ °gi tujega jezika, oris didaktič-tai’ II?'metodičnih prijemov pri uče-J ll!u tujega jezika, cilje, stanje in Problematiko tujega jezika v osnovnem in srednjem izobraže-vanju ter predloge in usmeritve 2,1 nadaljnje delo pri pouku tu-ie8a jezika v osnovnem in sred-njeni izobraževanju. Osrednje gradivo so prav gotovo prikaz Problematike pouka tujega je-Z|ka in predlogi za reševanje Problemov. Problemi tujega je-‘tka v osnovnem izobraževanju s° strnjeni v štiri sklope: — število ur tujega jezika po Predmetnikih, zlasti v sedmem in osmem razredu osnovne šole; , — 67. člen Zakona o osnovni SOli; ... ''številčno razmerje med an-cji: beškim in nemškim jezikom; — alternativnost tujih jezikov v osnovni šoli. , ^seh navedenih problemov ne Po mogoče reševati in tudi ne re-Sltl hkrati. Javna strokovna razprava se bo nedvomno osredoto-Clta na problem v zvezi s 67. členom Zakona o osnovni šoli. V r? dolgoročnem načrtu razvoja pouka tujega 'jezika pa je nujno upoštevati vse probleme. Smotri pouka tujega jezika v osnovni šoli so v skladu s sodobno zasnovo pouka tujih jezikov, predmetnik pa odmerja in ureja čas za uresničenje smotrov. Na ta čas ne smemo gledati samo z vidika vseh učnih ur, saj enako število učnih ur lahko zelo različno razdelimo na leta in tedne in s tem ustvarimo popolnoma različne delovne razmere, vplivamo pa tudi na uspešnost pouka. Tri ure pouka tujega jezika na teden je tisti metodično zagotovljeni minimum, s katerim lahko dosežemo zadovoljive učinke pouka tujega jezika. Kljub stališčem in sklepom Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje iz leta 1982 in kljub prizadevanjem Zavoda SRS za šolstvo je razmerje med številom učencev, ki se uče angleškega ali nemškega jezika v osnovni šoli, še vedno neustrezno, zlasti na območju Ljubljane. S tem problemom bomo morali znova seznaniti vse občinske in posebne izobraževalne skupnosti, vse organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo in zlasti vzgojno-izobraževalne organizacije. Uresničiti jfe treba stališče Strokovnega sveta SRS za vzgojo a *akaj ostajajo pripombe šol brez odzivov? .ib 0V z* .-tl' O1' ;t ; lU« dr Določila o ocenjevanju morajo biti življenjska ji Triinpolletno delo po novi Programih v srednjem usmer lenem izobraževanju je poka e„ ?alo marsikaj, kar bi v prožner ;cf s°lskem sistemu morali upošte vati. Prenekatere utemeljen Pripombe, ki so nastale na pod !agi desetletnih in stoletnih izku 5enj, ne morejo in ne morejo za ■aveti v praksi. Naša togost je do &1ja že take razsežnosti, da zarad nie odlagamo probleme ne gled na posledice. Navdaja nas nek' Ponarejeno zadovoljstvo s tem 'ar je saj nam tako ni treba spre Krnati odgovornosti za uvajanj česa novega in spreminjanj tega. kar imamo. Zaradi vseg tega izginjate tako potrebna zat nanost po napredku in želja p Zboljševanju vzgojno-izobražt valnega dela v srednjih šolah. To razmišljanje spada tudi ugotovitvi, da je v Pravilniku Preverjanju in ocenjevanju zm nJa v usmerjenem izobraževanj Vež določil, ki so v nasprotju s°Isko prakso in na katera sm °Pozarjali že ob osnutku Pravi j^ka, predvsem pa v zadnjih tre et‘h ob uveljavljanju pravilni! v Srednjih šolah, p Lahko celo ugotovimo, da ravilnik iz Zakon o usmerj' nern izobraževanju ponekod ce nasprotujeta in da ista vprašan razlagata različno. Tak primer ^tovo tretji odstavek 15. člei ravilnika. ki pravi, da ob pr °2rii »... imenuje ravnatelj ki misijo, ki takoj preveri ustre n°st ocene«. »Preveriti ustre a°st ocene« je analogija za »pri er'ti utemeljenost pritožbe«. J Pa Pomeni, da komisija lah! l’Cfcno potrdi, in s tem v resni Pri>ožbo zavrne, lahko pa ocei Tremeni — tudi s ponovnim pr ^erjanjem znanja. 97. člen Zakoi Usmerjenem izobraževanju i pravi v drugem odstavku za enak primer pritožbe, da » ... imenuje komisijo, ki se prepriča o znanju udeleženca izobraževanja in ga oceni.« Iz te formulacije pa nedvoumno sledi, da komisija mora uporabiti eno izmed oblik preverjanja znanja, če hoče udeleženca oceniti. Gotovo je povsem neživljenjsko določilo tretjega odstavka 9. člena Pravilnika, ki pravi: »V srednjem izobraževanju se učenčevo znanje pri vsakem predmetu oceni najmanj dvakrat v posameznem ocenjevalnem obdobju, pri čemer morajo biti učenci praviloma enkrat tudi ustno ocenjeni:« To določilo velja za vse predmete — in prav v tem je njegova neživljenjskost — od tistih, ki jim je namenjeno po pet in več ur na teden, do tistih, za katere je odmerjena samo po ena ali celo samo pol ure na teden. Tudi taki predmeti se najdejo v naših predmetnikih! Kdor trdi, da moramo upoštevati to določilo povsod, prav gotovo ni nikoli ocenjeval ali pa je opravljal to delo zelo slabo. Želel bi. naj pove. kako lahko dobi učitelj v osmih do devetih urah (ali celo v štirih do petih — pri predmetih s pol ure na teden) — nekaj od teh jih bo še odpadlo zaradi raznih sprememb v organizaciji šolskega dela — po dve oceni pri vsakem učencu v oddelku s šestintridesetimi učenej. Zgodi se, da pridejo na šolo svetovalci ter zavzeto štejejo in celo napišejo v zapisnik, da v redovalnici ni dosti ocen. Skrajni čas je. da Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo to določilo prilagodi razmeram, ki so v naših šolah. Morda bi ob tem kdo priporočil. naj predmete, ki imajo malo in izobraževanje, da morajo šole zagotoviti ustrezne gmotne in kadrovske razmere in tako dati učencem, zlasti v osnovnih šolah z večjim številom vzporednic, možnost, da lahko izbirajo med obema germanskima jezikoma. V slovenski strokovni in širši javnosti smo že večkrat slišali pobude po eni strani .za povečanje števila alternativnih tujih jezikov, na drugi strani pa je čutiti težnjo po ohranjanju zdajšnjega stanja — izbiri le med dvema germanskima jezikoma. Strokovna razprava bo skušala odgovoriti tudi na to dilemo. Drugi odstavek 67. člena Zakona o osnovni šoli omogoča učencem, osmega razreda, da lahko uspešno končajo osnovno šolo, tudi če so negativno ocenjeni iz tujega jezika. Možnost, da učenec lahko uspešno konča osnovno šolo tudi brez ocene iz tujega jezika, je prav gotovo nastala iz humanih vzrokov. Določilo 67. člena je namreč omogočalo nekaterim jezikovno manj nadarjenim učencem, da so se vključili v nadaljnje izobraževan je ali v delo. Delno velja to tudi še zdaj, saj v t.i. skrajšanih programih ni tujega jezika. Različna pa so mnenja o tem. ali je bilo prav ali ne to določilo posredno prenesti v prvi letnik programov, ki po predmetniku vključujejo tudi tuji jezik.-Kar 45 % vzgojno-izobraževalnih programov namreč pri pogojih za vpis ne zahteva pozitivne ocene iz tujega jezika! Znanje učencev, ki se vpisujejo brez ocene iz tujega jezika po programu osnovne šole, je prav gotovo nezadostno. Program tujega jezika, ki je Sestavni de! splošno izobraževalne vsebine srednjega izobraževanja, pa je zasnovan na obvladanju vsebin osnovne šole. Predmet tuji jezik je tako v neenakem položaju v primerjavi z drugimi predmeti. to pa slabo vpliva tudi na odnos1 do predmeta. Zavod SRS za šolstvo se je v gradivu za razpravo opredelil do problema 67. člena Zakona o osnovni šoli, in sicer v tesni povezavi z rešitvijo problemov v prvem letniku srednjega izobraževanja. Strokovna razprava pa bo, kot je mogoče že slutiti iz prvih odmevov, osvetlila problem s strokovnih in širših družbenih vidikov in spodbudila k reševanju. Tudi problematika pouka tujega jezika v srednjem izobraževanju je v gradivu strnjena v več sklopov: — pogoji za vključitev v programe srednjega izobraževanja — pogoji za vključitev v izbirne dele programov srednjega izobraževanja — nadaljevanje tujega jezika iz osnovne šole — pouk tujega jezika v povezavi s stroko — problem tujega jezika II, tj. začetnega pouka tujega jezika v srednjem izobraževanju. Tako kot v osnovni šoli bo tudi v srednjem izobraževanju treba določiti nekak vrstni red. po katerem naj bi navedene probleme reševali postopno. Prvi problem je tesno povezan s 67. členom Zakona o osnovni šoli, in ju moramo reševati skupaj. Zavod SRS za šolstvo predlaga pozitivno oceno iz tujega jezika za program osnovne šole kot pogoj za vpis v prvi letnik vseh programov srednjega izobraževanja. Pogoje vpisa je treba torej spremeniti ne glede na rešitev v zvezi s 67. členom. Sprememba 67. člena Zakona o osnovni šoli pa sama po sebi zahteva tudi spremembo vpisnih pogojev. Iz prvega v drugi letnik lahko v določene smeri tretje in četrte stopnje zahtevnosti dela napredujejo učenci tudi z negativno oceno iz tujega jezika. Prav temu ur na teden, poučujemo le pol leta ali celo eno samo konferenco. To je seveda mogoče in tako tudi že delamo. Res pa je, da so v takem primeru učenci, ki bi imeli popravni izpit, v neenakem položaju, kdaj izpit lahko delajo. Slabo je tudi za učence, ki bi se radi prešolali z ene šole na drugo med letom, pa bi imeli na šolah različno predelan program. Gotovo pa je najbolj neresno v zdajšnjem pravilniku določilo, da lahko dela učenec popravni izpit iz poljubnega števila predmetov. Vse, kar se je v-stoletjih izkazalo kot nemogoče, naj bi z zdajšn jo reformo postalo mogoče. Če dodamo k temu določilu še drugo, da mora biti prvi rok za izpite v desetih dneh po končanem pouku, potem je neresnost še toliko večja. To. česar učenec ni zmogel v desetih mesecih, naj bi zmogel v desetih dneh. Ni sicer rečeno, da se učenec mora prijaviti za vse predmete, res pa je, da se učenci v tem roku prijavljajo povsem neodgovorno, saj ne morejo prav nič izgubiti. Pokazalo se je, da je že staro določilo, po katerem je imel učenec lahko tri popravne izpite, preširoko, ker so le malokateri popravili vse tri predmete. To je bilo vsekakor merilo stvarnega ocenjevanja, saj je bilo iz tega tudi mogoče sklepati, da učenec s tremi in več nezadostnimi ocenami skorajda nima osnov za delo v višjem letniku. Tudi v tem primeru bi komite moral oblikovati popravek Pravilnika — ta pa v nobenem primeru ne bi smel dopuščati več kot tri popravne izpite. Ob zdajšnjem določilu o neomejenem številu popravnih izpitov se učenci množično prijav- Delo Jožeta Spacala z razstave Moderna slovenska grafika, ki je bila v Kulturnem centru v Munchnu od 23. Januarja do 25. februarja 1985 razpravljamo NEKAJ PODATKOV O POUKU TUJIH JEZIKOV V osnovni šoli se je leta 1978 učilo angleščine 74,4 %, nemščine pa 25,6% učencev. Na nekaterih območjih je angleščina prevladovala (Koper in Nova Gorica 100 %, Ljubljana 93,9 %, Kranj 85,2%). Nemščina si je zagotovila vodilno mesto (94,8%) samo na murskosoboškem območju. V srednji šoli se je v šolskem letu 1983-84 kot prvi tuji jezik učilo okoli 43 tisoč učencev angleščine, 10.900 učencev nemščine, nekaj čez 800 učencev italijanščine in nekaj čez 300 učencev ruščine. Pri drugem tujem jeziku je razmerje med jeziki nekoliko bolj uravnoteženo: nemški jezik 4596, francoski jezik 2282 učenca, angleški jezik 2095 učencev, latinski jezik 592 učencev, italijanski jezik 419 učencev, ruski jezik 367, španski jezik 104 učenci. Podobno razmerje je med tujuni jeziki, kadar nastopajo kot tretji jezik ali so fakultativni. Vendar je bilo vseh učencev pri tretjem tujem jeziku samo 608, pri fakultativnem pouku tujih jezikov pa 2421. V razpisu za vpis v srednje izobraževanje v šolskem letu 1984-85 45,3% vzgojno-izobraževalnih programov ne zahteva pozitivne ocene iz tujega jezika v osnovni šoli. Za vključitev v izbirne programe tretje in četrte stopnje zahtevnosti po prvem letniku srednjega izobraževanja pa 34,4 % programov ne zahteva pozitivne ocene iz tujega jezika v prvem letniku. Drugega tujega jezika se po reformi uči v srednji šoli skoraj 4000 učencev manj kot prej — pa tudi manj časa se ga učijo. (Iz poročila Zavoda SRS za šolstvo) pogoju so pri pouku tujega jezika v prvem letniku učitelji najbolj nasprotovali. Na podlagi ugotovitev spremljave in vrednotenja programov in na podlagi didaktično-metodičnih pa tudi vzgojnih prvin pouka tujega jezika predlaga Zavod SRS za šolstvo, da lahko napreduje v drugi letnik le učenec s splošnim pozitivnim uspehom, torej -»tisti, ki ima pozitivno oceno tudi iž tujega jezika. Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je tudi žc sprejel stališče, da se učenci v srednjem izobraževanju nadalje uče jezika, ki so se ga učili v osnovni šoli, šole pa morajo to stallišče upoštevati. Za pouk tu- kovne izobrazbe moramo še nadalje usposabljati učitelje in skrbeti za nenehno posodabljanje strokovne literature. In končno: strokovna razprava bo tudi potrdila ali ovrtla predloge Zavoda SRS za šolstvo za več ur tujega jezika II v več smereh pete stopnje zahtevnosti dela. Z gradivom je Zavod SRS za šolstvo poskua. zbravi vsep oblme pouka tujega jezika v našem šolskem sistemu, strokovna razprava pa bo pomagala začrtati pot za nadaljnje delo na tem predmetnem področju. NEVENKA SELIŠKAR Ijajo k popravnim izpitom, pri katerih nekateri preskušajo samo srečo. Številni prijavljeni učenci na izpit niti ne pridejo, čeprav so zanje oblikovane komisije in pripravljene naloge. Teh učencev ne smemo niti kriviti za takšno početje, saj končno izrabljajo le pravico, ki jim jo zagotavlja predpis. Takšno določilo ima tudi slab vzgojni učinek, saj se v prvem roku lahko prijavljajo učenci k izpitom tudi le na srečo, to pa ob morebitnem uspehu pri učencu povečuje neodgovoren odnos do dela v šoli. V šolstvu se danes čedalje bolj uveljavlja težnja po opisanem ocenjevanju znanja. To sicer ni naše odkritje, prenekateri so glede tega že daleč pred nami. Naš sistem pa se od nekaterih drugih razlikuje predvsem v tem, da pri nas.»manj uspešno« ni negativna ocena, drugod pa je podobna ocena lahko velika ovira za prehod v višji letnik ali v zahtevnejši program. Naša razlaga ocene »manj uspešno« pa doslej velikokrat učinkuje tako, da učenci ocenjevanja in s tem tudi predmeta ne jemljejo resno. Podobna igra na srečo, kakršna so včasih popravni, so lahko tudi dopolnilni izpiti. Dokler ne bo ocena dopolnilnega izpita tudi končna ocena, četudi je nižja, toliko časa vsi učenci dopolnilnega izpita ne bodo jemali odgovorno. Verjetno bodo postale ocene predmetov, pri prehajanju iz letnika v letnik;in iz programa v zahtevriejšfprpgrnm še pomembnejše, s tem pa: se bodo dopolnilni izpiti še bolj uveljavili. Q«3toSId6}*ilnftliSiJga izpita bi morala biti odločilna, saj bodo kandidati samo v takem primeru jemali izpite odgovorno. Drugi odstavek 14. člena Pravilnika nalaga srednjim šolam, da morajo ob koncu prvih treh ocenjevalnih obdobij obvestiti starše » ... najmanj o morebitnih negativnih ocenah«. Prav bi bilo, da bi šola ob naših še vedno veljavnih polletjih obvestila starše o vseh ocenah. To šole sicer počno, vendar ne bi škodovalo, če bi bilo to zapisano tudi v pravilniku. Starši bodo tako vedeli, da bodo dobili polletno obvestilo. Po zdajšnjem pravilniku pa so lahko starši prepričani o pozitivnem uspehu, če jim učenec obvestila o negativnih ocenah ne pokaže. Tudi to bi se namreč dogajalo. Pravilnik govori o enkratnem ponavljanju v štirih letih. Določilo samo je nesporno, prav pa bi bilo, da bi šole lahko ocenile, ali je smiselno, da učenec ponavlja ali ne. Dogaja se, da šole hranijo mesta za morebitne ponavljalce — ti imajo namreč pravico ponavljati — odkloniti pa morajo včasih dobre novince. In ponavljale! velikokrat spet niso uspešni. Ne mislim, da sem napisal vse, kar bi zahtevalo popravke zdajšnjega pravilnika, prepričan pa sem, da sem opozoril na nekatere zadeve, ki res niso sprejemljive in zahtevajo popravek. Dandanes se ni mogoče izgovarjati, da moramo čakati na izsledke štiriletnega spremljanja usmerjenega izobraževanja, in potem verjetno še štiri leta na razčlenitev tega spremljanja. Prepričan sem, da to, kar zdaj ugotavljajo vse šole, lahko spremenimo takoj. VALENTIN PIVK Stran 4 dogodki novosti Zahtevne naloge Program dela RO Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti v letu 1985 Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je pripravil za leto 1985 zahteven delovni načrt, ki ga bo težko uresničiti. Načrt temelji na usmeritvah, sprejetih na skupščini Sindikata leta 1982, in na drugih stališčih in sklepih s kongresov in konferenc Zveze Sindikatov Slovenije in Jugoslavije, zajema pa tudi priprave na skupščino Sindikata in na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Poleg sprotnih nalog, ki jih republiški odbor načrtuje za vsake tri mesece, bo letos nameni! posebno pozornost štirim področjem: samoupravnim sporazumom dejavnosti, preobrazbi vzgoje in izobraževanja, družbenoekonomskemu položaju delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti ter pripravam na skupščino Sindikata in na 11. kongres. Samoupravne sporazume bo usklajeval z družbenim dogo-vorom.-ki samoupravno ureja pridobivanje in delitev dohodka v Jugoslaviji in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Skrbel bo, da se bodo uresničevali samoupravni sporazumi in da bo delo temeljilo na gradivu, ki ga bo pripravila strokovna služba po podatkih Službe družbenega knjigovodstva. V programu republiškega odbora zavzemata največ prostora dve nalogi, ki sta še posebno zahtevni: preobrazba vzgoje in izobraževanja in družbenoekonomski položaj delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Republiški odbor se bo zavzel za uresničevanje Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in za socialno varnost delavcev v vzgojno-varstvenih organizacijah, reševal bo vprašanje solidarnosti in razpravljal o možno'sti, da bi se drugače dogovorili o zagotovljenem programu v osnovnem šolstvu. Še nadalje si bo prizadeval za dostopnejše učbenike in ustreznejšo mrežo šol. Skrbel bo tudi za uresničevanje novih vzgojno-izobraže-valnih programov na višjih in visokih šolah glede na sprejete smernice in obravnaval možnosti za dodatna sredstva, potrebna za opremo in za prvo obdobje uvajanja programov. Glede družbenoekonomskega položaja delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti se bo republiški odbor še posebej zavzemal za postopno odpravljanje razlik med gmotnim položajem delavcev v družbenih dejavnostih in delavcev v gospodarstvu. Prizadeval si bo odpraviti neupravičene razlike v osebnih dohodkih delavcev v dejavnostih tega sindikata, ki nastajajo med občinami in organizacijami združenega dela. Zavzemal se bo tudi za razvijanje sistema samoupravnega odločanja in za izvajanje srednjeročnih načrtov v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Po načrtu dela za to leto bo posebna pozornost namenjena pripravam na skupščino Sindikata in na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki se jih bodo zavzeto lotili vsi od osnovnih organizacij, občinskih odborov pa do zveznega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti ter kulturi. Republiški odbor bo vodil tematske razprave o pripravah na skupščino Sindikata in na 11. kongres Zveze. Prizadeva! si bo izpopolniti sestavo republiškega odbora s člani z raznih območij in dejavnosti, in sodeloval z drugimi istovrstnimi sindikati doma in na tujem. Družbena pomoč otrokom S 1. marcem višji otroški dodatki Ob izredno hitrem naraščanju življenjskih stroškov, še posebno v prvih mesecih letošnjega leta — se nenehno slabša položaj socialno najšibkejših družin. Da bi vsaj delno ublažili njihov težavni položaj, se je na pobudo pristojnih republiških organov izoblikoval predlog o valorizaciji družbene pomoči otrokom. Tej problematiki je bila .namenjena osrednja točka dnevnega reda na nedavni seji obeh odborov skupščine Skupnosti otroškega Varstva Slovenije. Po zavzeti razpravi sta odbora sprejela sklep o valorizaciji otroških dodatkov, ki bo začela veljati že od letošnjga l. marca. Otroški dodatki bodo od l. marca povečani takole: Socialno najšibkejše družine, ki so uvrščene v prvo dohodkovno skupino, bodo namesto dozdajšnjih 2400 din dobivale za otroka po 4000 din, druga dohodkovna skupina bo dobivala 2700 namesto 1600 din, pomoč staršem iz tretje dohodkovne skupine pa se bo od 900 povečala, na 1600 din. Kmečki otroci bodo namesto 900 prejemali 1500 din pomoči, otroci enega hranilca bodo prejemali po 700 din, otroci z motnjami v razvoju pa 1500 din. Povedati je treba, da izjemno težkim primerom lahko ustrezne občinske službe povečajo zneske pomoči po svoji presoji. Zdajšnji ukrep o povečanju otroških dodatkov je prehoden.• pomagal naj bi, predvsem najbolj ogroženim družinam, da bodo lažje prebrodile prihodnja dva meseca. V maju bo namreč začel veljati nov samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pravicah, ki bo določal nova merila za družbeno pomoč otrokom. To družbeno pomoč bodo lahko v prihodnje prejemale tiste družine, katerih dohodek na družinskega člana ne bo presggel 43 odstotkov čistega povprečnega dohodka v naši republiki. Lani je znašal ta dohodek 27762 din, 43 odstotkov te vsote pa znaša 11938 din. Denarna pomoč bo tolikšna, kolikršna je razlika med resničnim dohodkom na družinskega člana in 11938 din (43 odstotkov). Če bodo to pomoč izplačevali v denarju, ne bo smela biti višja od 15 odstotkov čistega povprečnega dohodka (4164 din), starši pa bodo lahko prejemali pomoč tudi kako drugače. T. D. Gore papirja ne odpravljajo težav Sindikati o uresničevanju preobrazbe visokega šolstva Razpravljanje o visokošolskih programih, ki je sistematično povzeto, razčlenjeno in izoblikovano v znanem poročilu o pripravah na uvajanje teh programov v prakso, se zavzeto nadaljuje v vseh organih in na vseh ravneh. Ob obravnavi tega poročila se čedalje bolj^bdstira tudi podoba zdajšnje srednje šole in univerze. Z razmerami za visokošolskimi zidovi se je v zadnjih dveh letih seznanjala tudi »širša javnost«, tako imenovani uporabniki so lahko razlagali, kaj mislijo o univerzi, marsikaj — o srednjem šolstvu in tudi o odnosu združenega dela do visokega šolstva — pa so povedali tudi delavci, zaposleni v njem. Preobrazbi visokega šolstva so namenili,posebno pozornost v organizacijah in organih sindikatov, predvsem v republiških odborih sindikatov dejavnosti in v Svetu za vprašanja izobraževa- gramov, ki usposabljajo za ozka področja dela, sta nalogi, ki ju bo šele treba opraviti. V razpravi se je pokazalo, da izvirajo vzroki za pojave, ki jim odmerja kritika ostrejše besede,' iz starih grehov in dolgov, pa tudi to, da gore papirja, četudi bi bile na njem začrtane še tako modre rešitve, šolstva ne bodo rešile težav, ki ga spremljajo desetletja. Gre za široko področje vprašanj, od tistih, ki zadevajo povezavo med srednjim in visokim izobraževanjem, do družbenogospodarskih. Očitno je, da nekateri sestavljavci osnutkov programov niso imeli najbolj srečne roke pri usklajevanju teh dokumentov z novo podobo srednjega šolstva; veliko programov je nastajalo po tradicionalni poti, tako da so dodajali starim predmetom nove, število ur zanje pa zmanjševali. Pri tem so upali — najbrž seveda zaman obseg dela in koliko študentov se bo vpisalo v novem šolskem letu. Posebne izobraževalne skupnosti, ki so postavile materialno stran visokošolskih programov na stranski tir, čaka že kmalu težavno delo: usklajevanje programov z gmotnimi možnostmi v samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnih načrtov. Zaradi vsega tega je torej razumljiv tale poudarek v sindikalnih stališčih: »Nujno je, da izobraževalne skupnosti čimprej pripravijo taka merila za ovrednotenje programov, ki bodo zagotavljala uporabnikom in izvajalcem dogovarjanje o predlaganih programih in njihovi ceni, izvajalcem pa možnostrza pridobivanje’ dohodka,,ki bodo spodbujale h kakovosthejšemu delu in jim zagotavljale enak položaj z drugimi delavci v združenem delu.« Prav tako je treba uveljaviti načelo o celotnem prihodku na podlagi opravljenega pedagoškega in znanstvenega dela. Denar med posebnimi izobraževalnimi skupnostmi se ne bo prelival. V razpravi je bilo poudarjeno, da je tako tudi prav: zaščititi je treba tiste visokošolske organizacije, ki so skušale preliti sredstva v večjo kakovost, ne v večji obseg. Razprave o programih redno opozarjajo tudi na težave, ki nastajajo zaradi kadrov. Univerza se stara, zato je temeljitega posega potrebna tudi kadrovska politika na njej. To se je pokazalo še posebno zdaj, ko so ponekod prilagajali programe že zaposlenim, drugod pa so želeli širiti predmete, ne da bi imeli za to usposobljene predavatelje. Sindikati menijo, da bi morali imeti tudi pri spopolnjevanju programske sestave visokega šolstva več besede uporabniki, univerzi pa naj bi poskrbeli, da ob uvajanju novih programov ne bosta zniževali kadrovskih meril. K boljši kadrovski sestavi naj bi pripomogle tudi posebne izobraževalne skupnosti in na podlagi kadrovskih načrtov univerzama zagotavljale denar za strokovnjake, ki jih potrebujeta. MARJANA KUNEJ Odgovorno do novega prostora Delo Vladimirja Makuca z razstave Moderna slovenska grafika v Miin-chnu nja, znanosti in kulture; ta svet je namreč sprejemal usmeritve, po katerih so se organizacije in organi slovenskih sindikatov vključevali v razprave o visokošolskih programihj in pripravil več razprav o preobrazbi pedagoškega šolstva. Na eni svojih sej, letošnjega 21. februarja, so člani sveta obravnavali omenjeno poročilo in v zvezi s tem predlog stališč do uresničevanja preobrazbe visokega šolstva, ki se je izoblikoval v sindikalnih razpravah. Stališča bo svet predložil na prihodnji seji predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, postala pa naj bi vodilo sindikalnim organizacijam v ozdih uporabnikov in na obeh univerzah pri uresničevanju preobrazbe visokega šolstva. Novi visokošolski programi so v predlogu stališč najprej pohvaljeni kot kakovosten prispevek k preobrazbi visokega šolstva: z njimi smo dobili pregled nad vsebino in obsegom visokega šolstva, povezali so visokošolske delavce in precej uporabnikov, pri samem delu pa tudi visokošolske organizacije. Ker pa v programih in tudi v visokem šolstvu še marsikaj od' zamišljenega ni uresničeno, pozivajo sindikati izvajalce in uporabnike, naj še naprej tako zavzeto kot doslej spremljajo preobrazbo visokega šolstva in celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, ki je, kot je znano, dolgoročen proces. Novih programov je še zmeraj preveč; preveč pa je tudi predmetov in ur zanje. Večje interdisciplinarno povezovanje in odpravljanje dodiplomskih pro- — da bodo sami študenti znali povezovati množico predmetov v strokovno celoto, le malokdo pa je ob tem pomislil, da so študijske obveznosti pretirane in da gre malokje v resnici za tako imenovano kakovostno obremenitev. Preobrazba visokega šolstva ne poteka sicer tako, kot je bilo predvideno, pa vehdarle počasi napreduje. Med ovirami, ki pestijo vse družbene dejavnosti in se izrazito kažejo tudi v visokem šolstvu, je počasno razvijanje družbenogospodarskih odnosov. Odsev tega so obsežnejši programi, posledica teh pa nadaljnje slabšanje družbenogospodarskega položaja delavcev na univerzi. Prav zaradi te nevarnosti so sindikati zapisali, med prednostne naloge pri na- ' daljnji preobrazbi visokega šolstva v prihodnjem obdobju nadaljnje spopolnjevanje družbenogospodarskih odnosov in s tem ustvarjanje takih možnosti za pridobivanje dohodka, ki bodo spodbujale kakovostno uresničevanje programov, ne pa njihovo neutemeljeno širjenje. Prava neznanka je sama vrednost programov. Ker njihovi predlogi niso opremljeni z ustreznimi finančnimi razčlenitvami, nihče natančno ne ve, koliko denarja bo treba odšteti zanje. Ocene so samo približne, primerjava najpomembnejših postavk pa kaže velike razpone (od indeksa 110 do indeksa 200 glede na sedanja sredstva). »Najcenejši« je program gozdarstva, ki ima indeks 97 in je častna izjema. Res pa je, da tudi ti razponi ne povedo veliko, če ne vemo natančno, kolikšen bo Že v prejšnjem, še posebno pa v zdajšnjem srednjeročnem obdobju je namenila naša družba veliko pozornosti in denarja za gradnjo domov za učence in študente. Problematika gradnje je zmeraj zapletena, njeno reševanje pa zahteva nenehno zavzetost, veliko posluha in gospodarno ravnanje. Ni trebaposebej omenjati, da se seznam potreb pa tudi želja, ki niso zmeraj utemeljene, nenehno daljša. Načrtovanje in sama gradnja domov sta bila zaupana Odboru podpisnikov Družbenega dogovora o-gradnji domov učencev in študentov v obdobju 1981-85. Da je odbor to nalogo uspešno izpeljal, je pokazala nedavna poglobljena razprava na seji tega odbora pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. Odbor podpisnikov je v celoti izpolnil načrt predvidenih gradenj. Še več: gradili so za najmanj 30 odstotkov ceneje, kot so tržne cene drugih gradenj. V razpravi, ki je sledila poročilu o izvajanju programa gradnje, smo slišali, da je bilo v letu 1984 zgrajenih in danih v uporabo pet novih domov s 1197 ležišči (od tega 1127 v'študentskih in 70 v domovih za učence). Večino teh objektov so začeli graditi že v letih 1982 in 1983, njihova skupna vrednost ■ pa znaša 684457800 din. Preuredili so tudi 5 stavb in tako pridobili 400 ležišč v prenovljenih domovih za učence in 792 ležišč v prenovljenih domovih za študente, za to je bilo treba odšteti 256.342.320 din. Kot pomoč zamejskim Slovencem so sofinancirali tudi nabavo domače opreme za Slovenski mladinski center v št. Petru ri Čedadu ter slovenski vrtec v t. Petru pri Rožu in za to porabili 3.916.719. Uredili so tudi razdelilnice hrane za študente v številnih visokošolskih organizacijah — v tamamen so prispevali 21.000.000 din. V razpravi smo slišali podatek, da je bilo v zadnjih dveh srednjeročnih obdobjih dano na voljo več kot 7000 novih ležišč. Ob predlogu za višino naložb za leto 1985 so člani odbora sklenili, da je treba najprej končati program gradenj in njegove dopolnitve: leta 1984 so namreč začeli graditi štiri nove stavbe, preurejajo in popravljajo pa jih še deset; vsa ta dela so predvidena do konca zdajšnjega petletnega obdobja. Po končanih delih bodo dobili študenti še 464 ležišč, učenci pa 1522. Ko je odbor podpisnikov razpravljal o številnih zahtevkih, je nenehno poudarjal, da je treba o tem temeljito in odgovorno presojati, ob vsaki naložbi pa dokazati, da je družbeno-gospodar-sko upravičena. Glede novih zahtevkov niso člani odbora sprejeli nobenega sklepa, ker se bo razprava o tej problematiki še nadaljevala do seje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki bo marca. Člani odbora so poglobljeno razpravljali tudi o Zasnovi obnove zavodov za mladino z motnjami v telesnem in duševnetn razvoju za naslednje srednjeročno obdobje. Zvedeli smo, da so lani obiskali 21 tovrstnih zavodov in ugotovili, da je stanje v zavodih zelo različno. Ker je na tem področju še veliko nerešenih vprašanj, tako glede ustreznosti mreže zavodov, kot tudi glede smotrnosti vlaganja v preurejanje nekaterih nefunkcionalnih stavb, so razpravljavci menili, da bodo o teh vprašanjih odločali kasneje. Opozorili pa so tudi, da je treba pri načrtovanju gradenj, in obnove upoštevati mnenje strokovnjakov. Le-ti bodo morali določiti, koliko prizadete mladine je primerno za vsak zavod — glede na različno stopnjo in vrsto prizadetosti, in-kakšna naj bo mreža zavodov-razpršena ali zgoščena. Ko so razpravljali o problematiki zavodov za prizadeto mladino, so še predlagali, naj bi se denar za obnovo teh zavodov zbiral tri leta in to s polovično dozdajšnjo prispevno stopnjo. Razprava o tem se bo še nadaljevala po posameznih področjih. Potrebna vlaganja bodo skupno ocenili tako, da bodo pripravili seznam stavb, ki se bodo obnavljale, jih uskladili Z normativi in pri tem upoštevali oceno vlaganj; hkrati bodo ob pregledu stavb širše določili njihov namen tudi s strokovnega vidika. Da bi ta akcija čim hitreje potekala, so sprejeli predlog, da bodo oblikovali posebeu organ-sestavljali naj bi ga predstavniki treh skupnosti: Izobraževalne skupnosti Slovenije, Republiški skupnosti za zdravstvo in za socialno skrbstvo. Pr* načrtovanju obnove zavodov za prizadeto mladino naj bi sodelovali tudi predstavniki stroke i*1 Skupnost zavodov za usposabljanje, o tem pa naj bi razpravljal tudi Sekretariat sveta & vzgojo in izobraževanje P*1 SZDL. T. D. ZAVOD SRS ZA ŠOLSTVO -----------------, Televizija v šoli 1985 POMLADANSKI PROGRAM — MAREC, APRIL, MAJ v_______ ~_______ M < s 5 ‘o ■§ Ljubljana, dne 4. marca 1985 VSEBINA • Beseda urednika • Spored • Zgodovina • Zemljepis • Računalništvo • Fizika • Ekologija • Spoznavanje narave in družbe • Prometna vzgoja * 3 3 4 P: fi 'v • - ‘ BESEDA UREDNIKA ŠOLSKE TELEVIZIJE Pozdravljeni, mladi prijatelji! Tako kot vsak marec začenjamo tudi tokrat pomladanski spored šolske televizije. Večino našega sporeda bodo zajele oddaje o zgodovini našega narodnoosvobodilnega boja. Te smo začeli predvajati že jeseni, v spomladanskem sporedu pa jih imamo še devet. Oddaje so sicer dolge po eno uro, vendar če jih učitelj presname na magnetoskop, jih lahko predvaja v raz.redu po delih. ' Prometna vzgoja v naših šolah postaja čedalje pomembnejša. Verjetno je zaradi tega že veliko manj prometnih nesreč pri učencih. Uporaba varnostnega pasu velikokrat prepreči poškodbe ali smrt, zato začenjamo pomladanski spored prav z. oddajo o varnostnem pasu. Učenci lahko velikokrat spomnijo starše, naj uporabijo varnostni pas. Prijetno vožnjo in uspešno pomlad v šoli vam želi vitš urednik šolske televizije MAKO SAJKO TOREK ČETRTEK ŠOLSKA TELEVIZIJA SPORED — POMLAD 1985 CIKLUS NASLOV ODDAJE TRAJANJE 5.3. 7.3. ZGODOVINA Zasužnjeni, a nepokorjeni 62’ 40” PROMETNA VZGOJA Varnostni pas 12’ 30” 12.3. 14.3. ZGODOVINA Vstaja 78’ 35” 19. 3. 21.3. ZGODOVINA Užiška republika 79’ 40” 26. 3. 28. 3. ZGODOVINA Vojna proti združenim okupatorjem in kvislingom 76’ 2. 4. 4. 4. ZGODOVINA Pohod proletarskih brigad 63’ 4” ZEMLJEPIS Premikanje ledenikov 10’ 9. 4. 11.4. ZGODOVINA Titova država 67’ 50” 16. 4. 18. 4. RAČUNALNIŠTVO LOGO — ali je računalnik pameten? 25’ 40” Umetna inteligenca 30’ ZEMLJEPIS Erozija — izravnava zemeljske površine 15’ 23. 4. 25. 4. RAČUNALNIŠTVO Množična informatika 32’ 45” Človek in stroj 29’ 25” ZEMLJEPIS Zemlja se spreminja — zemeljska skorja 14’ 50” 30. 4. ZGODOVINA Bitka na Neretvi 71’ 45” 7. 5. 9. 5. ZGODOVINA ■ Sutjeska 58' 45” ZEMLJEPIS Gibanje zračnih gmot 18’ 15” 14.5. 16. 5. ZGODOVINA Italijanski okupator kapitulira 68’ 21.5. 23. 5. ZEMLJEPIS Kako nastanejo zemljepisne karte 19’ FIZIKA Valovanje in energija 11’ EKOLOGIJA Mreža življenja 17’ SND Čebelarstvo 13’ 28.5. 30. 5. ZEMLJEPIS Projekcija geografskih kart 20’ FIZIKA Katodni osciloskop 11’ EKOLOGIJA Stališča B. Commonerja 19’ SND Ribištvo 13’ PRIPOMBA: 2. maja zaradi praznika ni oddaj šolske televizije. ZGODOVINA 4. oddaja ZASUŽNJENI, A NEPOKORJENI RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 5. 3. 1985 SMOTRI IN VSEBINA: četrtek: 7. 3. 1985 PRVENKA TURK V četrti oddaji Zasužnjeni, a nepokorjeni so po aprilskih dogajanjih v letu 1941 prikazani zlasti: — okupatorjev teror in nacistična raznarodovalna politika v Jugoslaviji in Sloveniji — potek priprav na oboroženo vstajo — 22. junij 1941. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: — spoznavajo vlogo Partije v družbenopolitični aktivizaciji vseh naprednih sil v boju proti okupatorju; — razčlenijo politične in organizacijske priprave na oborožen boj; — na podlagi dokumentarnega gradiva se seznanjajo z oblikami okupatorjevega terorja; — spoznavajo oblike odpora proti narodnemu nasilju; — spoznavajo najpomembnejša vojaška dogajanja v letu 1941 in posledice napada na Sovjetsko zvezo; - spoznavajo posebnosti boja v posameznih jugoslovanskih pokrajinah v pripravah na oboroženo vstajo. VSEBINA Oddaja prikazuje dogajanja po aprilski katastrofi leta 1941. V dokumentarnem gradivu je ponovno poudarjen pomen proglasov CK KPJ. Filmski posnetki prikazujejo delovanje profašističnih elementov. Lepaki o ustrelitvah prvih talcev, fotografije ustreljenih in obešenih, razglasi okupatorjev o predaji orožja pričajo o okupatorjevem terorju in zločinih domačih izdajalcev. V oddaji so prikazane nemške in italijanske vojaške akcije v Grčiji in severni Afriki in pospešene priprave nemške vojske za napad na Sovjetsko zvezo. Iz Titovega komentarja (v Kumrovcu 1977) je vidna vloga KPJ v pripravah za boj proti okupatorjem in zlasti pomen ustanovitve Vojaškega komiteja (razglas CK KPJ 1. maja 1941). Z animiranimi zemljevidi in nastalim dokumentarnim gradivom so prikazani razkosanje Jugoslavije in oblike okupacijskega sistema. V okupatorskih dokumentih sledimo popisu prebivalstva, ugotavljanju rasnih značilnosti, razvrščanju ljudi v skupine in določanju »manjvrednih« za izgnanstvo. V nemških letakih zasledimo zahteve, naj se prebivalstvo odpove materinemu jeziku ter sprejme jezik okupatorja in nacističnega naroda. Številni dokumenti pričajo o izdajalski vlogi domačih kolaboracionistov, separatistov in kvislingov. Filmsko dokumentarno gradivo prikazuje ustanavljanje oboroženih kvislinških enot, oboroževanje pripadnikov nemške manjšine in prisilno vključevanje v VVehrmannschaft. Iz proglasa KPJ 1.5. 1941 in iz Proleterja razberemo, kako so potekale priprave na oboroženo vstajo. Ohranjeno dokumentarno gradivo dokazuje pomen partijske tehnike in delo odborov Ljudske pomoči. Filmski posnetki in fotografije dokumentirajo, kako so se širili teror, množično razseljevanje in izganjanje prebivalstva, uveljavljanje rašnih zakonov, preganjanje Židov in Romov, nasilno pokatoličevanje pravoslavnega prebivalstva v NDH. Dokumentarno gradivo prikazuje množične pokole Srbov, odlok o pošiljanju v taborišča in odpor proti ustaškemu verskemu in narodnemu nasilju in zločinom. Napad na Sovjetsko zvezo je prikazan s številnim dokumentarnim gradivom. V oddajo so uvrščeni komentarji Svetozarja Vukmanoviča o pomenu sestanka Politbiroja CK KPJ 22. junija 1941 v Beogradu. V Titovem komentarju (v Kumrovcu 1977) je ponovno poudarjena vloga KPJ, ki je spričo svojih izkušenj, vsestranskih političnih, vojaških in organizacijskih priprav, jasnega programa skupnega boja za narodno in socialno osvoboditev 4. julija 1941 lahko-sprejela zgodovinski sklep o začetku oborožene vstaje. ZGODOVINA 5. oddaja VSTAJA RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI 3. 1985 SMOTRI IN VSEBINA: PRVENKA-TURK Peta oddaja serijske dokumentarne nadaljevanke Ustvarjanje Titove Jugoslavije prikazuje oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: — spoznavajo partizansko vojno kot temeljno obliko oboroženega boja; — se seznanjajo z zasnovo oborožene vstaje, splošne ljudske vojne za dosego osvobodilnih in revolucionarnih ciljev; — spoznavajo posebnosti razmer NOB v posameznih jugoslovanskih pokrajinah; — spoznavajo pomen osvobajanja ozemlja in nastanka revolucionarnih organov oblasti; — razčlenijo posebne značilnosti organov ljudske oblasti v Sloveniji in na drugih območjih Jugoslavije. VSEBINA V petem delu oddaje so prikazane vstaje in posebne značilnosti narodnoosvobodilnega boja narodov in narodnosti Jugoslavije. Iz razglasa CK KPJ, dokumentov julijske seje Politbiroja in iz Biltena Glavnega štaba razberemo vojaško strategijo in zasnovo oborožene vstaje. V oddaji sledimp prvim oboroženim akcijam partizanskih odredov in nastajanju osvobojenega ozemlja. Dokumenti in izjave naših najvidnejših političnih in družbenih predstavnikov kažejo posebne razmere v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Vojvodini, na Kosovu in v Makedoniji. V komentarju Miloša Miniča in Petra Stamboliča sta poudarjena problem četništva in pomen ustanavljanja organov ljudske oblasti. Številni dokumenti o diverzijah in represalijah pričajo o intenzivnih bojnih akcijah in povečanem nasilju okupatorja in kvislingov. Dokumentarno gradivo o španskih borcih in njihove izjave potrjujejo, kako pomembno je bilo njihovo sodelovanje v vstajah. Filmski posnetki in dokumenti o okrepitvi okupatorskih čet pričajo o posledicah vstaje v Jugoslaviji in njenemu vplivu na boje v Evropi, zlasti na vzhodnem bojišču. V oddaji je poudarjena vloga Komunistične partije Jugoslavije kot vodilne sile narodnoosvobodilne vojne, ki je to vojno uspešno začela. ZGODOVINA 6. oddaja UŽIŠKA REPUBLIKA RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI IN VSEBINA: PRVENKATURK torek: 19. 3. 1985 četrtek: 21. 3. 1985 Oddaja prikazuje nastanek prvega velika osvobojenega ozemlja v Jugoslaviji: — razmah vstaje v Jugoslaviji — posebne razmere narodnoosvobodilnega boja na posameznih območjih Jugoslavije — začetek novega obdobja narodnoosvobodilne vojske (ustanovitev Prve proletarske brigade). VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: — se seznanijo s pomenom Užiške republike in posvetovanjem v Stolicah; — razčlenijo odloke NOO kot trajne dokumente za preučevanje nastajanja ljudske oblasti; — opredelijo pomen in posledice decembrske vstaje na Gorenjskem; — označijo pomen OF in njeno vlogo na območju okupatorjeve oblasti; — dodajo svoje znanje in spoznavanje pomembnih krajev NOB jugoslovanskih narodov in narodnosti; — opredelijo strateško-politični pomen reorganiziranja partizanskih enot. VSEBINA V oddaji je poudarjen pomen nastanka prvega velikega osvobojenega ozemlja v Jugoslaviji tedaj, ko so Nemci in Italijani dosegli uspehe na bojiščih v Afriki, Atlantiku in na vzhodni fronti. Tovariš Tito je v govoru na Kadinjači 1979 Užičko republiko označil kot pojav mednarodnega pomena. Razglasi NOO in odloki NOO Užica dokumentirajo nastajanje ljudske oblasti. Komentarji borcev in drugo dokumentarno gradivo priča o življenju in delu v osvobojenem Užicu, pomenu tovarneferožja in streliva, skrbi za begunce, o pomenu tiska in radijske postaje. V komentarjih sledimo razlagi posebnih razmer narodnoosvobodilnega boja in razvoja ljudske oblasti v Vojvodini, na Kosovu in v Sloveniji. O okupatorjevem zaostrenem režimu in terorju pričajo dokumenti o represalijah, požigih vasi, izseljevanju prebivalstva. V komentarju je poudarjena vloga Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, da bi s širjenjem splošne ljudske vstaje preprečili razseljevanje in izganjanje prebivalstva. Dokumentarno gradivo opredeljuje pomen, nastanka prvega svobodnega ozemlja na Gorenjskem in posledice Dražgoške bitke. Mira Svetina v svoji izjavi poudarja pomen OF v Ljubljani, ki je doživljala nov polet in postala država v državi. Borci različnih jugoslovanskih območij v svojih izjavah opisujejo posebne razmere narodnoosvobodilnega boja po posvetovanju v Stolicah. Dokumenti bojev na legendarni Kozari, dokumenti ustaških zločinov in čet-niškega nasilja pričajo o pomembnosti narodnoosvobodilnega boja v Bosanski krajini. Vladimir Bakarič opisuje posebne značilnosti narodnoosvobodilnega boja na Hrvaškem. V dokumentarnem gradivu in izjavah Lazarja Kolišev-skega sledimo razmeram v Makedoniji, razmahu narodnoosvobodilnega boja in začetkom vstaje. Vpliv sklepov posvetovanja v Stolicah je viden tudi v črnogorskem območju, kjer so se okrepile akcije proti italijanskemu okupatorju in so ustanovili Črnogorski odred. Iz nemških dokumentov razberemo ocene vstaje v Srbiji in na drugih območjih Jugoslavije. Okupatorjeve povračilne ukrepe dokumentirajo pokoli prebivalstva, požigi krajev in streljanje talcev. Miloš Minič ponovno komentira izdajalsko strategijo Draže Mihajloviča in njene posledice. V Titovem govoru na Kadinjači 1979 je poudarjeno junaštvo Užiškega delavskega bataljona. Oddaja se konča s komentarjem Dušana Ko-rača o strateško-političnem pomenu reorganizacije enot in o ustanovitvi prve proletarske brigade, s katero se začenja nova razvojna stopnja narodnoosvobodilne vojske in novo obdobje v razvoju naše revolucije. ZGODOVINA 7. oddaja — ustanovitev prvih proletarskih brigad — fočansko obdobje NOB — širjenje vstaje in rasti našega narodnoosvobodilnega gibanja. VOJNA PROTI ZDRUŽENIM OKUPATORJEM IN KVISLINGOM RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI IN VSEBINA: torek: 26. 3. 1985 četrtek: 28. 3. 1985 .. , jmslstoo oz oissl .ontortota PRVENKATURK .ičomoo . ■ V sedmi oddaji Ustvarjanje Titove Jugoslavije je prikazano obdobje nastajanja naše operativne vojske: VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: — spoznavajo uresničevanje Titove strateške zamisli o ustvarjanju.narodnoosvobodilne vojske; — razčlenijo Fočanske predpise, njihovo vsebino in oblike dejavnosti ljudske oblasti; — spoznavajo prizadevanja našega političnega in vojaškega vodstva, da bi preprečilo državljansko vojno in pridobilo ljudstvo ne glede na narodnostno in družbeno sestavo; — vrednotijo junaška dejanja narodnoosvobodilnega boja narodov in narodnosti Jugoslavije. VSEBINA Bogato dokumentarno gradivo, izvirni filmski posnetki in fotografije prikazujejo pomembno vlogo balkanskega bojišča spomladi leta 1942. Iz Razglasa Glavnega štaba BiH (19. 1. 1942) razberemo, kako so potekale , priprave nemških sil na ofenzivo v vzhodni Bosni in prizadevanje Vrhovnega štaba, da bi utrdil partizanske odrede in preprečil delovanje četnikov, ki jih je begunska vlada proglasila za edino »jugoslovansko vojsko v domovini«. Filmsko dokumentarno gradivo priča o močni propagandi v zahodnih zavezniških državah, da bi Dražo Mihajloviča in četnike predstavili kot glavno silo odporniškega gibanja v Jugoslaviji. Dokumenti o ustanavljanju odredov prostovoljne vojske, ustanavljanje mladinskih čet, razglas PK SKOJ BiH in Bilten Vrhnovega štaba o sovražni ofenzivi dokumentirajo pomembnost političnega in vojaškega dogajanja v vzhodni Bosni. Izjave borcev pričajo o junaštvu igmanskega marša in preboju Prve proletarske na Veliko Polje pod Bjelašnico. Dokumentarno gradivo o okupatorjevih in kvislinških zločinih, o pošiljanju ljudi v koncentracijska taborišča, o množičnem pobijanju in represalijah dokazujejo, kako se je okrepila sovražna dejavnost, da bi z nasiljem in vojaškimi operacijami zlomila narodnoosvobodilno gibanje. Bilten Vrhovnega štaba, Statut proletarskih brigad, ustanovitev prvih operativnih enot oborožene vstaje, ustvarjanje udarnih bataljonov in prvih brigad v zahodni Bosni, Hrvaški in Sloveniji izpričujejo novo obdobje v razvoju boja in preraščanju vstaje v narodnoosvobodilno vojno jugoslovanskih narodov proti združenim silam okupatorjev in kvislingov. y oddaji je poudarjeno prizadevanje CK KPJ, da bi se osvobodilno gibanje enakomerno razvijalo po vseh predelih Jugoslavije. Fočansko obdobje narodnoosvobodilnega boja je predstavljeno s številnimi dokumenti, poročili OK KPJ Foča, faksimili glasil Narodni borec in Proletar. Fotografije in drugo gradivo dokumentirajo obnovo vsestranskega gospodarskega, političnega in kul-turno-prosvetnega življenja na osvobojenem ozemlju inv njegovem središču v Foči, kjer so nastali predpisi in prva enotna določila o organizaciji in delovanju ljudske oblasti. V oddaji sledimo dokumentom o nameri okupatorja in kvislingov, da bi razširili operacije v vzhodni in zahodni Bosni ter na območju Kozare. Animirani zemljevidi prikazujejo sovražnikov prodor na osvobojeno ozemlje in začete spomladanske ofenzive v vzhodni Bosni tedaj, ko 'se je osvobodilno gibanje posebno močno razvilo tudi v osrednjem in zahodnem delu Jugoslavije. V Biltenu Vrhovnega štaba in drugih dokumentih sledimo ustanavljanju novih proletarskih brigad, nastajanju enot na Hrvaškem in skupnim akcijam hrvaških in slovenskih partizanov. Fotografije in dokumente o partizanskih enotah in akcijah v Sloveniji dopolnjujejo izjave dr. Aleša Beblerja o pomenu nastanka velikega osvobojenega ozemlja od Ljubljane do Kolpe, ki je pomenilo prvo republiko v naši zgodovini. V dokumentarnem gradivu sledimo sirjenju vstaje v Sloveniji, južni Srbiji, Sremu in razvoju oboroženega boja na Kosovu in v Makedoniji. O epopeji na Kozari pričajo številni pretresljivi dokumenti in izjave borčevo izjemni enotnosti ljudstva, zaledja in bojišča. Dodatno navodilo Priporočamo, da si izbrano oddajo ogledati tudi pri ponovitvi. Le tako bo lažje slediti sliki, govorjeni besedi in preverjanju zapisov, ki bi nastali ob gledanju dokumentarnega gradiva. V šolah, kjer ni interne televizije, bi bilo koristno posneti odlomke besedila in ohraniti izbor pričevanj našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Serija televizijskih dokumentarnih oddaj Ustvarjanje Titove Jugoslavije ni didaktično-metodično zasnovana tako, da bi učenec ob njej dobil pregled čez dogajanja, temveč poglablja že prej znana dejstva. Obilica dokumentarnega gradiva razbija enotnost oddaje, zato naj učitelj pred predvajanjem predstavi temeljno vsebino. ZGODOVINA 8. oddaja POHOD PROLETARSKIH BRIGAD RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 2. 4. 1985 SMOTRI IN VSEBINA: četrtek: 4. 4. 1985 PRVENKA TURK Osma oddaja Ustvarjanje Titove Jugoslavije prikazuje položaj poleti in jeseni leta 1942: — širjenje narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji — nastajanje novega obsežnega osvobojenega ozemlja v Bosanski krajini; — vojaške in politične zmage narodnoosvobodilnega gibanja in nastanek Bihaške republike. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: , — se seznanjajo s partizanskimi vojaškimi akcijami, premiki proletarskih brigad in z nastankom osvobojenega ozemlja med Neretvo in Vrbasom; — spoznavajo pomembnost kovanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; — se seznanjajo z nadaljnjim potekom narodnoosvobodilnega gibanja v posameznih jugoslovanskih pokrajinah in območjih in s pripravami na prvo zasedanje Avnoja. VSEBINA Filmski odlomki in dokumentarno gradivo iz tega prelomnega leta vojne prikazujejo velike zmage enot narodnoosvobodilne vojske, njihovo ofenzivno dejavnost, nastajanje novih, še večjih svobodnih ozemelj iti krepitev oboroženih sil. Iz dokumentov o ustanovitvi proletarskih brigad in sestavi Uradne skupine se vidi nadaljnja reorganizacija partizanskih enot in oblikovanje močne grupacije, sestavljene iz prekaljenih borcev, komunistov in skojevcev. Animirani zemljevid prikazuje premikanje proletarskih brigad z Zelengore in nadaljevanje prodora čez Prozor in Gornji Vakuf na zahod. Fotografije porušenih železniških prog in napade proletarskih brigad na progo Sarajevo-Mostar dokumentirajo uspešno diverzantsko akcijo ter vojaške, gospodarske in politične posledice teh diverzij za nemškega okupatorja in NDH. V komentarju Peka Dapčeviča so poudarjeni uspehi prodora proletarskih brigad v osrednjo Bosno, njihova združitev z dalmatinskimi in krajiškimi enotami in uresničevanje temeljne zamisli o povezovanju vsega našega boja, njegove vojaške in politične plati. Animirani zemljevid prikazuje razširitev osvobojenega ozemlja, zavzetje Jajca in položaj pred napadom na Bihač. Dokumenti Vrhovnega štaba kažejo uspehe narodnoosvobodilnega boja na Hrvaškem, v zahodni Bosni, v Dalmaciji in Sloveniji. Ob dokumentih Glavnega štaba Slovenije sledimo poročilom o italijanski ofenzivi (19.9. 1942) v Ljubljanski pokrajini, kjer je okupator izvajal obsežne vojaške akcije z ostrimi represalijami in skupaj s protirevolucionarnimi silami in z ustanovitvijo bele garde skušal razbiti enotnost slovenskega ljudstva. V izjavi dr. Jožeta Brileja je poudarjen pomen protiofenzive in ustanovitve prvih štirih slovenskih partizanskih brigad: Tomšičeve, Bubčeve, Can-k ari e ve in Šercerjeve. V komentarju Mitje Ribičiča je pohod II. grupe odredov na Štajersko označen kot največja akcijapo Dražgoški bitki, ki pomeni nov vzpon partizanskih enot na Gorenjskem in Štajerskem in hkrati povečano dejavnost OF med Savo in Dravo. Ob izjavah borcev sledimo razmeram na drugih območjih Jugoslavije, zlasti v Sremu, južni Srbiji in na Kosovu, kjer so bili ustanovljeni prve partizanske’skupine in začasni štab partizanskih odredov za Kosovo in Metohijo. Dokumentarno gradivo priča o sodelovanju okupatorjev in četnikov, zlasti na območju Črne gore in Hercegovine, da bi z nasiljem uničili narodnoosvobodilno gibanje. V oddaji je poudarjen vojaški in politični pomen bihaške operacije, s katero se je ponovno uresničevala zasnova Titove strategije in taktike. Ustvarjeno je bilo svobodno ozemlje z izdelanim sistemom nove revolucionarne oblasti in utrjenim političnim položajem narodnoosvobodilnega gibanja. ZGODOVINA 9. oddaja TITOVA DRŽAVA RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 9. 4. 1985 SMOTRI IN VSEBINA: četrtek: 11. 4. 1985 PRVENKA TURK Deveta televizijska serijska oddaja Ustvarjanje Titove Jugoslavije obrav-ava prelomna dogajanja v zadnjih mesecih leta 1942: — uspešen razvoj narodnoosvobodilnega boja — ustvarjanje narodnoosvobodilne vojske — nadaljnje oblikovanje ljudske oblasti. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: — spoznavajo pomembnost strateškega- položaja narodnoosvobodilnega gibanja na jugoslovanskem bojišču; — spoznavajo narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije kot pomemben dejavnik v razvoju dogodkov na Balkanu in v Evropi; — spoznavajo značilnosti osvobojenega ozemlja, organiziranost in sistem ljudske oblasti; — ugotavljajo stopnje v razvoju ljudske oblasti (Fočanski predpisi — Dri-niški predpisi — Avnoj). VSEBINA Filmski odlomki o dogajanjih na velikih bojiščih konec leta 1942 prikazujejo napredovanje protihitlerjevske koalicije in uspešen razvoj narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji. Dokumenti o osvobojenem ozemlju v osrednjem delu Jugoslavije potrjujejo pomembnost »Titove države«, kjer so se dogajale velike revolucionarne spremembe. Dokumenti o razvoju ljudske oblasti, zlasti odredbe in odloki užiškega Narodnoosvobodilnega odbora in dokumenti NOO iz Foče ter odloki izražajo vlogo in naloge nove ljudske oblasti. Dokumentarno gradivo priča o življenju na osvobojenem ozemlju, o vlogi delavnic, potrebnih vojski in ljudstvu, o oskrbi s hrano, o zavarovanju žitorodnih območij. Dokumentirana je zlasti vloga mladine in žensk pri oskrbovanju partizanskih enot in negovanju ranjencev, skrb za otroke padlih borcev in drugih sirot. Faksimili različnih glasil, brošur, razglasov in gradivo o delovanju šol, tečajev za učenje branja in pisanja ter za pridobivanje splošne izobrazbe, prireditvah in proslavah, nastanku in delovanju gledališča izpričujejo bogato politično in kulturno-prosvetno dejavnost na osvobojenem ozemlju. V komentarjih borcev je poudarjen vpliv narodnoosvobodilnega gibanja na okupiranem ozemlju, zlasti v večjih mestih. Dokumenti in številne fotografije prikazujejo potek priprav na zasedanje Avnoja, na prvo konferenco AFŽ Jugoslavije in prvi kongres USAOJ. V oddaji je poudarjena vloga radijske postaje Svobodna Jugoslavija in Biltena izseljencev pri razkrinkavanju sovražnikov narodnoosvobodilnega boja, posebno četnikov Draže Mihajloviča. Ustanovitev Avnoja v Bihaču in rezultate njegovega prvega zasedanja potrjujejo dokumenti najvišjih pokrajinskih organov ljudske oblasti, ki so pomenili velik korak k uresničevanju narodnostnega vprašanja in v ustvarjanju temeljev nove federativne, bratske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Dodatno navodilo Učitelj mora upoštevati pri metodični obdelavi oddaje stopnjo dojemanja in znanja učencev. Učence naj razvrsti v skupine: vsaka od teh dobi določeno nalogo, od lažjih do zahtevnejših, tako pri izbiri dokumentarnega gradiva, analizi dokumentov in virov, analizi filmskega in fotografskega gradiva. ZGODOVINA 10. oddaja BITKA NA NERETVI RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 30. 4. 1985 SMOTRI IN VSEBINA: PRVENKA TURK V oddaji so prikazana prelomna vojna dogajanja na prehodu leta 1942/1943: _ _ - — položaj na sovjetskem in afriškem bojišču — oblikovanje prvih divizij in korpusov NOVJ — zimske operacije »Weiss I«. SMOTRI Učenci: — razčlenijo položaj na evropskem in afriškem bojišču na prelomu leta 1942/43; — se seznanijo s ciljem in z namerami okupatorjev in kvislingov o uničenju narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije; — ‘ spoznavajo Titov strateški načrt o prenovi operacij v vzhodnem delu dežele; — razčlenijo razmestitev sil NOVJ in nemško-kvislinških enot v IV. sovražni ofenzivi; — spoznavajo moralne vrednote najhumanejše bitke v zgodovini vojn — prehod ranjencev in bolnikov čez Neretvo. VSEBINA Prikaz dogajanj na prelomu leta 1942/43 temelji na dokumentarnem filmskem gradivu vojaških operacij na sovjetskem in afriškem bojišču in okupator- jevih načrtih o »zimskih skupnih operacijah v Jugoslaviji«. Iz zemljevidov operacije »Weiss« v italijanskih in nemških vojaških dokumentih razberemo sovražnikovo namero, da uniči enote narodnoosvobodilne vojske ter vojaško in politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja. Fotografije in drugo gradivo prikazujejo zverinstvo okupatorjev nad prebivalstvom ter premike in zbiranje nemških in kvislinških enot okrog Bosanske krajine, Banije, Korduna in Like. V ukazih Vrhovnega štaba, štabov korpusov in drugih enot v zahodni Hrvaški in Bosanski krajini šo poudarjeni ukrepi za obrambo svobodnega ozemlja in taktika aktivne obrambe, s katero bi zmedli operacijske načrte. Animirani zemljevidi kažejo položaj in razmestitev sil NOVJ v času, ko se je začela IV. sovražna ofenziva. V izjavah borcev sledimo opisu srditih bojev in prizadevanjem za rešitev ranjencev. V ukazih enotam in drugih dokumentih o operativno strateškem načrtu so poudarjeni Titova odločitev in načrti Vrhovnega štaba, da bi prenesli težišče operacij v vzhodne kraje. V ukazih je še posebej izražena skrb za ranjence in njihov umik v smeri, kamor prodirajo operativne enote Vrhovnega štaba. V animiranih zemljevidih in drugem dokumentarnem gradivu je prikazan prodpr divizij NOVJ v dolino Neretve, zavzetje Prozora in Jablanice. Četniški in drugi dokumenti pričajo o dotlej največjem osredotočenju protirevolucionarnih sil za pomoč okupatorju. V izjavah borcev sledimo ofenzivnim akcijam tudi v drugih predelih Jugoslavije. Sprožale so se predvsem, da bi z njimi zmanjšali pritisk sovražnikov na operativno skupino divizijo Vrhovnega štaba. Tehnično iznajdljivost in velik pogum izpričujejo dejanja inženirske čete pri rušenju in improvizirani gradnji mostu čez Neretvo. V dokumentaciji in ukazih Vrhovnega štaba je še posebej poudarjena skrb za evakuacijo ranjencev, bolnikov in tifusarjev in odločitve o uničenju težkega orožja. Dokumentarno gradivo kaže nemoč protirevolucije in četnikov, ki kljub ouk-patorjevi pomoči niso mogli zlomiti odpora in skupnega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti. Dodatna navodila V oddaji je veliko animiranih zemljevidov, vendar je le-te težko razčleniti, ker se prikazi vojaških položajev prehitro menjavajo. Priporočamo, da učenci ob zemljevidih in drugih učnih pripomočkih (na primer prosojnicah) obnovijo vedenje o vojaških dogajanjih in prikaze položajev na bojiščih Balkana in drugod po Evropi in Adriki. ZGODOVINA 11. oddaja SUTJESKA RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 7. 5. 1985 SMOTRI IN VSEBINA: četrtek: 9. 5. 1985 PRVENKA TURK Oddaja prikazuje dogajanja na evropskih in afriških bojiščih spomladi in poleti 1943: — prodor Rdeče armade na zahod — zavezniške uspehe v severni Afriki in izkrcanje na Siciliji — ofenzivne operacije Nemcev, Italijanov in četnikov v Bosni, Črni gori in Hercegovini. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: — razčlenijo posledice nemškega poraza pri Stalingradu; — se seznanjajo z odločitvami zaveznikov v Casablanci in s pomenom neposrednega povezovanja zaveznikov z narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije; — se seznanijo s Hitlerjevim načrtom o uničenju glavnine NOVJ in Vrhovnega štaba; — ovrednotijo bitko na Sutjeski kot moralno in politično zmago narodnoosvobodilnega boja in revolucije. VSEBINA Oddaja prikazuje dogajanja na evropskih in afriških bojiščih spomladi in poleti 1943, ko so Nemci razglasili popolno vojno. Filmsko gradivo dokumentira uspešno prodiranje Rdeče armade proti zahodu, napredovanje zaveznikov v severni Afriki ter njihovo premoč v Sredozemlju. Dokumenti NOVJ kažejo nov vse močnejši polet narodnoosvobodilnega gibanja po vsej Jugoslaviji, nastajanje osvobojenih ozemelj in utrjevanje ljudske oblasti. Iz ukazov vrhovnega komandanta spoznamo, da so proletarske divizije prodirale na vzhod zato, da bi povezovale in usklajevale enote narodnoosvobodilne vojske, skupno delovale proti okupatorju na Balkanu. Dokumentarno gradivo kaže, da se ponovno krepijo, zbirajo in premikajo sovražne sile v Bosni, Črni gori in Hercegovini z namenom, da bi uničile glavnino NOVJ in Vrhovni štab.Tz dokumentov Vrhovnega štaba razberemo strateško taktiko in načrte za umik iz obroča in preboj čez Vučevo, Sutjesko in Zelengoro. Fotografije in dokumenti o napadih na sovražna oporišča in diverzije na progah po Jugoslaviji dokazujejo, da so borci izpolnjevali ukaz Vrhovnega komandanta, s katerim bi enote NOVJ in partizanski odredi olajšali boj v Črni gori, Hercegovini in Sandžaku. Izjave borcev pričajo o moči in morali zdesetkanih bataljonov, o skrbi za ranjence in bolnike in junaškem preboju na Zelengoro. Izvirno filmsko gradivo prikazuje sovražnikove požige, brutalnost in surovost nad prebivalci in ujetimi borci in nemške bombne napade v dolini Sutjeske in Ozrena. V stališčih Vrhovnega štaba, ki je vodil bitko na Sutjeski, je poudarjen odločilen vpliv morale za zaščito bolnišnice, ne pa odnos sil ali operativni položaj. Bitka na Sutjeski pomeni moralno in politično zmago narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Dodatna navodila V oddaji je poudarjeno najpomembnejše dogajanje V narodnoosvobodilnem boju. Zajeto je celotno jugoslovansko območje. Zaradi večje preglednosti se pri obravnavi oddaje omejimo le na najpomembnejši dogodek, ki je hkrati prelomnica dogajanj v drugi svetovni vojni in narodnoosvobodilnem boju narodov in narodnosti Jugoslavije. ZGODOVINA 12. oddaja ITALIJANSKI OKUPATOR KAPITULIRA RAZČLENITEV, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI torek: 14 5 1985 SMOTRI IN VSEBINA: četrtek: 16. 5. 1985 PRVENKA TURK Oddaja prikazuje vojna dogajanja v letu 1943: — zmagovit pohod Rdeče armade proti zahodu — izkrcanje zaveznikov na Siciliji — kapitulacijo Italije — množično ljudsko vstajo v Jugoslaviji. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Učenci: — se seznanjajo s položajem na evropskih bojiščih, v severni Afriki in na Atlantiku; — spoznavajo nadaljnjo krepitev enot NOVJ in širjenje osvobojenega ozemlja po kapitulaciji Italije v Jugoslaviji; — razčlenjujejo vojaški poraz italijanskega okupatorja in zlom dolgotrajne imperialistične politike in italijanskih zahtev do naših krajev; — spoznavajo značilnost množične ljudske vstaje v Jugoslaviji in zlasti njeno pomembnost v Istri in na Primorskem; — opredelijo pomen jugoslovanskega bojišča za zaveznike in mednarodni pomen NOVJ. VSEBINA Oddaja prikazuje prelomna dogajanja v letu 194^ bitko pri Kursku in njene posledice, izkrcanje zaveznikov na Siciliji, kapitulacijo Italije in vojaška dogajanja v Jugoslaviji po kapitulaciji Italije. Filmsko dokumentarno gradivo prikazuje padec fašizma in prerazvrščanje nemških sil v pokrajinah pod italijansko okupacijo, zlasti na Balkanu. Iz smernic Vrhovnega štaba in tovariša Tita vojaškim in političnim vodstvom spoznavamo, kako sta bila ljudstvo in vojska pripravljena zavreti nemško pro- diranje. Dokumentarno gradivo ponovno izpričuje širjenje svobodnega ozemlja in rast sil Narodnoosvobodilne vojske na vsem jugoslovanskem ozemlju. Dokumenti narodnoosvobodilnega boja Istre in poročila Glavnega štaba Hrvaške kažejo množičnost splošne ljudske vstaje. Prikazan je sprejem zgodovinskih sklepov o priključitvi Istre k matični deželi. V izjavi Alberta Jakopiča je poudarjena pomembnost splošne ljudske vstaje na Primorskem in sklepov VPOF o priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Dokumentarno gradivo prikazuje razoroževanje italijanskih enot, ustanavljanje novih enot NOVJ in uničenje plave in bele garde. Animirani zemljevid predstavi osvoboditev italijanskega okupacijskega območja vse od Slovenije do zahodne Makedonije. Izjave italijanskih partizanov povedo, kako pomembno je bilo vključevanje italijanskih vojakov v enote Narodnoosvobodilne vojske in koliko so pripomogli k dokončni osvoboditvi Jugoslavije. Dokumenti Vrhovnega štaba in enot NOVJ dokazujejo izreden vzpon narodnoosvobodilnega gibanja, vojaške in politične uspehe in strateški pomen jugoslovanskega bojišča. Filmski dokumentarni posnetki prikazujejo tesnejše sodelovanje z zavezniki (prihod britanske misije v Vrhovni štab,pošiljanje opreme in orožja, ustanovitev baze narodnoosvobodilne vojske v Bariju). Filmsko gradivo dokumentira ustanavljanje prekomorskih brigad narodnoosvobodilne vojske In njihovo vključitev v boj v domovini. Iz ukazov Vrhovnega štaba razberemo sklep o ustanovitvi mornarice narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in ustanovitev prve letalske baze narodnoosvobodilne vojske. Izvirni filmski posnetki prikazujejo, kako je bil z nemško pomočjo osvobojen Mussolini in ustanovitev nove fašistične vlade, ki je napovedala boj italijanskim partizanom in enotam narodnoosvobodilne vojske v Jugoslaviji. Nemški filmski dnevnik prikazuje boj v Istri in vojaške operacije na Jadranski obali, ko so ponovno zavzeli obalo in otoke. Dokumenti o ustanavljanju marionetnih vlad izpričujejo omajan položaj nemškega okupatorja in njegovih pomočnikov. Razvoj političnih razmer v deželi in položaj narodnoosvobodilnega gibanja med zavezniki sta vse bolj kazala, da so dozorele razmere za sklicanje drugega zasedanja Avnoja. Dodatna navodila Učitelj se mora pri predvajanju oddaj zavedati, da oddaje didaktično-meto-dično niso prirejene samo za šolarje. Namen oddaj ni le spoznavanje številnih podatkov, temveč vrednotenje narodnoosvobodilnega boja in revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Učitelj se mora na predvajanje oddaje pripraviti predvsem metodično. Metodologijo obdelave oddaj izbira skupaj z učenci, pri tem uporabi svoje pedagoške skušnje in sposobnosti učencev. ZEMLJEPIS 1. oddaja PREMIKANJE LEDENIKOV SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 2. 4. 1985 MARIJA KOŠAK četrtek: 4. 4. 1985 SMOTRI Ledenik je po svojem delovanju zanimiv in pogost predmet znanstvenega preučevanja. Pri gledanju tega filma spoznajo učenci nastanek, sestavo in preoblikovanje ledenika ter se seznanijo z njegovim učinkovanjem v okolju. VSEBINA Tako kot številni naravni dejavniki tudi premikanje ledenikov preoblikuje zemeljsko površje. Drsenje ledenika je za prosto oko skoraj nevidno. Z natančnim merjenjem in s filmsko kamero pa to lahko ugotovimo. Ledenik ni homogena ledena masa. Sestavljajo ga številne plasti. Zgornje so razpokane, notranjost pa je nagubana. Oboje, razpoke na površini in gube v globini, je posledica premikanja ledenikov. Tam, kjer se ledenik pomika, zapušča sledi. Toda svoje reliefne učinke navadno še skriva pod seboj. Ledeniki dolbejo in brusijo površje ter prenašajo gradivo. Vidni so učinki vode, ki teče izpod njih. Ker se dnevne temperature v poletnih mesecih zvišajo, se ob robu ledenika in na njegovem koncu topi led, voda se steka v ledeniško jezero. Pri tem neprestano spreminja strugo, odlaga usedline in ob izlivu v jezero ustvarja miniaturno delto. NAVODILA Film zelo zanimivo prikazuje preučevanje gibanja ledenika in učinke tega gibanja. Prav zaradi tega je priporočljivo, da si ga ogledajo vsi učenci osnovnih in srednjih šol. Pred ogledom televizijske oddaje naj učitelj z učenci ponovi najpomembnejše pojme, da bodo učenci pozorno sledili in po predavanju lažje sodelovali v pogovoru. Literatura: Ilešič: Obča geografija. Zgonik: Zemljepis za 6. razred osnovnih šol. Element-film: Filmoteka 16 Zagreb. ZEMLJEPIS 2. oddaja EROZIJA — IZRAVNAVA ZEMELJSKE POVRŠINE kameninske zgradbe, od temperature, sile teže, delovanja vetra in vode. Nazorno je prikazano delovanje deževnice, ledu, sile teže (udor, usedi, plazovi) in tekočih voda. Površinske oblike se spreminjajo. Sedimenti, ki jih voda odlaga, ko njena moč pojenja, zapolnijo globeli, morsko dno. Ob koncu je zanimivo vprašanje. »Zakaj pa potem ni vsa zemeljska površina izravnana z morjem?« Slediti mora odgovor z učiteljevo razlago, da pri oblikovanju zemeljskega površja součinkujejo zunanje in notranje sile, pa tudi človek. SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 16. 4. 1985 četrtek: 18. 4. 1985 MARIJA KOŠAK SMOTRI Učenci se seznanijo z erozijo kot s procesom, ki počasi, vendar učinkovito vpliva na preoblikovanje zemeljskega površja. Pri tem spoznavajo vlogo in pomen posameznih dejavnikov erozijskega delovanja. VSEBINA Film prikazuje erozijsko delovanje, ki ne prizanaša nobenemu objektu na zemeljskem površju. To je proces, ki je nekje počasnejši, drugje spet hitrejši, učinkovitejši. Pri tem součinkujejo različni dejavniki, učinek pa je odvisen od NAVODILA Film prikazuje erozijski proces na zemeljskem površju. Vsebina je zelo zanimiva in ne glede na to, katero temo trenutno obravnavamo, bi bilo prav, da jo uvrstimo v program dela. Dobro je, da učitelji opozorijo učence na dejavnike, ki součinkujejo pri oblikovanju okolja, ker bodo tako učenci lažje sledili oddaji. Po njej je potreben pogovor o tem, ali so učenci vse razumeli, opozoriti jih je t treba na podobne primere v naši okolici. Film je primeren za osnovno in srednjo šolo, posebno za prvi razred srednjih šol, kjer se tema podrobneje obravnava. V '£ j tr: Literatura: Ilešič: Obča geografija. ZEMLJEPIS 3. oddaja ZEMLJA SE SPREMINJA — ZEMELJSKA SKORJA SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: lorek: 23. 4. 1985 četrtek: 25. 4. 1985 MARIJA KOŠAK SMOTRI Film Zemlja se spreminja je celoten prikaz delovanja zunanjih in notranjih sil. Učence seznani z zgradbo zemlje in dejavniki, ki povzročajo spreminjanje njenega površja, z različnimi oblikami in učinki erozije ter vzroki za nastanek vulkana. VSEBINA Zemlja je bila pred bilijoni let razbeljena gmota. Postopoma se je ohlajala in strjevala. Najprej se je ohladila in strdila zunanja plast, ki jo imenujemo plašč. Ta se je zaradi prilagajanja notranjemu jedru in zaradi ohlajanja nagubal. Z oblikovanjem zemlje je nastalo tudi njeno ozračje — zmes plinov, ki so uhajali skozi razpoke iz njene notranjosti. Zaradi ohlajanja in zgoščanja pare v atmosferi so nastajale padavine. N a zemeljskem površju so se z vodo napolnile kotanje, nastala so jezera, morja, oceani. Danes je tričetrt zemeljskega površja pokritega z vodo. Zemeljsko površje se nenehno spreminja zaradi delovanja zu- nanjih in notranjih sil. Med najpomembnejšimi naravnimi preoblikovalci površja so voda, veter, temperaturne spremembe, rastje. Tekoče vode so pri tem najučinkovitejše, saj dolbejo strugo, spodkopavajo bregove in nosijo drobir. Ko njihova moč peša, odlagajo vedno več gradiva, najfinejšega celo daleč od izvira — v morje. Gore s strmimi pobočji, ostrimi vrhovi, velikimi višinami (mlado gorovje) zaradi erozijskega delovanja spreminjajo svoj videz — pobočja so položnejša in nižja, vrhovi zaobljeni (staro gorovje). Sčasoma se kotanje in doline zapolnijo z drobirjem, ostrih prehodov v pokrajini ni (uravnan svet). Če bi se ta proces nadaljeval nemoteno, bi se vse morske kotanje zapolnile z usedlinami, voda bi prekrila vso zemljo. Vendar ni tako. Zaradi delovanja notranjih sil se skladi sedimentov in zemeljskih plasti premikajo, dvigajo. Na najšibkejših mestih nastajajo zaradi notranjega pritiska razpoke, ob katerih se premikajo plasti toliko časa, dokler pritisk ne pojenja. Včasih pa ne nastanejo prelomnice, ampak se plasti usločijo in dvignejp. Nastanejo gube. Vsako premikanje spremljajo potresi. Po notranjih silah preoblikovano površje je tako podvrženo erozijskemu preoblikovanju. Vzemeljski skorji so »žepi«, ki jih oblikuje razbeljena tekoča gmota — magma, Zemeljsko jedro je namreč še vedno tekoče (NiFe); obdaja ga gnetljiva plast (SiMa), šele to pa pokriva strnjena skorja — plašč. Ko se magma bliža površini, se navadno ohladi, včasih pa si s silo utre pot skozi zemeljsko skorjo na površino. Magma, ki priteče skozi razpoke, se imenuje lava in se na površju ohladi. Bruhanje lave spremlja bruhanje pepela in odkrušenega kamenja. Po vsakem nastane kameninska plast. Če se izbruhi ponavljajo, še nabira plast za plastjo in zraste vulkanska gora. Vulkan je lahko visok več tisoč metrov. Pogosto lava ne priteče skozi krater vulkana, temveč skozi stranske razpoke. Vulkan počasi obmiruje in tudi nanj delujejo zunanje sile. Sklep: Zemlja je zelo stara, njeno površje se sicer počasi, a neprestano spreminja pod vplivom naravnih sil. ZEMLJEPIS 4. oddaja GIBANJE ZRAČNIH GMOT SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA: MARIJA KOŠAK torek: 7. 5. 1985 četrtek: 9. 5. 1985 SMOTRI Pri gledanju filma Gibanje zračnih gmot učenci zvedo, kaj je atmosfera in da jo sestavljajo različni plini. Poučijo se o merjenju zračnega tlaka z živosrebr-nim barometrom. Spoznajo konvekcijsko kroženje zraka ter posledice vrtenja Zemlje in njenega ozračja. Zvedo, da vplivajo na gibanje zračnih mas tudi drugi dejavniki. Ugotovijo, da dogajanje v atmosferi lahko opazujemo z Zemlje ali po vremenskih satelitih. Spoznajo, da je atmosfera sestavni del našega okolja in da jo morajo varovati. POVZETEK VSEBINE Atmosfera obdaja zemeljsko oblo. Sestavljena je iz različnih plasti, med njimi je najpomembnejša troposfera; v njej se dogaja vse, kar je neposredno povezano z življenjem na Zemlji. Atmosfero sestavljajo plini, katerih sestava se spreminja z višino, in ima lastno težo. Atmosferski pritisk je mogoče meriti s preprostim živosrebrnim barometrom. Pritisk je največji ob morju: z rastjo nadmorske višine pritisk pada. Atmosfera se giblje; to gibanje povzroča sončna toplota. Zemeljsko površje se neenakomerno segreva. Kjer padajo sončni žarki pravokotno ali pa vsaj pod večjim kotom na Zemljo, se Zemlja segreva močneje kot tam, kjer padajo pod ostrim kotom. Med obema zemelj- skima poloma in ekvatorialnim območjem je lahko tudi za 100 stopinj temperaturne razlike. Topel zrak z ekvatorialnega območja, kjer je segrevanje najmočnejše, se nenehno dviga in razhaja proti poloma. Tu se ohladi, se spusti niže in se zopet pomika nazaj proti ekvatorju-. Tako se zaokroži zračni tok. To konvekcijsko kroženje atmosfere zaznavamo na Zemlji kot veter. Vemo pa, da veter vselej ne piha s severa proti jugu (na severni poluti). Zakaj ne? Na gibanje zračnih gmot vpliva še veliko drugih dejavnikov. Med slednje spada rotacija Zemlje. Atmosfera se skupaj z Zemljo premika tako, da se v 24 urah zavrti okoli zemeljske osi. Vse plasti atmosfere pa se gibljejo enako hitro. Zračne mase se ob ekvatorju gibljejo hitreje kot v bližini pola. Od ekvatorja se zračne mase gibljejo proti polu ali vzhodno. Zrak, ki se giblje proti ekvatorju, pa ima smer levo ali proti zahodu. V južni hemisferi se zrak pomika v levo ali vzhodno na svoji poti proti ekvatorju in zahodno ali spet levo proti polu. Posledica konvekcijskega gibanja, rotacije, razporeditve kopnega in morij so temeljne smeri vetrov (stalni vetrovi), vendar vplivajo na gibanje zraka tudi drugi dejavniki, ki jih pri oznaki vetra ter ugotavljanju vremena moramo upoštevati. Dogajanje v atmosferi spremljajo s številnih opazovalnic na Zemlji in z vremenskimi sateliti v atmosferi. Atmosfera je za človeka pomemben prostor. Čeprav se tega vedno pogosteje zavedamo, pa brez pomislekov vsak dan spuščamo v zrak velike količine izpušnih plinov. Posledice onesnaževanja zraka lahko postanejo usodne za človeštvo, zato moramo ozračje zaščititi. NAVODILA Film zelo zanimivo prikazuje zahtevno temo in bo koristil predvsem učencem srednjih šol. Učenci osnovnih šol lahko spremljajo televizijsko oddajo samo ob primerni učiteljevi razlagi. Literatura: Svetozar Ilešič: Obča geografija. ZEMLJEPIS 5. oddaja, 6. razred KAKO NASTANEJO ZEMELJSKE KARTE časov so ohranjene krščanske karte, na katerih je središče Jeruzalem, malo poznani svet pa so kar: dopolnili s fantazijskimi risbami. v tem času so imeli več znanja le Arabci, posebno o Sredozemlju. Z željo po . osvajanju neznanih in.boij oddaljenih dežel in hkrati z geografskimi pdkritji je znova zaživele, kartografija. Uveljavile so se nove tehnike za prikazovanje topografskih znakov in te se spopolnjujejo še zdaj. Zdajšnje karte sodzdelane tako. da uppr^bnik ne najde na njih le dežele, temveč tudi ceste, železnice, * ugotovi njihov pomen idr. Prav gotovo je eno najzanimivejših vpfašanj, kako nastanejo zemljepisne karte. POVZETEK VSEBINE: MARIJA KOŠAK torek: 21. 5. 1985 četrtek: 23. 5. 1985 2 2 Zgodovina najstarejših držav izpričuje, da je bila kartografija že zelo zgodaj razvita. Primerki ohranjenih kart povedo, da je bila njihova vsebina omejena na malp poznani svet. V srednjem veku je človeštvo doseglo na nekaterih področjih lepe uspehe (arhitektura), o zemlji, njenih razsežnostih in obliki pa so vedeli le majo. Iz teh ?! ; r : ::: V svetu in pri nas zbira pomembne podatke in opravlja meritve armada. Karte se vsako leto dopolnjujejo zaradi velikih sprememb na zemeljskem površju. Za merjenje razdalj in kotov se uporabljajo posebne naprave. Pri tem danes vse bolj pomaga letalo. V filmu so prikazane možnosti in postopki za snemanje iz letala, kako se uporabljajo diapozitivi, pa tudi pantograf pri izdelavi kart. Priprava osnutka karte je zelo zahteven postopek. Šele po izdelavi in pregledu poskusnih kart se izdelajo kovinske matrice za tiskanje serije kart. Sodobne karte so danes nepogrešljive, saj jih poleg armade uporabljajo v mnogih poklicih in v šolah. ZEMLJEPIS 6. oddaja, 6. razred PROJEKCIJA GEOGRAFSKIH KART POVZETEK VSEBINE: MARIJA KOŠAK torek: 28. 5. 1985 četrtek: 30. 5. 1985 Zemlja je okrogla in idealna upodobitev njenega površja je geografska karta, narisana na globusu. Težave pa nastanejo pri prenašanju njenega površja na ravno ploskev. To najlažje naredimo z različnimi projekcijami. Film prikazuje nekatere temeljne sisteme projiciranja, po katerih so povečini izdelane geografske karte. Najbolj razširjena je valjna ali cilindrična projekcija. Koordinatna mreža je projicirana na papir tako, da se poldnevniki in vzporedniki sekajo pod pravim kitom. Pri stožčni projekciji so vzporedniki koncentrični loki, meridiani pa ravne črte. Azimutna projekcija je tista, pri kateri se papir — ravna ploskev dotika globusa v eni točki, tokrat na tečaju. V tem primeru so vzporedniki koncentrični krogi, poldnevniki pa ravne črte, ki žarčijo iz središča. Ce pa se stična točka prenese na ekvator, so vzporedniki usločeni, meridiani pa ravne črte. Katera projekcija se uporabi, je odvisno od tega, kako bi radi predstavili zemeljsko površje del ali vso površino. Še vedno pa velja, da je najboljše in najnatančneje predstavljena zemlja na globusu. RAČUNALNIŠTVO 4. oddaje: ORODJE PRIHODNOSTI LOGO — ALI JE RAČUNALNIK PAMETEN? torek: 23. 4. 1985 UMETNA INTELIGENCA četrtek: 25. 4. 1985 MNOŽIČNA INFORMATIKA ČLOVEK IN STROJ DIDAKTIČNI NAPOTKI: JOŽICA SELAKOVIČ Televizijski ciklus o računalništvu, ki ga je pripravil časnikar Peter Likar z avtorjem in voditeljem oddaje dr. Tomažem Kalinom in z drugimi strokovnjaki, seznanja gledalce z mikroračunalnikom, z metodo dela z njim, njegovo uporabnostjo na različnih področjih dela in življenja, s tehnološkimi pridobitvami, kijih prinaša družbenemu razvoju, pa tudi s težavami, ki jih bo treba še premagati. Ciklus-lahko uporabimo kot učni pripomoček pri uvajanju udeležencev izobraževanja v svet mikroračunalništva. V Programu življenja in dela osnovne šole je še dovolj prostora, tako da lahko vanj uvrstimo pripravljene oddaje. Lahko jih obravnavamo pri tehnični in družbeno-moralni vzgoji, v interesnih dejavnostih a|i pri računalništvu kot izbirnem predmetu. V vzgojno-izobraževalnih programih srednjega izobraževanja je še več možnosti za včlenjevanje tovrstnih oddaj v vzgojno-izobraže-valni proces kot v osnovni šoli. Učitelji jih lahko uporabijo kot uvod v predmet računalništva, posamezni deli oddaj ali sekvence so primerne za obravnavo pri predmetu osnovne tphnike in proizvodnje. Družbeni vidik vsebine teh oddaj se povezuje z vsebino predmeta samoupravljanje s temelji marksizma v vseh štirih letnikih, oddaje pa lahko uvrstimo tudi v interesne in druge dejavnosti. VŽGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI Z uporabo oddaj o vzgojno-izobraževalnem procesu lahko uresničujemo številne vzgojno-izobraževalne smotre: za zgled navajam samo nekaj splošnih. Učenci: — spoznavajo način dela z mikroračunalnikom, možnosti uporabe računalnika na različnih področjih dela in človekove dejavnosti, težave, ki jih je treba za uspešnejše delo z računalnikom še premagati, vpliv, pomen in vlogo uvajanja mikroelektronike na družbeni razvoj v svetu in še posebno pri nas; — se motivirajo za računalniško »opismenjevanje« in uvajanje računalništva v procese dela; — si oblikujejo ustrezen odnos do računalnika kot orodja prihodnosti. VSEBINA Ciklus ima štiri oddaje, ki se povezujejo v celoto. Naslov prve oddaje je Logo. V njej je prikazana in razložena metoda ustvarjalnega dela z mikroračunalnikom. Preprosta uporaba omogoča uporabo mikroračunalnika v vzgojno-izobraževalnem procesu. Prikazan je zgled uporabe mikroračunalnika pri matematiki (računalniška grafika). Dr. Vid Pečjak utemeljuje uporabo učne tehnologije z mikroračunalnikom v vzgojno-izobraževalnem procesu s teorijo o izobraževanju Jeana Piageta. V drugi oddaji je namenjena posebna pozornost vprašanju umetge inteligence pri mikroračunalniku. Ob zgledu komunikacije med človekom in računalnikom mag. Peter Tancig razloži probleme računalniškega razumevanja naravnega jezika in pri tem upošteva semantiko, sintakso in morfologijo. Pri računalniškem prevajanju naravnega jezika v formalni jezik bo treba rešiti še veliko problemov. Tretja oddaja z naslovom Množična informatika razgrinja možnosti, ki jih dajejo sodobna mikroelektronska sredstva. Posebna pozornost je namenjena stanju in razvoju, ki se začenja pri nas na področju mikroelektronike in računalništva. Igralec Janez Bolha predstavi uporabo teleteksta. Tako obveščanje je razširjeno skoraj po vsej Evropi. Pri nas ga pripravlja in uvaja RTV Ljubljana, tehnično opremo zanj pa razvija Gorenje. Inž. Nevenka Herman-Zorko strokovno predstavi teletekst in njegove možnosti (omejitve) ter razvoj video-teksta, ki ga uvajajo pošte. V oddaji so posebej poudarjene metodologija množičnega obveščanja in neslutene možnosti njegovega nadaljnjega razvoja s posnetkom videoteksta ali elektronske pošte iz Anglije. Mikroelektronika bo spremenila način življenja in dela, vplivala bo na demokratizacijo odnosov v družbi. Četrta oddaja Človek in stroj vsebinsko zaokroži ciklus, s tem da postavlja vprašanje umetne inteligence. Dr. Bratko primerja način človekovega razmišljanja z metodo računalniškega diagnosticiranja. V oddaji je predstavljena uporaba računalniškega ekspertnega sistema v medicini. Delo strokovnjaka z računalnikom pomeni veliko racionalizacijo dela in vire novih podatkov. Vendar ni pričakovati, da bo stroj reševal vse probleme človeške družbe brez človeka in njegove inteligence. DIDAKTIČNO-METODIČNI NAPOTKI Oddaja je zanimiva za učence in učitelje, posebno zato, ker jih spodbuja k uporabi mikroračunalnika v vzgojno-izobraževalnem procesu. Z vsebino oddaje, ki je pestra in bogata, je mogoče uresničevati zaželene vzgojno-izobraževalne smotre. . Vsaka oddaja je lahko izhodišče za pogovor ali pa na temelju poprejšnjega pogovora ponazarja tematiko. Vključevanje televizijske oddaje, njenih delov ali sekvenc v vzgojno-izobraževalni proces zahteva dejavne oblike in metode dela. Učenci naj razmišljajo, razpravljajo, oblikujejo mnenja, stališča in se motivirajo. FIZIKA _____ _ _ 1. oddaja,, m r . •ii. j:' ■;% ivo'. .oiJBfi VALOVANJE IN ENERGIJA r -v. ..: j 7 fj;y • /lip-'. •' JiTnrr SMOTRI, POVZETEK IN NAVODILA: torek: 21. 5. 1985 četrtek*. 23. 5. 1985 IVA MULEC IN JANEZ FERBAR SMOTRI Učenci spoznajo: — različne vrste valovanj: linearna, površinska in prostorska valovanja; — da si telesa z valovanjem lahko izmenjujejo energijo. VSEBINA ..... ...... Film pokaže več vrst valovanj: valovanje na vzmeti, na vodni gladini, zvočno in elektromagnetno valovanje. Pojasni povezavo med frekvenco in valovno dolžino in odboj potujočega valovanja. Prikazuje uporabo valov za prenos energije in signalov. Kot zgled za prenos energije uporablja sončni sistem, prenos informacij razloži z radarjem. NAVODILA Film je primeren za začetne letnike v srednjem usmerjenem izobraževanju. Po obravnavi nihanja, valovanja in elektromagnetnega valovanja bi predvajanje filma povezalo snov in poglobilo znanje s poudarkom na energijskih spremembah. •J:.i,l rilj iž .aMo dUh-. upiojrelodsi j&«j3jnfet>..- ; J v? J H /,. • ..... .c: jd-o om:Nc;inCj -i hsbbo ; ■ ' ujj-: mi liljJnU' '!3> v om • mj.-.ida-j s/Blabarp ajtejntaub.:! ob . mi )&,■< !'.bol;piq Bsai^nivobous bO :i m mblivmoo mivoriijn c rmj FIZIKA — njegovo uporabo — povezanost znanosti in tehnologije. 2. oddaja KATODNI OSCILOSKOP SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: IVA MULEC IN JANEZ FERBAR torek: 28. 5. 1985 četrtek: 30. 5. 1985 SMOTRI Učenec spozna: — način delovanja katodnega osciloskopa VSEBINA Film pokaže, kako magnetna in električna polja odklanjajo elektrone v katodni cevi. Razloži, čemu lahko uporabljamo različhe frekvence napetosti pre-vesnika. Kot posebne zglede za uporabo osciloskopa prikazuje primerjanje frekvenc z Lissajousovimi figurami in merjenje hitrosti zvoka. NAVODILO Film vsebinsko in metodično precej ustreza razlagi o elektronu pri predmetu fizika v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi v usmerjenem izobraževanju. Predvajanje filma bi racionaliziralo učiteljevo razlago in poučilo učence, kako uporabiti osciloskop. EKOLOGIJA 1. oddaja MREŽA ŽIVLJENJA SMOTRI, POVZETEK IN NAVODILA: torek: 21. 5. 1985 četrtek: 23. 5. 1985 DANICA KMECL SMOTRI Učenci: — spoznajo nevarnosti nepravilnega poseganja človeka v naravo; — spoznajo pomembnost naravnega ravnovesja v naravi; — dojamejo, da mora človek upoštevati zakone o naravi, če hoče ohraniti naravna bogastva. POVZETEK VSEBINE Boj za obstanek v naravi ohranja številčnost vrst v določenih mejah in vso skupnost v razmeroma stabilnem stanju, ki ga imenujemo naravno ravnotežje. Kadarkoli se v živi skupnosti pojavi sprememba, pogosto navidez nepomemben dogodek sproži verigo reakcij, ki lahko spremenijo vse življenje skupnosti. V živem jelovem gozdu naletimo tu in tam na drevesa, ki so jih napadli lubadarji. Njihovo število nenavadno nadzorujejo ptice, ki vrtajo luknje v lubje. Če pa se gozd zaradi abiotskih dejavnikov poškoduje, ga nemoteno napadajo hrošči in uničijo. Kmalu se zaredi na milijone hroščev, ki uničijo hektarje zdravih dreves. Ves gozd umira zato, ker se eden njegovih najmanjših členov nenadzorovano množi. Propadanje gozda povzroči propad humusa itd. Podobno se dogaja z naravno travnato površino. V normalnih razmerah sta rastlinski in živalski svet v ravnovesju. V to ravnovesje pa je posegel človek, pripeljal govedo, ovce in postavil ograde. Ravnovesje se je rušilo, prehranjevalna veriga se je pretrgala, travnik je postal opustošen. Če hoče človek modro vladati Zemlji, mora razumeti, kako delujejo naravni zakoni in zavarovati svoj planet pred škodo. Njegova inteligenca mora zavzeti novo razsežnost. Spoznati mora svojo povezanost z vsemi živimi bitji in se zavedati pomena svojih dejanj, Vprašanja za razpravljanje 1. V kakšnem odnosu sta hiperprodukcija potomcev in boj za obstanek? 2. Kakšno prednost ima mešani gozd pred jelovim gozdom? 3. Kaj več o invazijah kobilic v preteklosti? NAVODILO Film je namenjen učencem višjih razredov osnovne šole in učencem v srednjem izobraževanju. Učitelju svetujemo, da učence pripravi na ogled oddaje m z njimi po oddaji razpravlja o vsebini. EKOLOGIJA 2. oddaja STALIŠČA B. COMMONERJA SMOTRI, POVZETEK IN NAVODILA: DANICA KMECL SMOTRI torek: 28. 5. 1985 četrtek: 30. 5. 1985 Učenci: — spoznajo soodvisnost med živimi bitji; — ugotovijo pomen kroženja snovi v naravi; — spoznajo, da vse spremembe v naravi zahtevajo svoj davek. POVZETEK VSEBINE Film prikazuje učinke sodobne tehnologije na okolje. Ekologi preučujejo človekove vplive na okolje, opozarjajo, da ima človekovo nenadzorovano poseganje v naravo lahko nepopravljive posledice. Človek ima svoje mesto v celostnem sistemu odnosov med živimi bitji in jih mora spoštovati, če hoče preživeti. SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE 1. oddaja ČEBELARSTVO -Z.!:.. . 'L : ^ . • li ! U j' i'' (' 'U (Serija KAKO ŽIVIMO) DIDAKTIČNI NAPOTKI: MAJDA ČEH torek: 21. 5. 1985 četrtek: 23. 5. 1985 VSEBINA V tej oddaji je prikazano čebelarstvo od najpreprostejših oblik, ki jih lahko spoznamo v čebelarskem muzeju v Radovljici, prek današnjega čebelarjenja do industrijske predelave čebeljih proizvodov. Od zgodovinskega pregleda čebelarjenja preidemo v današnji čas k čebelarjem in njihovim opravilom pri reji čebel. Dobra matica je zelo pomembna za B. Commoner je v svojih raziskavah preučeval: — vplive onesnaževanja na prebivalce gozda — učinkovit način predelovanja mrtvih substanc — učinek izpušnih plinov na rastline — učinek tehnoloških inovacij na organizme. B. Commoner meni, da bomo le z znanjem na vseh področjih ustvarjanja lahko reševali probleme, ki se porajajo v naravi. Vprašanja za razpravljanje 1. Kaj se zgodi s kemikalijami, ki jih zlijemo v potok, in kaj s peticidi, s katerimi potresemo pridelke? 2. Kaj pomeni izrek: Vsak poseg v naravo terja svoj davek? 3. Kako človek v svojem vsakdanjem življenju troši energijo in njene nenadomestljive vire? NAVODILO Film je namenjen učencem v srednjem izobraževanju. Učenci višjih razredov osnovne šole lahko spremljajo televizijsko oddajo samo ob primerni učiteljevi razlagi. ---- — - —.....- novi zarod v panju. Zato se nekateri čebelarji ukvarjajo z rejo in s prodajo matic. Mlade matice dajo v posebne panje plemenilnike, da se ob določenem času matice oplodijo. Nato jih pošiljajo v posebnih kartonskih škatlicah, v katere dajo zraven matice še nekaj čebel delavk in hrano (sladkor). V Sloveniji delujejo tudi posebne kontrolne postaje gozdnega medenja, ki ugotavljajo povzročitelja medenja, začetek in izdatnost medenja s pomočjo kontroliranih družin. Med čebelarjeva redna opravila spadajo: pregledi panjev, nadzor nad močjo družine, stanjem zalege, rodovitnostjo matice, zaloga hrane, opažanje znakov obolelosti in raznih drugih nenormalnosti. Zaradi različnih paš so potrebni prevozi čebel v različne kraje, s tem pa so povezana tudi čebelarjeva potovanja. Praviloma točijo med po končani paši na določenem območju, da dobijo tako različne vrste medu (cvetlični, kostanjev, smrekov, ajdov, akacijev, rožmarinov itd.). Med točimo, ko dozori, to je takrat, ko čebele vsaj tretjino satja prekrijejo z zadeiavino. S pomočjo čebel pridelujemo tudi cvetni prah — osmukanec. Na žrelo panja pritrdimo posebno prijavo — osmukač, tako da z njim zagradimo vhod v panj. Čebele se skozenj vračajo in si pri tem osmukajo z nog koščke cvetnega prahu, ki padajo skozi presejevalno mrežo v predalček. Čebelar mora med rednimi pregledi panjev opazovati tudi priprave čebel na rojenje. Zelo pomembna dejavnost čebelarjev je pridelovanje matičnega mlečka. Matični mleček izločajo mlade čebele dojilje, stare od pet do dvajset dni. Da lahko nastane, se morajo čebele dojilje hraniti z medom in s cvetnim prahom. SMOTRI Film Čebelarstvo prikazuje zgodovino, delo pri reji čebel in predelavo čebeljih proizvodov. Ob gledanju filma učenci spoznajo: — Čebelarski muzej v Radovljici; — delo pri reji čebel med letom (preglede panjev, kontrolo medenja, točenje medu, matični mleček, cvetni prah, pošiljanje matic naročnikom, ogreba-nje roja čebel, hranjenje čebel s sladkorno mešanico); — orodje, ki ga pri delu uporabljajo (točilo za točenje medu. koš za ogreba-nje roja, razne vilice za odstranjevanje zadelavine...); — različne vrste čebelnjakov; — delovne procese v Medexu (preverjanje medu, laboratorijske raziskave medu, propolisa in drugih čebeljih proizvodov); — industrijsko predelavo proizvodov za prehrano, zdravilstvo in kozmeti- ko). Ob gledanju filma opozorimo učence na sodobnejše oblike čebelarjenja, še zlasti na pomen čebeljih proizvodov v sodobni prehrani, zdravilstvu in kozmetiki; to nam prikažejo posnetki v Medexu, kjer vidimo načine predelave, laboratorijske raziskave in izdelke. Učence seznanimo s kooperacijskimi povezavami med čebelarji in Mede-xom, ki so zelo pomembne za razvoj in širjenje čebelarstva, saj dajejo čebelarju možnosti za razširitev dejavnosti. Opozorimo jih lahko še na vzporedne dejavnosti čebelarstva, na izdelovanje panjev in čebelnjakov, na svečarje, nekdanje izdelovalce malega kruha v okolici Škofje Loke in podobno. METODIČNA NAVODILA Film Čebelarstvo lahko prikažemo že v 2. razredu pri SND ob temi o čebelarstvu. V 5. in 8. razredu ga uporabimo pri SD oziroma pri zemljepisu kot dopolnilo pri obravnavi gospodarstva Jugoslavije. Ce smo si film ogledali pri SD, ga lahko uporabimo tudi pri slovenskem jeziku za: — govorne vaje (Delo v čebelnjaku, Predelava čebeljih proizvodov..) — spise (Dan s čebelarjem, Ob točenju medu, V panju...) — bogatenje besednega zaklada (poišči glagole, ki pomenijo delo v čebelnjaku; dopolni stavke s samostalniki...). Film lahko predvajamo pred obravnavo nove snovi. Če se za to odločimo, moramo pripraviti primeren uvodni pogovor glede na okolje in izkušnje učencev. V okolju, kjer učena' ne poznajo čebelarstva, je boljše, da se odločimo za projekcijo filma po obravnavi snovi. Po ogledu pripravimo skupinske delovne naloge, da se prepričamo, če so učenci film razumeli in vsebino povezali s svojim znanjem. Zgledi delovnih nalog: — v Čebelarskem muzeju — delo pri reji čebel — delo pri pridobivanju matičnega mlečka — točenje medu — orodje — vrste čebeljih paš in medu — čebele spomladi — prezimovanje čebel — pomen čebel v sadjarstvu in — Pomen medu in drugih čebeljih proizvodov v prehrani in zdravilstvu. Organiziramo lahko ekskurzijo k čebelarju. Učenci se lahko seznanijo s čebelarjevim delom v čebelnjaku pri rednem pregledu panjev in z orodjem, ki ga uporablja. Lahko se pogovorijo o čebelji družini, o sestavi in različnih vrstah panjev. Informacije lahko zbirajo tudi učenci, sami, če imajo priložnost. Pripravimo tudi pogovor s starejšim čebelarjem, ki je čebelaril že pred drugo sve, lovno vojno. Vprašamo ga lahko: — Kakšna je razlika med predvojnim in sedanjim čebelarjenjem? — Kdo se je ukvarjal s čebelarstvom? — Kako je čebelarjenje vplivalo na življenje v družini? “ ^am so vozili čebele na pašo in s kakšnim prevoznim sredstvom? — Kakšen je bil zaslužek od prodaje čebeljih pridelkov in kakšen je danes? — Komu so prodajali med nekdaj in komu danes? Ob zbranih podatkih lahko primerjamo življenje čebelarjev danes in v preteklosti. Ugotovimo tudi razlike v načinu čebelarjenja. SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE 2. oddaja RIBIŠTVO DIDAKTIČNI NAPOTKI: TATJANA ANGERER BRČAN IN MARIJ ČUČEK torek: 28. 5. 1985 četrtek: 30. 5. 1985 UVOD Film pokaže v dokumentarni obliki slovensko ribiško ladjevje. Sledi kratek odlomek iz življenja in dela na ladji, nato sledimo barkam na morju. Ulov je srednje dober. Nadalje nas film popelje v tovarno ribjih konzerv, kjer spoznamo polnilnico. Pokaže tudi transport in prodajo rib v ribarnici. Prav s tem je nakazana pot do čim številnejših uporabnikov. Pomembno je tudi razločevanje med belo in plavo ribo. VSEBINA Danes, ko se morje počasi umika kopnemu, postaja vse pomembnejši del prehrane človeštva in daje možnost za pridobivanje energije, se znanost obrača nazaj proti začetku življenja na četrtem planetu našega osončja. Celinski prebivalci obiščemo morje nekajkrat na leto, a bolj za sprostitev in počitek, film Ribištvo pa kaže praktično in gospodarsko vrednost morja. SMOTRI , 1. Učenci spoznajo razsežnost morij in oceanov, lastnosti morske vode, morje kot biotop (življenjsko okolje), predvsem pa njegov pomen za človeka: — morje vpliva na podnebje in vreme, s tem pa tudi na način življenja ljudi; — omogoča dobre prometne zveze med celinami; 'i-. je izredno pomemben vir hrane; — ima pomembno vlogo v gospodarstvu — predvsem v turizmu; — pomembno je tudi za rekreacijo in počitek delovnih ljudi. 2. Ob filmu lahko učence nevsiljivo navajamo na pravilen odnos do narave in jih opozarjamo na varstvo okolja. 3. Učenci se seznanijo z ribiškim poklicem in spoznajo značilnosti in pomen ribičevega dela. 4. Seznanijo se z delom v živilski industriji. METODIČNI NAPOTKI Film lahko uporabljamo pri pouku v osnovni šoli in v srednjem izobraževanju. V osnovni šoli je koristno učilo pri spoznavanju narave in družbe v 4. razredu (poglavje o ribolovu), pri biologiji v 6. razredu (obravnava poglavja o morju), v 7. in 8. razredu pri gospodinjskem pouku (poglavje o prehrani), pri zemljepisu v 8. razredu (poglavje o gospodarstvu. Jugoslavije), pri družbeno-moralni vzgoji (nevezana tema: onesnaževanje in varstvo okolja). Film uporabimo kot izhodišče za obravnavo snovi, ob njem utrdimo in poglobimo prede- lano snov, ob njem pa dobimo tudi vrnitveno informacijo o znanju, ki so ga učenci pridobili pri razlagi in uporabi drugih učil. Tako s filmom lahko zapolnimo vrzeli v znanju in odpravimo pomanjkljivosti, ki jih odkrijemo. V srednjem izobraževanju uporabimo film pri pouku geografije, biologije in pri pouku o prehrani v specializiranih programih (živilska, zdravstvena oziroma naravoslovna smer, pedagoška smer, trgovinska dejavnost, kuharstvo, program smeri za turizem). Film bodo lahko uspešno uporabili mentorji zunajšolskih dejavnosti pa tudi učitelji, ki nadzorujejo delo Osnovnošolcev med podaljšanim bivanjem v celodnevni šoli. ** Oceani in morja zavzemajo približno sedem desetin zemeljske površine. Ker se od vodne površine odbijajo predvsem modri žarki, je Zemlja, čejo gledamo iz prostora, ki jo obdaja, modre barve. To je vzrok, da jo mnogokrat imenujejo modri planet. Valovanje, bibavica in predvsem mrzli in topli morski tokovi, ki so posledica vetrov in razlik v slanosti in temperaturi morja, vplivajo na podneb je in vreme in s tem na način življenja lj'udi v obalnih predelih. Dandanes ko je na Zemlji čedalje več ljudi, beljakovinske hrane pa vse manj, smo vedno bolj navezani na hrano iz morja, ki je količinsko za zdaj še neomejena. Med najpomembnejšimi vrstami rib, ki jih love v Jadranu za prehrano, je sardela. To je predstavnica skupine malih plavih rib, ki žive v jatah v zgornjih osvetljenih plasteh morja. Značilna je za Atlantski ocean in za Sredozemsko morje, živi pa tudi v drugih subtropskih morjih, kjer se temperatura giblje med 10 in 20°C. V Jadranskem morju so sardele predvsem ob naši obali, zato je lov nanje pri nas na prvem mestu. Sardele love od marca do novembra: Količina ulovljenih sardel znaša 50 odstotkov celotnega ulova morskih rib. Veliko pojemo svežih, ki jih s posebnimi hladilnimi tovornjaki vozijo na tržišče v notranjost države. Se več sardel konzervirajo. Sardele love na dva načina: a) Klasični nočni lov v nočeh brez mesečine Ribe love z ribiškimi ladjami in s spremljevalnimi svetilnimi čolni (svečari-ce), ki s svetolobo privabljajo ribje jate. Ko na ladji z netrozvočnim detektorjem (sonarjem) zaznajo jato, jo osvetlijo, in ko se ribe dvigajo k svetlobi, jih zajamejo s plavajočo mrežo. Nato z vrvjo, ki je speljana skozi obroče, zadrgnejo spodnji rob mreže in iz nje pplovijo ribe s posebnimi, na drogove pritrjenimi mrežami (glej film). V mreži je med sardelami tudi riba, ki jo imenujemo morski golob. b) V novejšem času se močno uveljavlja ribolov s pomočjo koče, ki jo vlečeta dve ladji. Ta oblika lova ni odvisna od vremena in poteka tudi podnevi. Piavo ribo love z lebdečim kočarjenjem, kakršnega prav zdaj uvajajo v DO Droga. Podobno love tudi ribe, ki žive v globokih plasteh morja — z globinskim kočarjenjem. Papalina je nekoliko manjša od sardele in inčuna in doseže do 14 centimetrov. Plava nekoliko slabše od drugih dveh. Drsti se pozimi v priobalnem morju. Živi povsod v Jadranu, vendar je je največ v severnem delu. Love jo pozimi. Lovijo jo lažje kot druge male plave ribe, ker je manj plašna in jo luč močneje privlači. Z bolj organiziranim lovom in transportom bi lahko močno povečali porabo sveže papaline v zimskih mesecih. Skuša je večja od prej naštetih plavih rib, vendar spada prav tako v skupino malih plavih rib, ki se z njimi hrani. Doseže do 45 cm. Čeprav je tipična riba odprtega morja, je pogosta tudi v zalivih in ob rečnih ustjih (npr. Novigradsko morje, ustje Neretve). Stalno je v območju Reke, ob zahodnoistrski obali in v območju Komiže in Omiša. Največ je ulove od maja do novembra. Gospodarsko je precej pomembna; pojemo precej svežih rib, še več pa jih konzerviramo (fileti). Ciplji so predstavniki belih rib, ki žive pri dnu v obalnem pasu. V to skupino spadajo še brancin, orada in zobatec. Ciplji žive v manjših jatah, le ob drstitvi so jate večje. Love jih vse leto, najboljši pa je ulov poleti in jeseni. Ciplji so primerni za lagunarno vzgojo. Tuna doseže do 4 m in tehta tudi do 600 kg. Povprečno dosežejo tune v Jadranu do 12 kg. Drsti se spomladi v obalnem pasu. Najdemo jo povsod v Jadranu, redkejša je le v istrskih vodah. Največ je ulove v Reškem zalivu, okoli Kvarnerskih otokov in v območju Crikvenice spomladi in jeseni, vendar je ulov v Jadranu skromen, tako da jo naše ladje love tudi v vodah ob zahodnoafriških obalah. PROMETNA VZGOJA VARNOSTNI PAS Razred: 1. do 8. razred osnovne šole, srednja šola in izobraževanje staršev VARNOSTNI PAS SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: MARJAN TOMSlC torek: 5. 3. 1985 četrtek: 7. 3. 1985 SMOTRI Učenci in starši: — spoznajo določilo v zakonu, ki predpisuje pripenjanje z varnostnim pasom; — spoznajo značilne telesne poškodbe, ki nastanejo pri trčenju avtomobila, če voznik ali sopotniki niso privezani z varnostnim pasom; — spoznajo, kaj se dogaja s potnikom ali voznikom v avtomobilu ob trče- nju; — vidijo, kako izdelujejo in preskušajo varnostne pasove; — spoznajo pravilno namestitev varnostnega pasu za odrasle na prednjih sedežih ter pomen in način privezovanja na zadnjih sedežih; — se motivirajo za upoštevanje določil o vožnji otrok v avtomobilu in o privezovanju z varnostnim pasom. POVZETEK VSEBINE Dvanajstminutni film uvede vsebino s pripovedovanjem ponesrečencev, ki so se znašli v bolnišnici, na »nezgodnem oddelku«, zaradi prometne nesreče. Vsi povedo, da med vožnjo niso bili privezani z varnostnim pasom. Zdravnik zatem opiše najpogostejše telesne poškodbe, ki nastanejo pri trčenju avtomobila tedaj, ko potnik ni privezan. »Trik sekvenca« nato prikaže, kaj se zgodi s potnikom ob trčenju pri različnih hitrostih vozila. Pri hitrosti 20 kilometrov na uro »naraste teža« odraslega človeka na 470 kilopondov; to je preveč za silaka, da bi z rokami zaustavil gibanje proti prednjemu steklu avtomobila. Pri hitrosti 120 kilometrov doseže ta sila kar 12 ton in tudi povzroči pogubne posledice. Varnostni pas in primerno nameščeno naslonjalo za glavo bistveno zmanjšata posledice trčenja. Privezovanje z varnostnim pasom je »privezovanje k življenju«. Koristno je tudi privezovanje na zadnjih sedežih. Film pokaže, kako je treba privezovati otroke do dvanajstega leta; ti se smejo voziti le na zadnjih sedežih. Filmska kamera se zatem preseli v tovarniški obrat, kjer izdelujejo varnostne pasove ter preskušajo vzdržljivosti pasov in delovanje samodejnih zapiralnih mehanizmov. V zadnjem delu filma pripoveduje voznik avto rellyja svojo zgodbo z vožnje, ki bi ga lahko stala življenje, če ne bi bil privezan z varnostnim pasom. Upočasnjen posnetek pokaže dogajanje v avtu, ki je z veliko hitrostjo zapeljal s ceste in se kotali po strmini v globel. Lutka za volanom je brez varnostnega pasu. Film se konča z opozorilom: Danes lutka, jutri...? Zakon o varnosti v cestnem prometu je v začetku leta 1985 uveljavil kazni za tiste, ki med vožnjo z avtomobilom niso privezani z varnostnim pasom. Film nazorno in z dobro izbrano vsebino prepričljivo dopoveduje voznikom avtomobilov in sopotnikom, ti so pogosto tudi otroci in mladina, daje privezovanje z varnostnim pasom obveznost, ki jim je naložena predvsem zato, da si ohranijo zdravje in življenje. Film je primeren, da ga uvrstimo v prometno vzgojo na obeh stopnjah osnovne šole in v srednje šole. S pridom ga je mogoče uporabiti pri prometno-vzgojnih interesnih dejavnostih in pri izbirnem pouku prometne vzgoje v srednjih šolah. V začetku šolskega leta, ko šole seznanjajo starše in učence z njihovimi skupnimi nalogami pri zagotavljanju prometne varnosti otrok in mladine, je ta film, skupaj s filmom o nošenju odsojnika kresnička in varnostni opremi kolesa, primeren za izobraževanje staršev. Starše in učence je treba seznaniti z zakonskimi določili in jih spodbuditi, da ga dosledno upoštevajo. Posebej jih opozorimo, da se otroci do dvanajstega leta lahko vozijo v avtomobilu le na zadnjem sedežu. Film ali video posnetek spada v vsako šolsko zbirko učil. .4 :-.o M ■■ i ; •-:;.-'lonq t : ‘ tr .1 .i;1 ■ 'iivv BELEŽKE - v - '■ ■ * \ ♦ ■i S t C ’ s , PRILOGO TELEVIZIJA V ŠOLI FINANCIRA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE » •- _______________ sebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev razpisuje za šolsko leto 1985/86 105 štipendij za učence 70 štipendij za študente objave vna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev bo štipen-cence. ki bodo v šolskem letu 1985/86 vpisani v izobraževanje smeri, po končanem srednjem izobraževanju pa se bodo 2a študij pedagoških smeri na visoki stopnji. Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev bo štipendirala študente pedagoških študijskih smeri na visoki oz. višji stopnji za potrebe naslednjih srednjih šol oz. domov za učence srednjih šol: Potrebe SREDNJE ŠOLE ZA TRGOVINSKO DEJAV-Gl. 29. novembra 4, 63000 Celje ‘ štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehno-8'jo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zaposlitve s I. 9. 1986) Potrebe SREDNJE NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE LE »JURIJA VEGE«, Študentovska 16, 65280 IDRIJA 1 štipendija — za študij na Fakulteti za strojništvo Ljubljana i"~dip|. inž. strojništva (možnost zaposlitve s 1.9. 1986) s-------------------------------------------- (Potrebe SREDNJE ŠOLE DRUŽBOSLOVNE USME-' VE, IVANČNA GORICA štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in teh-tologijo v Ljubljani — pedagoška fizika (možnost zaposlitve |s E 9. 1986) h-------------------------------------------- .Potrebe SREDNJE EKONOMSKE IN KOVINARSKE ee z italijanskim učnim jezikom, izola ‘ štipendija* — za študij na Fakulteti za sociologijo, politične yede in novinarstvo v Ljubljani — splošna ljudska obramba ,n družbena samozaščita (možnost zaposlitve 1.9. 1986) 1 štipendija* — za študij na Pravni fakulteti v Ljubljani — gospodarsko samoupravno pravo (možnost zaposlitve L 9. "11586) j. * Poseben pogoj za to šolo je^ daje kandidat pripadnik itali-lianske narodnosti oz. da obvlada italijanski jezik. .Potrebe CENTRA SREDNJEGA USMERJENEGA IZO-pZEVANJA, JESENICE 11 štipendija — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani inž. strojništva (za dela in naloge: učitelja praktičnega j Pouka z osnovnim poklicem strojni mehanik) , (tiožnost zaposlitve s L 9. 1987) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani |..inž. strojništva (za dela in naloge: učitelja praktičnega j Pouka z osnovnim poklicem konstrukcijski ključavničar) (možnost zaposlitve s 1.9. 1988) Potrebe SREDNJE PEDAGOŠKE IN NARAVOSLOVNO-'EEMATIČNE ŠOLE, Cankarjeva 2, KOPER E štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — dipl. inž. računalništva (možnost zaposlitve s 1.9. 1987) Potrebe SREDNJE GRADBENE ŠOLE, "Larjeva 2, KRANJ * štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehno-°gijo v Ljubljani — pedagoška fizika (možnost zaposlitve s 1.9. 1988) I-------------------------------------------------- Potrebe ISKRE — SREDNJE ŠOLE ELEKTROTEHNI-L IN KOVINSKO PREDELOVALNE USMERITVE, pkaloka 2, KRANJ ^ štipendiji — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehno-'ogijo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zapo-jsiitve 1.9. 1988) štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljub-ani — inž. energetike oz. elektronike (možnost zaposlitve -_9. 1988) štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljub-ani — dipl. inž. energetik (možnost zaposlitve 1.9. 1988) štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljub-ani —dipl. inž. elektronik (možnost zaposlitve L 9. 1988) štipendija — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani "dipl. inž. strojništva (možnost Zaposlitve 1.9. 1988) Vt^be SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE, PEDAGOŠKE l LKONOMSKE USMERITVE, Partizanska 82, LENDAVA štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehno-'g>jo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zapo-I. 9. 1986) itve štipendija — za študij.na Fakulteti za naravoslovje in.tehno-°g'jo v Ljubljani — pedagoška fizika (možnost zaposlitve 5- 1986) P Potrebe PTT SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA, . 'JSKa 16, LJUBLJANA ‘1 2šti pendiji — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljub-|ani — inž. telekomunikacij (možnost zaposlitve 1.9. 1987) b) 3 štipendije — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — dipl. inž. telekomunikacij (možnost zaposlitve i 9 1987) 11 za potrebe SREDNJE ŠOLE ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO, Šaranovičeva 5, LJUBLJANA a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana — splošna ljudska obramba in družbena samozaščita (možnost zaposlitve 1.9. 1986) b) I štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zaposlitve L 9. 1987) 12. za potrebe SREDNJE ŠOLE ZA RAČUNALNIŠTVO, Tržaška 72, LJUBLJANA a) 1 štipendija —za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zaposlitve 1.9. 1986) 13. za potrebe SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTRONIKO, Prušnikova 98, LJUBLJANA a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani— inž. elektronike (možnost zaposlitve 1.9. 1987) b) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani— dipl. inž. elektronike (možnost zaposlitve 1.9. 1987) c) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — dipl. inž. energetike (možnost zaposlitve 1.9. 1987) 14. za potrebe SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE »B. KIDRIČ«, Prešernova 6, LJUBLJANA a) 1 štipendija — za študij na Ekonomski fakulteti »Borisa Kidriča« v Ljubljani — dipl. ekonomist (gospodarsko računstvo) (možnost zaposlitve 1.9. 1988) 15. za potrebe SREDNJE LESARSKE ŠOLE, Lesarska ul. 2, MARIBOR a) 1 štipendija — za študij na Biotehniški-fakulteti v Ljubljani — inž. lesarstva (možnost zaposlitve 1.9. 1986) b) 2 štipendiji — za študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani — dipl. inž. lesarstva (možnost zaposlitve 1.9. 1987) 16 za potrebe SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE »JUGA POLAK«, Trg M. Zidanška 3, MARIBOR a) 1 štipendija — za študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani — prof. biologije (možnost zaposlitve 1.9. 1988) 17. za potrebe SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE, Trg Borisa Kidriča 3, MARIBOR a) 1 štipendija — za študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani — dipl. ekonomist (knjigovodstvo) (možnost zaposlitve 1.9. 1986) 18. za potrebe SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE RAKIČAN, MURSKA SOBOTA a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zaposlitve L 9. 1986) 19 za potrebe SREDNJE DRUŽBOSLOVNE IN EKONOMSKE ŠOLE, MURSKA SOBOTA a) 1 štipendija — za študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani — pedagogika (možnost zaposlitve 1.9. 1986) 20 20. za potrebe SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE, MURSKA SOBOTA a) J štipendija — za študij na Visoki tehniški šoli Maribor — inž. strojništva (proizvodna tehnologija) (možnost zaposlitve 1.9. 1987) b) I štipendija — za študij na Visoki tehniški šoli Maribor — inž. strojništva (obdelovalna tehnologija) (možnost zaposlitve 1.9. 1988) c) 1 štipendija — za študij na Visoki tehniški šoli Maribor — inž. tekstilne tehnologije (možnost zaposlitve 1.9. 1986) č) 1 štipendija — za študij na Visoki tehniški šoli Maribor — inž. tekstilne tehnologije (možnost zaposlitve 1.9. 1987) d) 2 štipendiji — za študij na Visoki tehniški šoli Maribor — dipl. inž. tekstilne tehnologije (možnost zaposlitve 1.9. 1989) 21. za potrebe SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE »BORIS KIDRIČ«, NOVO MESTO a) 5 štipendij —za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zapo-slftve L 9. 1987) b) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana — splošna ljudska obramba in družbena samozaščita (možnost zaposlitve 1.9. 1987) c) 2 štipendiji — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani — dipl. inž. strojništva (možnost zaposlitve 1.9. 1987) č) 1 štipendija — za študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani — dipl. inž. lesarstva (možnost zaposlitve L 9. 1987) d) 2 štipendiji — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — kemija (možnost zaposlitve L 9. 1987) 22. za potrebe DOMA UČENCEV »BALDOMIR SAJE« PORTOROŽ a) 1 štipendija — za študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani — pedagogika (domska vzgoja) (možnost zaposlitve 1.9. 1987) 23. za potrebe SREDNJE TEHNIŠKE IN NARAVOSLOVNE ŠOLE, POSTOJNA a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — pedagoška fizika (možnost zaposlitve 1.9. 1986) 24. za potrebe SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNE IN PEDAGOŠKE USMERITVE, RAVNE NA KOROŠKEM a) 2 štipendiji — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zaposlitve 1. 9. 1987) b) 2 štipendiji — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — pedagoška fizika (možnost zaposlitve 1.9. 1987) c) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — dipl. inž. metalurgije (možnost zaposlitve 1.9. 1987) č) 3 štipendije — za študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani dipl. inž. strojništva (možnost zaposlitve 1.9. 1987) 25. za potrebe ŠC — TOZD SREDNJE TEKSTILNE ŠOLE 'SEVNICA A) I štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, pedagoška matematika (možnost zaposlitve 1.9. 1989) 26. za potrebe SREDNJE KOVINARSKO-STROJNE IN METALURŠKE ŠOLE, ŠTORE 61 a) 1 štipendija1—za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — kemija in biologija (možnost zaposlitve I.V. 1988) 27. za potrebe ŠOLSKEGA CENTRA »VOJVODINA« TOLMIN, Dijaška 12/b, TOLMIN a) 1 štipendija — za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, — glasbeni pedagog (možnost zaposlitve 1.9. 1988) b) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani — pedagoška matematika (možnost zaposljive I AL 1988) 28. za potrebe DEKLIŠKEGA VZGAJALIŠČA, Cesta Dolenjskega odreda 19, VIŠNJA GORA a) 1 štipendija — za študij na Pedagoški akademiji Ljubljana — defektologa (MVO) (možnost zaposlitve 1.9. 1988) 29. za potrebe CENTRA ZA REHABILITACIJO SLUHA IN GOVORA, Vojkova 74, LJUBLJANA a) 1 štipendija — za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani — dipl. inž. šibki tok s pedagoško-andragoško izobrazbo (možnost zaposlitve 1.9. 1987) 30. za potrebe VZGOJNEGA ZAVODA PLANINA PRI RAKEKU a) 1 štipendija — za študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani — defektologija (duševno prizadeti) (možnost zaposlitve 1. 9. 1988) Prijave bo sprejemala Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, Ljubljana, Aškerčeva 9 — oddelek za štipendije — do 15. julija 1985. Nadaljevanje na 12. strani objave Nadaljevanje zli. strani Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8.40 Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic priložiti: 1. overjene prepise dokazil o učnem uspehu (prepis indeksa oz. sporočilo o vseh dosedanjih opravljenih izpitih, vajah ipd.); 2. uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev za koledarsko leto 1984 oz. odrezek pokojninske nakaznice za december 1984; 3. potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in potrdilo o številu članov gospodinjstva; 4. svojeročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, da štipendist nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja; 5. kratek življenjepis in opis socialnega in materialnega položaja družine; 6. mnenje šole in mnenje Zveze socialistične mladine; 7. kandidati ŠTUDENTI morajo v vlogi natančno navesti tudi, za katero štipendijo kandidirajo. Pri štipendiranju bodo imeli prednost kandidati, ki imajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju. Prijav z nepopolno dokumentacijo, prijav, ki ne bodo v skladu z razpisom ali prijav, ki bodo odposlane po 15. juliju 1985, odbor ne bo obravnaval. SKUPŠČINA POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV Razpisna komisija VVO MOZIRJE razpisuje prosta dela in naloge V — RAVNATELJA (reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vzgojitelja ali strokovnega delay,C3. ki jih določa Zakon o .vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ah Učitelja po Zakonu o osnovi šoli. im imeti: — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok • — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jih dokazuje z razvojnim programom DO VVO Mozirje — biti mora aktiven družbeno politični delavec v KS občine Mozirje ali na širšem območju. Mandat traja 4 leta. Stanovanja ni. Kahdidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev .s kratkim življenjepisom in opispm dosedanjega dela v 15 dneh po obja^i'Važpisa'n'a naslov: Ražjilsha'komisija za imenovanje ravnatelja VVO Mozirje, 63330 Možirje. ' O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE KRANJ vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del in nalog: — 5 VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK za nedoločen čas Pogoji: — srednja vzgojiteljska šola — tri do šest mesecev delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit — 5 VZGOJITELJEV ZA SKRAJŠANE VZGOJNE OBLIKE za nedoločen čas Pogoji: — končana srednja vzgojiteljska šola ali PA-razredni pouk — dve leti samostojnega dela v oddelku priprave otrok na šolo — opravljen strokovni izpit — delo na terenu Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija. Staneta Žagarja 19. 64000 Kranj, telefon 24-381. Komisija za medsebojna delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE VANČEK ŠARH MARIBOR razpisu je prosta dela in naloge — 9 varuhinj Pogoji: — šola za varuhinje — starost 18 let. Delovno razmerje bomo sklenili: — S 4 delavkami za nedoločen čas s polnim delovnim časom — s 3 delavkami za nedoločen čas s krajšim od polnega delovnega časa (5 ur na dan) — z 2 delavkama za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (3,30 ure na dan). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na nasiov: Komisija za medsebojna delovna razmerja Vzgojno-varstvene organizacije Vanček Šarh Maribor, Moše Pijada 30. O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. PREOBLIKOVANJE PEDAGOŠKEGA ŠOLSTVA Novi programi — nova vprašanja žlk dt ^ Ta )bnej, Priprave na programsko in organizacijsko preoblikovanje pedagoškega šolstva gredo počasi h koncu. Sestavljavci novih programov so po javni strokovni razpravi dopolnili programske osnutke ob pomoči strokovnih komisij, ki jih je imenoval Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Tako izpopolnjene programe je strokovni svet obravnaval na dveh zaporednih sejah. 18. in 26. februarja t.l. in ugotovil, da predloge novih programov lahko pošlje v oceno Strokovnemu svetu SRS za vzgojo in izobraževanje, nato pa skupščini Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, ki je pristojna za njihovo sprejemanje. Tako bodo mnogi novi programi jeseni že zaživeli v praksi. Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je 19. t.m. že sprejela tako imenovane prehodne programe za višješolsko izobraževanje osnovnošolskih učiteljev. Programi bodo v veljavi do uvedbe novih visokošolskih programov. Dozdajšnje usklajevanje med univerzama, in v Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev, je privedla do predloga, naj bi se v šolskem letu 1985-86 uvedli vsi tisti novi visokošolski programi, ki so se že doslej izvajali na visoki stopnji (programi tukih jezikov, s klasičnimi vred, kemije in biologije, matematike in fizike — eno-predmetni, STM, SLO, pedagogike, psihologije itd.). Na visoko stopnjo bo prešlo tudi izobraževanje učiteljev slovenskega jezika in književnosti, zgodovine in geografije ter družbeno-moralne vzgoje. Predhodno naj bi ostale na višji stopji samo nekatere povezave navedenih predmetov na pedagoških akademijah (npr. knjižničarstvo — slovenski jezik, likovna vzgoja — zgodovina ipd.). S šolskim letom 1987-88 naj bi prešli na visokošolsko izobraževanje vseh osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev — tudi učiteljev za razredni pouk, defektologov, učiteljev proi-zvodnotehnične vzgoje, fizike, matematike in gospodinjstva (dvopredmetnih) ter telesne vzgoje na pedagoški akademiji (Fakulteta za telesno kulturo bo uvedla visoko izobraževanje že jeseni). Ti predlogi bodo šli v razpravo še v nekatere republiške organe, ki naj bi povedali o njih svoje strokovno mnenje. Predlog, naj bi prešli na redno višješolsko izobraževanje vzgojiteljic za predšolsko vzgojo šele v šolskem letu '1987-88, je naletel pri delegatih vzgojno-varstvenih organizacij na odločen odpor, tako na strokovnem svetu kot na skupščini Posebne izobraževalne skupnosti. (Ta predlog predvideva, da bo do leta 1987 potekalo višješolsko izobraževanje vzgojiteljic samo ob delu.) Predšolski pedagogi nočejo sprejemati izgovora, da za to dejavnost ni denarja, če ga bomo imeli za vse druge programe. Pravijo, da je bila zgodovinska napaka, ko smo petletno vzgojiteljsko šolo skrčili na štiriletno — zdaj pa te napake nočemo popraviti. Tudi izgovor, da zdajšnji srednješolski programi vzgojiteljske šole niso prava podlaga za nove višješolske programe, se jim ne zdi prepričljiv, saj so ti programi ustrezna podlaga za izobraževanje ob delu na višji stopnji, pa jih lahko prilagodimo tudi kandidatom brez izkušenj, med katerimi je baje precej brezposelnih vzgojiteljic. Dolgoletna prizadevanja za višješolsko izobraževanje vzgojiteljic se tako nenehno srečujejo z ovirami. Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti je na zadnji seji sprejela končni pregled razpisa za vpis v prve letnike srednjih, višjih in visokih šol pedagoške usmeritve v šolskem letu 1985-86. Ker je bilo v pripravah precej usklajevanja, ni prišlo na skupščini do večjih navzkrižij tako kot prejšnja leta, čeprav so zahteve nekaterih središč po zunanjih enotah kar vztrajne. V srednje šole pedagoške smeri se bo letos vpisalo 1194 mladih, za 150 kandidatov pa so odprte možnosti izobraževanja ob delu. Na ljubljanski Pedagoški akademiji bo 395 vpisnih mest za redni študij in 270 za študij ob delu. Na mariborski Pedagoški akademiji bo 425 vpisnih mest za redni študij in 305 za študij ob delu. Na Filozofski fakulteti je predvidenih 500 vpisnih mest za mladino in 225 za zaposlene (110 mest razpisuje dodatno še Posebna izobraževalna skupnost za družboslovje). Dodati moramo še predvideni vpis na Fakulteti za telesno kulturo (90 rednih in 45 ob delu), na Fakulteti za naravoslovje inTehno-logijo (120 in 75), Biotehniški fakulteti (60 in 30) in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (STM 30 in 30). V višje in visokošolske programe se bo torej vpisalo 1620 rednih študentov in 980 študentov ob delu. Vzgojno-izobraže-valne organizacije lahko vpišejo do 15 odstotkov več novincev, vendar brez dodatnih finančnih zahtev. Ko so delegati glasovali za te predloge, niso imeli povsem trdne podlage za odločitve. Tako kot drugje tudi v pedagoškem šolstvu niso preučene dolgoročne kadrovske potrebe. Delegati so zahtevali, naj prosvetni organi čimprej zberejo potrebne podatke. Člani strokovnega sveta in delegati so včasih v zagati tudi pri razpravljanju o prihodnjem sistemu izobraževanja pedagoških delavcev, saj manjka celosten elaborat o prehodu na nov sistem in o reformi pedagoškega šolstva. Podoba novega sistema nastaja sproti, bolj po trenutnem preudarku kot po natančnem načrtu. Zato se odpirajo venomer nova vprašanja, na katera ni popolnih odgovorov. Na omenjeni skupščini smo npr. slišali zamisel, naj bi v prihodnje odpravili srednje pedagoške šole, jih »vtopili« v nekakšno novo srednjo družbo-slovno-naravoslovno šolo. Čeprav je bila ta zamisel samo nakazana, je zbudila upravičeno zaskrbljenost pri marsikom, ne le pri delegatih iz srednjih pedagoških šol. Med delno še nerešena vprašanja sodi tudi prehod iz srednjih na visoke šole pedagoške smeri, saj še nismo našli pravega ravnovesja'med tako im-novand navpično in vodoravno prehodnostjo iz srednjega v visoko šolstvo. Ni še enotnega mnenja o tem, koliko so visokošolski predmetniki in programi lahko razdrobljeni in koliko izpitnih in drugih obveznosti lahko presegajo sklep študija pri dvopredmetnih skupinah (ena ali dve diplomski nalogi). Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za 'pedagoško ;^a 'c tev je do teh vprašani jePra svoja stališča in bo z njin1 t*1 nil visokošolske organiz® ’ a$' Ta čas nihče ne more ' Ne neje oceniti, koliko so n« ,aval košolski programi po L boljši od prejšnjih, sajs j111 kovne službe ne utegnej0 y'’<-biti v obsežno programsk ’ vo. Prav tako tudi še ni p(l , kako se bodo visokošolsk t 'tim j a goško-znanstvene enote se novo prevzemajo i zob na 'al osnovnošolskih predmet11 Poi teljev, preoblikovale p° ,Se potrebah. V takih megle>® a> 1 spektivah predstavlja 1,1 točko pobuda Centra za pf ško izobraževanje pri Fil( |'j)rni fakulteti v Ljubljani, d® ai’ preoblikoval tako, da b1 ^ poskrbel za izvajanje t4 ško-psiholoških predmet klajeval in pospeševal ra? [ sebnih didaktik, organih “ dagoško prakso, vzdržeV® 'oa s hospitacijskimi šolami i1. budo sta podprla Filozof j ^ kulteta in Posebna iz® valna skupnost za ped usmeritev. zar lQgO: V prihodnjem šolskem fisij začne krčiti dejavnost P ške akademije v Ljubija®^ riborska univerza se je up 0 čenju Zaradi varčevanja je bil® č? publiških telesih sprejet® lo, naj bi se predmetni u®!1 ivza osnovno in srednjo šoloi tere žcvali skupaj in — glede ^ trebe —v enem ali dveh r1 zh0 ških središčih (Ljubljana. ^ bor), ne pa v istem sredi1 n Q dveh različnih šolah. Z ) ^ njem visokošolskega iz® le^ vanja učiteljev se bo mati ^, Pedagoška akademija o* ljubljanski Pedagoški ak* pa je usojena drugačna pf Zbr; stopno se bo omejila nat zevanje razrednih učitelj1 fektologov, in vzgojitelji® k i nekatere druge dejavnosti tj z, opravljala v povezavi s f® dtia tami, ki bodo prevzele izd tne vanje predmetnih učitelj® de| Po ukinitvi nekdanjilt po Ijišč smo še dolgo z obi Huj njem ugotavljali, da je j [rij odmrla tudi dobra dedišči1 'po: hovih izkušenj. Upajmo.J ’> ttejj 'ne zgodovina ne bo ponovil® JOŽE VALENTINČIČ vu 'ud PREJELI SMO .sa ih s Sž, Med optimizmom in razočaranostjo Šola. Delovno prizorišče naše mladine, njen drugi dom. Radovedne oči, vprašujoči pogledi, številna vprašanja, želja po znanju. Znanju, ki človeka usposablja za delo in upravljanje, za dopolnjevanje in zboljševanje naše sedanjosti. Znanju, ki nam edino zagotavlja, da bomo prestopili prag na poti v informacijsko družbo. Pot mlademu človeku kaže učitelj. Njegov cilj je vzgojiti odgovornega, iznajdljivega, ustvarjalnega, odločnega, svobodnega ustvarjalca naše socialistične družbe. Vemo, da vzgaja otroke danes šola kot starši. Otroci so v šoli vedno dlje (ne vprašamo jih, ali so s tem zadovoljni!) in-z njimi je učitelj. Uči jih, vzgaja. Ko je izbiral svoj poklic, je čutil, kdo ga-najbolj potrebuje, kje bo lahko naredil največ in kaj delal najboljše. Odločil se je, da bo življenje posvetil mladini, da bo vse svoje znanje, svoje izkušnje, vse dobro v svoji osebnosti razdajal mlajšemu rodu in ga bogatjl. Le na taki mladini bi res lahko ustvarjali prihodnost. Učitelj mora biti optimist — imeti mora vero v uspeh svojega vzgojnega dela in za to mora biti tudi primerno razpoložen. Toda učitelj danes ne stopa v učilnico z nasmehom, ne predaja se več mladini s takim poletom kot nekoč, učitelj opravlja svoje odgovorno delo s tesnobo v srcu. V učilnico stopa zaskrbljen, razočaran, prizadet. Razblinila se je iluzija o vrednotenju poklica, ki je tako lep, ki ti lahko daje toliko zadovoljstva. Vedno je bil ta poklic tudi težak, pa vendar se učitelji nismo vdali. Prebijali smo se skozi vsemogoče težave in bili srečni ob drobnih uspehih. Že nekaj časa pa lahko čutimo prizadevanja, da bi naše požrtvovalno delo, ves naš trud popolnoma razvrednotili. Nihče ne more dati mladini, česar nima sam. Kaj bo torej razočaran učitelj, ki je izgubil zaupanje in ves optimizem, dajal zdajšnjemu mlademu rodu? Kako lahko družba po eni Strani priznava in daje pomembno vlogo učiteljskem poklicu (s tem da mladino vedno več časa zadržuje v šoli), po drugi strani pa dela učiteljev ne ceni niti ne vrednoti tako, kot bi ga morala? Ali ni že čas, da se vprašamo, kako bo učil in vzgajal učitelj, ki ima z višjo izobrazbo, strokovnim izpitom in z desetimi leti izkušenj osebni dohodek 26.000 dinarjev? Kako bo delal učitelj, katerega kolegi po 35 letih neutrudnega dela razočarani, izmozgani in ponižani odhajajo v pokoj z 19.000 dinarji pokojnine? Ali smo se odločili, da znanja ne potrebujemo? Ne potrebujemo dobrih učiteljev ne na osnovnih ne na višjih, ne na visokih šolah? Ali si naša družba res lahko privošči tako odločitev? Dobra šola pomeni dobre učitelje. Le dobremu učitelju pa lahko zaupamo vzgojo in skrb za vsestranski po- 'čui zitivni razvoj naše mlat zavedno vsemu temu odp1 jemo? Posledice bo težko1 •l ^ . 'ju' naprednih misli in human1 nosov, človek, ki ljubi st1 T'-klic, se zaveda svoje odgovo do mladine, do naroda. družba tudi? BOJANA KOZAK nogočepopraviti. Učitelj,11.^ anrpdnih misli in humtllti J ‘ e ir H ak i Še niste naročeni na Prosvetnega delavca? Pokličite nas po telefonu (061) 315-585 pa boste redno prejemali glasilo prosvetnih delavcev! 8 enkrat o travmah ■a^-r a le ne bo šlo brez od-■ 'ako izrecno izzvana naj .,neje pojasnim svoje trdi-anku, napisanem za Pro-ko '&1 'delavca; to rada sto-alli je^,rav sem se že tedaj tru-jiifl d oi bila čimbolj jasna, je rizJ ^ a se mi to vendarle ni po-re Jsaj ponovim, da nisem i nfl . vala oporekati trditvam >0' Zadravca v članku, ob-ajs 1em v Prosvetnem delavcu ejc ^^^4. Zdelo se mi je le po-isk ’ ^a ob njegovih trditvah pri "n še na drugo plat, ki jo ilsl' °t učiteljica tujega jezika. 3te ^ sem, da si bralec šele >rat lahko ustvari bolj ce-let^ Podobo problema. Naj po se to, da je vse, kar sem let1 la, celota, navajanje po-a ‘a stavkov ali delov a p' lahko popolnoma spre-Fil( ^."ton mojih izjav. Povem ds P da so moje navedbe bi sebno mnenje, ki ga bom p a oblikovati v odgovor na id1 raz1 j iizi:, o na sorazmerno majh-ev) '°ščku zemlje, na katerem ii i .Polog nas tudi pripadniki ,0f narodnosti. Obdani smo s jzc "arodi, torej tudi s tujimi ie(t faradi majhnosti ozemlja "gosto srečujemo tujce, ki trti JjSl Prišli k nam ali pa sb na p "" čez naše ozemlje. Najsi .^sledica vsega tega je, da uf jek°č vsak Slovenec ve, da adi .Jo poleg njegovega še ail( ^'ki in da se je treba vča-eW ™ sporazumevati. (fi l,V2aradi tega koščka zemlje, de in živimo, in ki je ena , f( poti med zahodno ter na, M.0dno Evropo in Bliž-Hodom, je naravno, da na Z izd trii ozemlju srečujemo več ' kot v kaki drugi deželi. .,l.ttn pa, če nam je to všeč ali oP Pl nas zurtintajo tutii velike kdorkoli že, ki želi imeti , svetu, mi pa smo si zaradi .ji: °rali politiko neuvrščeno- % kar sem naštela, ' r. I2 vsem, kar še sodi zraven "a. turizem, znanstvene, Uf ^ ‘zroonjave in politični ^ c narekuje naravno po-J10 znanju ali vsaj pozna-. , ■ "Ph jezikov, temveč nam ... stcvilo jezikov, ki jih mo- ,c Poznati o. ^Pla sem se le na najbolj ne okoliščine, ki nas prav "čenje tujih jezikov. Naj "odam prej omenjene ra-•,Saj gre za dejavnosti, brez ■ H danes ne moremo za-, ztvljenja neke države v ,ajodni skupnosti. Vidimo l0a učenje tujih jezikov ni ""Potrebno razkošje, tem-. "Ja. » 5"tijo čedalje bolj tudi pri-!i> .j' yelesil oziroma narodov, it jezik govori veliko ljudi , i "lijo gospodarsko in poli-f, (VPlivati na svet. S tem ute-ii !ern (po svojem osebnem ,f Ju) svojo trditev, da se kar d ^ Slovencev najbrž kar it "aučiti ali vsaj spoznati tuje da naj bi bila paleta je-’ ki se jih učimo, čini širša. ',to> da bi tujcem služili, ha bi jih poznali. To trditev postavljamo seveda načelno, uresničitev takega programa gotovo naleti na kopico težav — kadrovskih, organizacijskih in denarnih. O tem, kdaj naj se Slovenec začne učiti tujega jezika, nimamo kaj razmišljati: najlažje in z najmanj truda se učijo tujega jezika otroci v zgodnjih otroških letih. Nekako v predpuberteti se dokončno oblikujejo govorilni organi, zato je tik pred tem zadnji čas, da se začnemo učiti tujega jezika, če želimo doseči tudi kakovost na glasovni ravni. Zato se povsod po svetu, če si želijo zagotoviti uspeh, začno učiti tujega jezika bodisi v predšolski dobi ali pa najpozneje okrog 10. do 12. leta starosti; to ustreza našemu 4. ali 5. razredu osnovne šole. Po uspehih, doseženih pri učenju drugega tujega jezika na srednji stopnji, lahko sklepamo, da ima poleg bolj razvite umske sposobnosti in morda večje motivacije, nemajhno vlogo tudi to, da učenci pri učenju drugega tujega jezika lahko uporabljajo tudi izkušnje, ki so si jih pridobili pri učenju prvega. Glede vzgojnega vpliva tujega jezika v osnovni šoli, ko naj bi bil učenec v svoji za vzgojo najbolj dovzetni dobi prepuščen na milost in nemilost tujemu kulturnemu vplivu, navajam tole: 1. Tujega jezika (v našem primeru angleščine) imajo učenci le 3 ure na teden, v 7. in 8. razredu celo samo po 2 uri. Že v šolski vzgoji zavzema torej vzgojni vpliv tujega jezika le nekaj odstotkov celotne vzgoje. 2. Če torej učenje tujih jezikov v šoli lahko sploh postane vzgoja v tuji miselnosti, postane to natanko toliko, kolikor to hoče učitelj in kolikor mu to dovolijo učni načrt in organi, ki bdijo nad uresničevanjem učno-vzgojnih smotrov. To sem imela v mislih, ko sem omenila, da je trditev tovariša Zadravca grd očitek tako učiteljem kot tudi predmetu. Kako je glede tega poskrbljeno v samem sistemu, sem povedala že v prejšnjem članku. 3. Ni mogoče zanikati, da vpliv angleško govorečega sveta in njegove civilizacije, posebno tistega dela, ki ni najbolj kulturen, sega tudi k nam. Vendar naj opozorim vsaj na dvoje. Prvič: angleščina je tudi jezik Bertranda Russella, Martina Luthra Kinga in končno tudi Louisa Adamiča. Drugič: lahko trdim, da večina tistih vplivov s tega jezikovnega področja, ki so mnogim po pravici v spotiko, prihaja k nam po drugih poteh, ki sem jih tudi omenila že v prejšnjem članku, in ne z učenjem tujega jezika, torej angleščine. Uvoz tujega kulturnega vpliva je velikokrat povezan z gospodarskimi zadevami in je odsev miselnosti celotne industrijske in potrošniške civilizacije, ki ji očitno tudi mi nismo mogli uiti. Zato menim, da je prav nevarno vso odgovornost prevaliti le na učitelje angleščine. 4. Česa se bomo.učili, naj nam narekujejo potrebe. Dodala bi še: trenutne potrebe in potrebe, ki jih lahko predvidimo vsaj za naslednjih 10 do 20 let. Kajti toliko približno traja, da iz Janezka - 'bpRTA UNIVERZA si;^n° si predstavljam kot odprto stebrišče, kjer se učenci So°,°kroZ '!stih učiteljev, ki imajo kaj povedati in ki tudi nsttn učiteljev, ki imajo kaj povedati m ki tud \,‘kaiPovedati. Na univerzi, na vsaki šoli, bi morali učiti tisti i( Znajo, tisti, ki so najboljši. To pomeni, da bi morali pri bilo/1 mesl(l univerzitetnih učiteljev močno povečati. Morda b L)i(° !n°žno doseči z zaposlitvami za določen čas. Tu bi moral filaj/l brez kompromisov, brez sociale, kajti cilj je jasen: prei uho/'d°bro usposobljenih strokovnjakov, ustvariti možnosf i (/G- lepšo bodočnost... Te odprtosti in prehodnosti je n . UHlVPrvi A.4 si r/tsi ™ .... ^ JZ _ USi I. ■ '-t'"'-' . ... 1 »- yr criuunusil JI' ru tt,er '“verzi bistveno premalo. Morda so temu vzrok tudi ra lajn/'- so značilne za žabje mlake. V vsaki žabji mlaki vetji e„(, el "“celo sožitja, ščuke pa so v takih mlakah visoko nezaže-Hih"; Odprta univerza je univerza, na kateri piha in kjer ni to lrnih kntnv Mrknili hi uvtvnrifi nrpnih Ilnninm - "yriu univerza je univerza, na t^aieri pina in Kjer m to n v ‘"‘"‘h kotov. Morali bi ustvariti prepih. Upajmo, da bonu iste Povzročiti prej, preden bo nastala burja, ki bi pometli "lip/ ‘ ■ Pk veter mora! odnesli, pa tudi tiste, ki jih nikdar ne b br Prizadeti. ■ “oris Frlec, Teleks, št. 7-85 postane Janez, če smem opozoriti na staro ljudsko modrost: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. In tako: veliko lažje je določiti trenutne potrebe kot tiste druge. Za to, da se res dobro naučiš nekega tujega jezika, pa potrebujemo dalj časa, saj moramo, žal, poznati tudi tujo miselnost in kulturo, če se želimo (v svoj prid) izogniti nesporazumom. Vsega tega najbrž ne bi mogli doseči le na tečajih za odrasle. To pomeni: — da se zaradi svojega geografskega in političnega položaja ne moremo izogniti učenju tujih jezikov in da nam prav ta položaj narekuje učenje širšega izbora jezikov za čim več prebivalcev, torej na osnovni šoli, v usmerjenem izobraževanju, na višjih in visokih šolah, kakor tudi na tečajih za učence ob delu; — da je organizacija takega pouka težavna, vsaj s kadrovskega, denarnega in organizacijskega stališča; — da so tuji jeziki le del, in to enakovreden del v mozaiku vzgojnih dejavnosti; PREJELI SMO — da je negativen vpliv tuje miselnosti bolj pripisati drugim vplivom kot pouku tujega jezika, ki je kot del šolstva pod večjim družbenim nadzorom kakor drugi mediji. Poleg tega pa vseeno ne moremo in ne smemo tuji kulturi odrekati tistih lastnosti, ki so splošno človeške in torej koristne. Pri pouku tujega jezika imamo prav dosti možnosti prenašati slednje in ublažiti negativne tuje vplive ter vzgajati mladega človeka, da brez manjvrednostnega občutka primerja in vrednoti tujo in svojo kulturo. Tako se vzgaja v strpnosti do drugih in v narodni samozavesti, kajti mi smo drugačni, svet nas take ceni in taki smo svetu potrebni. Morali bi razčleniti potrebe po znanju tujih jezikov, in sicer kratkoročno in dolgoročno, na podlagi tega pa zasnovati politiko učenja tujih jezikov. Vsekakor pa so vse to problemi, ki presegajo možnosti mojega delovanja kot učiteljice angleščine in nemščine na srednji šoli. FRANKA RODE »Nezaupnica telesnovzgojnim pedagogom?« V Prosvetnem delavcu št. 2/1985 je bil objavljen članek Silva Kristana z naslovom Nezaupnica telesnovzgojnim pedagogom v katerem pisec med drugim kategorično napada Zavod za šolstvo SR Slovenije in njegovo svetovalno službo. Z večino tez, ki jih razvija avtor o šoli v naravi in njeni vlogi se seveda strinjamo, ne nameravamo pa z n jim polemizirati o nesmiselnih obtožbah na račun pedagoške službe, saj so neutemeljene. Svetovalna služba Zavoda SRS za šolstvo namreč ni nikoli dajala takih navodil, kot ji jih pripisuje Silvo Kristan, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnimi usmeritvami dela na tem področju. Če pa ima pisec drugačne informacije, naj navede konkretne primere, da bomo lahko ugotovili, da ne gre morda za nesporazume ali napačne razlage. Nekaj pa je treba razčistiti. Pri organi- zaciji šole v naravi so učitelji telesne vzgoje nepogrešljivi, povedati pa je treba, da v šolo v naravi ne morejo oditi prav vsi učitelji telesne vzgoje hkrati, saj pouka telesne vzgoje ne smemo prekinjati. Tega verjetno tudi Silvo Kristan ne misli. Podrobna organizacija šole v naravi in razporeditev delavcev je pravica in odgovornost vsake šole in se svetovalna služba vanjo ne more vmešavati, razen če bi ugotovili, da sta ogroženi strokovnost dela in varnost učencev. Pripomniti moramo tudi to, da tedaj, ko je šola v naravi zaradi gmotnih razlogov resno ogrožena, najbrž nima smisla začenjati polemike o nebistvenih problemih, še posebno ne take, ki ne temelji na dejstvih. To zagotovo ne bo pomagalo urediti razmer na tem področju. NIKO SLANA Delo Andreja Jemca z razstave Modema slovenska grafika v Munchnu Neobvezna počitniška naloga Zimske počitnice so mimo, in že nadaljujemo delo s starim pedagoškim navdušenjem. • Priznati moram, da sem že prvo uro po počitnicah doživela prijetno presenečenje v razredih, kjer učim nemščino. Učencem sem pred počitnicami zaželela, naj si naberejo novih moči in jim svetovala, naj vzamejo v roke tudi kaj »nemškega«, bodisi zve- zek,, revijo ali knjigo. O tem naj bi mi poročali po počitnicah ali pa celo oddali pisne izdelke. Potrudili so se skoraj vsi, čeprav to delo ni bilo obvezno. Prinesli so mi vse mogoče: od vaj v delovnem zvezku do rešenih nalog v svojih vadnih zvezkih. Boljši učenci so si celo sami izmislili igrice s črkami, nekateri so zvezek opremili z izrezki iz revij. pobude odmevi Kako sestavimo vabilo Draga Danica! Kar nerodno mi je priznati, da znam sestaviti marsikakšen sestavek, vabila pa skoraj ne. Navadno ga sestavim tako, da predelam kakšen vzorec, ki mi pride v roke. Dolgo časa sem prenarejal tole vabilo: OSNOVNA ŠOLA TONETA ČUFARJA Datum: 17. 10. 1980 VABILO Vabimo Vas na zbor delavcev, ki bo v četrtek. 20. 9. 1980, ob 16. uri v zbornici. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika zbora, zapisnikarja in dveh ove-riteljev 2. gmotni položaj šole in osebni dohodek 3. obravnavaiobrdčuna za prvo polletje .he\n: o. 4. razno . Prosimo za zanesljivo udeležbo. /en rman < Žig Predsednica Sveta šole: Anica Novak Na roditeljski sestanek pa sem vabil tako. da so učenci kar napisali v beležke ali na list papirja: Vljudno Vas vabim na roditeljski sestanek, ki bo v sredo, 14. novembra 1983. ob 17. uri v sobi 8 v drugem nadstropju. Podpis staršev: Razrednik Polagoma, ko Sem sam prejemal takele dopise, sem spoznaval, da utegnejo ti papirji človeka spraviti prav v slabo voljo. Posebno vsiljivi pozivi Prosimo za zanesljivo udeležbo ali Udeležba je obvezna ali Morebitno odsotnost opravičite na telefonsko številko... me razjezijo. Če se le da, se na tako vabilo ne* odzovem. Tudi kratkost vabila se mi zdi žaljiva in me bolj odbija kot vabi. Danica, opazil sem. da ti sestavljaš bolj prijazna vabila kot drugi. Prosim za nasvet, kako bi se otresel uradne togosti in nasilnosti, ki se je čedalje bolj zavedam. Lep pozdrav France Dragi France! Načel si zanimivo temo. Tudi jaz iz vabila začutim, kakšno je razpoloženje sklicatelja, kakšen odnos ima do vabljenih in do samega sestanka. Na žalost tudi jaz dobivam več neprijaznih vabil kot prijaznih, dostikrat tudi na zelo slabo pripravljene sestanke. Prav ob slabih vabilih sem sklenila, da moram vabiti drugače. Kot učiteljica imam največ izkušenj z vabili na roditeljski sestanek. Po mojem morajo starši iz vabila čutiti, da jih ne kličem samo zaradi uradne dolžnosti, ampak zaradi lastne želje in potrebe, da se z njimi pogovorim. V vabilu sporočam, kaj koristnega ali zanimivega sem pripravila zanje. Nu jno se mi zdi, da vabljeni tudi zvedo, koliko časa bo sestanek trajal. Takole bo moje vabilo na naslednji roditeljski sestanek: Spoštovani starši! Za naše srečanje sem pripravila predavanje o družinski uri. Ta lahko veliko pripomore k zboljšanju odnosov med starši in otroki. . Vaši otroci Vam bodo pokazali, kakšne vaje delajo v minuti za zdravje in katere pesmi radi pojejo. Sestanek bo v razredu... dne... ob... uri. Uvodni del bo trajal eno uro, nato pa bo sledil pogovor o skupnih ali zasebnih problemih. Pričakujem Vas. Razredničarka Kot vidiš, vabilo ni samo predelovanje ustaljenega obrazca, ampak tudi odsev medčloveških odnosov in pripravljenosti sestanka. Vabilo nakazuje razpoloženje, v katerem bo sestanek potekal. To je že del sestanka. Hvala-za tvojo pobude?, da sem se razpisala o stvari, ki se mi zdi pomembna, fn Ičp'pozdrav. Danica Prispeval: FRANCE ŽAGAR " Skratka, moj predlog je imel velik odmev. Seveda sem njihovo delo nagradila, tako kot sem jim obljubila. Kdor je naredil vsaj nekaj vaj, je dobil plus, drugi pa oceno glede na število vaj in njihovo težavnostno stopnjo. Čeprav sem si s pregledovanjem teh zvezkom nakopala dodatno delo, sem zadovoljna, saj ugotavljam, da je dosti izdelkov oddala prav trsta skupina učencev, ki je bila v polletju slabše ocenjena. Plus ali ocena jim je zdaj nova spodbuda za delo in nekaj učencev me je že vprašalo: »Bomo še kdaj imeli tako nalogo?« Mislim, da si takih vprašanj pri svojem predmetu mi, učitelji začetniki, še posebno želimo. TATJANA PALOVŠNIK Razprava o Turgenjevu in slovenskem realizmu Izmed ruskih književnikov je prav Ivan Sergejevic Turgenjev prvi, ki je s svojim literarnim delom in vplivom prodrl na zahod in utrl pot tudi drugim. Ker je Turgenjev za slovenski realizem še posebno pomemben, smo že dolgo pogrešali temeljito študijo, ki bi celostno osvetlila probleme v zvezi z njegovim literarnim vplivom in še posebno v zvezi s slovenskim realizmom. Med pridobitvami z iiterarnoz-nanstvenega področja je treba losebej opozoriti na razpravo itefana Barbariča Turgenjev in slovenski realizem, ki je izšla pri Slovenski matici kot 27. zvezek zbirke Razprave in eseji. Avtor si je zastavil kot izhodiščno usmeritev »vprašanje re-ceptivne odmevnosti in umevanja realističnega pisanja I. S. Turgenjeva v času slovenskega (poetičnega) realizma«. Za naše razmere je torej posebno pomembno obdobje med letom 1869, ko smo dobili prve prevode in prve informacije o Turgenjevu, pa do 1895, ko je umrl Fran Celestin, najvidnejši zagovornik realizma in tudi Turgenjeva pri nas, in je nastopil mladi . rod slovenskih pisateljev. Štefan Barbarič je v svojem delu opozoril na poprejšnje literarne zgodovinarje, ki so povezali leposlovje Turgenjeva z raz-cvetajočim se realizmom pri nas in omenil tudi pozornost, ki jo je zbudil ta ruski pisatelj pri drugih jugoslovanskih poznavalcih književnosti. Za izhodišče je vzel Turgenjeva v slovenskih prevodih, vse od prvega prevoda manj znane povesti Petruškova ljubezen Ladislava Gorenca (leta 1869), do osemdesetih let, ko je zanimanje za Turgenjeva doseglo vrh in se je s Franom Gestrinom končalo prevajalsko delo tega obdobja. Avtor je logično nadaljeval s Publicističnimi odmevi in kritiko; začel je z J. Jurčičem, obsežneje se je posvetil Franu Celestinu kot glavnemu zagovorniku realizma in poznavalcu literature, prav tako ni obšel niti manj pomembnih zapisov o Turgenjevu. Posebno skrbno je osvetlil tudi delo Karla Štreklja, ki je v nadaljevanjih v Ljubljanskem Zvonu objavljal življenjepis Turgenjeva. Stefan Barbarič je opozoril na Štrekljevo ločnico med staro poetiko in med novodobnimi pogledi, kot jih je lahko opazil pri Turgenjevu, pa tudi ria Mahničevo odklonilno kritiko Turgenjeva. Seveda je Štefan Barbarič našel še več imen in odzivov na Turgenjeva. Sledijo literarne zveze in vzporednice kot središčno vprašanje Barbaričevih razglabljanj. Tako kot že poprej se je avtor oprl na hrvaške zglede in dognanja; v teh najdemo zanimivo vzporednico. Poglavitna pozornost v Barbari-čevem delu je namenjena slovenskemu poetičnemu realizmu, ki je bil povezan z literarnim delom Turgenjeva. V tem pogledu je najbolj znan pisatelj Janko Kersnik; o njem je spregovoril že Ivan Prijatelj v svoji študiji, v kateri so strnjene sorodnosti in razlike med obema pisateljema. Štefan Barbarič je upošteval starejše in novejše kritike in mnenja literarnih zgodovinarjev, ki so se ukvarjali s povezavo medTurgenjevim in Kersnikom, vendar je ohranil kritično stališče ter poglobil raziskovalna spoznanja. Škoda, da avtor ni širše pritrdil ali ovrgel stališča Janeza Rotarja do kratke proze pri Slovencih. Poleg Kersnika najdemo v knjigi še več imen,'ki jih je avtor ustvarjalno uvrstil v obravnavo. Barbarič konča razpravo z lite-rarnoteoretskimi perspektiva-■ mi. V ospredju je vprašanje lite-rarnonazorskega obdobja, v katerem odsevata literatura in nazor o literaturi Turgenjeva, opisano pa je tudi, katere sestavine uvrščajo Turgenjeva v oblikovanje slovenskega realizma. Pisec je obdelal pojmovni obseg in svojevrstnost literarnega realizma, seveda posebej glede na slovenske razmere in pojmovanje tovrstnih problemov pri nas. Na takih temeljih je avtorjeva analiza logično začrtana že v izhodišču. Utrdila je spoznanje, da je Turgenjev močno vplival na slovenske pisatelje; ob njem je mladoslovenski rod uveljavljal načela poetičnega realizma. Gotovo je razprava o Turgenjevu in slovenskem realizmu doslej ena najpopolnejših strokovnih knjig, ki jih imamo pri nas. Ob koncu najdemo povzetek v ruščini, za prevod je poskrbel Janez Zor. Škoda, da manjka imensko kazalo. Knjigo je preprosto, klasično opremil J. Miklavčič. IGOR GEDRIH Matematika skozi kulture in epohe V zbirki SIGMA ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije, je izšla pred nedavnim knjiga Matematika skozi kulture in epohe, ki jo je napisal dr. Vladimir De-vide, profesor matematike iz Zagreba. To zadnje delo je prav gotovo nekaj posebnega na jugoslovanskem knjižnem trgu. Avtor, ki se ne spozna samo na matematiko, temveč tudi na filozofijo in umetnost, je v zgodovinskem pregledu razvoja matematike od pradavnine do današnjih dni popisal najzanimivejše podrobnosti v tehle šestnajstih poglavjih: V začetku je bilo število, Imena in znamenja za števila. Številski sistemi, Začetki računanja. Matematika Mezopotamije, Egipta, Kitajske, stare Indije, stare Grške, arabskih ljudstev, srednjega veka in novega veka. Matematika našega stoletja, Matematika danes in jutri ip zadnje poglavje z vprašanjem Kaj je matematika? V uvodu pravi' avtor, da namenja knjigo matematikom, ki ne vedo, da razumejo matematiko, in matematikom, ki vedo, da je ne razumejo. Potemtakem bo knjiga prijetno branje ne le učencem v srednji šoli, ki se za ta predmet zanimajo, pač pa tudi njihovim učite-. Ijem in drugim, ki jim je lepa zgradba matematike všeč. Knjiga je opremljena z lepimi (v izvirniku štiribarvnimi) slikami, pri katerih pa bo bralec po avtorjevih besedah lahko opazil, da ves čas ne spremljajo besedila, zlasti v začetnih in končnih poglavjih. Takole pravi: »V uvodnem poglavju govorim na primer o načelnih vprašanjih: o matematični resnici, o mestu matematike med znanostmi, o njeni zgodovinski perspektivi in tako naprej, slikovno gradivo pa ilustrira vzporednost geometrijskih oblik, ki jih je ustvarila narava in jih oblikuje človek. Ali: v po-glavjn o matematiki našega sto-' Ifetjašblildišlike matematikov, o Prvi stik z vesoljem Pri Državni založbi Slovenije je izšla knjižica Marijana Prosena Prvi stik z vesoljem, namenjena učencem razredne stopnje osnovne šole, še zlasti tistim, ki si žele več in bolj poglobljenih informacij o zakonitostih v naravi, o naši odvisnosti od zakonitosti, po katerih živijo Zemlja, Sonce in Luna, ter.o drugih telesih v vesolju. Knjižnica je namenjena vsem učencem, ki žele s samostojnim delom pridobiti več spoznanj. Samostojno delo pa je zasnovano prav tako kot raziskovalče-vo, in v tem je njegova, velika vrednost pri razvijanju otrokovih miselnih sposobnosti. Avtor že v uvodu navdušuje mlade bralce za raziskovanje, obenem pa jim odločno pove, da to delo ni lahko in zabavno, temveč naporno, saj zahteva vztrajnost, potrpežljivost in načrtnost pa tudi nekaj samoodpovedova-nja. Zato naj se ga ne loti, kdor tega ne ve ali noče sprejeti. Toda že med delom in zlasti ko je opravljeno, doživi raziskovalec pravo zadoščenje in občutek, da je notranje bogatejši, in morda še zavest, da bo s spoznanji koristil tudi drugim. To pa je najboljša motivacija za nadaljnje delo in za zdravo osebnostno rast. Tako je torej knjižica namenjena vsem, ki so trdno odločeni vztrajati pri resnem delu in se dokopati v potu svojega obraza do novih spoznnj. Takega gradiva, ki bi bilo skupaj z vsebino in metodo samostojnega dela nalašč pripravljeno za mlade nadebudneže, pri nas skorajda ni. Metodični obdelavi snovi pri delu v okviru individua- lizacije se v glavnem posveča vsak učitelj sam, prav tako je tudi , z gradivom za dodatni pouk ali za krožke poljudnoznanstvenih področij. Pomanjkanje gradiva pa je bilo in je še prav gotovo eden zaviralnih dejavnikov zlasti za usmerjanje in vodenje učencev, ki hitro napredujejo. Knjižica Prvi stik z vesoljem je torej odlična podlaga za individualizacijo učne snovi o temeljnih zakonitostih življenja na Zemlji, ki je odločilno povezano z vesoljem, zlasti s Soncem in Luno. Knjižica navaja podrobni delovni načrt za delo krožka mladih naravoslovcev (npr. astronomov) — učencev 3. in 4. razreda in morda še posamičnih učencev 2. in 5. razreda. Z delovanjem takih krožkov in z načrtnejšim vodenjem učencev, ki hitro napredujejo in so samostojnejši pri pouku, bo osnovna šola že na razredni stopnji, to je ob intenzivnem odkrivanju in prvem ustaljevanju interesov, lahko vsem osnovnošolcem, predvsem pa najobetavnejšim, ki jih zdaj še malo zanemarjamo, ustvarila boljše možnosti za razvoj. Kratka poglavja v knjigi so zaokrožena v vsebinsko celoto. Obravnavajo nek pojav in zakonitosti v zvezi z njim. Pisec poda najprej informacijo, ki pritegne bralca raziskovalca, saj je napisana zanimivo in v otroku prilagojenem ter skrbnem poljudnoznanstvenem jeziku. Besedilo dopolnjujejo fotografije, ilustracije in skice, ki so delo akademskega slikarja Matjaža Schmidta, in pomembno pripomorejo k vedremu ozračju in nazornosti. Ob taki predlogi se učenec lahko uspešno loteva opazovalnih katerih v besedilu ne govorim — in tako naprej. Ta neusklajenost je hotena. Hotel sem, po eni strani, v snov matematike skoz kulture in dobe stopiti po raznih potih, po drugi pa: izzvati bralca, da ga slike, ki v besedilu niso razložene, spodbudijo, da bo najprej iskal podatke, pojasnila in razlage. Želel sem, skratka, naj bi knjiga ne bila zaprta med svoje platnice, kjer bi odgovarjala na vsa vprašanja, ki jih je postavila, pri tem pa ne bi ne z besedo ne s sliko nakazala resnične neizčrpanosti in neiz-črpljivosti svojega področja — temveč naj bi bila odprta in nedokončana v tem smislu, da prebudi in sproži bralčevo zanimanje in ga spodbudi k nadaljnjemu študiju. Z drugimi besedami: ravno ena od poglavitnih spodbud za pisanje rokopisa za to knjigo je bila v tem, naj bi dose- gel, da bralcu ne bi bila zadnje branje o zgodovini in filozofiji matematike. Prepričan sem namreč, da knjiga take vrste, ki bi hotela povedati vse, kar je treba povedati, že samo zaradi takega programa ne more zadovoljiti ne znanstveno ne estetsko.« Praznovanju ob izidu knjige pa se je pridružilo še to, da so njen izid podprle vse tri skupnosti: Raziskovalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije (izredna subvencija) m po več letih tudi Kulturna skupnost Slovenije. Ob tem, da je Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS že nekaj let ostalo brez sodelovanja kake poklicne založniške hiše, je to nova velika spodbuda za nadaljnje redno izdajanje knjig v knjižnici Sigma. nalog, poskusov, merjenj in izračunavanj. Sicer pa je za samostojne zapiske in sklepe posebej didaktično oblikovan obrazec s temeljnimi postavkami, z nekakšno dispozicijo, ki učencu pomaga k načrtnosti in smotrnemu opravljanju dela. Opazovanja, poskusi, meritve in izračunavanja se tesno naslanjajo na osnove, predpisane z učnim načrtom spoznavanja narave in družbe in spoznavanja narave, zlasti v 3. in 4. razredu. Tako, denimo, govori eno izmed poglavij knjige o sončni uri, o njeni izdelavi in uporabi. Vidiki višje zahtevnosti in večje dejavnosti in samostojnosti učencev se tu pa tudi pri več drugih temah (poglavjih) dopolnjujejo še s praktičnim delom učencev; to s prenovo osnovne šole še posebno pospešujemo, da bi bilo pridobljeno znanje bolj kot doslej del življenja, in š prebujanjem in razvijanjem latentnih interesov in sposobnosti otrok tudi dejavnik usmerjenaja v poznejši poklic. Avtorjev način obravnave je torej širok, odlikuje pa ga tudi posluh za sedanje razvojne usmeritve osnovne šole. Tako na primer uspešno povezuje znanje iz narave z matematičnim zna- 'egl njem in ustvarja nov t.-most med obema podi Marjan Prosen je s1 ^ Prvi stik z vesoljem zel« učencem in učiteljem (:rer šole, zlasti razredne 'etc d !ot, h II Dragoceni razvojni čas-jj 11. življenjskega leta, k<> J v predšolski vzgoji in vJ ko obiskuje razredno , osnovne šole, bo ob up® ' kega gradiva kot je knjii ^ stik z vesoljem, koristni ' Ijen. Vsem nadp0' 71 ugodno razvijajočim se0.r bo dana pomembna spod hitrejše pridobivanje Zl j. za razvoj sposobnosti, p pa bo gradivo v pomocL sničevanju individuali*. dela z boljšimi in nadi l(c učenci. Na tako trdni I ' kot jo daje knjiga Prvi 1 soljem, tudi ne bo težko kovati krožkov, ki bodo1 vali bistre in radovedno naravoslovce. Zato knjižico posebej ročamo osnovnim šolami' Ijem razredne stopnje, da obogatijo šolsko knjižni priporočijo tudi staršem, ob posebni priložnosti otrokom. DARINKA SIVEC hti ii Šolsko varčevanje :ni Ce CIRIL VELKOVRH Državna založba Slovenije je izdala lani lepo opremljeno knjigo Šolsko varčevanje. Gradivo zanjo je zbral in pripravil Slovenski šolski muzej s sodelovanjem Ljubljanske banke. V mesecu varčevanja je Ljubljanska banka — združena banka v sodelovanju s Temeljno banko v Velenju v Kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju predstavila knjigo Šolsko varčevanje ob 140-Ietnici prve šolske hranilnice. Uvod je napisala Tilka Blaha, članica predsedstva RK SZDL; v njem je poudarila, da moramo s skupnimi prizadevanji doseči, da bo varčevalna kultura prerasla v splošni družbeno-moralni odnos vseh mladih za ustvarjanje boljših možnosti za življenje, delo in samoupravljanje. Pisci knjige: France Ostanek, Aleksander Videčnik in Andrej Vovko so si delo razdelili tako, da je France Ostanek prikazal razvoj varčevanja na Slovenskem od leta 1789 do 1941, od tega leta pa sta ga opisala Aleksander Videčnik in Andrej Vovko. V prvem zgodovinskem delu je France Ostanek prikazal najprej razvoj šolskega varčevanja v evropskih državah in nato začetek varčevanja pri Slovencih. Prvo šolsko hranilnico na Slovenskem je ustanovil vzorni učitelj Peter Musi na osnovni šoli v Šoštanju, leta 1844. Peter Musi je bil po dosedanjih ugotovitvah prvi slovenski učitelj, ki se je zanimal za šolsko varčevanje. O pomenu varčevanja je leta 1844 napisal poročilo v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Za svoje učence je dal izdelati lončene hranilnike.; te so ob koncu semestra ali »šolske skušnje« —spraševanja, razbili in prešteli svoj prihranek. Naslednje leto je Peter Musi zapisal v Novicah: »V mladosti je treba skrbeti, kako si svoje dni pošteno kruh služiti.« Po tem letu je izšlo več sestavkov o varčevanju o raznihšolskih revijah, pedagoških časopisih in glasilih. Veliko glasov je bilo za šolske hranilnice, veliko pa tudi proti njim. Šele leta 1879 je izšel prvi odlok, ki omenja ustanavljanje šolskih hranilnic. Tudi med samimi učitelji je bilo veliko takih, ki so nasprotovali šolskim hranilnicam. Pred prvo vojno je delovanje šolskih hranilnic nekoliko zastalo, akcija za varčevanje se je znova začela šele po vojni. Prosvetni delavci so se zavedali, kako pomembno je varčevanje za vzgojo in oblikovanje človekovega značaja, zato so se zavzeto lotili dela. Pri odpiranju šol-skih hranilnic so dosegli lepe uspehe. Tudi pedagogi, ki so to dejavnost pred vojno ne* odklanjali, niso več naspf1 Na kongresu v Milanu 1924 sklenili, naj bo 31-l! svetovni dan varčevanja V drugem delu knjig£ varčevanje prikazujeta P1 zvoj pionirskega varčev" ustanovitve Denarnega Slovenije 12. marca 19^ Denarni zavod Slovenijc menjal veliko pozornost mladih varčevalcev. Odf1 jim hranilne knjižice itF mali njihove prihrani hranilni knjižici iz let* hrani Slovenski šolski mU* osvoboditvi je delo De* zavoda Slovenije prevz* rodna banka Jugoslavije' svojimi podružnicami 1 tudi varčevanje po šolal1 namen izdala potrebna fl1'1 Kreditna banka v Celju pravila poseben načrt mladinskega varčevanja čela sodelovati s šolan* pionirsko hranilnico so < Podčetrtku, kjer so ml pomoči mentorjev prev*1 slovanje hranilnice. P* hranilništvo se je razu1 Ljubljanska banka je z oH cijo rednih posvetov me pionirskih hranilnic po1 osnovne šole po vsej Slo'1 tudi drugod po Jugosla'1 zamejstvu, tam, kjer im* podružnice. Svet mentorjev za ml* varčevanje na območju • nih bank izmenjuje izk* mentorji šolskih hranilni* stimi družbeno-političnin1 nizacijami na svojem ob ki se ukvarjajo z vzgojo braževanjem mladine. Lj1 ska banka je za varčevale* hove mentorje uvedla t* grade in priznanja, značko in Vošnjakovo f Pisca nadalje opisuje1' delovanje Cicibanove in r ske hranilnice, ki si počasi’ pot med najmlajše in s šolce in seznanjata z ol mladinskega varčevanja' banki. Pri razvoju šolskega v' nja je prav gotovo pot11 družbenogospodarski in P ški vidik vzgoje za vare* kajti celoten razvoj družb pa razvoj vzgojno-izob*1 nega sistema zahtevata,( ramo idejno in samoUl vlogo pionirskih hranilni' goditi družbenogospodb položaju in družbenol nemu sistemu. Sodobni no-izobraževalni smoter1 zdavnaj prerašča zgolj P1 vanje znanja iz knjig in* najširšo družbeno, moral11 turno in 'družbenogosp01 oblikovanje mlade oseb111 -'lik, SLAVICA PAVLIČ Slovenski film 1984 v' e ^Cetek novega leta je čas, ko v 1 if, (?uiemo opravljeno delo in & J.uierno novosti na vseh po-S lan8ospodarstva, kulture in 1° 0st'- Ce se ob tej priložnosti i llretnj'0 na filmsko proizvodnjo >ot l-ega *eta> lahko najprej si t °vimo, da smo se izkopali iz Le 'st se približali predvide-vCfu Programu: pet celovečer-ilrnov v enem letu. Uspeh ni P? 0°V tern- da srno izpolnili ra-jii jli načrt naše republike S iei JZv°dnjo petih filmov smo 30’ ...reč tudi razumno razporedili stroške filmske proi-od1 ^nje, ki se kopičijo tudi ta-Z( > ’ če v ateljejih Viba filma ni ul ph brnenja filmskih kamer, kil ."mi, ki smo jih v preteklem A1. P°sneli, kažejo tudi na dokaj 'ti it trn spored. Načelni sklep — i | hlmov na ]eto — omogoča st ^anje filmov različnih zvrsti; :k<> .''ajmlajše, za zrelejše pa tudi lo: |tievnejše filmske gledalce. Pet !rk °v omogoča tudi sprejem-? razmerja med filmi, ki na-tfl ^j0 na podlagi literarnih ni1 °g in izvirnih scenarijev, da .zgodovinskimi in sodobnimi nidjanm tOi redvjdeno število filmov iti 8°ča tudi pravičnejše zapo-v'anje režiserjev raznih'profi->.ln hkrati zagotavlja delo ve-. .^obodnih in uradno zapo-filmskih delavcev. ■ ePrav najdemo kar precej ^ u0,nb k posnetim filmom, pa 0 trdimo, da je letošnja bera 16 |rVsebinsko ali pa formalno — r u Zanimiva. Glavno oceno ^seveda povedali gledalci, ki P ,.0Jtm obiskom največkrat po-ia' 'J0 ali pa odklonijo film. ;f>6lr(la se bo njihovo mnenje 5VT^iSOV o teh petih filmih lan-yelne proizvodnje. 9 pesel« gostiivanje so ustvarili: 11 in;Precej razlikovalo od mojih jvrpisov r\ I,,K r:i—:u i__ ;a 94' rllSer France Štiglic, scenarist j* ar.k° Šomen in direktor foto-r 'i6 Vilko Filač. Film je nastal ifl_ Povesti Miška Kranjca in je 'ti lpVZaPrav nekoliko prirejen del e .l2.lzijske nadaljevanke Strici 11 . |! Povedali. V njem naj bi se ,e j ra '!p tisto najbolj bistveno iz . l NČeve mladosti in tisto, kar Kranjčevo literarno . ^ro_ pa še zdaleč ni dosegel J3; ii^jeeve izpovedi o njegovi iitJ ‘»dosti ) f počilo iMkd; Film je predvsem lepo o Mišku Kranjcu in [,. anjem Prekmurju. \ s 1 ^ Ljubezen so ustvarili re- Hi d aJko RanfI’scenarist Mar-lt", j. ^°žanc in direktor fotogra-ot; Jure Pervanje. Rajko RanfI aC. |e Pretno uporabil Rožančevo >0’Drarno besedilo, da bi z njim Oj/Zoril na večni dvom o lastni ifid — posameznika, na-H1!]. a in družbe. Pos&bnost tega a je spretno nizanje dobro ifv i,'ien'k 'n zrežiranih prizo-u 1 > ki so za gledalca zanimivi in ^ . 1 r aVl w iteti !da tla '*i jen*h in zrežiranih ’ k' so za gk .Prepričajo. Kako doživlja ™ mladostnik? Zanj je vojna lhiilVSem težko dojemljivo 0 !t minjanje ljudi v okolju, v ka- , Se vsak po svoje vključuje ali w 0113 Prilagaja- Ni naključje, ^ Je glavni junak mladostnik, ki M' I 1 išče v takih izrednih razmerah, kakršne nastanejo v vojni, svoje bistvo in svoje mesto. Podobna mladostniška iskanja in tavanja, povezana z njimi, so sicer pogosta tema naših in tujih filmov o vojni. Vendar posega Ranflova oziroma, natančneje, Rožančeva razlaga te teme v vojne razmere tako, da dogajanja, ni mogoče poenostavljati ali pa ga ocenjevati s čmo-belimi merili. Če pa skušamo vrednotiti politični in družbeni položaj z bolj človeškimi merili, se pravi stvarno ocenjevati spremembe in zaplete, ki v vojni spreminjajo medsebojne odnose v do včeraj prijateljski soseski, se zadeva zaplete. Iskanje identitete (katerekoli) je še težavnejše. Ob tem pa tudi nastane most med dogajanjem v preteklosti in oblikovanjem človekove zavesti v zdajšnjem zgodovinskem položaju. Spoznanje, ki prebuja in zavezuje. Vojna v tem filmu ni prikazana akcijsko — boji, pa tudi ne opevana, nasprotno: vojna izkušnja je prikazana kot opomin in svarilo. Film Nobeno sonce je nastal po scenariju Željka Kozinca, ob pomoči direktorja fotografije Tineta Perka, posnel pa ga je Jane Kavčič. Aktualen film o mladostnikih, v katerem najdemo vse, kar tako ali drugače otežuje življenje naših najstnikov. Med težave, v katerih se znajdejo, je pisec vpletel potrošniško družino, srednjo šolo, ki ni usmerjena v iskanje učenčevih sposobnosti, temveč izrablja strah za jutrišnji mladostnikov obstoj kot motiv šolanja, zbirokratizirano socialno službo ter odnose med fantom in dekletom, v katerih ni čuta odgovornosti. Temu so dodani korupcija, mamila, disko, prostitucija. Čeprav je dokaj stereotipno, pripoved gladko teče ter pritegne pozornost tudi zahtevnejšega gledalca. Pravzaprav je to tipičen, z izredno obrtno spretnostjo zrežiran film, ki prikazuje nekatere aktualne teme iz našega okolja. Umetniškega doživetja sicer ne ponuja, zahteva pa razmišljanje o svetu, ki ga ustvarjamo našim zanamcem ter razčlenitev tega sveta in našega delovanja v njem. Prvenec Boštjana Vrhovca Leta odločitve (scenarij Branko Gradišnik, kamera Rado Likon) je načelno prinesel zanimivo tematsko osvežitev v slovenski filmski spored. Scenarij obravnava izrazito sgdobno temo o revolucionarnosti in njenem usihanju ali razumskem prilagajanju okolju kot stalnem procesu, ki se spreminja iz roda v rod. Po mnenju puljske žirije sodijo zgradba pripovedi in dialogi v tem filmu v sam vrh letošnje bere jugoslovanske scenaristike, žal pa filmska realizacija ne dopolni scenarija tako, kot bi ga morala. Na žalost filmska sredstva ne zbujajo gledalčeve pozornosti, in zato tudi problem ni prikazan tako, kot bi ga lahko predstavil film. Matjaž Klopčič se je v svojem filmu Dediščina podal v največjo filmsko pustolovščino preteklega leta. Scenarij za film je napisal omemben književni "ogodek za zamejske [ovence JlvDruštvu slovenskih izobra-j 1 :ev v Trstu je bila letošnjega Jrofa£Uarja majhna slovesnost: blln'm,vajV!fn Merku je prcdstav,il Jrofo, k ,Igl’ kl Ju Je napisala jL '°nca Fedora Ferluga. V esn|i,naslovom Ivan Trinko — V eniii ,n. P’sa,elj v Beneški Slo-, Vin. 0P'suje avtorica predvsem ;^nj5° Pesniško v'?go in raz-i e 2a J nješ°v P651115^1 jezik, ki !; iiv raz^skovalca izredno zani- k?83 knj'ga Cerkve na Slo-u ave terri Je izrazito filološke na-l’ Saže°rej namenjena bralcu, ki ll|0dr^'S'trokovno podlago na tem Prof' Pavle ^erku je nh da ima publikacija na- pačen naslov, saj avtorica pove tega, kar v naslovu obl ju Ija: v knjigi namreč razla imena cerkvene hierarhije v sl venščini, italijanščini, v klasičr jezikih in ponekod navaja ti slovenske narečne in madžars izraze. Knjigi sta za Slovence p membni posebno zato, ker sta | sani v italijanščini in sta izšli e pri padovanski, druga pa pri tri ški založbi; tako seznanjata Ita jane z našo zgodovino in utin pot k boljšemu razumevanju spoznanju o pomenu našega 1 vanja na tem jezikovno in ki turno mešanem ozemlju. MARKO PAULIN sam, Tomislav Pinter pa je s svojo izrazito fotografijo ponovno Klopčičev dragoceni sodelavec. Tudi on postavlja vprašanje identitete: osebne, razredne, narodne. Za razglabljanje je izbral družinsko kroniko, s katero je skušal nakazati politične in družbene silnice, ki oblikujejo usode ljudi. V nasprotjih, ki jih prikazuje film, občutljivejši in odrivani obupajo ter se umaknejo iz tega človeškega bojišča med ideologijo in oblastjo. V primerjavi čustvenega in razumskega nežno čutečega in grobo samovšečnega, razvija svojevrstno razmišljanje o zapletenih odnosih med močjo in brezpravnostjo. Družinska kronika presega zgolj lokalno kroniko Trbovelj, kjer se zgodba dogaja, ter prerašča v širšo družbeno kroniko, ki se kaže iz posebnega in zelo osebnega zornega kota. Osebna in nevsakdanja je tudi oblika tega filma. Direktor fotografije Tomislav Pintar se je ponovno z izrednim posluhom umetnika vključil v Klopčičevo vidno zasnovo. Le-ta pa temelji na posebnem dogovoru svetlobe in mraka, usklajenih in prostranih prizorišč, zgovornega kadriranja in ustrezne mizanscene. Filmska kronika družine in družbenega dogajanja v razponu življenja treh rodov ima svoj pripovedni red. Vendar dobi ta pripoved svoj smisel predvsem na področju zvez, ki jih omogoča Klopčičeva zasnova. Pri tem pa je Klopčič dosledno zvest svojemu filmskemu redu in v njegovem imenu tvega tudi nesporazum s kinematografskim občinstvom. Odmevi kritike po puljskem festivalu in po tednu domačega filma v Celju so različni — prej slabi kot dobri. Vendar brez potrdila gledalcev ne morejo biti edina in veljavna sodba. O tem, ali so letošnji slovenski filmi družbeno in estetsko upravič-Ijivi, bomo sodili lahko šole takrat, ko si jih bo ogledalo dovolj občinstva v slovenskih drugih jugoslovanskih L :i 'h. MIRJAN V O; Jugoslovansko kinematografijo je na Festu 85 zastopal Kresojev film Konec vojne 4. MEDNARODNI BIENALE OTROŠKE GRAFIKE Torun '84 Ob skromni pozornosti naše javnosti pošiljamo učitelji likovna dela svojih učencev skoraj na vse razpise in natečaje za tovrstne prireditve doma in v svetu, ki nas dosežejo. Ponavadi so ta sodelovanja uspešna. Slovenski otroci prejemajo priznanja za svoja likovna dela iz vseh koncev sveta. Tako pripomoremo k ugledu naše likovne pedagogike, našega kraja in Jugoslavije. Najpogosteje pošiljamo slike, ki so kot neposreden odsev otrokovega čustvenega sveta v barvah vedno zaželene. Barvno skopa grafika, ki zahteva več likovne discipline, predvidevanja in spretnosti, je manj iskana. Toda v Torunu na Poljskem so se odločili, da bodo zbrali na svojih bienalih prav otroško grafiko. Z organiziranjem mednarodnih razstav otroške grafike jim nastaja prva in največja zbirka otroške grafike na svetu. Ob sodelovanju poljskega ministrstva za kulturo in umetnost, ministrstva za izobraževanje in raznih kulturnih organizacij je glavni organizator prireditve Galerija in center za otroško ustvarjalnost pri regionalnem muzeju v Torunu. Četrti mednarodni bienale otroške grafike je bil odprt v prostorih Galerije od decembra 1984 do februarja 1985. Razstavljenih je bilo 584 najboljših otroških grafik od 4387 del, ki jih je poslalo 183 šol iz 22 držav. Podelili so glavne nagrade, posebne nagrade in častne nagrade šolam in posameznikom. Največ nagrad so prejele šole in otroci iz Čehoslo-vaške. Med predstavniki drugih držav, ki so bili nagrajeni, smo Jugoslovani med uspešnejšimi. Za to gre predvsem zasluga Osnovni šoli Jovan Mikic iz Subotice in likovnemu pedagogu Derdu.Borošu. Častno nagrado je prejela šola, tri nagrade pa učenci. Iz Slovenije je bila najuspešnejša Osnovna šola Milana Šušteršiča Ljubljana Bežigrad (likovna pedagoginja Lučka Selan), ki je prejela častno nagrado. Otrokom so podelili 26 glavnih nagrad po treh starostnih skupinah. V starostni skupini od 8 do 12 let jo je prejel tudi Matjaž Druškovič, z Osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. S častno nagrado sta bila nagrajena učenec iz Labina in učenec iz Ratkova. Jugoslavija je v Torunu sodelovala s 197 otroškimi grafikami, ki jih je poslalo 15 osnovnih šol. , Prireditev je bila organizirana v počastitev 40-letnice osvoboditve ljudske republike Poljske. JOLANDA PIBERNIK Umetniki in učitelji Likovniki Pedagoške akademije v Mariboru znani doma in po svetu . slikarskih kolonij in selektorskih nalogah doma in v tujini), podelil zlato plaketo univerze. Albin Kramberger se je udeleževal skupinskih razstav, ki jih je pripravilo Društvo likovnih umetnikov Maribor. Posebej opazna je bila njegova selektor-' ska dejavnost: bil je član strokovnega razsodišča pri izbiri /(kovnih del jugoslovanskih pionirjev v Novem Sadu, izbira! je najlepše risbe v zvezi s smučarskim tekmovanjem deklet za Zlato lisico v Mariboru, prav tako na grafičnem bienalu v Žalcu in na med-šolskem tekmovanju mladih varčevalcev v Mariboru. Zasnoval je grafični ciklus Mikrokozmos. Peter Krivec se je močno uveljavil.v mednarodnem merilu. V Krakovu na Poljskem fe je predstavil s štirimi grafikami in prejel pomembno častno f ppiuianje. Udeležil se je tudi rqisiav. '(f}j Ka-towicah, kjer je na fdk.ofMeno-vani Integraliji dal na pgled.dve grafiki. V Fredefikstq(li\flfyilor-veškem so nekaj hjegovifi.grafik celo odkupih; strokoyrui .kri.tika je njego v im grafičnim j tfftfjHjem pripisala veliko izmztioftj%tyar-jalno moč. Sodeloval je tudi na razstavi jugoslovanske grafike v Zagrebu. Udeležil se je vef slikarskih kolonij, na primerfv^Jlšta-nju na Kozjanskem in hafšavnah na Koroškem. Pomemben je bil njegov delež, na trienalu E/folo-gija v Mariboru. Največji lanskoletni ufpeh Laj-čija Pandurja ml je bila razstava oseminštiridesetih pastelov in olj v Steirmarkische Spatskasse v Gradcu v A vstriji. Kritik Helmut Drašler je v Neue Zeit Pandurjevo ustvarjalnost zelo pohvalil. Med drugim je zapisal, da se virtuoznost tega slikarstvu, samosvoje upira vizijam kulturnozgodovinskih vzorov; moč slik se zdi kljub silovitosti predahnjena z akademskostjo. Ugodna ocena je izšla tudi v dnevniku Tagespost. V bližnji prihodnosti bo Lajči Pandur m!. razstavljal še v Linzu in na Dunaju. V Titovem Velenju je ime! malo retrospektivo oziroma monografijo tridesetih olj in pastelov, ki jih je ustvaril v zadnjih desetih letih. Rdeča nit njegove ustvarjalnosti je humanistična usmerjenost; za zunanjo razrvanostjo in deformiranostjo je slutiti vero v zmago človeka oziroma humanizma. Lajči Pandur ml. se je 'predstavil tudi na matični ustanovi, v Jugobanki, v Likovnem salonu v Rušah in v ■ Moravskih toplicah (slike so prikazovale umetnikovo občutenje panonskega sveta). V preteklem letu je dobil strokovni naziv docent. Umetniki so ustvarjalno sodelovali tudi pri oblikovanju novih vzgojno-izobraževalnih programov ža štiriletni študij likovnih pedagogov. MARIJA ŠVAJNCER Pedagoška akademija v Mariboru je strokovno usposobila in vzgojila ze številne rodove likovnih pedagogov, ki odgovorno opravljajo svoje delo; otroke znajo popeljati v slikoviti svet umetnosti in spodbujati njihovo ustvarjalnost. Učitelj likovnega pouka mora imeti veliko strokovnega znanja; kadar je poleg tega še sam umetnik, je to vsekakor idealna združitev poklicne usposobljenosti in naravnega daru. Likovni pedagogi omenjene mariborske višje šole se odlikujejo po obojem: Bojan Galija, Albin Kramberger, Peter Krivec in Lajči Pandur ml. so namreč znani umetniki — priznavajo jih tako kritiki kot tudi ljubitelji umetnosti —! svoje ' bogato znanje, umetniški polet in pristen odnos do likovne tradicije pa prenašajo tudi na nove rodove učiteljev likovne vzgoje.' - V bližnji preteklosti so se ustvarjalci velikokrat predstavljali občinstvu. Bojan Galija je imel deset samostojnih razstav; med njimi je zbudila posebno pozornost retrospektivna razstava, ki je bila v pobratenem mestu Szombathelvju na Madžarskem in je.sodila v mednarodno izmenjavo likovne ustvarjalnosti. Obiskovalci so se ob tej priložnosti seznanili z umetnikovim Ribniškim ciklusom —izvirnimi grafikami, ki so jih spodbudili prebivalci Ribnice, slikovita pokrajina in ljudska umetnost tega območja. Bojan Golija se je udeleži! tudi osmih skupinskih razstav. Njegove slike so odpotovale celo v Veliko Britanijo in del umetniško upodobljene slovenske domačnosti ponesle meščanom Green-\vicha. Ustvaril je tudi več grafičnih map: likovno je ohranil podobo Maribora v letih od / 952 do / 984, se odzval spominu na Prežihovega Voranca in upodobil panoramo, domačije in portrete ljudi, ki so bili tesno povezani s pisateljevim književnim delom, ter s svojim videnjem ohranil pred pozabo posebnosti stare kmečke arhiiekture Šentjanža nad Drav-cami. V slikarski spomin sc mu je vtisni/ tudi Loški potok; udeležil se je namreč slikarske kolonije v Ribnici na Dolenjskem. Večino samostojnih razstav je pripravil v delovnih kolektivih, knjižnicah in na šolah ter tako svoje umetniško snovanje približal širokemu krogu ljudi. Velikokrat je razstavljal na Pedagoški akademiji v Mariboru. Svet Univerze v Mariboru je Bojanu Goliju za tridesetletno visoko cenjeno umetniško dejavnost, posebej pa za vsestransko dejavnost, ki sega od dela z otroki, prek sodelovanja z likovnimi amaterji, do oblikovanja prihodnjih likovnih pedagogov (nepogrešljiva je njegova organizacijska dejavnost, ki se uresničuje pri zasnovi novih razstavišč, izvedbi Namesto razredne ure — obisk v Narodni gal iji Če prebiramo življenjepis Riharda Jakopiča, najdemo med drugimi tudi tele besede, ki jih je umetnik poslal vsem vodstvom srednjih šol: »Nadvse prikladno vzgojno sredstvo pa bodo za mladi"- skupni obiski razstav pod :om učiteljev. Skupni obiski se nikar ne omejujejo na površno ogledovanje, ki je brez haska. Gledalce je treba opozarjati na to in ono, da se v njih zbudi pravilno čustvovanje. V ta namen daje vodstvo razstav za vsak obisk na razpolago svoje vodnike.« Tudi na naši šoli smo se odločili, da si bomo ob razredni uri ogledali razstavo Antona Karin-gerja v Narodni galeriji. Veliko mojih sedmošolcev še ni bilo v Narodni galeriji, zato smo se najprej pogovorili o tem, kaj je galerija in kako se v njej vedemo. Pri tem smo si pomagali s slikanico Svetlane Makarovič Gal v galeriji. V Narodni galeriji nas je domenjenega dne popeljal po razstavi kustos. Predstavil nam je Aniona Karingerja in njegovo delo. Učenci so se ustavljali, občudovali, spraševali in si zapisovali. Pozneje so izrazili svoje vtise takole: »Rad sem si ogledal razstavo. Tudi doma bi imel lake slike in jih vsak dan občudoval« (Mario) »Najbolj sta mi ostala v spominu slika Vrat in portret Karin-gerjeve sestsre. Kako natančno je slikar narisa! prav vse!« (Simona) »Sončni zahod me vedno spominja na nekaj lepega. Zalo sem najbolj občudovala sliko Sončni zahod.« (Katarina) »Občudoval sem sliko Bohinjskega jezera v vseh dnevnih časih.« (Primož) » Meni je bila všeč slika, ki prikazuje pokop črnogorskega vladike. Slikar je upodobil vsako malenkt’ šoli napilo prve učenosti. Odraščajoče dekle je odšlo v ljubljanske^ Odraslo dekle je postalo partizanska učiteljica in po vojni vzgojite^ mladinskih domovih. Dobrna — Vransko —Smlednik —P redčil bde postaje njene učiteljske in vzgojiteljske poti. Skoraj polovico življenja je preživela v Preddvoru. Dolga leta je S čevala v petem razredu neugnane »domske« učence. Kaj jo je ves čas priklepalo na brezdomce, na iztirjene, izkorenM in zavržene otroke? Ali prarevščina, iz katere se je izkopala z lasfi močmi, ali dobro človeško srce, ki se hrani iz tega, da se razdaj1 Tovarišica Efka je bila predvsem dober človek. Pomagala je neS> tam, kjer je bila pomoč že nujno potrebna, ampak tudi tam, kjer sli nakazovala šele kot slutnja. Z nezmotljivim pedagoškim radarjd odkrila bolečino in stisko sočloveka. Ne spominjam se, da bi se > komu vsiljevala. Ne spominjam se, da bi kdaj godrnjala. Bila je ko!1 natančna, neizprosna pa edino do sebe. Pomagala je vaščanom, k L1 sprejeli za svojo, in kolegom, ki so se v učiteljski praksi nevešči op1 kali. Najbolj tiho in neopazno pa je pomagala učencem. Teh se p ref sto ne da prešteti. Imela je rada vse, kar je lepo. Imela je svoje spomine. Segali so romašno otroštvo in v ognjevito partizanstvo. Oboje ji je pomenilo Ijenjski napoj in ji- dajalo trdnost. Tovarišica Efka se mi je večkrat zazdela kot školjka. V bisernih dosti in bolečine je varovala svoj osebni svet. Izpodjedla jo je bolezen in jo v kratkem času zaznamovala za ^ Ta neizprosni čelni boj je bil zadnji v njenem življenju. BERTA GOLOB >•5 Za pomoč lačnim v Afriki Akcija zbiranje pomoči za Afriko, ki jo je Rdeči križ Slovenije začel konec lanskega leta, še zmeraj traja. Doslej se je na žiro računu Rdečega križa Slovenije nabralo že 3,836.886 din, začeli pa so zbirati denar z namenskimi potrdili z natisnjeno zahvalo, ki jih imajo v vseh občinskih organizacijah Rdečega križa Slovenije. Predvidevajo, da bodo tako zbrali še približno pet milijonov dinarjev. Rdeči križ Slovni je bo skupaj z drugimi organizacijami Rdečega križa v republikah in pokrajinah z zbranim denarjem poslal pomoč najbolj prizadetim prebi- valcem afriških dežel. Razmere v Afriki so grozi)' dvajsetletna suša je izsušila 3 51 vodnih virov, zaradi žef lakote je na robu smrti 197 ^ jonov ljudi! Ker iz Afrikc zmeraj poročajo o grozlji' umiranju tisočev ljudi, Rdeči križ Slovenije vse, k1 niso prispevali za pomoč lačn1 Afriki, naj to storijo čimP.1 Denar lahko nakažejo na’ račun RKS 50101-678-515fl ZA POMOČ AFRIKI. Vsak, še tako skromen pri* vek bo izrazil našo solidarno* hkrati veliko pomagal priz*1 tim. TITOVO VELENJE Ustanovljen klub Unesco »Ker se vojne začno v zavesti ljudi, moramo tudi v zavesti ljudi graditi branike miru!« (Iz statuta Unesca) Ob dnevu OZN smo prosvetni delavci Osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju ustanovili klub Unesco, v katerem je 40 članov. Tako smo se člani kluba pridružili svetovnemu gibanju klubov Unesco; katerih cilj je javno podpirati dejavnosti te organizacije in organizacije Združenih narodov. Z nalogami in dejavnostjo Unesca bomo seznanjali mladino in ji omogočili širše spoznav*1 zgodovine, kulture in znan*' ni h dosežkov drugih držav, t zemali se bomo za ustanavlj* šol, pridruženih Unescu, ki v* jajo otroke v duhu mednal nega razumevanja, in sodel