Jt°XLVni - št. 84 - CENA 105 SIT GLAS Kranj, torek, 24. oktobra 1995 Jav na prodaja Petrolovih delnic bo trajala do 19. novembra Naval na Petrolove delnice zdaj razmišljajte, kam boste vložili vrnjeni del certifikata, kar pri tolikšnem navalu na petrolove delnice lahko pričakujete Si. 24. oktobra - Že v še bolj pa včeraj, je q" v centralni poslovalnici 0renjske banke neznosna to p' SaJ so ljudje navalili jih ro'ove delnice, čeprav hi» •* certifikate lahko za- p^jo tja do 19. novembra, se vV neverJetno Je> kako vrst k ^e ratJ* gnetejo v jo if n.krati Pa se razburja-v • *er niso takoj na vrsti. Že .soboto, 21. oktobra, ko se tr0faČela Javna prodaja Pe-Dft ,Vln delnic, je v centralno C°valnico Gorenjske ^VrKranJ Prišl° PribliŽ' ftek •^u<^, danes Pa so se krrn" Postav^i v vrsto že sevpH po sedmi uri zJutraJ' Vrat Pre0- zaPrta bančna o«1-l' saJ jib odprejo ob ^ Niti zelo hladno vMi ni ustavilo. Mj ju- len J ^ene ljudi, da P° ^r°frebnem stoje vrsti? b^J ne verjamejo, da ne ^rtif-nič zamudili, če bodo dan') \ Prinesli šele zadnji kri . a neobveščenost se M prva^ Ogovarjajo, saj to ni 11 večk na Prodaia delnic, že t?l prav3.1 Pa smo zapisali, da {jjj: nič ne pridobijo tisti, ki uhrh .^omembno je le, da 2 meJo enomesečni* rok. Za dolge vrste tokrat ni kriva banka, temveč Petrol, ki je na Gorenjskem odprl le eno vpisno mesto. Foto: G. Šinik Sicer pa, če bo naval še naprej takšen, bo javna prodaja presežena in vsi naj že zdaj razmišljajo, kam bodo vložili del certifikata, ki ga bodo dobili nazaj. Vse kaže, da Petrol ni pričakoval tako brezmejnega zaupanja, saj bi sicer na Gorenjskem odprl več vpisnih mest, ne le na sedežu Gorenjske banke v Kranju, kjer zdaj certifikate vpisujejo tri uslužbenke. Petrol bi se namreč lahko odločil za javno prodajo svojih delnic Sicer pa, brez panike, časa imate do 19. novembra še več kot dovolj. Raje že zdaj razmišljajte, kam boste vložili preostanek certifikata, ki v vseh poslovnih enotah pri takšnem navalu na Pet- Gorenjske banke, bodo to rolove delnice utegne biti naknadno uvedli ali ne, je kar velik. Certifikatom se težko reči, saj mora to namreč uporabnost letos potrditi agencija za privati- izteče, če je vlada ne bo zacijo. podaljšala. • M. V. \remiera na vškem odru l£*>JJa Loka - Na Lo-ltm,°dru bodo v četrtek, tye°«tobra, ob 1930 pre-uprizorili krimi-'fi,0. Agathe Christie >edi 0vka v prevodu .ofl* pugelj. Predstavo MpPravili reliser Matija kktor Ludvik \tl • scenografki Jasna k \ l» Andreja Džakušič hil°!tUmografka Irena Nastopili bodo: ki PKMnik-Špoljar, Ma- 1,,,'««/, MatjalErien \ g« Berce, Jože Dra- %%aia poljanec, Janez ve o rsic IS S8: fe »BSfflKJJSIHI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ V Sloveniji nič kaj radi ne plačujemo davkov Davčne zgodbice službe so ekono-pravi carjev ne maramo, tudi sami svojega dela nimajo pretirano radi, saj je slabo plačano. Kot dobre strokovnjake pa jih z veseljem zaposlijo drugod. 23. oktobra - Republiška uprava za javne ■ da se s tem javno ne hvalimo več, kakor n0? Se v bivši državi. Nova davčna služba čez Om ne ^° mogla pomesti s temi navadami, saj jih Vse£gočajo sistemski zakoni, ki še vedno u°uJejo neumnosti, opozarja direktor repub-e uprave ta javne prihodke Ivan Roje. J^carjev ne maramo, tudi sami pa nimajo nič Mesf^ svoJe8a slaDO plačanega dela, kjer so Opravili so 3.861 rubežev premičnega premoženja od tega 69 odstotkov zasebnikom. Uspešnih pa je bilo 92 dražb premičnega premoženja od pri 59 zasebnikih. Primeri izmikanju davkom 233 davčnih inšpektorjev je v letošnjem prvem polletju opravilo 10.292 pregledov, kar je bilo za dobro desetino več kot lani v tem času. Kar za 36,5 odstotkov so povečali število tekočih pregledov, saj vse večji pomen dajejo sprotni kontroli. Zelo pogosto je izmikanje pri plače- Davčna disciplina se ne izboljšuje, pove tanje davčne osnove je bil rezultat skoraj po vseh pregledih poslovnih knjig in poslovne dokumentacije pri zasebnikih. Sklep je potemtakem p rop ros t - izmikajo se vsi in inšpektorji bi morali pregledati vse. Finančni učinek bi bil seveda zelo velik, praktično pa to seveda ni izvedljivo. Snajc te^a sta*no Poc* to^° kritik^ da davkov ne 4- kjer jih radi zaposlijo kot dobre stro- 8° pobrati. Odhajajo drugah, kjer so plače b^ake. Direktor Roje je povedal, da bodo L/0Plače zdaj povišali za 15 odstotkov, vendar o^0 njihovi inšpektorji še vedno 70 do 80 *a ni ov slabše plačani kot inšpektorji agencije P,aČilni promet. ^yke najslabše plačujejo v Mariboru |q ^ločitvijo preteklih dolgov so bili davki ob n0 ^jem polletju izterjani približno 89-odstot-% Prištejemo stare dolgove pa le 63-j. totna. Na nedavni tiskovni konferenci s lj jfk' po posameznih območjih niso postre-'.^rektor Roje je dejal, da je težko govoriti o a'i manj pridnih plačnikih davkov, saj so <-re povsod približno enake, izstopa pa % r Vendar pa je tudi tam nekaj objektiv-na razlov, tudi slaba likvidnost. Samo TAM )tN reČ zasebnikom dolguje 3,5 milijarde tolar-plgv^tegadelj je razumljivo, da je tam težav s yevanjem davkov iz dejavnosti največ. Pfth davčnih izpostavah so v letošnjem prvem o|jvetiy davčnim zavezancem poslali 362.673 \i esM o neporavnanih obveznostih, od tega il 'n sicer 47 odstotkov zavezancem za Pri igralnih avtomatih je zdaj kršitev manj, v letošnjem prvem polletju so jih inšpektorji ugotovili le 46. Zanje je bila uvedena posebna taksa, ki je v letošnjem prvem polletju znašala 526 milijonov tolarjev. To je seveda dosti denarja, davek pa so seveda plačali tisti, ki so zelo dobro zaslutili. Inšpektorji opozarjajo na velik nered pri pobiranju turistične takse, kdor je ne plača oziromaje prijavi gostov, nato tudi obdavčen ni. Zakon bi moral jasno določiti, kdo je gost, pri tem bi se po besedah direktorja Rojca lahko zgledovali po hrvaškem zakonu. Tam so prt neplačevanju takse zelo strogi, gostu, ki ne plača takse, se lahko Zgodi, da ga v 24 urah izienejo iz države in mu za dva meseca prepovedo vstop. 47 odstotkov Sodiščem so dali 121 zahtevkov za ^ oh °bveznosti iz nepremičnega premožen-v|L^ tega 91 zasebnikom. Izvršenih je bilo 79 52 I}* zastavnih pravic na premoženje, od tega javnih dražbah je bilo od tega 19 zasebnikom. !l°Dra*a,?ebnikom. Na j R^nih 21 prodaj/ vanju prometnega davka, inšpektorji so skoraj 16 odstokov kontrol več in skoraj 42 odstotkov več kontrol računov dobaviteljev. Tako je bilo s 1.638 odločbami dodatno odmerjenega za 106 milijonov tolarjev prometnega davka. Dacarji so v poročilo zapisali nekaj davčnih zgodbic, ki slikovito pojasnjujejo, kaj se dogaja pri nas. Izpustili so seveda imena, pa tudi kraj, da se ne bi kdo prepoznal. Poglejmo si jih torej nekaj. Menjalničar je lani prijavil 21,9 milijona tolarjev prihodka, davčni inpšpektor pa je ugotovil, da je promet znašal kar 7,5 milijarde tolarjev. Reci in piši - kar 343-krat več! Do tako velike razlike je prišlo, ker je menjalničar knjižil samo menjalniško maržo, ne pa promet. Dodatno so mu odmerili za 1,8 milijona tolarjev prometnega davka, še sreča, da je pri teh storitvah davčna osnova le 5-odstotna. Svečar je prikazal le del dohodkov, "pozabil" pa prijaviti prodajo od vrat do vrat, tako se je izmaknil 326 tisoč tolarjem prometnega davka. Mizar je med odhodke zapisal tudi izdatek za drugega mizarja, ki ima svojo delavnico na demografsko ogroženem območju in tako uveljavil 100-odstotno davčno olajšavo in sicer v višini 28 milijonov tolarjev. Podobnih problemov je vse več. Gradbenik je prikazal 302 tolarja dobička, kar pomeni, da je za preživljanje mesečno namenil 25,10 tolarja! Inšpektor je ugotovil, da je dobiček dejansko znašal 2,1 milijona tolarjev. Razlika je nastala, ker so bili odhodki knjiženi dvakrat in sicer enkrat na podlagi potrdila o plačilu, dobavnice in prevzemnice, drugič na podlagi prejetega računa. Zasebnik se je izgovarjal, da se ne spozna na knjigovodstvo, inšpektorji pa opozarjajo, da ta zgled kar mami, saj druge kazni kot povečanje davčne osnove ni. Gostinec je kupil nov lokal, v davčni napovedi pa prikazal 1,6 milijona tolarje/ izgube. Inšpektor je ugotovil, da je nakup stavbe knjižil kar med odhodke, pri tem pa računal, da bo v naslednjih letih obračunal še amortizacijo. Ko so stvari spravili v red, se je izkazalo, da je imel gostinec 7,6 milijona tolarjev dobička. Avtoprevoznik je prikazal 14 milijonov tolarjev izgube., "Napako" so odkrili šele, ko so pregledali poslovne knjige za leto nazaj, šlo pa je za prevoze v tujino, saj tuji plačniki niso bili prikazani v poslovnih knjigah. Zbiranje podatkov je bilo zelo težavno, primer pa kaže, kako se nekateri zasebnike ne zmenijo za predpise in davčni nadzor. • M. Volčjak 4 A Bomo v Sloveniji spremenili zakon o državljanstvu Etnično čiščenje ali obramba slovenstva Ur* . J r*avni zbor bo na izredni seji odločal, ali naj pobudo za revizijo državljanstev oceni ustavno sodišče. Za del politike je to etnično čiščenje, za nasprotno stran pa novi plebiscit za obrambo slovenstva. *bj{Ub,iana, 24. oktobra - •>U K nie podpisov, po zakotij0 Potekalo 60 dni, do Uia a> za razpis referendu-^te5 sprejemu zakona, s \\ bi odvzeli državl-*VVa' podeljena po 40. \ zakona o državljanst- 6°buH ^e že začel°- Če bo 'ove .om referenduma, %0nski nacionalni desnici Up^a poslancema Sašu t«r$i ,n Marjanu Poljšaku Ko enski ljudski stranki S^c^a njenemu poslancu *bfaHnu Matušu, uspelo VSi0-000 podpisov, bo ^Pre^. ržavni zbor ustrezno '*|jethlniti zakon. Predlagata,/! Podpisovanja za re- ^je nna o državljanstvu, %j^ogočil vsem, če so to to drj Pridobitev slovenske- l* da?Vl^anstva' že so ime" plebiscita decembra *'no prebivališče v VS2,J1, Ta določba je bila 0|j,j5a v zakon kot del J*bi^!!e8a sporazuma o * i r vsltu' h* vso ga p°dpi- A %m Prične grupacije, /IV B|ova oziroma Demo- sova vlada pa ga je udejani-la. Začetek zbiranja podpisov prihaja v ospredeje političnih dogajanj v Sloveniji. Kaj menijo o reviziji državljanstev pobudniki akcije. Predsednik Slovenske ljudske stranke in predsednik njene Narodne zveze Marjan Podobnik in Štefan Matuš pravita, da stranka zahteva že nekaj časa več reda pri državljanstvu. Uspeli so s pogojem, znanjem slovenskega jezika, niso pa pri reviziji državljanstva predvsem pri tistih, ki so v osamosvojitveni vojni delovali proti Sloveniji. Pobuda je predvsem oblika legitimnega pritiska na oblast, da poseže v jedra kriminalnega in protislovenskega delovanja in tako zaščiti državljane, ki so lojalni. Stranka se ograjuje od netenja nacionalnega sovraštva. Slovenci, ki žive v tujini, pa naj bi prišli do državljanstva preprosteje kot doslej. Predsednik Slovenske nacionalne desnice Sašo Lap je prepri- čan, da je zbiranje podpisov republik pri nas živeti naj- endumu so Slovenski drugi plebiscit za samostoj- manj pet let. krščanski demokrati. Zanje no Slovenijo in ni v nasprot- Enako glasni so nasprot- je pobuda protiustavna in ju z ustavo. Odvzem niki zbiranja podpisov in nedemokratična. Dane pra-državljanstva ne posega v referenduma. Združena lis- vice ni mogoče po kratkem pridobljene lastninske in ta socialnih demokratov, ki času odvzemati. Med na-druge pravice. Zbiranje pod- je prva zahtevala presojo sprotniki revizije 40. člena pisov za zakonodajni refer- Ustavnega sodišča, pa je je tudi Liberalna demokra- bila poučena, da to lahko cija Slovenije, zelo jasen v zahteva le državni zbor, zavrnitvi pobude pa je bil nasprotuje zbiranju podpisov pred odločitvijo Ustav-število volivcev Liberalne nega sodišča, saj bi ljudje demokracije in Združene menili, da se oblast iz njih liste. norčuje, kot je dejal dr. Lev Slovenska nacionalna Kreft. Pobuda je za državo stranka in predsednik Zrna- škodljiva, tako v notranje-go Jelinčič sklica izredne političnem kot zunanjepoli-seje državnega zbora ne tičnem oziru. Miran Potrč podpira, stališče so referen- pa vidi v pobudi predvolilno duma pa bo znano ta taden. dejavnost nacionalnih Socialdemokrati poudarjajo, strank. V pozivu javnosti je zbiranje podpisov nadaljeva-da sklica izredne seje po- stranka zapisala, da bi bila lo. • J. Košnjek slanci niso podpisali. Stališče revizija državljanstev v na endum je najbolj demokratična oblika preverjanja javnega interesa, prepolovilo pa naj bi se tudi tudi varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. Ta teden bo izredna seja državnega zbora, na katerem bodo poslanci sklepali, ali naj ustavno sodišče razsodi glede pobude. Če bo državni zbor za presojo, bo odločalo sodišče, Če pa ne, se bodo tako prepiri kot bo znano ta taden, predvsem sprotju s 155. členom ustave, pa je vse odvisno od ugoto- po katerem ni možno spre- vitev Ustavnega sodišča. Po jemati zakonov, ki bi za prepričanju SDSS teh pro- nazaj posegali v indivi- blemov ne bi bilo, če bi leta dualne pravice, pridobljene 1991, ob sprejemanju zako- na osnovi zakona. S tem bi na o državljanstvu, upošte- se odrekli načelom sodobne vali njen predlog, da bi civilizacije in začeli z etnič- moral prosilec iz drugih nim čiščenjem. Proti refer- f™— GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri kranjskem AMZS so v obdobju od petka do danes opravili kar 27 vlek poškodovanih vozil, katere so odstranili s krajev nesreč oz. okvar; 13-krat pa so nudili pomoč na kraju okvar avtomobilov. GASILCI Kranjski gasilci vozijo vodo za polivanje asfalta -to delajo za Cestno podjetje. V tem tednu opravl-jajo servis gasilskih aparatov po Gorenjskem. Opravili pa so tudi 4 prevoze karamboliranih vozil. Jeseniški gasilci so opravili delo z Magirusovo lestvijo v železarni in na gasilskem domu BI. Dobrava. Trikrat so gasili požar na kontejnerjih. V gledališču Tone Čufar so imeli gasilsko stražo in opravili prevoz vžigalnikov za eksplozivna telesa. Ostali gasilci pa k sreči niso imeli dela. NOVOROJENČKI V Kranju se je ta konec tedna rodilo 15 otrok. Rodilo se je 8 deklic in 7 dečkov. Tokrat je bila najtežja deklica s 3.950 grami in najlažji deček z 2.550 grami. Na Jesenicah pa so se tem korenjakom pridružili štirje novi Gor-enjčki. Rodil se je le 1 deček in tri deklice. Oba rekorda sta imeli deklici. Najtežja je tehtala 3.740 gramov, najlažja pa 2.800 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so tokrat na kirurškem oddelku oskrbeli 103 paciente, na internem oddelku 29 pacientov, na pediatričnem oddelku so poskrbeli za 17 malih pa-cientkov ter na ginekološ-ko-porodniškem oddelku še poleg porodov nudili še 10 urgentne pomoči potrebnih bolnic. TURIZEM Gorenjski turistični delavci so nam povedali, da se v vseh hotelih in zasebnih turističnih sobah že pozna hladno vreme in "mrtva" sezona. Na Bledu je bilo še prejšnji teden okrog 800 gostov, v tem začetku tedna pa le 165 gostov, od tega jih je 145 tujih. V Bohinju je nekaj hotelov že zaprtih. Odprta sta le hotela Jezero in Zlatorog. Ta konec tedna je bilo v Bohinju 60 gostov. Lovska razstava Kranj, 23. oktobra - V zvezah lovskih družin so že začeli z izborom lovskih trofej za svetovno lovsko razstavo, ki bo prihodnje leto v Budimpešti. Izbor za svetovno razstavo bo februarja predstavljen tudi v Hali A na Gorenjskem sejmu. Razstava v Kranju bo predvsem vzgojno informativna in naravo varstveno naravnana. S tem v zvezi bodo razipisali tudi nekatere natečaje in sicer za lovsko fotografijo, spis in likovno delo. V lovskih zvezah v Sloveniji pa zadnje čase ugotavljajo, da postaja lovni turizem vedno bolj pomemben v državi Sloveniji. • A. Ž. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SR BESNICAII Seja jeseniškega občinskega sveta Jesenice, 23. oktobra - V Četrtek, 26. oktobra, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo razpravljali o sestavi delovnih teles občinskega sveta Jesenice, o predlogu za pooblastilo župana za izdajo sklepa o razpisu za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini, o lastninjenju Radia Triglav, o začasni odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča TP Turizem in rekreacija Bled, seznanili pa se bodo tudi z organizacijo, delom in problematiko Upravne enote Jesenice. • D. S. Eksotični metulji v blejski šoli Bled - V osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja bodo danes, v torek, odprli razstavo eksotičnih metuljev, na kateri bodo predstavili polovico največje zbirke ekso-tov v Sloveniji. Zbirka je last Petra Tonklja. Razstava bo odprta do petka, vsak dan od 8. do 18. ure. Za učence in dijake je vstopnina 100 tolarjev, za odrasle pa 150. Izkupiček bodo porabili v humanitarne namene. • CZ. Seja kranjskogorskega občinskega sveta Kranjska Gora, 23. oktobra - V sredo, 25. oktobra, bo redna seja kranjskogorskega občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali problematiko športa, planinstva in rekreacije, predlog odloka o grbu in zastavi občine Kranjska Gora, odloka o nujnih ukrepih na področju urejanja prostora, odloka o ureditvi prometa na javnih površinah na območju občine, odloka o komunalnih taksah in o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor v oočini Kranjska Gora, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Na seji bodo obravnavali bodo tudi lastninjenje Radia Triglav ter informacijo o avtobusnih prevozih v občini. • D. S. Seminar za ravnatelje knjižnic Bled - V hotelu Astor-ia se je včeraj začel petdnevni seminar namenjen ravnateljem knjižnic. V sodelovanju z Zvezo splošno izobraževalnih knjižnic in Ministrstvom za kulturo ga je pripravila Didakta iz Radovljice. Za udeležence je organizirano seminarsko delo, delo pa bo potekalo tudi v delavnicah in skupinah. Med temami za seminar je potrebnoi omeniti Psihološki vidik vodenja, Poslovni vidik vodenja, Računalniška podpora pri poslovanju v knjižnici, Organizacija pnredi-tev in kulturnih dogodkov, Obveščanje in animiranje ciljnih skupin, Kulturni manage-ment in drugo. Seminar je razdeljen na štiri dele, ostali tnjc bodo v prihodnjem letu. • L.M. IZ GORENJSKIH OBČIN Davek, da te kap V Ce bi plačali davek, bi igrišče za golf zapri TP Turizem in rekreacija Bled, p.o., dolguje jeseniški občini za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča vec ^ 145 milijonov tolarjev. V svetu ni primera, da bi bila ena sama komunalna taksa tako visoka, saj predstavijo odstotkov letne realizacije igrišča. Jesenice, 23. oktobra - Po občinskem odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo nadomestilo tudi igrišča, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine. Del igrišča za golf Bled, ki je v lasti TP Turizem in rekreacija Bled, p.o., leži na območju krajevne skupnosti Žirovnica v občini Jesenice. Po odmerni odločbi mora »veliki« golf za 588 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, od tega za igrišče 587 tisoč kvadratnih metrov, za leto 1994 plačati - reci in piši -več kot 54 milijonov tolarjev, za leto 1993 23 milijonov tolarjev, odmera za leto 1995 pa bi znašala kar 65 milijonov tolarjev! Podjetje TP Turizem in rekreacija Bled se je na občino pritožilo in v pritožbi med drugim navedlo, da so f>ri odmeri upoštevali preve-iko površino nezazidai stavbnega zemljišča. Direktor podjetja Stanko Slivnik pravi: lanega V občini Šenčur asfaltirajo več cest Lokalne ceste so v sila slabem stanju Šenčur, 24. oktobra - Med letošnjimi naložbami v občini Šenčur imajo poleg priprave na gradnjo novega vrtca, obnove šolskega poslopja in nadaljevanje gradnje na objektu Kranjska cesta 11 (v prihodnosti bodo v njem občinski prostori, zdravstveni dom in lekarna), prednost predvsem ceste. Večina tistih, ki jih je dobila v upravljanje nova občina, so v slabem stanju, veliko je tudi makadamskih. Če hočejo, da njihovo vzdževanje ne bo predrago, jih je treba asfaltirati. S cestami imajo šenčurske oblasti že vso sezono veliko opravka, minuli teden pa so hkrati potekala dela na dveh koncih občine. Na cesti Srednja vas - Luže so polagali asfaltno prevleko, asfaltirali pa so tudi cesto Voklo - Trboje. Za letos so imeli v načrtu tudi obnovo dela ceste Šenčur - Britof, preostanek pa naj bi dokončali prihodnje leto, in sicer v dogovoru z občino Kranj. Za cesto Srednja vas - Luže so v občinskem proračunu predvideli 7 milijonov tolarjev, za cesto Voklo - Trboje 16 milijonov, tri milijone pa naj bi šlo za šenčurski del ceste Šenčur - Britof. Eden večjih letošnjih "cestijih podvigov" v šenčurski občini je bilo asfaltiranje medobčinske ceste Trata - Šenčur, ki je to občino stalo 9,5 milijona tolarjev. Sicer pa je ta naložba tekla skupaj z občino Cerklje. Nekaj malega finančnih obveznosti so imeli tudi pri asfaltiranju ceste Olševek - Tupaliče (skupaj s preddvorsko občino). 13 milijonov tolarjev pa so v občini namenili tudi za najnujnejša dela v krajevnih in vaških skupnostih, za katera bo posebna komisija za delovanje teh skupnosti zbrala potrebne podatke. V tem primeru je potrebno tudi sodelovanje krajanov z njihovimi denarnimi in delovnimi prispevki. Delež krajevnih in vaških skupnosti pri naložbah naj bi znašal tretjino predvidene investicije. • D. Z. Žlebir Naj viža Slovenski kvintet in Vzpon na Triglav Kranj, 23. oktobra - Na tretji Naj viži v petek zvečer v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju je med desetimi ansambli in vižami bila izbrana za Naj vižo skladba Vzpon na Triglav ansambla Slovenski kvintet. Zlati prstan za skladbo, za katero je glasbo napisal vodja ansambla Primož Kosec, besedilo pa Marjan Stare, je podelil župan mestne občine Kranj Vitomir Gros. Za naj dirigenta Pihalnemu orkestru iz Tržiča pa je bil izbran Rihard Murn z Jezerskega, ki je tako osvojil bogato nagrado glavnega pokrovitelja Foto Bobnar. Na letošnji Naj viži pa so nastopili tudi Franc Kompare s svojo trobento in harmonikarja Dejan Raj in Matjaž Kokalj. • A. Z. Subvencije tudi nižinskim kmetijam Cerklje, 24. oktobra - Na zadnjem zasedanju je komisija za kmetijstvo in gozdarstvo v občiini Cerklje sklenila, da od 15. oktobra dalje tudi nižinskim kmetijam subvencionira prvo osemenitev krav, prav tako uvožena semena. Pripravili bodo tudi razpis za subvencije učencem Srednje kmetijske Šole v Kranju. Sofinancirali naj bi tudi analizo vzorcev zemlje. Obravnavali so tudi vloge za agromelioracijska dela na območju občine Cerklje. • J. Kuhar »Za golf igrišča so značilne velike površine, ki niso neposredno igrišče in predstavljajo le obvezne razdalje med posameznimi zelenicami. Zelenice so natančno označene in šele na njih velja igralni režim. V primeru blejskega igrišče za golf, ki se v podobnem smislu dogovarja tudi z radovljiško občino, bi v primeru, če bi plačali občinama tako visok davek za zemljišče, lahko samo zaprlo vrata; ni primera v svetu, da bi bila ena sama komunalna taksa tako visoka, saj predstavlja kar 48 odstotkov letne realizacije igrišča.« Ob tako visoki odmeri je posredovalo tudi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki priporoča občinama, da upoštevata dejstvo, da gre za dejansko spremembo namembnosti, in da s podjetjem dosežeta sporazum. Ce bi morali igrišče zapreti, bi to močno škodovalo turizmu. Igrišče pa bi seveda v f>rimeru, če bi občini vztraja-i na plačilu davka, res morali zapreti, saj celotni dolg #J do občin znaša več kot * milijonov tolarjev, kar podjetje pripeljalo v bk*^ žiro računa. ^ Zdaj vsaj v jeseniški oW predlagajo svetnikom oW. kega sveta, da sprej sklep, da do sprefflCJj odloka oziroma novega % ka za nadomestilo za upojLi stavbnega zemljišča TP !fl izem in rekreacija Bled pJJ le 10 odstotkov nadomeJ*J izračunanega po odloku. Sedej C* "tom. eden »S z°vati Si Slov N S Se S Um pyd Spački in diane so se ponovno zbrali Alka na Hotavljah Kaj se zgodi, če stopijo skupaj štirje dianarji? Odgovor na to r bilo moč dobiti v nedeljo na Hotavljah. Srečanje ljubiteljev dian& spačkov s pravo pravcato alko. Malodane kot strela z jasnega je padla odločitev, da bo v nedeljo na Sinko vce-vem travniku zbor ljubiteljev Dian v malem. Kakih deset citroenovih gospodi-čen naj bi se privalilo na travnik, kjer bi ob zvokih prijetne glasbe kakšno rekli, odigrali igro, dve in se veseli poslovili. A kaj, ko je obisk presenetil štiri organizas-torske glave... Na polju dve stari zarjaveli diani. Ena leži na drugi, strehi imata obe strgani, na njuna boka pa je naslonjena tabla - srečanje ljubiteljev dian na Hotavljah. Prireditve ni bilo moč zgrešti, niti pomotoma ne. Nov ovinek - nova tabla. Oziroma stara dianina vrata. Zavoj desno in prišel sem. tokrat zbrali na alki. Taki bo ta, ki sedaj brni. pravi. Le da tokrat niso avtomobilu pričel kašljat'' jahali enega konja, ampak Uradni povezovalec fi dva oziroma toliko, kot jih grama je uradno oznanil- motorji citroenčkov pre- je uradni del kulturn^ morejo. Vitezi so skozi programa končan, zbraP. ™r —i&rr ~"V i; % li Z GORENJSKIH OBČIN o *Ue Turnbull, matrona doma starostnikov v Veliki Britaniji Stari ljudje so narodni zaklad •vrani jA---J-----' 1----—~ ......t-,— - ——...—j Hoie ok*obra - Sue Turnbull je v kranjski dom no dela. V našem domu za 50 Sefr .priPe,Jal sP,et nenavadnih okoliščin. Februarja starih ljudi skrbi 90 članov SieS, osebja. Med slednjimi jih je W:?!e^t0Jnica? nas 1 Sue ,n Meta Tavcar> glavna sestra iz vplikJn 7annslftll:h 1 nn]L*'{ prjjgj |.e.Sa doma. Slednja je bila v Angliji na obisku pri "'^lat'11' *r^n' ^odin. Stike med Meto in Sue pa je pomagal farit0v ! "enin sorodnik Mitja Mavko, ki se je kot eden redkih Cfovi 12 Y?hodne Evrope leto dni šolal je v deški šoli ?ydenu. šola in dom za stare sta namreč ustanovi Miti« Pogosto gost v bližnjem domu starih. r Obk^ '^n°ValCi- Mi,Px3 lte&a j matrone iz angleš-vop u°ma izkoristili za pogodijo ' kako na 0toku Življi -Za sv°je ljudi v jeseni up 'a. WSutiristo leti je nadškof Sof gift osnoval dobro-cilj : ^dacijo, ki je imela za skrb braževanje mladih in r%jaZa. revne stare ljudi. $ole tHClJa je ustanovila tri ko) AQvJ fantovski in dekliš-VSre ,r jva domova za stare. delu: '^uCrovdena še vedno cn0vJ 400 let star dom, im-*ivj J? Arm House. V njem fondg ..0skrbovancev, ki jim iag0l lJa do konca življenja Vd0 V1JJ brezplačno bivanje * ljUcT i? mihove smrti- Gre t so D*'i sicer zaporo'. ndar so vse življenje J8oje 0 živeli' eden od wV za sprejem v dom pa je tudi pripadnost cerkvi," je Sue Turnbull segla v preteklost fondacije, ki je osnovala tudi dom VVhitgift House, zgrajen pred 11 leti. "VVhitgift House pa je novejši dom, ki sem ga pomagala tudi sama graditi in se vanj vselila hkrati s prvim stanovalcem. V njem živi od 40 do 50 stanovalcev. Tako majhno število je prednost, saj stanovalci lahko živijo kot družina, imajo veliko osebnih stikov, z njimi lahko osebje individual- večidel financira fondacija, del stroškov pa plačuje tudi država. Tudi stanovalci nosijo del obveznosti, vendar zelo različno, odvisno od njihovega osebnega finančnega standarda. Naš dom, ki zagotavlja bivanje in oskrbo skupnosti stanovalcev, pa je odprt tudi za zunanje obiskovalce. K nam lahko prihajajo na kosila ali preprosto v klub na druženje. Poleg nadstandardne nege si v našem domu prizadevamo tudi za kvaliteto živl-jenja starih ljudi. To zagotavljamo tako, da zadovoljimo njihovo potrebo po individualnosti, pa tudi potrebo po druženju, navezovanju stikov, prijateljstvu in razumevanju. Starim ljudem želimo omogočiti, da bi jim bil dom pozitivna opcija in ne morda izhod v sili, ker jim pač na starost drugega ne preostane. Življenje pri osemdesetih ima prav tako vsebino kot pri petindvajsetih. Star človek prav tako potrebuje smisel Življenja, zabavo, pogovore, pesem, ples... Življenje se pri petinšestdesetih letih ne kon- \& P idi) s« f [to- on- Domu upokojencev Kranj so odprli *r ambulanto V dom sprejemajo večidel bolne starostnike W0'i? " ok»obra - V Domu PeHortV v KranJu so v *° toiK p, 1 novo zdravstveni žr,ant0' ki s« si jo Sin ' P°lno desetletje. V cev j Izbiva 207 stanoval-Nreh,v.eč»na med njimi N»ll,e kako obliko >U> to!5ev ne*e- v arnbu-fc8!"iih °m sest milijonov bila taSedstev» čeprav bi SC H°a na,ožba PreJ StniLdr2ave»l"Je lastnik britvi'"^vodov, je ob ot-M,ftin {RS dir«*tor doma 'Jan. Po domskem pjrstvii et uomsKem Njuvc nh liudi Je tudi v Ko^a- Na sprejem K*cija ?a JUdl' osnovna indi-7Vst°P v zavod je SbulantiZato, P°treba po Sko A ^ kateri trikrat •k- vmldela ^»ošni zdrav-Ner n Pua tudi specialisti C luks?,!lh,atcr).ninikakr-5Vi 52- Ambulanta bo ^ waia. za stanovalce name- n nrsr. ta »lanovai vajoPonudlti pa jo nam Sniko^1 nebitnim SJe S? Z 2asebno Prak-^^do ostajale proste zmogljivosti. Že danes popoldne pa začne v novi ambulanti na pobudo stranke SKD iz Kranja delati brezplačna zdravniška posvetovalnica. V njej bo tokrat bolnikom iz bližnje in daljnje okolice na razpolago internist dr. Janez Remškar. Zdravstvena ambulanta, ki bo lahko delala tudi za potrebe ljudi iz okolice, je eden od načinov odpiranja doma starostnikov navzven. V kranjskem domu je sicer kar nekaj dejavnosti, s katerimi se ta ustanova pojavlja na tržišču in tako uresničuje koncept nekakšnega geronto-loškega centra.Stanovalci in osebje Doma upokojencev Kranj so odprtje ambulante v petek pospremili s prisrčno slovesnostjo. Pridobitev sta predala namenu najstarejši stanovalec doma, 95-letni Janez Kemperle, in gostja iz Velike Britanije, Sue Turnbull, matrona VVhitgift Housea, nadstandardnega doma starostnikov v angleškem mestu Crovden. • D. Z. Vršič mora biti prevozen vse leto Kranjska Gora, 23. oktobra - Na pobudo županov sosednjih občin Bovec in Kranjska Gora je bil na Vršiču sestanek o problematiki Vršiča, visokogorskega prelaza, ki je hkrati naravna meja med obema občinama. Kranjskogorska občina je poleti zaradi ureditve prometa uvedla poskusno parkirnino, da bi ugotovila možne rešitve. Kranjskogorski župan Jože Kotnik se zavzema za to, da bi v Kranjski Gori in v Trenti postavili cestne postaje po sistemu časovnih kartončkov. Tranzit bi bil brezplačen, ravno tako bi bil brezplačen promet občanov obeh občin, tisti pa, ki bi se zadrževali v tem območju dlje časa, pa bi plačevali takso. S tem se je strinjal tudi bovški župan Andrej Stergulc, saj ima tovrstne izkušnje bovška občina že na Mangrtski cesti. Občini sta se tako strinjali, da je treba nujno urediti mirujoči in tranzitni promet preko Vršiča in dajeta pobudo, da se ustanovi mešana komisija, ki bo izdelala predlog ureditve tega problema. ZRCALCE ZRCALCE Koliko zastav potrebujejo Radovljičani Radovljica - Radovljičani grb in zastavo svoje občine te dolgo uporabljajo. Za enkrat le v uradne namene, saj je navaden občan zaenkrat ne more kupiti. Nad tem se je namreč na zadnji seji občinskega svet, ko so sprejemali (a ne tudi sprejel) odlok o simbolih občine Radovljica, pritoževal svetnik Janko Stušek. Morda pa vzrok za to, da je ob očinskem prazniku radovljiška zastava visela le na občinski stavbi, ni bilo le pomanjkanje tovrstnega blaga. Morda so Radovljičani slutili, kako stogo bi jih lahko kaznoval predlagani občinski odlok, če se ne bi obnašali redu in morali primerno. Torej: če bi uporabljali grb in zastavo brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z javnim redom oziroma tako, da se krni ugled občine. Ker se svetniki niso mogli odloČiti, Če je prav, da so v zastavo oviti govorniški odri na veselicah in zborovanjih, in kaj bi se zgodilo, če bi si kakšen radovljiški navdušenec iz belo rdečega blaga z grbom sešil hlače, odloka še niso sprejeli. Sestanki so predolgi Radovljica - Tudi na zadnji seji radovljiškega občinskga sveta so se svetniki o pomembnih lokalnih zadevah posvetovali in odločali dolgih sedem ur. Pa so tokrat še Zgodaj končali, ob osmih zvečer. Zdaj se dogovarjajo, da bi Z rednimi sejami začeti ob 16. uri in ne ob 13., kot je bilo v navadi do sedaj. Svetnik Janez Resman se je zbaU da bi potem po vzoru bohinjskih kolegov sestankovali pozno v noč in predlagal, da poiščejo nekoga, ki bo ob desetih zvečer svetnike pometal iz sejne sobe. Posebnega navdušenjani polet, svetniki pa so se strinjali, da so vsaj odmori za kosilo med sejo odločno predolgi. Vinko Magister, kije v svetu nadomestil Srečka Sitarja pa je pripomnil, da je po prvi seji razočaran nad disciplino svetnikov, ki so delati začeli s kar polurno zamudo. Boj za »naše« v delovnih telesih Kranjska Gora - Vsak občinski svet, ki ste ga, dragi volivci in volivke, izvolili in naj bi delal samo in le v vašo korist, ima tudi svoja delovna telesa občinskega sveta. Delovna telesa pa so razni odbori: od gospodarskega, prostorskega do kmetijskega... V ta delovna teleščka pa se volijo člani. Sedem članov ima delovno telo ali občinski odbor, od tega so običajno v njem štirje svetniki, ostalo zunanji strokovni sodelavci. V nekaterih občinah - radovljiška, tudi jeseniška - nastaja prav v teh dneh cel rompompom, kdo lahko sedi v posameznih telesih. Politične stranke tiščijo vsaka svoje persone po načelu: čimveč naših bo v odboru, bolje bo! Boj je oster in hud in marsikje se zadeva sploh ne premakne -vsak hoče čimveč »naših« noter! Ob teh otročarijah se spomnimo, kako je bilo v Kranjski Gori. Ko smo novinarji naslednji dan po seji vprašali na uradu kranjskogorskega župana, kako so sestavljeni njihovi odbori, so nam kot iz puške našteli imena. A mi smo Želeli tudi to, kateri stranki pripadajo posamezni člani. Bili so zmedeni: a po strankarski liniji? fa, to pa ne vemo. In so šli gledat in naštevali: Dolhar je ta stranka, Zima ta, Lapajne ta, Rabič ta, Kofler ta, Mertelj ta, Zupančič ta... in tako dalje in z grozo v očeh pri sestavu marsikatere komisije šele naknadno ugotovili, da v kakšni komisiji odločno »prevaga« ta stranka, v drugi pa druga! Nič strankarskega grupiranja • Še pomislili niso nanj! Odbore so sestavljali po ljudeh in po njihovi strokovnosti, ne pa po strankarski pripadnosti! V Kranjski Gori so menda vse stranke podpisale dogovor, da se strankarstva ne v svetu in ne v komisijah ne bodo šli! In rezultat: kranjskogorski svet je po oceni novinarjev, ki spremljajo pet ali šest občinskih svetov, odločno eden najboljših.. Škofjeloški Rdeči križ pri italijanskih sindikatih Donatorjem predstavili stisko beguncev Škofja Loka, 24. oktobra - Predsednica območne organizacije Rdečega križa iz Škofje Loke Marija Štrekelj in sekretarka Marjeta Žagar sta se pred krtakim na povabilo italijanskih sindikatov ('(»II pokrajine Piemonte mudili v Torinu. Ta najmočnejši italijanski sindikat se namreč že od začetka vojne na Balkanu vključuje v humanitarne akcije, leta 1993 pa so prek Sveta kranjskih sindikatov ponudili tudi pomoč za begunce v Škofji Loki. "Namen obiska je bil predstaviti begunsko problematiko in problematiko razvoja mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču ter se dogovoriti za nadaljnjo pomoč," je do obisku povedala Marjeta Žagar. "Vojna že dolgo traja, v svetu nastajajo nova krizna žarišča, kar je vplivalo tudi na zmanjšanje mednarodne Komoči Sloveniji za oskrbo eguncev. Marsikje smo zato odvisni od tujih donatorjev. Tako je bil namen obiska informirati širši krog ljudi s trenutnimi problemi, ki jih občutimo pri svojem delu z begunci. Predstavili pa smo tudi težave mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, ki terja temeljito obnovo. Na sedežu sindikata CGIL sva se pogovarjali z generalnim direktorjem za pokrajino Piemonte Renzom Caddeo, generalnim sekretarjem CGIL Torina Vincenzom Scu-diere, generalnim sekretarjem CGIL Cuneo Ginom Garzino in predstojnico za socialno politiko občine Torino Angelo Migliasso. Zanimiv je bil tudi obisk Rdečega križa Alba, kjer se je predsednik dr. Pier Giorgio Verri navduševal nad našim delom z mladimi člani (sami namreč v svojih programih nimajo tovrstnega dela z mladimi) in nad zdraviliščem na Debelem rtiču, za nas pa je bila zanimiva zlasti njihova reševalna služba. Pomembni sta bili tudi srečanji na občini Orbas-sano, kjer so bili poleg župana Garziana Dell" acqua in občinskih svetnikov prisotni številni predstavniki mirovnih gibanj, in s predstavniki sveta staršev vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki imajo v sistemu vzgoje in izobraževanja pomembno vlogo." Predstavnici škofjeloškega Rdečega križa sta z besedo in sliko približali sosedom stisko beguncev in probleme, ki nastajajo pri delu z njimi. Povsod je bilo čutiti naklonjenost tem prizadevanjem, kar potrjujejo tudi dogovori o nadaljnjem sodelovanju, tako pri posredovanju materialne pomoči, kot pri obnovi zdravilišča na Debelem rtiču. Italijanski sosedje, ki bi tudi finančno pomagali pri obnovi otroškega zdravilišča, so ga minuli teden že obiskali. Radi bi namreč, da bi postalo mednarodno mesto otroških izmenjav. • D.Ž. V Kranju tudi najmlajši taborniki Kranj, 23. oktobra - Po nedavnih republiških srečanjih skavtov in tabornikov, se je minulo soboto v Kranju zbralo še 150 najmlajših tabornikov iz devetih gorenjskih rodov. Srečanje je pripravil Rod Stane Žagar -mlajši iz Kranja s pomočjo okrepčevalnice Pri Cilki, kava-bara Volk in občine Kranj. Medvedke in čebelice, kot se pripadniki te starostne skupine imenujejo, so taborniki-vodniki najprej seznanili s kranjskimi znamenitostmi in številnimi prometnimi nevarnostmi, ki prežijo nanje v mestu. Nato pa so uprizorili znano taborniško igro Ilegalec, kjer nekaj posameznikov -ilegalcev iščejo možje postave - tokrat medvedki in čebelice. Najdeni ilegalci in letaki, ki so bili prav tako skriti v centru mesta, so se točkovali, tako da so dobili tudi zmagovalno ekipo, ki se je za nagrado posladkala s čokolado, ostali pa so za trud dobili bombone. • S. Š. GORENJSKI na obisku v SOVODNJ U Sovodettjecint niso zaspani, pač pa zahtevni, napredni in za nas zanimivi! Taka je bila ocena gorenjevaško - poljanskega župana Jožeta Bogataja, ki se je skupaj z Gorenjskim glasom pogovarjal z ljudmi na Sovodnju. Najbolj jih boli, da so jih v državne zboru razdelili med dve občini, in čeprav so dobro povezani med seboj, si niso enotni, v katero občino naj gredo. Ko smo preteklo soboto popoldan sedli skupaj v okrepčevalnici Košanc, je sprva kar nekam slabo kazalo: kljub temu da je bil z nami župan občine Gorenja vas -Poljane Jože Bogataj, povabili pa smo tudi oba občinska svetnika "iz tega konca" Franca Jereba in Marka Kržišnika, se nas ni zbralo prav veliko. No, kmalu se je pokazalo, da so Sovodenjčani res običajno malo bolj pozni, saj nas je bilo po eni uri toliko, da je padel predlog, naj se preselimo v eno od dvoran v bližnjem zadružnem domu. Sovodenj ni zakoten kraj "V naši krajevni skupnosti živi od 680 do 700 prebivalcev," je začel z razlago "sovodenjski župan", predsednik krajevne skupnosti Edvard Kavčič. Morda je značilnost Sovodnja v tem, da ima v sami vasi dve tovarni: Termopol in lesni obrat Jelovice, ki nudita zaposlitev kar približno 200 ljudem, dobro pa je razvita tudi obrt. Včasih se je živelo praktično, kljub strmim bregovom, le od kmetijstva, danes pa je Čistih kmetij le okoli deset. Če se sprehodite po okolici Sovodnja, je hitro mogoče ugotoviti, da tu živijo pridni, zelo delavni ljudje, saj boste povsod videli nove hiše, dobro opremljena kmečka gospodinjstva. V zadnjih desetih letih se je izredno veliko napravilo na cestah, saj so kar v povprečju na tri kilometre poti vsako leto položili asfalt, približno v 95 odstotkih hiš zvoni telefon. Kljub morda geografski odmaknjenosti bi za Sovodenj z okolico nikakor ne smeli reči, da je to neki zakotni kraj. Sedaj nas najbolj žulijo posledice poplav Ko smo povprašali, kaj je največja sedanja težava na Sovodnju, je bil odgovor hiter: posledice poplav. Tudi župan Jože Bogataj se je strinjal, da odpravljanje posledic še zdaleč ne teče tako, kot bi si želeli, saj je po najnujnejših posegih za odpiranje zasutih cest to delo kar nekako zastalo. Kot povsem napačna se kaže odločitev, da bodo pred sanacijo posledic izvedli vse postopke za iskanje (najugodnejših) izvajalcev, pri čemer smo slišali iz publike, da je to podobno, kot če bi ob požaru z razpisom iskali gasilce. Sicer pa je prav v teh dneh na višku asfaltiranje cest, pri čemer je največja težava v tem, da obljubljenih količin asfalta ne morejo dobiti. Krajan v eni občini, občan v drugi Sovodenj pa je posebej značilen primer, kako nesmiselno in neživljenjsko je bila pripravljena nova lokalna samouprava. Krajevno skupnost Sovodenj so namreč nove meje občin, sprejete v državnem zboru, razdelile med dve občini: Gorenjo vas - Poljane ter občino Žiri, tako da je celo predsednik krajevne skupnosti, ki spada v prvo občino, občan druge občine. Občinska meja teče po potoku, namesto po raz- Poštar na Sovodnju Bojan Šifrar Imamo tudi poštarico! Nekoč, pred več kot tridesetimi leti je bil za otroke (pa tudi ne samo zanje) največji dogodek, ko je okoli pete ure popoldan v vasi ustavil takrat edini avtobus, pa so prinesli poštno vrečo in je nato mlado in staro čakalo, da se je začelo branje naslovnikov. Nekaj več kot dvajset let imajo na Sovodnju poštarja, ki pošto raznaša ne samo na Sovodnju, pač pa tudi okolici, ki je vse prej kot majhna: Stara Oselica, Podjelovo Brdo, Koprivntk, Hobovše, Laniše, Nova Oselica, Javorjev Dol, Cerkljanski Vrh in za del Mrzlega Vrha. Ob petkih Bojan Šifrar pravi, da obišče praktično vse, in tedaj napravi več kot 80 kilometrov. Skupno je tod okoli 200 gospodinjstev In tudi Gorenjski glas, ki ga pride več kot 90 izvodov, je "kriv" daje njegova pot dvakrat na teden tako dolga. Pozimi in poleti raznašanje opravlja z mopedom, pri Čemer je bilo v zadnjih desetih letih, ko se je tu napravilo res veliko asfaltiranih cest, to dosti lažje. Le 8 strank je takih, da so močno oddaljeni "iz poti", pa jim pošto puste v posebnih predalih. Sicer pa meni, da je s pošto kar dobro urejeno, saj sta zaposlena dva: on kot poštar na terenu in poŠtarica na enoti pošte. Ko ga vprašamo po kakšnem posebnem dogodku, nam hudomušno pove, da ne bo nikdar pozabil, kako je raznašal nekdaj zelo popularno knjigo "Figurales veneris". Pri neki hiši, kjer je s to knjigo pozvonil za podpis in plačilo, ga je sprejela gospodinja rekoč "O, a* je ze pr>šlo! To so Titova zorana dela....'* Jamarji, pomagajte nam raziskati "Domačini dobro vemo, da je Bevkov vrh, na to stran Osojnic votel, kar se je potrdilo tudi ob zadnjih poplavah, ko je voda spet odkrila novo jamo. Vse kate tako, da se tam zbira voda v jami, in ko se prelije, na enem koncu bruhne ven. Del jame smo si že ogledali in videli tudi kapnike, bilo pa bi potrebno te jame bolj raziskati. Zapišite, da vabimo jamarje, da nam pomagajo", nam je naročil Danilo Hobič Slišati smo še, daje ta svet po jamah znan tudi iz ljudskega izročila, saj so otroke plašili s tem, da so jame zarastle z grmovjem, v njih pa je nekoč izginila pastirica. Ljudje so iznajdljivi Ko se je našim obiskovalcem ob vedno bolj živahnem pogovoru postopoma razvezal jezik, so župana kar zasuli z vprašanji: od tega, kdaj bo urejena cesta Gorenja vas - Trebija, odpravljene poškodbe na re-gionalnii) cesti Trebija - Sovodenj, kdaj bo znak za naselje, kdaj avtobusna postaja, pa do zahtevnejšega vprašanja Janeza Trevna, kako se pripravljamo na nove razmere, ki jih utegne povzročiti pridružitev Slovenije Evropski uniji. Župan je izrazil prepričanje, da so prav Sovodenjčani lep primer marljivosti, iznajdljivosti ter hkrati zahtevnosti. vodju, in tako se je zgodilo, da je Termopol, kot osrednja tovarna tega kraja, v drugi občini. Cesta Sovodenj -Javorjev Dol poteka kar po teritoriju štirih občin, in predstavljajte si, kako težko se je sporazumeti, kdo bo pomagal pri odpravljanju posledic poplav! Sovodenjčani so trdno odločeni, da takoj, ko bo zakonodaja to dovoljevala, Marko Kržišnik Franc Jereb Janez Trevcn imajo delovna društva Marsikatera vas na Gorenjskem se ne more pohvaliti z delom svojih društev, kot so to storili na Sovodnju: imajo aktivno Planinsko društvo, ki je pripravilo letos kar pet uspešnih prireditev, upravlja z lepim planinskim domom na Erma-novcu, znano pa je predvsem po organizaciji tekmovanja citrarjev. Sovodenjski gasilci so letos posebno zadovoljni, saj so uspeli dobiti nov gasilski kombi s pogonom na vsa štiri kolesa, kar je v teh hribovitih krajih še posebnega pomena. Skoraj polovico potrebnih sredstev so zagotovili sami. Vsako leto pripravijo gasilsko veselico, v tem mesecu požarne varnosti pa vaje na terenu. Dobra tri leta deluje tudi sovodenjsko Društvo upokojencev s 140 člani, ki je letos pripravilo celo srečanje štirih sosednjih društev, na katerem je bilo več kot 600 ljudi. SIcer pa organizirajo izlete za upokojence, enodnevna kopanja v toplicah, skratka: upokojencem na Sovodnju, če se prijavijo, ni nikdar dolgčas. Dolgo tradicijo, verjetno najstarejše društvo v dolini, pa ima Turistično društvo, znano po tradicionalni etnografski prireditvi "Pokošenjci" (Dan koscev in grabtjic) na Novi Oseltct, le več sodelovanja mladih pogrešajo v zadnjih letih. To velja tudi za folklorno skupino, katere delo je zadnje čase zamrlo. Marko Kržišnik je menil, da je to posledica manjšega zanimanja in možnosti za nastopanje. Zinka Slabe Edvard Kavčič Nevcnka Telban izvedejo referendum, na katerem se bodo odločili, v kateri občini bodo vnaprej, predvsem ponovno skupaj, živeli. Občinski svetnik Franc Jereb je dodal, da se bodo ljudje verjetno odločali tudi po tem, katera občina bo nudila več in boljšo perspektivo. Čas je, da po štirih spremembah občin, ki so jih doživeli na Sovodnju, enkrat obvelja tudi volja Sovodenj-čanov! ki našim ljudem omogoča prilagoditev tudi v bolj zaostrenih razmerah, zato je prepričan, da ljudje, ki bodo pravočasno ugotovili, da so rešitev tudi drugačne dejavnosti, ne bodo imeli težav. Kljub prvotno načrtovanima dvema urama pogovora, tudi po treh urah tem za pogovor ni zmanjkalo. Zagotovo tudi po zaslugi Nevenke Telban, ki nas je prijazno pogostila. Š. Žargi Gorenjski glas na obisku v Stari FuijjJ Gorenjski glas se vsak konec tedna mudi v enem od gorenj^, krajev; tokrat, v soboto, 28. oktobra, bo na obisku v Stari v občini Bohinj. Dobimo se med 9. in II. uro v gostil"* Mihove! Z nami bo tudi bohinjski župan Franc Kramar. ^ Krajanke in krajani Stare Fužine, izkoristile priioij»0**. y možnost in povejte našemu novinarju, kaj se zanimivega dom * kraju, kaj vas pri vsakdanjem delu in življenju v vasi najbolj Zf y kaj bi radi povedali občinskim in drugim vplivnim možerf^- ^ naslednji številki bomo o vsem tem pripravili reportažo. W^ tole! Prav vsakomur, ki se nam bo pridružil v K^l^fo-J nagradnih kuponov z Glasovih čepic, priložnostno darilo Mihovcu, bomo pripravili prijetno presenečenje: dvojno vse, ki se bodo naročili na Gorenjski glas, trikratno Zre ^ nagradnih kuponov z Glasovih čepic, priložnostno darilo z ki bodo imeli s sabo petkovo Številko Gorenjskega 8"^ brezplačni mali oglas do 20 besed.. Krajanom, ki so minulo soboto prišli v Okrepčevalnico Sovodnju ter se pridružili svojemu Županu Jožetu Bogataju in *0V'niM ekipi Gorenjskega glasa v dveumem klepetu, smo - med drugim - raf^, kar precejšen kup Glasovih čepic Vsaka Glasova čepica je oitevW^ kuponi pa sodelujejo v treh žrebanjih: I. neposredno po Gorenjskega glasa v določenem kraju; 2. vsake tri mesece v V^tf žrebaniu;3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. To seveda pomeni, nagradni fond vsakič večji, kajti v zaključnem žrebanju sodeluffl' , kuponi Zatorej se splača Glasovo čepico z obiska Gorenjskega posameznem kraju (prvi je bil Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, '•^L/ Sovodenj) shraniti. Nagrade v "sovodenjskem" žrebanju prejmejo številkami: 5593 in 5600 (udeležbi na poljubno Izbranem GU**<-izletu, za eno osebo); in 5625, 5632 (praktična nagrada - namizni M kako do nagrade? Lastniki Glasovih čepic z eno od teh številk, po*'1* uredništvo Gorenjskega glasa 223 - /27 In nagrado Vam pošljemo «» naslov. Sta Poj •LSt ;h( *ot, K\ "•ne, »ni % sov0 «tih osti tand« tietr No Gostilna, kjer sta domačnost in dobra kuhinja Sedim Pr* sedmič V Gorenji vasi, ko zavijem proti Žirem, nekoliko bencinsko črpalko, me skorajda vsakič ustavi n»r napis, ki pravi takole: "Pr' sedmič postoj prijatelj ^ Ustavim se, kot prijatelj dobre hrane, kaplice in se] gostilne. Prijetna domačnost, kakršno danes težko naj' me vedno po malem preseneti. Pa kar lepo po vrsti.-- V hiši je gostilna že vse od prve svetovne vojne. v° hišna tradicija je s pomočjo pravih kulinaričnih um* Lojzeta Kovica poskrbela, da je Pr' sedmič postalo Pj pravcato zbirališče gurmanov od blizu in daleč. V prpl domačem ambientu gostilne je doma predvsem hrana, taka, o kakršni bi lahko pisali kar z velikimi črk' Vsak dan od devete ure zjutraj vam ponudijo malice. '° dobre, močne. Mojstri in vajenci pa tudi popotniki se % njimi navdušujejo že nekaj časa. V nedeljo za svoje q ^ pripravijo prava nedeljska kosila. Izjemno doživetje, *a želodec ne pozabi tako hitro. Prej ali slej se nekako m1 vrniti. Ja, kuhinja v gostilni Pr' sedmič je res nekaj izjemn". Poleg klasične ponudbe raznovrstnih zrezkov, solat in P;., \ ter juh vam pripravijo tudi bikove prašnike, pa PrlZ0L( rumovi omaki, raželjc, pa žlikrofe ter seveda še mj^ druge jedi po naročilu. V njihovem jedilnem listu bo vsajji našel kaj zase, tako ljubitelji morskih jedi, kot s&J mesojedi ter vegetarjanci. Peka pizz ni pri njih na)^ problem, v določenih časovnih terminih pa svojim predstavijo tudi določene tematske kuhinje. Tako \eh$ Kovic s svojim osebjem letos v svoji gostilni že gost''JI kuhinjo, pa zelenjavno, trenutno pa na svoj račun naJ^ pridejo ljubitelji divjačine. V akciji divjačinske kuhinje ^ bodo Pr* sedmič še nekaj časa pripravljali divjaj narezek, pa lovsko juho, široke rezance v omaki iz ter žlikrofe z lisičkami, po novem boste lahko P0*^ jurčke v posteljici listov vinske trte, uživali v jelenovem v lovski omaki ter jelenovem steaku, ki ga PosXre^ višnjevo omako, zaželeli si boste lahko tudi vep% Ji rumpsteaka, gamsovih medaljonov z jurčki in divjačins ^ golaža, verjetno pa sem v naglici pri naštevanju kak^ V nehote tudi izpustil. Gospod Kovic mi je zaupal, da ^ pripravlja na predstavitev nove kuhinje, tokrat bo na J menda prišla mehiška. Kakšna stvar mora seveda J skrivnost, ki pa jo boste s precejšnjim veseljem razkfl1 J ob obisku. Sami, v dvoje ali pa s skupino. Sedmica na { lahko sprejme kar za en lačen avtobus gostov naenK' Toliko zaenkrat, kaj več drugič. Naj mimogrede P°v^ se prav zaradi domačnosti gostilne vsak petek *J| šestnajst domačinov zbere na tradicionalni tedenski uy v Svoje vrčke piva, ki so jih v Gorenjo vas Pr'nf(aK^ vsepovsod, so deponirali pri gostilničarju kot ne*>ev vstopnico na rundo ali dve zastonj piva. Če se od\°c'1$ obisk gostilne ob koncu tedna vam Pr' sedmič prip01^ da si mizo prej rezervirate. Kje pa gostilno najdete, pa že tako dobro veste - v Gorenji vasi, za črpalko pod rumenim napisom. GORENJA VAS 50 TEL.: 064 681 424 ^5 \ in i i ki Liiibi ^ire S GORENJSKE KORENINE Čebelica leti z neba 1 anko Dežman - Čebelca iz Spodnjih Gorij, ki je pri devetdesetih letih skočil s padalom, ni le korajža, ampak tudi zdravstveni fenomen: še je bil pretepen, z zlomljeno čeljustjo in rebri in petnajst ur zvezan pri odprtih oknih v domači hiši. Stanku daje moč in energijo narava. ?!?nko Dežman iz Spodn-med domačini znan ebelca, saj je dolgoletni to* fbelar s številnimi čebelars- Diij Pflznanji, navdušen pla-Cj ,n priznan zeliščar, se je "tiftio nevede in takole ioVo ^rede uvrstil v Guinne-fctih • ^igo rekordov. Pri 90 Ostj i"1 Sedmm rnesecih star-landJe na leškem letališču v padalu skočil s 3000 totolt yiŠine'trdno pristal in 'Kel turistični padalski rekord, ki ga je - po podatkih, ki jih imajo padalci iz Lesc - doslej držal neki 90-letni Američan. Kakšen pravi mali spekta-kel, Stanko, ti si čudo vseh čudes - se je navduševala prisotna množica, Stanko pa je zamahnil z roko in dejal: »Skočil bom zato, ker sem obljubil, zato, da malo moje prijatelje z letališča gor privzdignem in opozorim, kako fejst fantje so... Kaj se bom Računalniški krožek bal! Tresem se tedaj, ko imam kakšen strah za sabo...« se je šalil. In ko je zaplaval po nebu, se nam je, droben v telo in navidezno krhek, zdel res kot tista čebelica iz pesmi: čebelica leti z neba, leti leti vse niže in vse bliže, čebelica leti z neba... A Stanko v resnici ni nobena podoba krhke čebelice: Stanko je korenina, da malo takih. Če mediji delajo iz Stankovih let in njegovih življenjskih prigod spektakel, naj ga pač delajo. Stanko si v resnici takega pretiravanja ne želi in pravi: »Rad bi, da bi bilo realno. Pretiravanja ne maram. Sem, kar sem -nobeno čudo nisem; da mi starost tako služi, mi zato, ker sem bil vedno zmeren pri vsem. In rad imam vse ljudi dobre volje.« Ko se s Stankom pogovarjam, se večkrat zalotim ob misli: saj ni mogoče, da govorim s človekom, ki je star 90 let! Stanko je namreč izjemno bistrih misli, resen in fOUASAVA Kranj P'suje prosto delovno mesto ^OJNEGA TEHNIKA SPOJNEGA MEHANIKA >j: Bri - ali IV. stopnnia izobrazbe strojne smeri, lahko tudi &avnik sin*?0 vas, da se čimprej osebno oglasite v kadrovski UZbl ali pokličete po telefonu 064/222-441. JUTRI, V SREDO, 26.10. *SssssaVabimo vas na jubilejni petnajsti Modni bazar Gallusovo dvorano Cankarjevega doma Viwi Modne 27., in v soboto, ^v.jajose: fe0VlJiCa ILaiJ '?uE RESNIK Domžale W^JKA Sevnica l$CA!ko'ia Loka ^RAMVnica ^NScfrArska Sobota zbijana Mca'.N.E Ros Ljubljana k^L,ubljana foS|,kof|a Loka SKgJJI l2°ELKI PAVLI LilJCaSH0ES STUDI° Mav„ ev 80 omogočili: S&ETLjub.jana S^LT i • i Ljubljana Stafbljana ^ CNJSKl GLAS Kranj video inženiring s^J^ BANKA SLOVENIJE revije bodo 28.10.1995ob 17. in 20. uri LIOLA Milano Italija ANGORA Ljubljana MY MISTERY Ljubljana CHIC Ljubljana ELKROJ Mozirje IUV Vrhnika KORS Rogaška Slatina LABOD Novo mesto LUMA LjubljanaPLETENINE MIRA Ljubljana OPTIKA KRSTIĆ Ljubljana PLETILSTVO FOĆIČ Ljubljana SVILANIT Kamnik SVILA Maribor UNI VERZALE Domažele VEZENINE Bled PLANIKA Kranj PEKO Tržič DNEVNIK Ljubljana Boutique ROKI Ljubljana LASSCAN Ljubljana AKRIPOL Trebnje BOSS OKUS USPEHA Ljudska univerza Kranj - center za izobraževanje in kulturo Kranj C. Staneta Žagarja 1 • ste končali poklicno šolo in želite pridobiti V. stopnjo izobrazbe za poklic STROJNI ali ELEKTRO TEHNIK • ste končali srednjo šolo in vas veselijo dela na področju poslovne finančne dejavnosti, izbirajte: •tečaj VODENJA POSLOVNIH KNJIG • specialistično usposabljanje za RAČUNOVODJO - verificirani program • ste končali formalno izobraževanje in želite utrditi spretnost komuniciranja - TEČAJ RETORIKE SKUPAJ GRADIMO PIRAMIDO ZNANJA Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje. Kidričeva 54. škofja Loka PRIMA POHIŠTVO PO PRIMA CENAH pohištvo Alples od 23% do 28% ceneje in sedežne garniture Nova oprema do 25% ceneje Brezplačna dostava do oddaljenosti 60 km. Brezplačna montaža pohištva Tempo. Ugodnosti veljajo do 31. oktobra pri takojšnjem plačilu v Loka PC Alples v Železnikih, BC v Medvodah in BTC, hala A, v Ljubljani UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Stanko Dežman - Čebelca stvaren: nobenih sledi kakšne starčevske muhavosti, kaj šele telesne okornosti! Ali je mogoče, da je bil taisti Stanko pozimi zverinsko pretepen, z zlomljeno čeljustjo in rebri in petnajst ur trdno zvezan na mrazu v lastni hiši? Stanko, kako je že tedaj bilo? »V poznem popoldnevu je potrkal na vrata in po gor-jansko zaprosil: »Stanko, tako me boli ževodec, dej mi kej!« Odprl sem mu, saj sem ga spoznal po glasu. Tedaj je planil, me začel s pestjo udarjati v želodec, me spravil na tla, nato pa zvezal.. Ubij me, sem ga prosil, koj me ubij, samo ne matraj me! Naslednji dan so me našli.« Kako je zdaj s preiskavo v tem primeru? Je šlo po novodobni slovenski navadi kar lepo vse v pozabo? »Kar se mene tiče: dokler bom živ, bom terjal svojo pravico. Zdaj poteka zadeva po zasebni tožbi in imam drugega odvetnika.«Ali ste res spoznali napadalca? »Ja marija • kaj pa drugega! Že po glasu sem vedel, kdo je. Ko pa je vstopil, je imel nekaj čez oci in ko meje tepel, sem ga večkrat po imenu prosil, naj me tako nečloveško ne matra!« Ali res nista imela nobenih sporov? »Čisto nobenih, saj se na vasi še videla nisva...« Ko smo izmučenega, pretepenega in podhlajenega Stanka videli tedaj v bolnici, niti v sanjah nismo verjeli, da bo tako okreval kot je. Da bo sploh še kdaj s svojim velikim in zvestim prijateljem Andrejem Šifrerjem nastopal s harmoniko ali celo skočil s padalom? Krepko smo se ušteli! Stanko je zdravstveni fenomen -če že nič drugega! Zdravje, pamet in bistrost duha je Stanku dala - narava. Ne kar sama od sebe, Stanko sam je bil tisti, ki je kot Elaninec, čebelar ali zeliščar istro dojel, da smo del narave, njeni spoštljivi častilci in njeni učenci. Kdor misli, da na tem svetu lahko služi zgolj lastnemu udobju in razvajeno zanika naravne zakonitosti, mu je usojen kratek življenjski vek. Kdor pa živi z naravo in iz nje umno črpa moč in energijo, bo še pri spoštljivih 90. letih gibčen in marljiv kot - gorjanska Čebelca! • D.Sedej TUDI DRUGJE JE LEPO Vsak torek v Gorenjskem glasu in vsak četrtek na Radiu Tržič. Tokrat vas prisrčno vabimo v prijetne kotičke obmejnih krajev Pohorja in Kozjaka. Pot nas bo vodila v Dravsko dolino, ki je obdana z obsežnimi nasadi hmelja in mestom Radlje ob Dravi. Na potepanju po naših krajih si lahko ogledate cerkev Sv. Janeza iz 11. stoletja, Rupnikovo galerijo na Muti, ženski Dominikanski samostan, prečudovito vasico Ribno na Pohorju, kamor ste vabljeni vsi, ki imate težave z dihali in uživate v lepem in čistem okolju. Lahko pa se odpravite tudi na izlet na Koral Alpe, kjer si ogledate še velik umeten jez. Povsod vas bomo radi postregli s pristno domačo hrano in pijačo, saj je kraj z okolico poznan tudi po kmečkem turizmu. PoKličite na turistično agencijo ERIKA, Radlje' ob Dravi, (0602) 71-138. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Iv ] PRAVNI IN GOSPODARSKI ZGODOVINA!) n gospodarskega zgodovinarja dr. Josipa Žontarja sta Zveza zgodovin^ Cranj konec minulega tedna pripravila znanstveno srečanje. Na njem f. »grafije Zgodovina mesta Kranja osvetlili še z drugih plati. Predstavlja Zveza zgodovinskih društev izdala v zborniku. j KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije Jože Zaplotnik, v galeriji Mestne hiše pa je odprta skupna razstava akad. kiparja Ceneta Ribnikarja [n slikarja Vinka lllebša. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja slikarka Mira Narobe. V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju Institut Essentia iz Ljubljane razstavlja energijske grafike -ideograme. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Andrej Pavlic. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja risbe in slike akad. slikar Boris Jesih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled razstava slik Janeza in Aleša Justina. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja fotografije Janez Koneč-nik. V mini galeriji Občine Škofja Loka Joca Jamšek razstavlja akvarele z naslovom Metulj. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja fotografije z naslovom Kvadrat kot izziv II. - Kilimanjaro Božidar Šinkovec Mednarodni fotografski ex tempore RADOVLJICA '95 Radovljica, 20. oktobra • V petek zvečer je bila v radovljiški kinodvorani svečana projekcija diapozitivov in podelitev nagrad mednarodnjega fotografskega Ex tempore Radovljica 95. Nanj se je prijavilo 74 avtorjev z več kot 3.500 diapozitivi na sto treh filmih. Fotografski ex tempore je bil v Radovljici pred tremi tedni, fotografi iz Italije, Hrvaške in Slovenije pa so fotografirali na tri teme: Radovljica z okolico, sakralni spomeniki ter ljudje in narava. Žirija, ki sojo sestavljali Kurt Batschinski, Bogo Cerin in Dušan Miška, je za projekcijo izbrala 209 diapozitivov petinpetdesetih avtorjev, največ Valterja Nanuta iz Gorice in Flavia Mosettija iz Savogne. Na projekciji so prevladovali posnetki Radovljice in okolice ter narave. Žirija pa je podeljevala po tri nagrade in diplome za vsako od razpisanih tem. Prve nagrade so dobili Bruno Bizjak, Deskle; Janez Jerše iz Šenčurja in Miloš Šnut iz Nove vasi pri Radovljici. Dobitniki drugih nagrad so Štefan Žemva iz Podhoma, Klemen Vodnik iz Ljubljane in Jani Novak z Jesenic. Tretje nagrade so prejeli Favio Mosetti iz Italije, Tadej Žavcer in Mark Fillies iz Ljubljane. Žirija je podelila še devet diplom, dva fotografa pa sta dobila še posebni nagradi. Dario Tavčar iz Cerknega za najboljši diapozitiv z uporabo filtra, po izboru Foto MUC, Janezu Jeršetu pa je član komisije Kurt Batchinski po svojem izboru podelil knjižno nagrado za posnetek obnovljene ekonomske šole v Radovljici. • M.A. Premiera v Gledališču Tone Čufar IMPRESARIJ IZ SMIRNE Jesenice - Jeseniško gledališče je svojo jubilejno petdeseto sezono začelo z Goldonijevo igro Impresarij iz Smirne, ki je v Sloveniji prvič prevedena in prvič uprizorjena. Potem ko so besedilo po zamudnem in težavnem iskanju prinesli iz Italije, sta ga prevedli Marina Bačar in Alenka Bole Vrabec. In tako se lahko veselimo šc ene Goldonijeve komedije, ki nam sicer ne prinaša kakšnih posebnih novih spoznanj in sporočil, je pa zanimiva predvsem po tematski plati. Opisuje namreč druščino opernih pevcev in drugih opernih soustvarjalcev, ki se potegujejo za angažma pri bogatem, operi naklonjenem Turku. Le-ta je iz Smirne pripotoval v Benetke, kjer želi za svojo operno hišo izbrati glasbene talente. A teh med beneško družbo klepetavih, opravljivih in samozvanih umetnikov ni. Svet, ki nam ga v tej igri kaže Goldoni, je svet povprečnežev, napihnjencev in prevarantov, pravih talentov tu ne srečamo; prav odsotnost genijev je ganljiv in celo žalosten del komedije. Bolj kot umetniki se nam prikupi bogati Turek (Ivan Bcrlot), ki ceni pravo umetnost, jo celo idealizira in je hkrati dovolj pameten, da se ne da pretentati. Ko spozna puhlost beneških umetnikov, jih zapusti in odide iz mesta. Z njihovim odhodom se v igri še dodatno ojača občutek odsotnosti in praznine, ki se širi med epigoni operne umetnosti. Prav ta praznina je po mojem mnenju osnovni poudarek Goldonijeve igre in bi morala biti tudi izhodišče dramaturgije in režije. A režiser Peter Militarov je predstavo oblikoval tako, da je poudaril predvsem frivolnost in lahkoživost likov. Poudarjal je njihovo smešnost in neumnost, premalo pa je prišla do izraza odsotnost pravega ustvarjalca ter vsega dobrega in lepega povezanega z umetnostjo. Na neki način to odsotnost pooseblja Turkov odhod - skoraj pobeg iz mesta, zato se mi zdi škoda, da režiser v tem delu igre ni dosledno upošteval besedila in je Turka v zaključnem delu predstave vendarle pripeljal nazaj na oder. Čeprav je besedilo dobro okrajšano in prirejeno, pa je v predstavi veliko režijskih domislic in dodatkov, ki včasih zamegljujejo bistvo problema in upočasnjujejo, celo zavirajo potek dogajanja. Goldonijeva komedija je igralcem predstavljala izziv predvsem zato, ker so morali v svojih vlogah tudi peti. Zaradi dobrih pevskih vložkov lahko izpostavimo predvsem Metko Dulmin, dobro pa sta jo dopolnevali tudi Bernarda Gašperšič in Mira Bolte. Kot Turkov glasnik in posrednik se na odru pojavlja grof Lasca, ki je prijatelj umetnikov in hkrati tudi njihov selektor. S precejšnjim ironičnim nadihom ga je zaigral Borut Verovšek, ki je bil - tako kot predstava v celoti -boljši v prvih dveh delih igre, v zaključenem delu pa je njegova učinkovitost oslabela. Jezikovno in igralsko zanimiv in poživljajoč je bil lik posrednika opernih predstav (Niko Kranjc Kus), lik hotelirja, edinega predstavnika zdrave pameti in praktičnega razuma, je solidno zaigral Jože Sodja, drugi člani igralske skupine pa so bili še Igor Škrlj, Klemen Košir, Klemen Klemene, Franček Žnidaršič in Alenka Bole Vrabec, za katere so značilne intenzivne barvne kombinacije, je oblikovala Mateja Janša, sceno, v katere ozadju vidimo znameniti beneški most, je izdelal Jože Bedič, izbor operne glasbe, ki ima v predstavi ključen pomen, pa je izbral Leon Lckovšek. • Mirjam Novak Stoletnica rojstva zgodovinarja dr. Josipa Žontarja Kranj - Ob stoletnici rojstva pravnega in gos društev Slovenije in Mestna občina Kranj znanstveno delo avtorja imenitne mono referate bo Pomembna tudi krajevna zgodovina Na Jesenicah, točneje na Stari Savi rojeni zgodovinar dr. Josip Žontar, je z Zgodovino mesta Kranja vsekakor postavil spomenik mestu, kjer je najdlje živel in delal. Monografija, ki je pred leti doživela ponatis v prvotni obliki, dodani so le članki treh avtorjev, ni ravno pogosta predstavitev mestne zgodovine pri nas. S tako monografijo se v Sloveniji ponašajo poleg Kranja le še Škofja Loka (Pavle Blaznik), Celje (Janko Orožen) in Izola (Janez Kramer). Ljubljana in Maribor zgodovinske monografije nimata. Zgodovina mesta Kranja je nastala na osnovi Žontarjevega dolgoletnega ukvarjanja s področjem lokalne zgodovine. Le- ta, kot je v svojem referatu ugotavljala dr. Darja Mi-helič, se tudi zdaj proučuje manj organizirano, bolj spontano, čeprav nenehno. Predvsem se zgodovinarji ob tem srečujejo z vprašanji, ali proučevanje lokalne zgodovine lah-ko pridobi žlahtnost zgodovinske sinteze. Dr. Žontar se očitno ni zaustavljal s takimi pomisleki, saj je o Kranju nastalo tudi več manjših študij (Prešeren in Kranj, Kranjski sodni red, Pomembni zdravniki v Kranju in drugo). Vendar pa zgodovinarjevo zanimanje ni bilo namenjeno le Kranju, pač pa se je posvečal tudi zgodovini drugih krajev -na primer Škofji Loki, Železnikom, Beljaku, Ptuju. Iz vseh teh raziskav, tako ugotavlja dr. Miheličeva, pa ni razvidno le široko avtorjevo poznavanje virov, pač pa tudi njegovo sposobnost prepletanja več področij - oa gospodarske do pravne zgodovine, pa tudi ljubezen in predanost raziskovanju domačega kraja. Življenje polno težav Zgodovinar dr. Jože Žontar je za razumevanje očetovega ravnanja in usmeritev navedel vrsto podatkov in podrobnosti. Po Gestrinovem mnenju je Žontarjeva Zgodovina mesta Kranja pomembna monografija o nekem mestu tudi zato, ker vsebuje pomemben delež prav o gospodarstvu. Temu proučevanju je dr. Žontar kasneje dodal tudi raziskavo o gospodarski vlogi Kranja do 19. stoletja. Novo obdobje proučevanja, dotlej vsekakor zapostavljeno v zgodovinopisju je pomenilo tudi Žontarjevo raziskovanje bank in bankirjev v slovenskih deželah, pomembno za vedenje bančnega poslovanja in povezan z bankirskimi hišami v tujini. Zapleti, ki se jim znanosti predani zgodovinar ni mogel izogniti vse življenje, so se začeli še med šolanjem na kranjski gimnaziji, ko so ga vpletli v proces preporodovcev; zaradi tega kar nekaj časa po zaključku šolanja na dunajski univerzi ni mogel dobiti zaposlitve in je celo razmišljal o spremembi poklica. Tudi zato je kasneje vpisal še pravo v Ljubljani in leta 1930 tudi doktoriral. Po nekaj letih poučevanja na srednjih šolah je dobil mesto visokošolskega učitelja v Zagrebu, od leta 1941 dalje pa na katedri za pravno zgodovino Pravne fakultete v Ljubljani, vendar je zaradi vojne lahko predaval šele proti koncu leta 1945.Politični motivi so bili vzrok, da ni dobil stalnega mesta na fakulteti, leta 1952 jo je moral celo zapustiti, saj je tedanja oblast pritiskala preko časopisov na vodstvene organe Univerze. Najdlje - 25 let- je predaval zgodovino v Kranju in sicer od leta 1925 pa do 1950. Osem let pred prisilno upokojitvijo je bil znanstveni sodelavec Inštituta za politično ekonomijo in sorodne vede pri ljubljanski Ekonomski fakulteti. Pravna slavistika Pravna slavistika je vsekakor dokaj redek izraz, ki ga je v povezavi z delom dr. Žontarja v svojem referatu pojasnjeval dr. Sergij Vilfan. Temu področ- V ljubljanski galeriji Equrna te dni razstavlja akademska slikarka Nataša Pičman iz Kranja. Razstava, ki se je umestila v likovni program mednarodnega festivala Mesto žensk, predstavlja umetnico s slikami na papirju, lesu, poliesterskimi skulpturami, ambientalno postavitvijo ter videom. Slikarka, ki se je v zadnjih desetih letih predstavila na osmih samostojnih in prav toliko skupinskih razstavah, je na zadnji ljubljanski predstavitvi svoji likovni govorici dodala (na otvoritvi) še vpogled v svoje pesniško in glasbeno ustvarjanje. Med sponzorji in drugimi, ki so omogočili razstavo, so poleg SKB Auruma še Alpetour Škofja Loka, ObPč, Mizarstvo Ovsenik, Color Medvode, Trgovina Tipka, Gorenjski glas. Na sliki: Nataša Pičman: Homage Utamaru - Žena iz gora in Kintaro ju - pravni slavistiki - se je zgodovinar in pravnik dr. Žontar posvečal po letu 1933. Prvi kongres pravnikov slovanskih dežel v Bratislavi, na njem dr. Žontar sodeloval tudi z referatom Zgodovina slovanskega prava, je bil dokaj močna spodbuda, da se je posebej posvetil pravni slavistiki kot vedi, ki ima nalogo ugotoviti prvobitno slovansko pravo. Iz tega področja se mu je odprl razgled tudi po drugih - od lokalnih skupnosti do pravne arheologije. Pravna slavistika je bila področje značilno za čas med obema vojnama, z njim pa je dr. Žontar naredil pomemben korak dlje od dunajske zgodovinske šole. Na letošnji mednarodni arhivski konferenci v Washing-tonu sklicani ob 50. letnici konca druge svetovne vojne so dobila dejanja strokovnjakov za reševanje kulturne dediščine med vojno vse priznanje. Mednje sodi tudi dr. Josip Žontar, ki je leta 1941 prevzel zaščito arhivov (urbarje, matične knjige, arhive okrajnih glavarstev) na Gorenjskem, knjižnice in zbirke starin. Da ne bi arhive odpeljali v Celovec, je dr. Žontar s sodelavci dragocenosti tudi po navodilih OF skrival. Med drugim je bila tako rešena tudi dragocena lekarniška, knjižnična in arheološka zbirka mr.ph. Bohuslava Lavičke. Pomembno proučevanje trgovine Vsekakor pomembno vejo Žontarjevega dela - gospodarsko in socialno zgodovino - je za kranjsko znanstveno srečanje proučil dr. Ferdo Gestrin. Področje je bilo za dr. Žontarja sila zanimivo, saj njegova bibliografija enot obsega kar tretjino znastvenega opusa prav s tega področja. Se posebej se je zanimal za meščansko in podeželsko trgovino, izdelal je monografijo po panogah in oblike proizvodnje, pisal razprave o denarnem in finančnem poslovanju. Da ga je ta plat zgodovine poebej zanimala, govori že to, da je po zaključku študija na Dunaju protii°V Jdn z disertacijo Zgodovina^ JNi vine na Kranjskem od 'K 16. stoletja; prav to oWj Jte, pa je bilo vseskozi v ospr6 ; Zontarjevih znanstvenihf Se kovanj Najpomembnejši rezi" njegovega proučevanja zbrani v raziskavah trg0. j, 16. in 18. stoletja, še p0$e kmečke trgovine; nj^ž odkritja o pravnih norm3, ( trgovine pomenijo ten^H ti, delo za razumevanje trgovine pri nas in kasne) razvoja komercializaci]^ ^ ,( uveljavljanja zgodnjekap' j ^ J" tičnih in kapitalističnih o0" f «i slovenskih deželah. ^ Nel etl Uaj Razprave v tujih revijah Brez dvoma je bilo v p1 setih in šestdesetih letih ( z znanstvenimi razpr3., prodreti v tuje revije, k° je to danes. Dr. Žontar f vsekakor znanstvenik, k'j; svojem času objavljal ^ kdjt prominentnih tujih ftnai članke o gospodarski f," ■ cialni zgodovini. Med nj1^ vsekakor zanimiva Žonta"! znanstvena študija, o te"!.' svojem prispevku govo11 Franc Rozman, o dipl0,T1v avstrijskih Habsburžan0 vohunstvu v 16. stoletj1* je bila aktualna obrambni Turkom. Študija, ki vk^ tudi vlogo južnih Slovan0, tem, je tudi z novimi p°j %ž iz arhivov ob svojem izi^j < 1971 na Dunaju vse vzbudila znanstveno P ( nost za jugovzhodni de' rope. Dr. Zontar pa ni dokončati študije o voj^ meji s Turki in vlogo p' p njej - prav o področju, j danes zaradi vojne pon? j6 ospredju. Dr. Žontar i6. datke lahko zbiral v Čas ^ -.i ni bilo najbolj enostavnotj| "j' of 'Teh "osti s< mi 'o s dreti v arhive, zanj Pa,j,, dostopni viri tako v lj^^ kih, kot dunajskih ali dj> niških arhivih. Le ta*, fj * lahko ob vsej predano* ; hivskemu delu lahko na tudi znanstveni dosežki bili zanimivi tudi za zgodovinske revije * Mencinger PREVODNE NOVOSTI Minuli teden je založba Mladinska knjiga predstavi^ t prevodne novosti • eno v zbirki Cicero, ostali dve pa v " Zenit. ___^PPi - ij Slovar grške in rimske mitologije z več kot 900 g6^ poljuden način razlaga imena in pojme iz mitologije. S'° «0. francoskega jezika ga je prevedla Veronika Simoniti, j sodelavec pri prevodu je bil Primož Simoniti - je p*a ■ K* ■s tekoče pisan priročnik, s katerim se je mogoče hitro ra^j: "'revajalka je seveda , po zapleteni in nepregledni snovi. Prevajal zapleten problem pisanja antičnih imen v slovenščini, h1*^ ^ jih že poznamo v latinizirani obliki, so v slovarju ostala, "uj, ^ manj znana imena pa je bilo treba približati slovenski * Ji Q boljše razumevanje je ob vsakem geslu dodana še transkf izvirna oblika imena. Slovenski prevod se od izvirnika t po dveh dodanih geslih - Mitra in Ekorna. V prevodu Jaroslava Novaka je izšla Črna skrinjic* i| zelo uveljavljenega pri nas pa domala še neznanega izfa pisatelja Amoza Osa. Roman v pismih - izmenjuj^1 nekdanja zakonca - je napeto branje o medčloveških °d°.tjji tem pa prihaja na plan tudi sodobna podoba P°'L dogajanja v Izraelu. Posebnost knjige je pisateljev $ U avtor brez opozorila in razlage bralcu od časa do časa svetopisemski slog. Tretja prevodna novost, prav tako iz francoskega J roman maroškega pisatelja Tahar ben Jellouna Otrok Pc*ejgl v evropski književnosti uveljavljen pisatelj - pred leti je Pr^ Gocourtovo nagrado - je v tem romanu razkril v arabsKe'• potlačeno in prepovedano temo ženskega sveta. V jj izbranem jeziku legend in pripovedk se razkriva usodna dekleta, ki mu je bila z rojstvom odvzeta ženska narava tudi povsem moška vzgoja ne more prekriti. • L.M. % k GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK I ins» l0v» t»dnj* -Lo*a, 20. oktobra - V Gorenjski banki je bilo v i tfj %u01 ^asu kar nekaj kadrovskih zamenjav, nov je tudi 13.1 db^0'. Poslovne enote Škofja Loka, saj je bil za njenega bd"' Nf Pre(* dvema mesecema imenovan Ivan Torkar, ,red' tiče, * ^rektor škofješkega gradbenega podjetja Tehnik, 1^ ^ten^b za^nJ'n štirih letih predsednik nadzornega odbora Hto banke. Ker je prav na Škofjeloškem bančna zu!" °dziVa-enca vse ve^Ja' nas Je zanimalo, kako se nanjo pai aJ° v Gorenjski banki. <^/e J^eJte za začetek, kakšna težave s poravnavno. Tedens-O^«?« na er*ota Škofja ko, celo dnevno spremjajo ^lovna^8"^JC -° najVCČja n!t«f57im°Clne- ZaPoslenih nas je Phlil i„ .m° Pa sedem p.ksnnzi-CinS,cirvŽireh, Pi'n Železnikih, v Škofji Dote^a na sedežu poslovne ^ obči no_oz'roma sedanje f Kri " ■ in insicir v Žireh, Gorenjski '^iub cestnem' tr8u» v Ntt lVan Torkar, direktor poslovne enote Gorenjske banke v Škofji Loki Ločani so skromni ljudje, ki znajo obračati denar ^ Škofli Loki je bančna konkurenca vse večja, prihod pa napovedujejo še nove banke enota Gorenjske Pokriva bivšo škofje- stanje na tekočih računih, dvakrat na teden se sestaja komisija, ki tudi odobrava tekoče račune." "Kakšni varčevalci so Ločani?" "Dobri, da so varčni, se vidi po tem, kako hitro se odzivajo na vsako spremembo. Pre-krškarjev je sorazmerno malo, lahko rečem, da so Ločani skromni ljudje, ki znajo obračati denar." in v Frankovem Bankomate imamo h t«i Ife, v Vedežu Poslovne en" rav* reh £rank°vem naselju, v K %j Pa6 bonodpr't tudi bančnS zgodovino, pred drugo rjf a'ubniku svetovno vojno je imela sa- 'Škofja Loka ima bogato k°Hkšni meri so se v'**ie??' »"vadili na bank- 1Jllfi da mu v Gorenjski p°?%i?«e odPreJ° tekočeSa i V1 saJe,ko.Či račun lahko odpre oj"1. »hl^ •ma redni vir dohodka, to tudi štipencija, o delu in podobno, t u e Za enkratni dohodek pa je i Seveda težje." jff mf" teiave 5 prekorači- ^ c seveda kdo, ki ima s* :ii -a m os toj ne banke in hranilnice?" "Škofja Loka ima res bogato bančno zgodovino in prepričan sem, da se nam to pozna še danes. Ljudje imajo pri nas 7.900 tekočih računov in 19.700 hranilnih knjižic." "Kakšna posojila najemajo ljudje?" "Predvsem gotovinska in za nakup avtomobilov." "Škofjeloško gospodarstvo ste lahko spoznali le kot direktor Tehnika, zdaj imate kot direktor banke še boljši pregled?" "Večjih kriz in stečajev za razliko od drugih krajev doslej ni bilo, seveda pa težave so, kažejo se predvsem v problemih likvidnosti in skromnem investiranju. Mnogi pa investicije načrtujejo in pričakujemo, da bo v naslednjih letih povpraševanje po teh posojih dokaj veliko." "Obrtniki so pred leti zahtevali še eno okence, vendar odmeva nt bilo, v kaščo so zato pripeljali Novo Ljubljansko banko?" "Zdaj smo organzirani tako, da zastojev ni več, do manjših pride le občasno, praviloma pa ne več. Postopke tudi poenostavljamo, saj želimo biti čimbolj konkurečni." "V Škofji Loki je že precej konkurence, poleg NLB je to še SKB banka in UBK banka, menda prihaja Abanka?" "Zanjo ne vem, priti pa namerava Krekova banka. Sicer pa smo konkurenčni in naredili bomo vse, da bo tako tudi ostalo." "Koliko posla ste izgubili zaradi konkurence?" "Nekaj pravnih oseb je preneslo del sredstev na vpogled k drugim bankam, vendar pa je razen redkih izjem Gorenjska banka ostala njihova glavna banka. Seveda so takšne poslovne odločitve normalne, zato z višjimi obrestnimi merami za vezana sredstva povečujemo konkurenčnost." "Kakšen je odmev nanje?" "Dokaj dober, predvsem med ljudmi, v podjetjih pa se čuti pomanjkanje presežka likvidnih sredstev." "Kako hitro lahko podjetnik oziroma obrtnik v vaši banki dobi posojilo?" "V poslovni enoti imamo oddelek naložb, ki pripravlja kreditne predloge, odobrava jih kreditni odbor, z vso Gorenjsko banko je eden. Pri nas nato spremljamo odplačevanje kredita. Podjetnik oziroma obrtnik, ki ima pri nas odprt račun, lahko posojilo tako dobi v nekaj dneh." "Vse papirje lahko uredi prt vas?" "Nikamor drugam mu ni treba hoditi. Če prinese vso potrebno dokumentacijo, lahko reagiramo zelo hitro." "Koliko ste pri tem samostojni?" "O kreditih za občane in obrtnike odločamo pri nas, na kreditni odbore gredo le krediti za pravne osebe in drugi večji krediti. Obrtnik lahko pri nas zelo hitro dobi kredit, precej jih je pri nas dobilo kredit." "So se zaposleni sprijaznili z deljenim delovnim časom?" "Reakcija po ekspoziturah je bila precejšnja, od 8. do 18. ure je zdaj odprta le na sedežu poslovne enote. Krajši delovni čas skušamo nadomestiti z bankomati, ljudi pa prepričujemo, naj hranilne knjižice zamenjajo s tekočimi računi, da jih bodo lahko uporabljali." "Je bilo kaj osipa med zaposlenimi, kakšne so plače?" "Pozna se, da je danes težko dobiti službo. Plače so zdaj na povprečju petih primerjivih bank v Sloveniji, med posamezniki pa so tudi razlike, saj je gibljivi del v povprečju 18-odstoten." • M. Volčjak ji ^Vezj potrošnikov Slovenije tapeti Telekom in Cimos ^h °m naJ b' do konca meseca razrešil zaplete s (pre)visokimi računi - Ali nekdanji kupci °s »ahko pahnejo v stečaj? Jjbijan 'iti "hio* °ktobra - Pri Zvezi potrošnikov Slovenije 1 $ jj*1)«!)* aktiyno sodelujejo pri varstvu pravic potrošnikov v v ^L)].1,1 Primeru izstavljanja visokih telefonskih računov in i ^dek telefonov, pri čemer so dosegli pomemben ! t^fati SaJ so se P" Telekomu vendarle pripravljeni jVto'► *W \ Pr"meru Cimos pa si skupaj z nekdanjimi kupci f0Ji^o\^j prizadevajo za izplačilo obresti na obvezna 0 »a avtomobilov. ff^^^j bi Telekom Sloveli! *0nca tega meseca Problematiko izstavi re) ■ yisokih računov za e storitve. Na Zvezi * S\ L 120 pritožb strank, tfii ^esečni telefonski ra- I;?* ^di na tristo ali w ur S? krLrazreševanje jVbTlo UP K,??1* oblikovano tudi v drugostopenjski *a reklamacije. Pri ZPS tudi ugotavljajo, da pri Telekomu pravzaprav nimajo pravne osnove za obračun dodatnih storitev (gre predvsem za telefonske linije 090), ker mora obstajati pogodba z naročnikom, poleg tega pa bi moral Telekom te storitve vnesti v svoj uradni cenik. Prav tako naj ne bi bilo pravne osnove za odklapljanje telefona v primerih, da gre za neplačilo omenjenih linij 090, saj je Telekom pri teh storitvah samo posrednik in bi bilo potrebno na računih ločiti redne telefonske storitve od posebnih linij 090. Pri ZPS predlagajo, da naj naročnikom, ki na svojem telefonu ne želijo tako imenovanih vročih linij, tehnično priredijo priključek tako, da teh linij ne bo mogoče klicati. Zanimivo je tudi, da pri Telekomu ne dajejo podatkov o lastnikih vročih telefonskih linij, za kar pri ZPS menijo, da je v pravnem nasprotju, saj mora vsak, ki opravlja gospodarsko dejavnost identificirati, v tem primeru pa gre za ilegalno delovanje. Pri ZPS so se spotaknili tudi ob cene telefoniranja iz javnih govorilnic, ki so bistveno višje kot pri drugih telefonih in poudarili, da Telekom z opravičevanjem, češ da gre zaračunavanje dodatnih stroškov za izdajo žetonov in kartic, izigrava vladno uredbo o ceni telefonskega impulza. Zelo žgoč problem potrošnikov je tudi koprski Cimos, ki nekdanjim kupcem avtomobilov Citroen, tudi po treh letih sodnih postopkov in pravnomočnih sodbah še ni v celoti izplačal obresti na obvezna predplačila za nakup avtomobilov. Postopki večih strank so na sodiščih prve stopnje že zaključeni, ponekod so v teku tudi že izvršbe, vendar pa tožena stranka Cimos International nima denarja za izplačilo, ker je že tri leta v blokadi. Zato pri ZPS ugotavljajo, da Cimos po vsej verjetnosti posluje mimo žiro računa, sodišču pa so predlagali izvršbo na poslovni delež, ki naj bi terjatve nekdanjih kupcev pretvorila v lastniške deleže Cimosa, za nepravnomočne sodbe pa ZPS sodišču predlaga naj Cimosu izda začasno prepoved odtujevanja poslovnega deleža. Če Cimos, ki sploh ni pripravljen na kakršen dialog, v nobenem primeru ne bo poravnal dolga bodo upniki (ki jih je nekaj več kot 150) skupaj z ZPS predlagali Cimosov stečaj, saj je višina njihovih terjatev skupaj z vsemi sodnimi stroški zdaj že okoli milijon nemških mark. • M.G. Brdo pri Kranju - V soboto, 21. oktobra, so v gradu Brdo podelili diplome udeležencem pettedenskega seminarja "Managers in Transition", ki ga je organiziral Center Brdo - Sklad za razvoj menedžerjev. Diplomante sta na slovesni podelitvi nagovorila Danica Purg, direktorica Centra Brdo, in Vlado Dimovski, državni sekretar za industrijo na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ki sta diplome tudi podelila. Od 23 diplomantov, ki so prejeli diplome, kar štirje prihajajo iz gorenjskih podjetij -Grega Čufer iz begunjskega AKA Designa (na sliki), Janez Korbar iz Save Kranj, Janez Markovič iz Titana Kamnik in Irena Zupan iz Leka - Kontrola kakovosti Mengeš. Pettedenski seminar je potekal v treh časovnih sklopih -aprila, junija in oktobra, na njem pa je slušateljem predavalo enajst uglednih profesorjev iz osmih držav: Nizozemske, Kanade, Nemčije, Francije, ZDA, Hrvaške, Češke in Slovenije. Diplomanti programa za menedžerje v tranziciji so prišli iz šestih držav. Devetnajst jih je bilo iz Slovenije, dva iz Poljske, po eden pa iz Avstrije, Bolgarije in Italije. Ti podatki dokazujejo, da se delo Centra Brdo vse bolj internacionalizira, seminarji za menedžerje pa so izpeljani na najmodernejši način. Do sedaj se je seminarjev na Brdu udeležilo že več kot 870 participantov iz trinajstih držav. • P. Oman, foto: Janez Pelko Poslovno srečanje Ouverture STAN Preddvor, 24. okt. - Poslovno podporni center BSC Kranj in Združenje podjetnikov Gorenjske ter Območna gospodarska zbornica so pripravili poslovno srečanje v okviru programa Ouverture STAN. V programu Ouverture STAN sodelujejo regijske oblasti in združenja podjetnikov iz Toscane v Italiji, Porta na Portugalskem, Andaluzije v Španiji, Pecsa na Madžarskem ter Ljubljane in Kranja. Podjetniški center Ljubljana je junija pripravil konferenco v Ljubljani, poudarek je bil na uvozu iz partnerskih dežel. Drugi del programa pa je zdaj v Preddvoru pripravil BSC - poslovno podporni center Kranj, poudarek je bil na ponudbi slovenskih malih in srednjih podjetij. Konec novembra jo bodo predstavili v Firencah, kjer so predvideni neposredni stiki med podjetniki. Na osnovi prijav bodo pripravili tudi katalog slovenske ponudbe. Cilj programa Ouverture STAN je namreč pospeševanje neposrednih stikov med podjetniki, financira pa ga predvsem Evropska unija, zato podjetja za sodelovanje na konferencah ne plačujejo pristojbin, temveč pokrijejo le lastne stroške prevoza, nastanitve itd. Več kot odstotek jih že uporablja mobilni telefon Kranj, okt. - Slovenija se po številu mobilnih telefonov uvršča na sredino lestvice evropskih držav, na vrhu lestvice pa so Švedi, Norvežani in Finci. Mobilni telefoni niso več modna muha, temveč za marsikoga predstavljajo že nujni komunikacijski pripomoček. Evropski urad za mobilno telefonijo napoveduje v povprečju približno 5-odstotno letno rast, eno najvišjih pa pričakujejo v Španiji, le nekoliko nižjo v Sloveniji. Pričakujejo, da se bodo uporabniki najpogosteje odločili za sistem GSM in leta 2000 naj bi bilo kar 74 odstotkov mobilnih telefonov priključenih na ta sistem. Lani so v vseh evropskih državah zabeležili doslej največje rasti mobilnih telefonov, priključili do 5,7 milijona novih uporabnikov, leto prej pa 3 milijone. V Slovenije so lani mobilno telefonsko omrežje razširili za skoraj 10 tisoč novih naročnikov, skupaj jih je več kot 26 tisoč. Občina Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto v oddelku za okolje in prostor STROKOVNI SODELAVEC Pogoji: - izobrazba VII. stopnje - arhitekt, krajinar, geograf -1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Prijave posredujte na naslov: Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2, 64220 Škofja Loka. Župan: Igor Draksler POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: RENAULT ESPACE QUADRA 2.2 RXE KVADROFONIJA Renault espace je avtomobil, ki bi mu lahko rekli znanec iz sosednje ulice. Znanec zato, ker Je na cestah že od sredine osemdesetih let, v novi preobleki je star štiri leta, iz sosednje ulice pa zato, ker enoprostorski avtomobili po eni strani vzbujajo simpatije, po drugi strani pa zadržke. Espaceu, ki je bil na preizkušnji pri Renaultu rečejo quadra, pa ne zato, ker bi bil kakorkoli povezan s kvadrati, ampak zaradi štirikolesnega pogona. Kombinacija enopros-torske limuzine in tovrstnega poogona je sorazmerna redkost, vendar pa se uporabna vrednost avtomobila samo še poveča. Espace res ni več ravno mlad in v svojem razredu je v zadnjih letih dobil precej agresivnih tekmecev, toda zunanjost še vedno deluje sveže in bela barva, v katero je bil odet testni avtomobil ter zatemnjena stekla soj njegove elegantne linije samo še poudarile. +oblika +udobje +oprema +podvozje I -trd menjalnik -previsoko nameščene stopalke Espace ni čisto pravi kombi, saj so mere blizu limuzinam srednjega razreda, notranjega prostora pa je znatno več. Skupaj z voznikovim gre v espace sedem sedežev, testni avtomobil je imel enega manj, zato pa je mogoče notranjost prilagoditi tako, da iz prostora za potovanje nastane dnevna soba, jedilnica, ali pa uporaben tovorni prostor. Vendar, pa espaceu ne pristaja prevažanje tovorov, na avtomobilu je namreč dovolj šminke za lepše namene in v notranjosti dovolj opreme za udobno potovanje. Vsi sedeži (pri paketu opreme RXE, ki je najbogatejši) imajo naslone za roke, voznikov je tudi nastavljiv po višini, a do popolnosti mu manjka še kakšen centimeter sedalne površine. Serijsko avtomobil premore osrednjo ključavnico z daljinskim odpiranjem in gumbom za zaklepanje znotraj, elektriko za stehla v vseh štirih vratih, radio z obvolanskimi gumbi za upravljanje in klimatsko napravo. Vozniku pomaga tudi volan s servoojačevalnikom, pri zaviranju pa protiblokirni zavorni sistem. MEŠETAR Cene sadja na tržnicah se spreminjajo v skladu s ponudb ^ povpraševanjem in so različne tako pri trgovcih kot tudi ^ tržnicah. Mešetar si je tokrat zapisal nekaj cen, ki veljaj0 ljubljanski veletržnici na Viču. Renault espace quadra: udobje v kombinaciji z zanesljivostjo. sozvočju s celotnim avtomobilom, kljub dobri prožnosti pri-ganjanje mu ni odveč, ostrejše pospeševanje pa nekoliko ovira stalni štirikolesni pogon. Seveda pa ima poganjanje vseh štirih koles hkrati predvsem dobre lastnosti. Lega na cesti in vodljivost tega enoprostorske-ga avtomobila sta občutno boljši, kar predvsem pomeni manj vzdolžnega pozibavanja karos-rije in večjo zanesljivost pri vožnji skozi ovinke, še posebej če je cestna podlaga mokra ali spolzka ali ni asflatirana, medtem, ko na suhi in ravni cesti pogonskega sklopa zaradi sre- CENA do registracije: 5.162.000 SIT (Revoz, Novo mesto) Notranjost: prilagodljivost na več načinov. Štirikolesni pogon je pri espaceu na voljo v kombinaciji z znanim 2,2-litrskim štirivalj- Štirikolesni pogon: za manj nim motorjem, ta je v dobrem zahtevna brezpotja. EROTIČNI IN SEXUALNi TELEFON 090/31-20 -t SAMO ZA ODRASLE -* 156 SIT/MIN -tKISSUNE 24 UR V ŽIVO VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA *"tB sCrZf in pismeno PREROK p.p.101, 61260 LJUBLJANA Zaupajte evoje težave načim prerokom t> svojim videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Preroki-.Tanja, Marica, Kada, Jožica vanka,Majda, aetroiog :Mllen '"UPAJTE N.UBOIJŠIM enau tim OPEL ĆORSA IN ASTRA 96 OPEL V LETU NOVIH IDEJ serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan CORSAžc za 17.900 »KM ASTRA že za 23.800 dim serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABSf servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE avtotehna M Pintar d.o.o. SERVIS in REZERVNI DELI Koroška c. 53 a, Kranj, Tel.: 064/212 191,224 621, faks: 064/212 191 dinskega diferenciala in viskozne sklopke skoraj ni čutiti. Sozvočje motorja, petstopenjskega menjalnika in podvozja je takšna, da je temu avtomobilu pravzaprav vseeno ali je obremenjen samo z voznikom ali pa naložen do dovoljene teze, vsakokrat nudi udobno in zanesljivo vožnjo. Na koncu ostane samo še vprašanje želja, potreb in globine žepa. Ko je espace pri hiši, je velika verjetnost, da bo postal dober družinski prijatelj. kivi 200 - 350 nektarine 160 jabolka zimska 50 - 60 jabolka jesenska 50 hruške 80 - 120 grozdje belo 120 - 160 grozdje črno 130 - 150 repa 80 kisla repa 120 radič 130 - 260 koleraba 60 - 75 krompir 25 - 30 česen 150 - 200 čebula 40 - 60 zelje 30 - 40 TEHNIČNI PODATKI: en-oprostorska limuzina, 5 vrat, 6 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 2165 cem, 79 KW/ 107 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4430 mm, š. 1790 mm, v. 1705 mm, medosna razdalja 2580 cm, prostornina prtljažnika 250 - 30001. Najvišja hitrost: 170 km/h (tovarna), 169 km/h (test), pospešek od 0 do 100 krnil h: 13,9 s, poraba goriva po ECE: 8,2/ 10,3/ 12,5 I na 100 km. Poraba na testu: 12,31. M. Gregorič, slike Gorazd Šinik Kranjski Remont je v petek svoji ponudbi dodal °° biser - Renault Laguno Break. Renaultova Laguna jc klasični limuzinski različici že navdušila mnoge G0}' enjce, zato o uspehu kombijevske izpeljanke avtomo^i' ni dvomiti. Avto je na našem trgu naprodaj slaba d* tedna, v Remontu pa' se menda že lahko pohvalij0 prvimi kupci. Drugačen --------- &CHRYSLER i±3 -M liifiili! NA BENCINSKIH SERVISI^ NA GORENJSKEM KRANJ: Labore 2* • Zlato polje 2*» MEDVODE: Medvode 1* • Medvode 2 • Medvode 3 • Škofja Loka 2 (Trata) • Železniki * • Tržič 1* • Bohinj* • Bled 2* • Koroška Bela • Lesce* • Kranjska Gora 2* * servis odprt tudi ob nedeljah! VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA GOSPODINJSTVO PETROL PETROL PETR0J: vreme danes nam vremenoslovci napovedujejo pre-Tiiw°^asri0' kporcekod y nižfnf boJutranja megla, »ai u sredo (n četrtek ne bo spremembe ^mena UJNINE SPREMEMBE ^rJe danes mlaj nastopil ob 5.36, naj bi po hi Sc^°^m vremenskem ključu snežilo oz. naj b{b«o viharno. Peter Lovšin Dolina kraljic, drugi solo projekt ZJRAM0 STARE RAZGLEDNICE ■2prerj torek smo tule spraševali po neki modni zapovedi 'ako rno^e sYetovr»e vojne. Šlo je za pričesko, ki je bila tedaj fribiij imenovali pa so je bubi oz. paževa pričeska, ftpodrj't ta*rat se je uveljavilo tudi krajše krilo, ki je dodobra charW'0 £rila do Peta» za tisti čas je značilen tudi ples °%*vor ■ w S° ?a P'esa^' predvsem v Ameriki. Torej pravilni NesalJce »e bubi, nekateri ste napisali tudi charleston, saj so to je d j ^8a plesa skoraj obvezno nosile pričeske bubi. Žreb n Cveti! nas'ednjih pet reševalcev, ki bodo prejeli nagrade: Srava\i r' Zoisova 4> KranJ; 2- Albina Selak, Dolenja ?°rje- ? J*..Gorenja vas; 3. Anton Kocjančič, Krnica 3, Zg. % -f^rica Finžgar, Grosova 17, Kranj; 5. Ljubica Verber, UmTrŽ,č- C.«tittmo! "^^zn n 0^J.av'Jarno razglednico nekega kraja, katerega Nati .ač,lnosti morate seveda ugotoviti Vi in nam odgovore ^°isova °1 P6^3* 27. oktobra, na naš naslov Gorenjski glas, °'evalce *?^00 Kranj. Pet izžrebanih odgovorov bo cn* prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Pero je na slovenski glasbeni sceni ze osemnajst let. Deset let je bil član skupine Pankrti, s katerimi je posnel pet albumov. Nato je tri albume posnel s Sokoli, z njimi je vztrajal pet let. Sedaj pa tri leta nastopa samostojno. Po Hiši nasprot sonca je to tvoj drugi samostojni projekt. Kako bi ga ocenil? "Težko ocenim svoje delo. Toda zdi se mi, da je Dolina kraljic uspela. Publika se na koncertih dobro odziva." Od kod ime Dolina kraljic? " Vse skupaj je namenjeno mojemu pokojnemu očetu, ki mi ie nekoč dejal, da bom v lepih slovenskih dolinah srečal različne ljudi. In tako sem srečeval veliko zanimivih deklet." Kdaj je začel nastajati ta, zadnji projekt? "Lani decembra je bilo še vse nekje na začetku. Letos spomladi pa smo v Založbi Helidon začeli snemati. Projekt res ni izpiljen, ni absolutno dodelan saj tega, sploh nočem doseč. Všeč mi je surovost do neke mere." Kako nastajajo skladbe? "Par komadov se spomnim v spanju. Tako zjutraj vstanem ob petih napišem oziroma zapišem komade in grem ob sedmih nazaj spat. Ce najdem dobro besedilo, je potem melodija hitro tu. Včasih pa je tudi obratno. To pa je malo težje." Imajo tvoji teksti kakšen poseben pomen? "Ja, odslikavajo življenje, ki ga živim." Imaš kaj komadov pripravi* jenih že za nasljednjo ploso? "Seveda. Vedno imam v zalogi komade, tudi za dve leti vnaprej. Tekstov ie ogromno (tudi za vnaprej), da včasih kar pozabim kak star komad, ki ga igramo bolj poredko." Skladbo Dolina kraljic si zapel v duetu s Tanjo Ribič. "Tanja naj bi prvotno zapela nek drug komad. Toda ugotovila je, da to ni njen stil in smo se tako potem skupaj odločili za Dolino kraljic. Sodelovati s Tanjo je bilo pravi užitek in mogoče bova to kdaj ponovila. Okrog tebe so mladi fantje, kako se počutiš v njihovi družbi? Krasno. Skupaj smo posneli že Hišo nasprot sonca. In, ker so dobri, Vitezi obložene mize igrajo tudi v tem projektu. Kakšna se ti zdi slovenska glasbena scena? Je boljša kot si mnogi mislijo. Navdušil me je, na primer, CD Lada Leskovarja, rad poslušam Predina in Kreslina pa tudi nekaj mladih je dobrih. AliEn je dober tekstopisec in tudi dobro funkcionira." Kaj pa tvoji koncerti, kdaj pride na vrsto Kranj? "Imel sem že nekaj koncertov in sicer v Ljubljani, v Kopru, v -Čatežkih Toplicah, v Kropi. V Kranju pa pride na vrsto najprej akustični koncert v Klubu Slonček in to novembra, večji koncert pa bo na vrsti spomladi." • P.Z. SEMINAR RETORIKE OD 24. DO 26. NOVEMBRA V KRANJU. INFORMACIJE NATEb06l 225137; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA f« leta , sP°minek letošnje-ko*isiie°LPo izboru državne *' se ukvarja s turis-\eJnPTtnki> reci in piši nič H>/n" *°' * mbljice za Afin}e borovnic! 5tn° Dr*?? se nasmejali, ko Ulični : u050"1 smQli za ta *riiWiJi ■ med več sto ^ni T'mi. eksponati za tur- ke tanlhmek leta- A Zrabl-b°d0 zffira,nje borovnic nas l{^no d%rfklamirale kot tur- S nrlr°? Dobr° - Pa naj Siakn°TnicSailevtej ^ borlal[tako vse čudno, ient«tivniP? čudaški *e repre- ^remtniu 5pominkL 1 Zato r■ ne bev ne mev, lQrieSa leni' ,er avtor Predla-^VnTPna za borovnice m preji S!a,be8a' verjetno je Skd ti11 tudi dokaJ kva-sMarZ'Sepravi'kamPl->*«70Je.glasili Zeleni. 2P ravn mhJ ki se vedno \^daj, ko jih naj- tkti°nellLS° Se nad zborom Ni* J1,Ce za obiranje ličili kakšen sladostrasten borovni-čar s kamplnom nad borovnice, mu vse naokoli kar frči. Vsi borovničevi zeleni listki gredo v franie oziroma na zobčke kamplna, kajti z grabl-jicami ni usmiljenja. S takim nabiralskim orožjem kot je borovničarski kampl odpade vsaka romantika: borovničko posek alifrat, kjer bi rasle in se nastavljale sončku, kajti borovnica ljubi sonce. Sem in tja je še kje kaj borovničevja, kakšne posebne zaloge, ki bi se nastavljala grabeijivim lastnikom kamplnov, pa zanesljivo ni več! Človek pomisli: le po katerih tratah in livadah hodijo naši Zeleni, da tega ne vedo? Tur- il>ciione8;ativno ekoloSk° Tema tedna Slovenec leta -»kampl« za borovnice Turistični spominek leta 1995 so v Sloveniji grabljice za nabiranje borovnic aH »kampl« po domače. Takoj so se oglasili Zeleni, ki se vedno oglasijo tedaj, ko jih najbolj potrebuješ... o* l spominek še %'««tye geriu> *'* W in d^S^^^^ 9 tl>'e?es?Pmo ™avo nje- N> *lnhl\sadeiev. Kar je ^^^koj^če Jre v roko pa v kanglico pa spet po novo borovničko. Tu gre za silovit in neusmiljen poteg po vsem, kar je grabljam dosegljivo. Vendar ima ta ekološki protest in zgražanje nad kamplnom eno majhno napako: kamplni so v praksi ie čisto iz mode, ker borovnic sploh ni več v takem izobilju, kot si neka stranka, pa magari zelena, predstavlja! Ni več gozdnih istični spominek v obliki grabljic je namreč lahko rahlo smešen, nima pa prav nobene praktične ekološke nevarnosti! Z desetimi grabljicami za borovnice lahko hodijo planinci ali zeliščar ji naokoli, pa bodo domov prinesli kvečjemu nekaj litrov na roko nabranih borovnic! Saj nismo v času pred vojno, ko so naši predniki z grabljicami nabrali cele so-dove borovnic, da so si doma skuhali na litre in litre borovničevega iganja! Vendar pa kakšen izviren slovenski spominek borovni-čarske grablje tudi niso! Grablje za borovnice niso nobena slovenska posebnost, saj jih pozna vsa Evropa, ki ima gozd in borovničevje. Zategadelj se ne moreš upreti pomisli, kakšna vendarle je bila žirija, ki se je odločila za kampl, ki naj bo slovenski spominek leta! V tej iiriji so morale prevladovati meščanske dame in mestni gospodje, ki so sploh prvič videli grabljice za borovnice! In ko so se ustavili ob razstavljenem spominku, jim je bilo razloženo, da so s tem pripomočkom včasih nabirali -borovnice! In so bili vsi člani žirije čisto po mestno vzhičeni nad tisto polokroglo leseno desko s špicami: »A reees? Oh, kako zelo interesantno! A s tem da so nabirali borovnice?!?« In ena - dva - tri! Kampl jim je bil tako ljub, da je postal Slovenec leta! Meni je pa tudi zelo ljubo, da imam nekje na podstrešju med staro šaro podobne grablje, ki so - kdo bi si upal sploh kdaj pomisliti! -spominek leta postale! Ne navadni spominek - turistični, lepo vas prosim! Kot da običajno k nam prihajajo turisti z Marsa, ki bi bili res vzhičeni nad takim spominkom, ne pa Evropejci, ki imajo kamplne za borovnice v vsaki kmečki trgovini... • D. Sedej RADIO 107.1 V""|| P 10? $ OGNJlSČK m u u tu nt it m GLASBENE STOPNIČKE VASA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/ 152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 30. 10.1995 Popevke: 1. TUJEC V ROJSTNEM KRAJU - MLADEN RODELLA 2. LE PUSTI SRCE NAJ GOVORI - NASTJA DIMNIK 3. NAJINO SLOVO - PIDŽI Nz-viže: 1. TRGATEV-PTUJSKIH 5 2. TA ŽLAHTNA VINSKA KAPLJICA - TONE KMETEC 3. CE VINČEK GOVORI - AVSENIK Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. IVAN HUDNIK DOM SI MOJ SLOVENIJA 2. ANSAMBEL LOJZETA SLAKA: DOLINA TRENTE VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: ZLATI MIKROFON RADIA ŽIRI Lestvico pripravlja Boštjan Rupar. Še teden dni je ostalo glasovanja za našo lestvico "Zlati mikrofon" Radia Žiri v mesecu oktobru. Še enkrat objavljamo predloge tega meseca: Ti pa so: 1. Za Krvavcem - Rudi Jevšek 2. Rada me imej - Niko Zaje 3. Sosed, dober dan - Fantje z vseh vetrov 4. Novo življenje - Ansambel Petra Finka 5. Stara Polka - Trio Svetina Glasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje: 22. oktobra 1995 RAZSTAVNO PRODAJNI SALON LEKERO, Milje 13, Visoko, tel.: 064/43-345, ali Cankarjeva 7, Kranj, tel.: 064/224-620- Stavbno pohištvo in obloge, vse vrste keramike, žaluzije, lamelne zavese in ostala senčila, svetovanja, montaža, prevoz in servis. Pokrovitelj LEKERO vam zastavlja naslednje nagradno vprašanje: Napišite "skovanko" podjetja Lekero (Kaj predstavljajo zlogi?) KUPON Odgovor Moj naslov: Odgovore pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4,64290 Tržič, s pripisom "Za Kolovrat domačih", čaka lepa nagrada! Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenje čez teden dni! Voditelj oddaje Marjan Murko TRGOVINA MIUE 13 64212 VISOKO, SLOVENIJA vabi vse bodoče zvezde in zvezdice, od 0 pa, pa tja do konca najstniških let na PLESNE KARAOKE - skupaj se bomo naiurali kot ie nikoli tako, preplesali in prepeli bomo Slovenijo po dolgem in počez. Najprej pa se udeleiite avdicije, ki bo 29. OKTOBRA 1995 OB 10. URI V DVORANI DOMA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NA BALOSU 4, TRŽIČ, kjer bomo izbrali finaliste. Ti se bodo nato udeleiili nekaj zabavnih vaj z našimi koreografi in plesno skupino, skupaj "naštudirali" nekaj lažjih plesnih korakov, nato pa bomo izbrali tudi kostume za glavni nastop na prireditvi PLESNE KARAOKE in POKAL SLOVENIJE V AKROBATSKEM ROČK "N" ROLL-U, ki bo 3. DECEMBRA V TRŽIČU. JUTRANJI PROGRAM NA KANALU A Prva slovenska komercialna televizija Kanal A je včeraj, 23. oktobra, 1995 ob 8. uri začela z jutranjim programom. Namenjen je vsem, ki so v dopoldanskem času doma in želijo spremljati voden TV program "v živo". Vsak dan bo gost v studiu znana Slovenka oz. Slovenec iz kulturnega, športnega in gospodarskega področja, ki bo komentiral prispevke, informacije, komentarje, skratka vse tisto, kar se bo zvrstilo v dveh urah programa - humor, glasba, razvedrilo in rekreacija. Voditelj jutranjega programa bo vsak dan druga znana osebnost iz slovenskih medijev - naj naštejemo nekaj imen: črt Kanoni, ki bo tudi urednik jutranjega programa, Dare Milic in Metka Centrih Vogelnik. Ljubljana, 18.10.1995 Ta mesec na vrtu Žive meje V vrtu, ki je izpostavljen hudim vetrovom, naredimo živo mejo, ki ga pred njimi veruje. Živa meja ne zadrži vetra, pač pa zmanjša njegovo moč. Zato ne delamo čisto strnjenih živic. Te bi namreč tok zraka samo spremenile navzgor, za njimi pa bi se spustil na vrt z nezmanjšano silo. Nestrnjcna živa meja je tak vetrobran, ki samo zmanjša neprijetno delovanje vetra. Žive meje zoper veter morajo biti obrnjene pravokotno na smer vetra. Za žive meje zoper veter so primerne zlasti rastline pokončne vzrasti. Živa meja zoper veter potrebuje precejšen kos zemljišča, zato jemljemo za manjše vrtove le rastline, ki se ne razraščajo na široko. Za primer navajamo volčinasto vrbo. To je posebno dragocena vrba z mačicami. Za večje vrtove in nasade pa so primerni zlasti topoli stebraste rasti. Imajo pa to napako, da s svojimi zelo razraslimi koreninami jemljejo veliko hrane okolnim rastlinam. Oktobra zasajamo listopadne živice za striženje in zoper vetrove. Vedno zelene živice, posebno iz iglavcev, pa sadimo raje aprila ali avgusta. Zemljišče, na katero nameravamo posaditi živo mejo, je treba prerahlati najmanj dve lopati globoko. Živica ostane na istem mestu desetletja, zato moramo tla dobro pripraviti, zlasti je pomembno, da jim damo dovolj humusa. V zgornjo plast tal zakopljcmo precej šote in hlevskega gnoja. Dobra je tudi zelo humozna kompostnica. Če so tla nagnjena h kislosti, moramo potrositi apno in ga zakopati v zgornjo plast. Rastline za živo mejo morajo biti dobro okoreninjene in naj imajo 5 do 8 močnih poganjkov. Praviloma gre pri tem za dveletne do triletne rastline. Starejše rastline se težko vraščajo in jih veliko propade, enako je tudi s slabotnimi in premalo okoreninjenimi rastlinami. Kolikor so rastline za živo mejo bolj enotne, toliko lepša živa meja se da iz njih narediti. Gabrovo in bukovo živo mejo zasajamo z rastlinami, ki smo jih že večkrat presadili. S presajanjem se namreč razvije veliko drobnih korenin, ki dobro drže zemljo in zagotavljajo, da bodo posajene rastline res dobro rasle. Gaber je še posebno primeren za v majhne vrtove, ker lahko gabrovo živo mejo strižemo zelo na ozko. Najbolje je, da kupimo že 100 do 140 cm visoke rastline. Pri grmičkih za živo mejo moramo paziti, da se jim ne izsuše korenine. Zlasti pazimo, ko rastline prevažamo iz drevesnice. Če grmičkov ne sadimo takoj, jih moramo vkopati v vlažno zemljo. Kdor bi rad imel hitro široko živo mejo, naj jo sadi v dve vrsti. V splošnem pa je dovolj ena vrsta. Če sadimo v eno vrsto, zadostuje 5 grmičkov na tekoči meter. Bolje je posaditi eno več kot eno manj. Grmičke je treba posaditi res trdno in nikakor ne bolj globoko, kakor so rasli v drevesnici. Edina izjema pri tem je edino liguster, saj ga lahko sadimo tako globoko, da je mesto, kjer se grm razrašča, ravno v višini tal. Ko živo mejo posadimo in zalijemo, jo prvi obrežemo. Da voda pri zalivanju ne odteka, naredimo nekoliko višje robove. Kot pod vso na novo posajeno drevnino tudi pod živo mejo tla pokrijejo, da ji mraz ne pride do živega. Razen tega pa ostajajo tla dlje in bolj enakomerno vlažna. Za pokrivanje tal lahko uporabimo listje. Poskusimo še mi Zelenjavna mineštra z bučo 1 srednje velika jedilna bučka, 1/2 kg krompirja, 1/2 kg zelja, 2 zrela paradižnika, 2 korenčka, 1 čebula, vejica zelene, sesekljan peteršilj, 20 dag drobnih testenin, 10 dag slanine, 3 žlice olja, sol in poper po želji, nariban sir. Slanino, koščke zelen, vejico peteršilja in čebulo temeljito sesekljamo in damo v lonec na razgreto olje. Ko se slanina razpusti in zarumeni, dodamo na kocke narezano bučko, krompir, na koščke narezan paradižnik in korenček ter na rezance narezano zelje ali ohrovt. Solimo, popramo in nad šibkim ognjem dušimo 30 minut. Prilijemo 4 kozarce vode, posodo pokrijemo in pol ure kuhamo nad šibkim ognjem. Dodamo testenine in kuhamo še kakšnih 15 minut, da se testenine zmehčajo. Predne postrežemo lahko potresemo z naribanim parmezanom. Zdrobovi ocvrtki 0,5 I mleka, sol, 18 dag pšeničnega zdroba, 3 dag margarine, 2 jajci, muskatni orešček, poper, peteršilj, olje za cvrenje. V vrelo slano mleko zakuhamo pšenični zdrob in dodamo margarino. Kuhamo, da se zgosti, nato odstranimo in ohladimo. Primešamo jajci, peteršilj, muškatni orešček. Z žlico oblikujemo žličnike in jih ocvremo. Ocvrtki so zelo dobra priloga k mesu. Svinjska krača z jabolki 1 manjša svinjska krača, 1 jabolko, 2 dag rozin, 1 dl belega vina, 2 dl mesne juhe, 0,5 dl kisa, 2 dag masla, 2 kosa popečenega kruha, sol, poper. Kračo kuhamo v vodi približno 10 minut. Nato jo odcedimo, operemo, vložimo v juho, ki smo ji dodali vse naštete sestavine, razen kruha, in počasi dušimo do mehkega. Pred serviranjem pod meso podložimo popečen kruh in prelijemo z nastalo omako. Prav Je, da vemo Zelena za hujšanje in še kaj Pravijo, da je zelena afrodi-ziak, da jo Amerikanci na raznih sprejemih ponujajo kar v šopih, in da je tudi ljubezenski napoj Tristana in Izolde med drugim vseboval kar precejšen delež zelene. V resnici pa ima zelena še vrsto drugih dobrih lastnosti. Francoski zeliščar M. Messegue jo priporoča zlasti vsem, ki bi radi shujšali. Gre preprosto: med oborki naj grizljajo zeleno. Zelena namreč potolaži lakoto in pospešuje odstranjevanje žlindre iz telesa. Njena celuloza je namreč odločna metla za črevesje. Ker zelena čisti kri, naj jo uživjao zlasti diabetiki in bolniki, ki jih muči protin ali revma. Sok iz zelene lahko mešamo s korenjevim ali paradižnikovim sokom. Pri napadih revme prav čudežno pomaga kozarec čistega zeleninega soka na dan. Na Japonskem menda delajo revmatični bolniki kuro z zeleno: mesec dni jedo in pijejo izključno samo zeleno, pripravljeno na najrazličnejše načine. Hipokrat je že pred 2500 leti svetoval, da kdor ima zrahljane živce, naj se hrani z zeleno. Ko so jo danes strokovnjaki raziskali, so potrdili, da je zelena v resnici dobro krepčilo za živce. Moda kostimčkom v jesen Kostim naredi "figuro", pravijo, posebno še, če je malce oprijet, kot je moda S prav to jesen. In še I ena posebnost: na ov-1 ratniku in v zapestju i naj kostim krasi krzno. I Umetno najbrž, kajti tega dobite v vseh barvah, naj pa bo v enakem odtenku kot volneno blago, ki smo si ga omislili za kostim. Krilo je lahko tudi malo širše, "preklano" spredaj. Seveda pa si lahko ukro jite tudi daljše, ozko krilo, v katerem se boste morda veliko bolje počutili. SREDA, 25. OKTOBRA TVS 1 10.20 Cobi in prijatelji, španska risana serija 10.45 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 12.25 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 14.45 Borštnikovo srečanje, kronika 15.05 Biblija, 32. oddaja: Pavlovi pismi Korinčanom 15.35 Pot v Damask, TV priredba gledališke predstave 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Male sive celice, kviz 18.00 Lahko noč, ljubica, 6. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.30 Napovedovanje ognja, dokumentarni film 22.00 TV dnevnik, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Poročevalka s sodišča, nemška kriminalka humoristična nanizanka 20.55 Košarka: Benfica - Cibona, prenos 21.45 Kajev rojstvi dan, danski barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala 9.45 Baywatch, ponovitev 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Columbo: Velika ukana, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Kremenčkovi 15.30 Čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Lepo dekle, ameriška drama 22.15 Nogomet 22.35 Faust, nemške serije 23.35 Čas v sliki 23.40 Čas v sliki 23.40 Moje najbolj uspešno leto, ameriška komedija 1.05 Schiejok, ponovitev 2.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 3.55 Smrtonosne sanje, ponovitev ameriškega TV trilerja 5.25 Potovanje v Saharo TVS 2 13.00 Euronevvs 14.40 Zgodbe iz školjke 15.10 Karel Veliki, francoska nadaljevanka 16.10 Lahko noč, ljubica, 5. epizoda angleške nanizanke 16.40 Sova, ponovitev 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška dokumentarna serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 20.05 Maribor: Košarka za pokal R. Kovača: BWC Maribor - Asvel, prenos 21.30 PEP v košarki (ž): Jezica - Galatasarav, posnetek iz Ljubljane 22.10 Omizje 0.10 TV jutri, Videostrani KANALA 10.05 Spot tedna 10.10 A shop 10.25 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.15 Brlog, ponovitev 11.40 Benny Mili, ponovitev 12.00 Novice 12.10 Spot tedna 12.15 A shop 12.30Video strani 14.00 Novice 16.00 Novice 17.25 Spot tedna 17.30 A shop 17.45 Dracula, ponovitev 18.15 Zgodovina ameriškega podjetništva, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Novice 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Sirene, ameriška nanizanka 20.50 Unpato, ponovitev v studiu 21.55 Dance Session 22.30 Benny Hill 23.00 Novice 23.05 Epikur-ejske zgodbe 23.20 A shop 23.35 Spot tedna 23.40 Video strani AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Angleška poroka, nemška komedija 11.35 Ozri se po deželi, ponovitev 12.25 Alpe - Donava - Jadran 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Na drugi strani puščave: Marsabit, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Blagoslovljena dvojica 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Nikolajeva cerkev, 1/2 del nemškega TV filma 21.55 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Državljanska vojna, 4. del 23.20 Dar zemlje, avstrijski TV film 0.55 Bojujem se za sinova, zadnji del italijanske nadaljevanke 2.15 Poagledi od strani 2.20 Mednarodna videonagrada, 2. del 2.40 Video noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila 19.30 Veseli Kekčev dan 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Predstavitev vozila: Laguna break 20.25 še so dobre gostilne: Pr' Krvin 20.33 Župan z vami: Občina Tržič -Pavel Rupar (v živo, pokličite po tel.: 331-156) 21.15 Utrip Tržiča 21.23 EPP blok - 3 21.30 Modna revija Veleblagovnice Globus KOKRA Kranj za jesen-zimo 1995/1996 22.00 Tema dneva: Jutranje-dopoldanski utrip Slovenije (Skupen projekt regionalnih televizij in Kanala A) 22.25 Novosti glasbe: Marjan Zgonc 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 32 23.00 Videostrani M MTV - TELE 59 L0KA TV 8.30, 12.00 in 15.00 MMTV shop 15.20 Santa Barbara, ponovitev 16.05 Jeklena slava, ponovitev filma 17.40 Kamera na potepu 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara, 1114. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Vzrok za prepir, ameriški barvni film 22.35 Živa scena 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Sledge Hammer, dokumentarna oddaja 13.10 Svet odkritij, dokumentarna serija 14.00 Afriški sen, ameriški barvni film 15.20 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, 1113 del ameriške nadaljevanke 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.20 Volitve 95: "Nezavisna stranka prava" 21.25 Volitve 95: Hrvaška socilalno-kmečka stranka 22.30 Hrvaška socialno-liberalna stranka 23.35 Dnevnik 0.00 Slika na sliko 0.30 Sanje brez meja Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Medobčinsko prvenstvo v Krosu 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna )ponovitev) 18.44 Koncert Glasbene šole Radovljica 19.07 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE do 21.00 Videostrani 21.00 Reklamni blok 21.05 Po domače, narodnozabavna oddaja - gostja v živo: Niko in Tomaž Zlobko 21.35 Reklamni blok 21.40 Videostrani R KRANJ dnevnega tiska 9.00 GoraJL. včeraj, danes 10.40 Informao y zaposlovanje 11.20 Nasv* & Inštituta Esthederm 12.30 v» niče - zahvale 13.00 Pesem »g 14.00 Gorenjska danes ijy Dogodki in odmevi RS »M Nagradno vprašanje ,<.|ifi» metični nasveti Zdenke 17.00 Lestvica Discoteque j ■ loisses Blondes 18.00 Gorw danes, jutri 20.00 Večerni - Parnas R TRŽIČ M Z zgodnjem popoldanskem bomo govorili o zlatu. Op ^ bomo spremljali in komentiraj obveščali ob 16.10, nekajMJ5 kasneje pa se bomo vklj prenos poročil Radia D*J^H VVelle. Obsikali bomo še KPJB videoteko, ob 17.30 skedi »JJ<-o knjigah, nekaj kasneje, ob 'j pa bomo govorili o 9'a furf predstavniki skupine Silence-JJ^ na skušnjave in dileme ne ^ pozabili. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo., jj odnišnici 8.00 Nočna krojni (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 f*°^ 11.00 Aktualno 12.00 BBC n°% osmrtnice 13.00 Minute za ^ h s 22- C hi Krtu i> So 2 S« nef S silo- S ri Jek« telje narodnozabavne 9i 'Ji 14.00 Melodija tedna 14.30 r«m danski telegraf 15.00 P°J"tj 16.00 Zdravnikov nasvet -i ^ Osmrtnice, domače novice ^ Pogovor 18.00 Voščila l8-*^ novice 18.50 Pogled v jutrisnj' RŽIRI I 5.30 Prva jutranja kronika^ Slovenija 5.40 Napoved P% ma - servisne informacije I ima svojo moč 7.00 NoViCf dogodki 7.30 Minute za nar»"j zabavno glasbo 8.30 Kuhaj^i nami 9.30 Nasvet za kosilo rj| Glasbo izbirate poslušalci -j Servisne informacije 11.00 N, i ni paberki 12.00 Škof jelova? 14.30 Brezplačni mali «M 15.00 Dogodki danes - jutn 1J RA Slovenija 17.00 GiaJJ^H popoldne: Zabavno-gl3'^ lestvica 5 + 5 in klepet ob r 19.00 Odpoved programa i R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANC^jj Prež Ni ?*lo S Pa Je > MHz - LJUBLJANA: 105, ^( 5.00 Jutranji program 5.15 y, 6.15 Novice 7.00 Hoi Novice 7.35 Vreme 8.00 Dol z Majdo Juvan 8.15 Nj»l r dogodkov 8.30 Jutro je no 9.30 Kam danes 10.15 11.00 Anketa 12.00 BBC "Ji 12.15 Novinarjev gost l3.0J^ii glasbena oddaja 13.15 14.05 Pasji radio 14.15 14.30 Glasbena- oddaja Popoldanski vodeni Pr0fc m Edito Žugelj - Trček 15-1?j HJ komentira in obvešča 15- ^, vosti Alpetour-Remont ^ Spoznajmo se 16.25 Nas",/ uganka 17.00 Naj-naj P0S%y, na 17.15 Novice 18.00 Gia% j za pesem tedna 18.15 £ ^ rajžo gre... ROYAL in Hli rt Novice 19.25 Vreme 20.^ f position 22.00 Velike rado* & jenja - Alenka Sivka 24-% age glasba - Uroš Novak ^ in Čure z vami do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji prosti« Duhovna misel, svetni* < Mj lO-1"^ 8.30 Dop. inf. oddaja oglasi 11.10 Svetov Pop. inf. oddaja 16.05 ~iSyvjj pozdravi poslušalcev 17.j ^dl vor o... 18.30 Večerna im.4o i Amerike 209« 19.00 Glas najmlajše poslušalce dobrote oz. Luč v temi teljstvo bolnih... 21.35. roman 22.00-5.30 Nočni program oz- 5.30 Dobro Pregled HTV 2 13.15 TV koledar 13.25 Slika na sliko 14.10 Volitve 95, ponovitev 18.25 Joseph Conrad, ponovitev francoske nadaljevanke 19.30 Dnevnik 20.20 Cheers, ameriška KINO l NAJINI MOSTOVI 0& t^K 16. in 18. uri STORZIC^„\V, KINO CENTER amer. ljub. drama amer. mladinski film WILLY 2 ob 16. in 18. uri STORZ'V' 1 ŽJ1 potep ob 100-letnici filma: Lasje (Hair) ob 17., 19. "q0Wi. ŽELEZAR ciir»«.»i»#» m^u* ^r«mo ci cdar^KO r.h'' ob 20. uri uri SORA 20. uri kR Filmsko gledališče: ruska drama SLEPARSKO ^t, 1J ri; premiera amer. zgod. spektakla POGUMNO SR^\t A ŠKOFJA LOKA amer. vojna drama RANGOON °u & % Pri, tiri *en fefc S !*sil iN s H 99$ Wk, 24. oktobra 1995 13. STRAN • GORENJSKI GLAS OB SAVI IN KOKRI 2^°ga Gorenjskega glasa o občinah Cerklje, Kranj, Preddvor in Šenčur (17) Mesečna zapora kokrškega mostu seje poznala tudi na prometu v nekaterih sosednjih poslovalnicah Oškodovani zaradi gradnje mostu ^°nu o javnih cestah prizadetim sicer ne pripada odškodnina za izpad dohodka, res pa je, da so eni stroji vzdolž Ceste Staneta Žagarja in Oldhamske ceste odvrnili marsikatero "stranko". ir\$j' 24. oktobra - V četrtek opoldne so končno brez 1 bi prepovedovali, po skoraj 22 mesecih prof qQ|' prek novega železobetonskega lepotca čez Kokro so^o^nTobi/i. Promet prek starega, dotrajanega mostu Ver , 0rz P° novem letu 1994, po novem naj bi 'rtep5. lo-nskega avgusta. Dan X, r%rp^-0Van^' a umestnih razlogov^ nenenno po.... siiT eJJe prišel šele 19. oktobra 1995. Pa še to nekako na ki se je nenehno stekel zaradi mikal silo; rv^Pnsel sele 19. oktobra 1995. Pa se to nekako n ^ku~e^ Oldhamske ceste od Vodovodnega stolpa d Včo. Se m obnovljen, semaforji še ne delajo, ni š ovi«* IjUj iaS5 do še S(Q^naJauna razsvetljava, priključne ceste na C. lelcoj ^Zogarja so še bolj ali manj razkopane, skratka, ^Onč Casa bo še preteklo, da bo v gradbenem in bo ern pogledu zahtevna naložba resnično pod streho. minuli dve leti -uh;*x s°sedje velikega S NS si kajpak lahko 17J od' 'S % !avlJamo; ropot, prah, istnih Pnost z avtomobili do ,4^'" Parkirišč, za nameček Hi tam \er dvorišča ali vrta tu Plačati uavek- ki so 8a morali V2(j |^uPnemu blagru. i Qi?J* C. Staneta Žagarja samske ter ob njunih priključkih pa je tudi vrsta poslovnih lokalov; bančnih, trgovskih, servisnih, gostinskih. Ti so bili bolj ali manj prikrajšani tudi na prometu, saj se je marsikatera ne dovolj trmasta ali zvesta "stranka" raje zapeljala h konkurenci. Po zakonu o javnih cestah odškodnina za izpad dohodka ne pripada, nanjo investitor gradnje - republiško ministrstvo za promet in zveze -tudi sicer ne pristaja. Kljub temu pa se nekateri podjetniki očitno ne dajo; zahtevke po odškodnini naslavljajo na soinvestitorja -mestno občino Kranj - in ker so le-ti pogosto pogojeni z odstopom nekaj metrov zasebnih zemljišč za pločnik in kolesarsko stezo, je mestna občina v precepu. Izplačati tudi odškodnino za izpadli dohodek in s tem dobiti želene metre dvorišč, ali pa reči ne in obnovo ceste končati brez prepotrebnih varnih poti za kolesarje in pešce? Dilemo, ki se je izšla brez jasnega odgovora, so na zadnji seji sveta mestne občine Kranj, načeli svetniki ob debati o zahtevi Mojce Hribar po letni odškodnini blizu štiri milijone tolarjev zaradi zmanjšanega dohodka v trgo- K« 'k i ?> i Ki ^^^cirni režim ob Gradbinki, popustljiv »» bodo morali odšteti tisočaka. samo za Merkurjeve kupce, Ž i ----:---:———-:——-— ^mlJo odstopim, če... 1° Oldhamska cesta kot steza za bob? Qldh zahtevajo lastniki zemljišč ob rekons flamske in C. Staneta Žagarja, so protihrupne ograje. °este i oktobra- Obnovo Oldhamske Oto, fJ?1 C. Staneta Žagarja sojmancir- ^stnXlfstrs*uo za Pwmet tn zveze ter toloJ? občina Kranj, prvo nekaj nad Pfir4Qr°' druga malce manj. Postopke %f?°n/a zemljišč, potrebnih za sle20 ^sto s pločnikom in kolesarsko f^odJi e rnestna uprava, medtem ko ^Q 2 lastniki sklepa država. Seve-ateri lastniki za odstopljena t*hrte f£ Postavy°J0 tudi nekatere po-*za katere Je država gluha Podajo na občinska pleča. namreč iz Ljubljane reči ne, po k^io n f g0T do1' močnejše orožje S> ker tisti* katerih Je zemlja, Toliko j^JUblj razla?t'tev kot skrajni način ni niti £anj *ena.» niti hitra rešitev, mestna občina ^la. ^° ie s svojega seznama sploh h^vJS? 2ernljiSC ob obeh cestah torej [Jpne n° Vse mogoče. Skoraj vsi protih- cv«ln i * 5?ke a" lesene 0^aJe 2 vrati« eto t> di protihrupno zaščito oken, Pa so tu Še bolj specifični zahtevki. Eden terja odškodnino za manjvrednost svoje hiše zaradi približevanja ceste in pločnika, drugi nadomestno hišo v manj prometnem prometnem predelu mesta, tretji odškodnino za zemljo, ki mu je bila vzeta ob prvi obnovi Oldhamske ceste, peti hoče za svojo garažo kar sosedov vrt, šesti pa odškodnino za zmanjšan promet v svoji trgovini. Na zadnji seji sveta mestne občine Kranj so o teh zahtevah svetniki precej govorili. Dr. Ivana Kejžarja je upravičeno zaskrbel izgled mesta, če bodo na obeh straneh ceste visoke protihrupne ograje, Andrej Babic se je spotaknil ob vprašljivo realnost ocenjenih zahtevkov, medtem ko je Peter Orehar svetoval, naj gredo tudi ti zahtevki v presojo in sofinanciranje ministrstva za promet in zveze. Ministrstvo je sofinanciralo tudi obvoznico po čirškem klancu, ki naj bi bila čisti strošek kranjske občine... Svetniki na zahtevke lastnikov zemljišč (Še) niso pristali. O novem predlogu, ki naj bi razblinil nekatere njihove dileme (zlasti sporna se jim je zdela zahteva po sosedovi zemlji za garažo in zahteva po odškodnini za izgubljeni dohodek trgovine) bodo razpravljali na eni prihodnjih sej sveta. • H. Jelovčan vini na Oldhamski cesti. Izpad v takšni vrednosti je ocenil sodni cenilec. Tedaj je Ferdo Rauter iz mestne uprave povedal, da ima občina tudi že napovedano tožbo v podobni zadevi. Lahko se je ministrstvu sklicevati na zakon in neupravičenost zahtev, občina, dolžna preskrbeti zemljišča, pa je v mat poziciji. Kako pa je z izpadom dohodka zaradi dolgotrajne gradnje in zapor v nekaterih večjih poslovalnicah ob gradbišču? Vprašali smo za Mer-kurjevo Gradbinko, bančno ekspozituro SKB, Arvajevo gostilno Pr' Trebc' in trgovino Tipka. Banka SKB: kje parkirati? Prah je kvaril bančne aparate Ksenja Salmič, vodja ekspoziture SKB: "Zaprtje mostu nam v poslovnem pogledu ni posebno škodilo, zato tudi ne terjamo kakršne koli odškodnine. Več preglavic nam je povzročal prah, bančni aparati nikoli prej niso bili toliko v Koliko gostov se bo spomladi vrnilo v Arvajevo gostilno pri mostu? V Gradbinki 20-odstotni izpad prometa Aleš Krumpestar, pomočnik direktorja Merkurjeve Trgovine na drobno, zadolžen za komercialo, je povedal: "Izpad prometa v Gradbinki ocenjujemo na okrog 20 odstotkov. Zaradi gradnje mostu in ceste smo imeli večje stroške poslovanja; prometne zadrege smo reševali z brezplačnim prevozom blaga našim kupcem na dom, več smo vlagali v propagando, obveščanje kupcev, da Gradbinka nemoteno posluje, da smo v trgovini vzdrževali kolikor toliko "normalno" stanje, smo zaposlili delavca samo za čiščenje prahu. Če gradnje ne bi bilo, bi se zagotovo tudi v Gradbinki, podobno kot v drugih naših prodajalnah, promet povečal. Pričakujemo, da bo ta po odprtju mostu in ureditvi križišča narasel, da nam bo torej gradnja kljub minulim težavam prinesla koristi, naša lokacija bo še vablji-vejša, zato odškodninskega zahtevka ne dajemo. Ob prodajalni smo pridobili nova parkirišča. Prenavljamo tudi trgovino, ki bo postopno prešla na samopostrežni način prodaje, pokrili in posodobili bomo skladišča. Računamo, da bomo prenovo končali januarja prihodnje leto, vseskozi bo Gradbinka odprta." popravilih. Problematičen je tudi še dovoz na naše parkirišče, za katerega bi bilo najboljše terensko vozilo. Parkirnih mest je samo osem, dogovarjamo se, da bi jih še deset najeli na drugi strani ceste, pred tekstilno solo." Ne le denar, izgubili smo goste Arvajeva gostilna Pr' Trebc' tik ob kokrškem mostu je od vseh poslovnih prostorov zaradi gradnje doživela najmočnejši udarec. Gostilno, ki so ji odrezali vrt, so podrli, sanirali breg nad Kokro in sezidali nov objekt. Gostilno naj bi spet odprli spomladi. "Zaradi zaprtja nismo samo ob promet, denar, izgubili smo tudi goste, kar je še huje. Ti so poiskali druge lokale, se jih navadili, po tolikem času jih bomo težko pridobili nazaj," je dejala Ivica Arvaj in razložila, da so sprva za gostilno zahtevali nadomestno lokacijo in stavbo, potem pa so se nekako pogodili, da gostilna ostane ob mostu, pogodili so se tudi za zamenjavo zemljišč, na katerih bodo uredili dvajset parkirnih mest. Odškodnino bodo Arvajevi vsekakor zahtevali, doslej od občine niso še ničesar dobili. Težave bodo s parkiranjem Gorazd Rakovec, lastnik Tipke, investitorjem gradnje zameri zlasti dvoje; da lastnikov lokalov nikoli niso nič vprašali, ampak "risali po svoje", in da se je gradnja tako dolgo vlekla. "Čeprav imamo v Tipki zelo specifičen program ponudbe, ki privablja kupce tudi od drugod, se je gradnja ceste zadnje čase že poznala na prometu. Še v službo ni prijetno hoditi po blatu, ko moraš, kupcu, ki mu ni treba, je toliko manj prijetno. O odškodnini zaradi izgubljenega dohodka ne razmišljam, sploh ne za javnost. Opozoril pa bi na problem parkiranja. Zaradi Merkurjeve Gradbinke bomo mi in sosednji lokali zdaj še bolj prikrajšani." • H. Jelov-čan, foto: G. Šini k KRANJ, Likozarjeva ulica 1 tel.: 064/331-741 poslovalnica PREDDVOR Trgovski center VENCELJ tel:45-880 FREP POKONČNO 0PL0ČITMJ0 0 NAKUPU P0HIŠ1VAPRIPI1H TUDI V SALON POHIŠTVA rr i , k KRANJ, PREDOSUE 34 AM\ *t/%JA(KULTURNIDOM) TEL241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! POSEBNO UGODNO V OKTOBRU KUHINJE Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure Za Tekstilindusom, nekaterimi Iskrami, Ikosom... je zdaj na vrsti Planika vid Ko ti v tovarni rečejo: "Ne potrebujemo te več! 12. oktobra je delavski svet Planike sprejel sanacijski program podjetja, zavrnil pa program presežnih delavcev, ki ga*J popravljenega, sprejemal na naslednji seji. Bom na seznamu 590 odpisanih ali bom imel(a) srečo in obdržal(a) j približno enake. Osnova »' 30 tisočakov, skupaj s P«**5i mi stroški sem dobila o™1 40.000 tolarjev. To, d« dog« nenadoma ne potrebuj »-'j'! je zelo prizadelo. NeMjJ sem jokala. Ponoči s&L-čakam, kdaj bom dobil* gram, naj spet pridem. ne morem se sprijazniti-" Starejša hčerka je stara ^ vetnajst let, mlajša sedem"M obe sta srednješolki. Nov« ^ je še nedograjena, zadnj1d leti niso uspeli ničesar n3'' $ Ne gre. Anica zasluži *V mož le nekaj več hčerki r A bujeta za šolo. Se doW0> nista razvajeni, pravi -\|f Med počitnicami sta obe j li, da sta zaslužili za matu« ki izlet. H. Jelovčan Sodu izbila dno prometna nesreča, ki jo je povzročil redaf ( Komunalci ne stražijo več vhodov v Kranj o prekinitve sodelovanja med mestno občino i*1. Komunala je prišlo sporazumno, po opozorilu s krag policije, naj se komunalci drugače organizirajo. Kranj, 20. oktobra - Kako umiriti promet v starem delu mesta, je vprašanje, s katerim se je ubadala že cela vrsta občinskih oblasti. Komunalni redarji, ki sodijo pod občinsko upravo, imajo širše zadolžitve in zato premalo časa, da bi križarili samo po mestu in gledali, kako kdo vozi in parkira, v še manj udobnem položaju so prometni policisti, katerih prvenstvena naloga je bedeti nad prometno varnostjo. Zadnja občinska vlada je lansko pomlad nadzor nad prometom v staro mestno jedro zaupala Javnemu podjetju Komunala Kranj. Odtlej sta na obeh vhodih v staro mesto, to je pri Mladinski knjigi in pri slaščičarni Čebelica, "stražila" komunalna nadzornika. Opominjala sta šoferje dostavnih vozil, ki so zunaj dovoljenega časa hoteli v mesto, prav tako pa tudi voznike osebnih avtomobilov brez dovolilnic za vstop v mesto. Pristojnosti za ukrepanje proti kršiteljem komunalci niso imeli. Največ, kar so lahko storili, je bilo, da so "pregrešno" vozilo popisali in E>rijavo oddali naprej, na občino. JP Komunala je etos za določen čas na mesto komunalnega nadzornika pred Čebelico zaposlila tudi Janeza K., znanega Kranjčana, ki je po mnenju nekaterih posel vzel kar preveč resno. Če voznik ni hotel upoštevati njegovega opomina, naj ne pelje v mesto, se je bil sposoben tudi usesti pred avto in mu tako zapreti prepovedano pot. Sodu pa je izbilo dno njegovo obnašanje 27. septembra opoldne, ko je v svoji vnemi skočil pred avto mariborske registracije, katerega voznik je na vsak način hotel po štirih kolesih v stari Kranj. Avto je Janeza K. zadel, na srečo kri ni tekla, dogodek pa so obravnavali kranjski policisti. "Komunalni nadzorniki niso imeli nikakršnih zakonskih osnov za ustavljanje vozil in za ukrepanje proti kršiteljem. Bili so tudi nerazpoz- navni, brez uniform, nanje bi moral o^J ustrezen znak," je dejal komandir k» (0( policijske postaje Jože Mencin. Policisti » p poslali pismo v JP Komunala in svetoVaajitf' nadzorno službo ob vhodih v mesto org tako, kot je treba. ^e" "Komunala je imela za opravljanje pr ---------------------j— r-o-r HsiliŠe! občino Kranj, ki smo jo sproti poo»'.„A\ zaposlitev. Prihodnost službe je bu» : negotova, predvsem zato redarjev *u^jij iof uniformirali. V začetku oktobra smo doDiju kranjske policijske postaje, nakar smo p°* ■dni".' x,a'. nadzorne službe sklenjeno pogodbo z j nazadnje ustno konec septembra za » tri mesece, za tak smo tudi redarjem P°^SM zannslitev. Prihodnost službe ie bila * „j/. V O n mestno občino sporazumno preki"—. i(o i redarjev ob vhodih v staro mestno Jv^ff] več," je povedal direktor JP Komunala Bulovec. Tako kot kioske za redarje, ki jih je P°,jeiii^ letu dal deponirati (tedaj so bili Posta Jo l4 črno) kranjski župan Vitomir Gros, ^ & "bivši" tudi redarji Komunale. Meščan' ^, sicer priznavali, da je v mestu več re^a'.^0v ^ da zakonske pravice ustavljati vozn 0elju , imeli, zaradi česar je prihajalo tudi do ^ konfliktov. Vsekakor bodo morali v mest" fi\ najti drug, učinkovitejši način, da zaUSt/egafy vozil, ki se (bo spet kmalu) brez vsakrsfl.Jtffo mota po mestnih ulicah in trgih. IzK&p ■ žejo, da zgolp^J lanske pomladi namreč kažej , komunalni redarji in policisti neredu ne rnjc3%i Zadnje čase je največkrat slišati o zap°» s»' obeh vhodih, ki bi jih lahko dvigaj ^ posebne magnetne kartice, dodeljen ^ $ upravičencem. Če že res, potem naj s čimprej. • H. Jelovčan (I J^LUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 4 - 24.0KTOBRA 1995 S^^SKO MOŠTVO HK ACRONI JESENICE V SEZONI 1995/96 An Bojan Škrjanc, Paul Arsenault (trener). Srednja vrsta: Branko Jersin (teh. vodja), Aleš Sodi a, Tomaž n.Scr, Richard Laplante, Sašo Pretnar, Miha Rebolj, Jbvi Pavlovič, Jure Smolej, Jože Fele (maser). Zadnja vrsta: Vari \,Po'Ja,,šek, Uros Škofic, Matjaž Mahkovic, Dave Flanegan, Borut Vučkovič, Peter Rožič, Boris Kunčic, Dejan n» »hanc Mac Eschern. PREDVIDENI PROGRAM TEKEM - SEZONA 95/96 DRŽAVNO PRVENSTVO ■ I. DEL 6 MOŠTEV DRŽAVNO PRVENSTVO - II. DEL 4 MOŠTVA 24. 27. 31. 07. 10. 14. 17. 21. 24. 10. 95 10. 95 10. 95 11. 95 11.95 11.95 11.95 11.95 11.95 ACR : SPO OLI: ACR SLA : ACR TRI : ACR ACR : MAR SPO : ACR ACR : OLI ACR : SLA ACR : TRI 28. 11.95 01.12. 95 05. 12. 95 08. 12. 95 12. 12. 95 15. 12. 95 26. 12. 95 29. 12. 95 05. 01.96 MAR : ACR ACR : SPO OLI: ACR SLA: ACR TRI : ACR ACR : MAR SPO : ACR ACR : OLI ACR : SLA 09,01.96 12. 01.96 19. 02. 96 23. 01.96 26. 01.96 30. 01.96 1. KOLO 2. KOLO 3. KOLO 4. KOLO 5. KOLO 6. KOLO DRŽAVNO PRVENSTVO - POLFINALE DRŽAVNO PRVENSTVO - FINALE 02. 02. 96 09. 02. 96 13. 02. 96 16. 02. 96 20. 02. 96 23. 02. 96 27. 02. 96 1 TEKMA 2 TEKMA 3 TEKMA 4 TEKMA 5 TEKMA 6 TEKMA 7 TEKMA 01. 03. 96 03. 03. 96 05. 03. 96 08. 03. 86 10. 03. 96 12. 03. 96 15. 03. 96 1 TEKMA 2 TEKMA 3 TEKMA 4 TEKMA 5 TEKMA 6 TEKMA 7 TEKMA P°KAL SLOVENIJE 01.96 11 01.96 in °1-96 S- 02. 96 7- 02. 96 Ko 24. 02. 96 1. KOLO 2. KOLO 1. POLFINALE 2. POLFINALE 1. FINALE 2. FINALE 27. 12.95 - 05. 01. 96 SVETOVNO PRVENSTVO C-SKUPINA MLADI (DO 20 LET) 22. 03. 96-31.03. 96 SVETOVNO PRVENSTVO C-SKUPINA ČLANI <-XMWMNHMNIMMHWMNMM * ««* stik z gorenjskim trgom Uredniški odbor Branko Jeršin, Teo Lipicer, Dušan Dragojevič, Vilma Stanovnik, Bojan Svetlin, Marko Valjavec, Mirko Klinan fotografije: Gašper Svetlin, Lea Jeras, Gorazd Šinik S POMLAJENO EKIPO V BOJ ZA NOVO ZVEZDICO Hokejska sezona je že v polnem razmahu. V dvorani Podmežakli je Živahno od zgodnjih jutranjih ur, ko s treningi začnejo najmlajši, pa vse do poznih večernih ur, ko se po ledu podijo rekreativci. Hokejski klub Acroni Jesenice je tudi v novi sezoni 1995/96 zastavil smelo in z velikimi načrti. V klubu je šest tekmovalnih selekcij, ter hokejska šola začetnikov, redno enkrat tedensko, pa trenirajo tudi veterani. Več kot dvesto šestdeset aktivnih igralcev zahteva tudi veliko truda pri organizaciji treningov, tekem in strokovnem delu. Vse tekmovalne selekcije imajo pripravljene svoje programe deta. Seveda so pri tem izvajanju zastavljenega programa velika ovira finančna sredstva, ki velikokrat vplivajo tudi na izvedbo programa (tu gre predvsem za nujna srečanja z ekipami iz tujine). Cilji za vse tekmovalne selekcije so zelo visoki, kajti le tako je mogoče ostali v vrhu slovenskega hokeja in driati stik z Evropo. Ta stik smo v zadnjih nekaj sezonah prav gotovo dosegli, sedaj pa je doseženo potrebno obdržati. Poleg finančnih virov je potrebno omeniti še prostorske telave, oziroma prezasedenost drsališča. Drsališče delimo še z Drsalnim klubom in Kegljaškim klubom Jesenice, ki imata prav tako kot hokejisti zastavljen kvaliteten program dela. Zato je potrebno pridobiti v najkrajšem času pomožno drsališče, za kar imamo tako prostorske, kot tehnične možnosti. V slogu igranja je v letošnji sezoni prišlo prav gotovo do velikih sprememb. Te smo napovedovali ie ob koncu lanske sezone. Severno ameriški način, ali kot radi rečemo kanadski slog igranja zahteva od igralcev poleg dobre telesne pripravljenosti, tehničnega in taktičnega znanja tudi veliko srca in borbenosti. Glede na to, da je prva ekipa močno pomlajena pa bi moral takšen slog igre fantom ustrezati, saj se bo le na takšen način igre lahko nadomestilo pomanjkanje izkušenj. Seveda cilji ostajajo nespremenjeni. Navijače in sponzorje bi radi razveselili z uvrstitvami vseh šestih selekcij v finale državnih prvenstev. Vsaka osvojena zvezdica, v kateri koli kategoriji pa bo pomenila lep uspeh. Na mednarodnih prizoriščih pa je naš cilj potrditi ugled, ki smo si ga ustvarili. Seveda pa bo večina klubskih delavcev sodelovala tudi pri organizaciji dveh svetovnih prvenstev. Tudi to je izziv, ki smo ga sprejeli z veseljem in hkrati z veliko odgovornostjo. Pred riami je dolga in zanimiva sezona. Dela bo dovolj tako na strokovnem, tekmovalnem kot organizacijskem področju. Želimo si, da bi ga opravili uspešno. To pa bi bil tudi lep uvod v praznovanje pred deseto obletnico delovanja kluba. • B. JerŠin FEDERATION CUP JESENIČANI V POLFINALU Lani je 1IHF (Mednarodna hokejska federacija) ustanovila novo tekmovanje tako imenovani Federation cup. Gre za tekmovanje, v katerem nastopajo drugo uvrščene ekipe iz državnih prvenstev ali zmagovalne ekipe pokalov posameznih držav. Jeseničani so za nasprotnike dobili podprvaka Kazahstana in bolgarskega podprvaka, ter pokalnega zmagovalca Hrvaške Mladosti. Zal sta bolgarsko in kazahstansko moštvo gostovanje v Zagrebu odpovedala, tako da so hokejisti Acroni Jesenic odigrali le tekmo z Mladostjo. Zagrebčani imajo v svojih vrstah pet tujcev (štiri Slovake in enega ruskega hokejista) so presenetili Jeseničane z zelo dobro igro. Ob pomoči zelo slabih sodnikov iz Madžarske so Jeseničanom nudili zelo hud odpor, tako da so si slovenski podprvaki zmago zagotovili šele v zadnjih minutah tekme. Omeniti je potrebno še, da je tekma potekala na drsališču v Domu športov, ki je v zelo klavrnem stanju, tako da so bili pogoji za igro povsem neregularni. Polfinalni turnir bo tako od 10. do 12. novembra na Poljskem. Na tem turnirju bodo poleg hokejistov Acronija nastopili še Eokalni zmagovalci Rusije in Belorusije, ter poljski podprvak Jnija, ki je slovenskim ljubiteljem hokeja znan iz letošnje Poletne lige na Bledu, kjer je z uvrstitvijo v finale presenetil. ALPSKA LIGA ■ OBETAVEN UVOD V HOKEJSKO SEZONO Slovenski ljubitelji hokeja so se že kar navadili na zgodnji začetek hokejske sezone. Če je poletna liga na Bledu nekakšen prvi znanilec prihajajoče sezone, pa pomeni Alpska liga že prvi vrhunec. Letošnje tekmovanje v Alpski ligi je slovenskemu hokeju prineslo lepo uveljavitev. V konkurenci najboljših klubov iz Italije in Avstrije, so vsi trije slovenski predstavniki nastopili solidno. Tekmovanje, ki je potekalo v treh skupinah po dvokrožnem ligaškem sistemu, je na finalnem turnirju šestih najboljših ekip postreglo s kar precejšnim presenečenjem. V A skupini je od slovenskih klubov igrala ljubljanska Olimpija, ki je v konkurenci Bolzana, Allega, Asiaga ter KAC-a iz Celovca in VSV-a iz Beljaka v svoji skupini osvojila drugo mesto za Ce-lovčani. Presenetljivo slabo je igral italijanski prvak Bol-zano, ki se sploh ni uvrstil v finale. V skupini B, ki je veljala pred začetkom tekmovanja za najkvalitetnejšo, je prišlo do presenetljivega preobrata, saj je nekdaj najbogatejši italijanski klub Milano nastopil z močno pomlajeno ekipo brez pravih zvezdnikov, za nameček pa je tik j pred začetkom tekmovanja f odstopil še Courmajer, tako da je avstrijski državni prvak zlahka napredoval v finale, skupaj z Varesseiem, ki ie tako edini reševal čast italijanskega hokeja na finalnem turnirju v Celovcu. V skupini C, ki je bila proti vsem pričakovanjem zelo kvalitetna, pa je pomlajeno jeseniško moštvo doseglo svoj cil in se z zmago v skupini uvrstila v Celovec. Škoda, da je v zadnjih dveh kolih prišlo do manjšega padca, tako da so Jeseničani doživeli dva poraza na gostovanju v Gardeni in Bruni-cu. Solidno je nastopila tudi blejska Sportina, čeprav napovedovane uvrstitve v finale Alpske lige ni dosegla. Zato pa je prijetno presenetil tudi Dunaj, ki je prav v letu, ko avstrijska prestolnica gosti A skupino SP, z osvojitvijo drugega mesta v skupini dosegel enega svojih največjih uspehov. Finalni turnir v Celovcu pa je slovenskim ljubiteljem hokeja prinesel tako želeni prvi dvoboj Acroni Jesenic in Olimpije Hertza. Škoda, da sta se zaradi muhastih pravil morala v predkolu polfinala srečati oba najboljša slovenska moštva. Vendar pa je bil derbi na celovškem sejmišču zelo kvaliteten, kljub pomembnosti dvoboja. Olimpija je bila vsekakor favorit, vendar pa je mlado jeseniško moštvo dokazalo, da bo v novi sezoni boj za slovenski hokejski prestol Je zelo zanimiv in negotov. Škoda, da so Jeseničani nastopili brez poškodovanega Davea Flanega-na, ter od zadnje minute prve tretjine še brez zanesljivega Toma Juga, ki je dobil poškodbo prav v zadnjih trenutkih prve tretjine. Vse eno pa so nekateri mlajši igralci ponovno opozorili na sebe z dobro in predvsem borbeno igro. Drugi dan turnirja je Dunaj presenetljivo premagal prvega favorita turnirja moštvo KAC. Olimpija pa je izgubila s Feldkirchom. V tekmi za prvo mesto je nato Feldkirchom premagal Dunaj in tako osvojil prvo mesto v letošnji Alpski ligi, Olimpija je z zmago nad Kac-om osvojila tretje mesto. Vsekakor je pogled na končno lestvico letošnje Alpske lige za slovenski hokej zelo razveseljiv. Kajti dve moštvi na finalnem turnirju, tretje in peto mesto Olimpije in Acroni Jesenic je zares imeniten uspeh. Pri tem je potrebno upoštevati, da je Italija imela v Celovcu samo enega predstavnika, kar je prav gotovo veliko presenečenje. Torej, če se po jutru dan pozna, potem lahko zares z zanimanjem pričakujemo nadaljevanje hokejske sezone. SKUPNA STATISTIKA TEKEM ALPSKE LIGE - SEZONA 1995/96 št. IGRALEC TEKEM IGR.ČAS GOL PODAJA TOČK SK. KAZNI 7 LAPLANTE RICHARD 11 660 11 7 18 6 20 FLANAGAN DAVID 9 505 11 2 13 33 12 RAZINGER ANDREJ 11 660 4 8 12 14 26 MAC EACHERN SHANE 10 640 3 8 11 4 1 PAJIČ MURAJCA 11 660 0 9 9 8 13 SMOLEJ JURE 10 600 1 7 8 2 23 SODJA ALEŠ 11 620 3 2 5 4 16 PRETNAR SAŠO 11 620 2 2 4 6 10 VARL DEJAN 8 480 2 1 3 6 18 ROŽIČ PETER 9 315 1 2 3 14 29 MAHKOVIC MATJAŽ 9 340 1 2 3 25 25 MLINAREC DRAGO 11 660 1 2 3 2 17 REBOLJ MIHA .7 426 2 0 2 2 9 RAZINGER TOMAŽ 7 580 1 1 2 5 JUG TOM 10 560 0 2 2 6 4 VUKČEVIČ BORUT 11 500 0 1 1 2 3 ŠKOFIC UROŠ 6 50 0 8 HAFNER MIŠO 7 95 0 55 PAVLO VIČ J OVI 8 340 0 4 27 POLJANŠEK MATEJ 11 610 0 4 15 KUNČIČ BORIS 11 660 0 8 SKUPAJ: 11 13920 43 56 99 150 ŠT. PRIIMEK TEKEM MINUT GOLI STREL MINIG 30 BRATAŠ OLEG 8 460 21 21,9 24 RAZINGER MOHOR 6 20 0 31 ŠKRJANC BOJAN 7 180 16 11,3 SKUPAJ: 11 660 37 0 17,8 STATISTIKA TEKEM: skupaj tekem: 11 doma: 5 gost.: 6 skupaj zmag: 7 doma: 5 gost.: 2 skupaj porazov: 4 doma: 0 gost.: 4 skupno danih golov: 43 doma; 25 gost.: 18 skupno prejetih golov: 38 doma: 12 gost.: 25 danih golov/tekmo: 3,9 doma: 5,0 gost.: 3 prejetih golov/tekmo: 3,4545 doma: 2,4 gost.: 4,2 kazni skupaj min: 150 doma: 59 gost.: 34 kazni/tekmo min: 13,636 doma: 11,8 gost.: 5,7 PREGLED DOSEDANJIH REZULTATOV V letošnji hokejski sezoni do vključno 15. oktobra so vse selekcije jeseniškega hokeja odigrale 57 tekem. Od teh se je 43 tekem končalo z jeseniško zmago, štiri srečanja pa so se končala neodločeno. ČLANI: Poletna liga - Sportina Bled : Acroni 3:7, Acroni : KAC 2:4, Kaufbeueren : Acroni 8:3 Prijateljske tekme - Acroni : KAC 3:2, Acroni : VSV Villach Heraklith 4:4, VSV Villach Heraklith 4:4, Acroni : Triglav 10:1 Alpska liga - Acroni : Fassa VVuber 6:4, Sportina Bled : Acroni 1:2, Puntigamer Wien : Acroni 4:3, Acroni : Gardena VVarstein 4:2, Acroni: Brunico 4:1, Fassa VVuber : Acroni 2:4, Acroni : Sportina Bled 5:4, Acroni : Puntigamer VVien 5:1, Gardena VVarstein : Acroni 7:4, Brunico : Acroni 7:3, Acroni : Olimpija Hertz 2:4, Federation cup - Mladost : Acroni 4:5. MLADINCI: Prijateljske tekme - Acroni : VSV Villach Heraklith 8:4, Češke Budjejovice : Acroni 5:1, Škoda Plzen : Acroni 4:1, Sparta Praga : Acroni 2:3, Jihlava: Acroni 3:6, VSV Villach Heraklith : Acroni 1:8, Acroni : KAC 5:1 Državno prvenstvo - Acroni: Medveščak 7:0, Celje : Acroni 1:20, Acroni : Olimpija Hertz 5:3, Acroni : Triglav 15:2, Maribor Gradiš : Acroni 3:9, Acroni : Slavija Jata 24:1, Sportina Bled : Acroni 0:4, Acroni : Medveščak 8:3 KADETI: Prijateljske tekme VSV Villach Herakli1!1 Acroni 7:9, Acroni : VSV Villach Hera klitti 10:1, Acroni : Sportina Bled 9:3 ■. Turnir - KAC : Acroni 0:0, Acrpn U Puntigamer VVien 1:1, VSV Villach Herka^ : Acroni 2:0 *M Državno prvenstvo - Acroni : Zagreb Acroni : Triglav 17:1 PIONIRJI: Prijateljska tekma - Acroni : Sportina 4:1 Državno prvenstvo - Acroni : Triglav Slavija Jata : Acroni 1:26, Acroni : Oun»P« Hertz 6:4 10:1' 5:0' Acroni : Triglav Hertz 2:4, Acroni MALČKI: Prijateljske tekme ■ Acroni : Olimpija Sportina Bled 10:1 Alpska liga - KAC : Acroni 2:4, VSV VU«0 Heraklith : Acroni 0:2 HOKEJSKA ŠOLA: Turnir - KAC : Acroni 0:10, Acro?« Ottakringer Graz 4:1, Acroni : VSV ViHaC Heraklith 4:2 , Alpska liga - KAC : Acroni 0:8, VSV Vil^ Heraklith : Acroni 3:9 fi Državno prvenstvo - Acroni : Maribor 2*u Nekdanji predsednik HK Jesenice Drago Cerar VELIKO VESELJA, DELAVNOSTI, TOVARIŠTVA Ni dolgo tega, ko so se znova zbrali, tokrat na Pristavi v Javorniškem Rovtu, veterani jeseniškega hokeja, med katerimi je bilo nekaj tistih, ki so 1. februarja 1957 v Beogradu začeli zvezdno pot jeseniškega hokeja. Osvojili so prvo zvezdico, ki je pomenila začetke slavne poti velikega športnega kolektiva iz majhnega industrijskega mesta. Seveda ni manjkalo spominov, zgodbic in anekdot, na tem srečanju pa je bil tudi takratni predsednik HK Jesenice Drago Cerar, človek, ki je eden izmed najzaslužnejših, da so Podmežaklo resno vzeli hokej, da so jeseniški fantje dobili normalne pogoje za trening, pa tudi, da so Podmežaklo dobili umetno ledeno ploskev, kar je bilo za takratne čase zares nekaj posebnega. "Sredi petdesetih let je bilo na Jesenicah veliko navdušenje za hokejsko igro, se zelo živo spominja gospod Cerar. Zato je bilo lažje prebroditi napore, ki so bih pred nami, predvsem v organizacijskem smislu. Imeli smo proti sebi nasprotnike, ki so bili finančno veliko bolj podkovani kot mi, kar pomeni, da so bili tudi bolje pripravljeni, kot mi. Toda volja in želja vseh nas sta bili nepopisni. To je bila odločilna osnova, da smo v Beogradu, na drsališču Partizana pokazali, da smo se nekaj naučili ter, da smo v nastope, ki so odločali o državnem prvaku takrat vložili vse svoje znanje, predvsem pa srčnost in ogromno željo po uspehu. Spomini na februar 1957 so prijetni, čeprav malo že zamegljeni, vendar nas bodo spremljali do konca življen- 1'a. Bilo je nepopisno veselje, :o smo spoznali, da je majhni kolektiv z majhnih Jesenic sposoben za največje podvige, ko smo postali državni prvaki. Posebej moram poudariti, da je bila ta prva zvezdica plod trdega dela, prepletenega z veliko delavnostjo in tudi domačim znanjem, glede naprav pa tudi samega treninga." - Starejše generacije Jeseničanov se še spominjajo nepopisnega veselja, velike množice ljudi na Jeseniški železniški postaji, ko ste se vrnili iz Beograda? "Tako je. Tudi meni zaigra srce, ko se tega spomnim. Bilo je z eno besedo nepopisno, podatek, ki je zapisan v analizah pa bo ostal za večno; nihče izmed hokejistov ni stopil iz vagona na postajo, saj je vsakega posameznika množica zgrabila in fa dobesedno odnesla v ho«1 lorotan." - Kljub temu da so UP minila, se vedno dobivate- "Res je, tudi ta piknik ffl Pristavi je dokaz, da so v^ še vedno močne. ŠtirideS6 let je minilo, toda tovari^ je med nami ostalo. ™ čudno, da je tako, kajti to f bili in ostali čudoviti fantr Pred mnogimi leti smo Pre' skakovali in to uspeS«1^ razne ovire. Manjkalo n**; je opreme, hokejskega zn**j ja, treba je bilo zgradl( objekte, vse to nam je ta*** uspelo in se vtisnilo v nep° zaben spomin." ... - Bliža se štirideset letnf od prve osvojene zvezdic*: i "Spodobilo bi se, da b». jubilejnem letu organiz»ra. >i takrat mor nekaj prireditev, da na generacija, na katero m1", amo biti izredno ponos? dobila vsaj delčke priznanj Jubileji so lepa stvar, zato 0 morah tega pripraviti, kot J treba. Ne le s športno vsebuj Ne sme manjkati tudi druga na vsebina, kulturna, moro tudi humoristična, saj )e^L tega na pretek. Vsekakor b> * ob 40-ti obletnici morali PrJ dstaviti tudi mladi hokej^' tisti, ki bodo nadaljevali c" dovito tradicijo hokeja, *j K že toliko desetletij g°iim Podmežaklo." „tf Dušan Dragoj«"* Frizerski salon PIKA Verdnikova 34 (100 m od hokejske hale Podmežakla) Pokličite po telefonu 84-368 in si rezervirajte uro! JESENIŠKE SELEKCIJE }fOŠTvo HOKEJSKE ŠOLE A ILETNIK 1986 IN MLAJŠI): BftnoASTASOV DAVOR, BAJT BORUT. ERvixtMIHa> CIMERMAN ROK, ČAMDZIC AJhiS* DRUŽOVEC LUKA, HALILOVIČ KncV,' JAGODIC ALJOŠA, JAKOPIČ ROK, PITa\1IG MATIJA, KONKOLIČ AN ŽE, KO-Un? ANŽE, KOVAČEVIČ SABAHUD, Ua^AN JERNEJ, MADŽIČ DARIAN, D^ZIC DAMIAN, MEDJA NIK, MESOJE-MjlTaPEtER, MOČNIK MIHA, PIŠČANEC ]AJ!A' PODPAC BOŽIDAR, RAKOVIČ DE-Dr.'^AMUŠ GREGOR, ŠTEBLAJ AN-BRa^:xT0pIČ DEJAN, VOLARIČ NEJC, g?TAŠ DMITRI. lcern lPa nastopa v državnem prvenstvu in alpski P°kalu. Cilj ekipe je ponovno osvojitev *lpsk r davnih prvakov in uvrstitev v finale Vodi • *>e- Ekipo trenira Bojan Mežnarc, tehnični y,a, e Goran Medja. ^ok • V u delujeta še dve selekciji hokejske šole. PriiaM- ^a ® ^e °bčasno tekmuje in igra zdnJ'sKe tekme. Hokejska šola - začetniki, pa P^sJkev ^ante' ^ so ^etos P1^^ stopili na ledeno 6& ¥ dve selekciji skrbijo: Viktor Tišler, Jože ^SnJak in Valerij Babitski. I^JA KADETI - HK ACRONI PŠENICE - 95/96 (LETNIK 80, 81): mVIATARJI: KOS JURE, PETROVČIČ kt»VANCAR KLEMEN KOVvr ILCI: BITEŽNIK BORUT, GRUŠ-Kl7p^JAK GAŠPER, KOŽELJ ROK, MAR-Matt'GREGA, KLIN AR BLAŽ, KODER M j,6JAŽ, KOVAČEVIČ SENAD, KRANJC N?, VIDMAR UROŠ ToVr^ADALCI: BURNIK ALEŠ, HAFNER AmJI?- KOENIG EDVARD, MLAKAR Cpft, TERLIKAR ANŽE, RODMAN M AR-SAR 5RNiČ MILAN, GRILC PRIMOŽ, PAJ-0Rn^ROBERT» PAVLIC ŽIGA, POGAČAR SAMBOLEC ROK, TRUHAČEV ALEŠ kjer L-1 kadeti nastopajo v državnem prvenstvu, Ste{ Jadi ponovili lansko 1. mesto. Ekipo vodi n Sčap, tehnični vodja je Marjan Brane. EJ?,PA • DEČKI ■ HK ACRONI , "5/96 (LETNIK 82, 83, MLAJŠI) Bej5AtARJI: BAJT MIHA, KRISTAN RO- Hb i KNEZ MATIC, ŠPENDOU ANŽE Mad^1^ BERGANT ANŽE, ČEŠNJAK Bo^°- DŽEVER DEJAN, GROZNIK Ko aJAn> HAFURIČ DEJAN, JAKŠIČ DAR-SOvS^ER MITJA, KOKALJ JAKA, KRA-'ANit? BJORN, MAUKO JAKA, PAVLIC NaIiberbič ALMIR Ga d ADALC'- BAVDAŽ ROK, BIRK GRE-MpdSGLE GREGA, PUŠNIK UROŠ, GRU-DaviT? mIHA, LADAN LUKA, MLINAREC REMNADIŽAR MARKO, PAJIČ ROK. Ml» a R ALEŠ. RODMAN DAVID, SMODIŠ MIha vTERLIKAR ANDREJ, BREMEC 1/v< ZELEZNIK ANŽE, JEREB ALEŠ Ekipa nastopa v državnem prvenstvu. Želja igralcev in trenerja pa je ponoviti lanski uspeh, torej osvojiti naslov državnih prvakov. Ekipo vodi: Edo Hafner, tehnični vodja pa je Janez Glavič. MOŠTVO - MALČKI - HK ACRONI JESENIC - 95/96 (LETNIK 84, 85): VRATARJI: KENZ MATIC, ŠPENDOU ANŽE BRANILCI: ARLIČ MATEJ, ČEŠNJAK MARKO, MEDJA ALJOŠA. SABOLIČ ERIK. SVETINA GREGA. PAVLIC JANUŠ, RAČIC ANŽE, SADIKOVIC DENIS, ZUPAN UROŠ NAPADALCI: ALIČ DENIS, BIRK GREGA, BARJAKTAREVIČ ARMIN, BERGANT TOMAŽ, GRUMEREC MIHA. BOLE GRE-BA, BRUS ALEŠ, GRILC BLAŽ, KRAŠOVEC BJORN, PAJIČ ROK, RAZINGER GAŠPER, PERHAJ ROK, PESJAK ROBERT, ŠTRAVS GREGA, TERLIKAR ANDREJ, PETERNEL MIHA Nastopajo v državnem prvenstvu in alpskem pokalu. Cilj ekipe je, da se v obeh tekmovanjih uvrsti v finale. Ekipo vodi trener Drago Mlinarec, tehnični vodja je Edo Terlikar, vodja ekipe pa Tone Zupan. EKIPA - MLADINCI - HK ACRONI JESENICE - 95/96 (LETNIK 79, 80): VRATARJI: GLAVIČ GABER, BRULC DUŠAN, PETROVČIČ ALEŠ BRANILCI: DROBNAK UROŠ, HLEBAN-JA SANDI, KOŠIR UROŠ, KNEŽEVIĆ GOR-AZD, BRANC DOMEN, BITEŽNIK BORUT, VIDMAR UROŠ, SOTLAR MITJA NAPADALCI: BALDERMAN PRIMOŽ, BRGANT MITJA, DIVJAK SAŠO, HAFNER TOMO, ZRNIČ MILAN, BURNIK ALEŠ, PRETNAR BORIS, TERLIKAR ANŽE. RAZINGER TOMAŽ, REBOLJ LUKA, ŠIVIC MITJA, KAMŠEK LUKA. Mladinska ekipa je po menjavi generacij močno pomlajena, zato bo težko ponoviti uspehe iz prejšnih sezon, ko so v DP osvajali 1. mesto. Trenutno vodi na prvenstveni lestvici za državno prvenstvo, vendar se fantje zavedajo, da bo sezona še zelo dolga. Trener ekipe je Roman Pristov, tehnični vodja pa Boštjan Balderman. Titova 67, Jesenice, tel.: 064/861-175, 862-600, fax: 064/85-042 PRODAJA VOZIL IN SERVISI ŠKODA KANADSKI HOKEJISTI HK ACRONI SE VOZIJO Z RENTA CAR VOZILI ZNAMKE ŠKODA - FELICIA Ponj SPONZORJI JESENIŠKEGA HOKEJSKEGA KLUBA Generalni pokrovitelj; ACRONI JESENICE Sopokrovitelj: PIVOVARNA UNION LJUBLJANA Sponzorji: AS DOMŽALE ADRIATIC AM COSMOS LJUBLJANA BELA TRADE LJUBLJANA CANDIAN CLUB LJUBLJANA COLOR MEDVODE DOM IN VEST JESENICE DROGA PORTOROŽ ELAN BEGUNJE FACTOR LJUBLJANA GORENJSKI GLAS HIT NOVA GORICA HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK INTEGRAL JESENICE INTEREUROPA JESENICE UP BLED MAVRICA LJUBLJANA MERKUR KRANJ OPTIMA LJUBLJANA PROM JESENICE RADIO TRIGLAV JESENICE SLOVENIJASPORT LJUBLJANA SNICKERS LJUBLJANA UNIVERZALE DUNLOP DOMŽALE ZAVAROVALNICA TRIGLAV JESENICE ZAVAROVALNICA TILIA NOVO MESTO ŽITO GORENJKA LESCE Avto^?toii|: DIGIT, d.o.o. - ACTIV Ljubljana, Diskont Podmežakla, toservis Pandur (Fiat,' Lanca), Avto servis APS Replay trgovina Jesenice. Primožič (Renault), Kako premagati bolečino? KJER JE VOLJA, TAM JE POT To radi rečemo takrat, kadar se je treba za kaj posebej zavzeti. In če nas muči revma, bolečine v križu, v rokah, nogah, v hrbtenici, če ob vremenskih spremembah čutimo posledice zlomov, in če nas zaradi slabe prekrvitve rado zebe itn. se je vredno potruditi. Jesenski hlad in vlaga nam ne bosta mogla do živega, če se primerno opremimo. Danes se dobijo pripomočki, ki nam lahko precej olajšajo težave. Vibroser - prenosna masažna blazina s prevleko iz runske volne - je tako rekoč univerzalni pripomoček. Namestimo ga na boleče mesto ali tja, kjer nas mrazi. Z rahlim pritiskom (deluje na baterije) sprožimo masažo, ki že v nekaj minutah izboljša prekrvitev. Bolečina se poleže, pogosto tudi povsem izgine, hkrati pa občutimo prijetno umirjenost in toploto. Marjeta Bolha, upokojenka iz Ljubljane: Moje težave s hrbtenico so se začele pri dvajsetih letih, ko sem bila v partizanih in smo sredi zime prebredli Savo. Bolečine in tablete proti bolečinam me spremljajo vse življenje. Ker sem dobila rano na želodcu, se moram tabletam čimbolj izogibati. Moja zdravnica mi je predlagala, naj poskusim z masažno blazino Vibroser. Takoj sem videla, da mi to pomaga in zdaj jo skoraj vsak dan uporabljam, največ pa takrat, kadar se menja vreme. Tablet proti bolečinam ne jemljem več, bolje spim in se tudi bolje počutim. Docent dr. Blaž Mlačak, specialist splošne medicine iz Metlike: uporabo kot del celotne medicinske terapije, ki pacientom v vsakdanjem življenju lajša pogosto kronične bolečine. Te nemalokrat vodijo v pesimizem in depresivna stanja. Tudi v taki situaciji je pacientu Vibroser v pomoč, ker tovrstna masaža psihično pomirja. Posledica je zmanjšana poraba sredstev proti bolečinam, kar je za pacienta s kroničnimi težavami še posebej ugodno. Manca Maselj, vizažistka iz Ljubljane: Zelo rada imam svoje delo. Poklicno se ukvarjam z urejanjem izgleda obraza -sem spada tudi make up - za fotografske namene in za nastope ljudi v javnosti. Rada tudi slikam in fotografiram. Lani pa je šlo vse narobe. Strašne bolečine sem dobila v zgornjem delu hrbtenice in v desni roki. Terapija s kiropraktiko je naredila svoje, bolečine pa se občasno še pojavljajo in me pri delu ovirajo. Še najbolj si pomagam z Vibroserjem, ker deluje takoj in mi ni treba jemati Ketonala (tablete proti bolečinam). Tudi za noge je to krasna masaža, na primer zvečer, med TV dnevnikom ali pa, kadar je človek utrujen - to je pa tako in tako skoraj vsak dan. "Na bolečino se navadiš ali pa znoriš, če je zelo huda," je slikovito povedala Manca. In če se nanjo navadiš, to ponavadi pomeni, da si večji del dneva čemern, siten, nič ti ni prav. In ker je navada železna srajca, se kar nekako ne zavzameš, da bi kaj ukrenil. Kjer pa je volja, tam je tudi pot, še posebej, če so na razpolago pripomočki, kot je Vibroser. če nič drugega, vredno je poskusiti. Vi o Vibroser je zaradi enostavne uporabe z možnostjo ponavljanja masaže in zaradi učinkovitosti zelo primeren za široko Vibroser je atestiran in registriran kot pomožno zdravilno sredstvo z dveletno garancijo. Informacije lahko dobite po telefonu (061) 12 91 794 in (061) 12 91 795 aH fakxu (061) 12 91 796. U D Praznujmo skupaj! Najboljši v Kamniku! ar^r. RTV Slovenija - Glasbeni program in Nogometni klub Flok Komenda vabita ob 43-letnici najstarejše oddaje v soboto, 4. novembra 1995, ob 19.00 na javno snemanje dveh oddaj ČETRTKOV UEČER DOMAČIH PESMI IN NAPEVOV Sodelujejo: ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE ♦ ansambel FRANCA MIHELIČA ♦ SLOVENSKI KVINTET + ansambel NAGELJ + ansambel bratov POLJANŠEK ♦ vokalni kvintet GORENJCI ♦ Jože GALIČ ♦ harmonikar Miha DEBEVC ♦ harmonikar Domen JEVŠENAK Povezovalca: Anica Gladek in Janez Dolinar Po snemanju VELIKO MARTINOVANJE i s krstom mošta opolnoči Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel bratov POLJANŠEK Bogat srečelov bo pripravil NK FLOK iz Komende MOTORNO KOLO + TV SPREJEMNIK Prodaja vstopnic Hram Rožice 061/737-240 ali 737-510 in Turistična agencija Veronika Kamnik 061/832-662 ali 817-000. Rezervirajte el čimprej evojo mlzol □ da vae ne prehitijo prijatelji! Kil ČE SE ODLOČITE ZA OBISK Z GORENJSKIM GLASOM, POKUCITE lat 223 444 Z Glasom na Modni bazar in na Martinova^ Dokler ne bodo Tržičani na Dobrči zasadili vinske trte, bomo Gorenjke in Gorenj še kar martinovali na Štajerskem, Dolenjskem ali Primorskem. Vabljeni z GorenjsK glasom v TERME ZREČE na Martinovo soboto, 11. 11. Vabimo vas, da nas obišiete V ČETRTEK, 26. oktobra od 13. do 17. ure. Želimo vam posredovati najnovejše informacije o vozilih NISSAN ZA TESTNE VOŽNJE VAM BODO NA VOLJO: MICRA, SUNNY, PRIMER/*. TERRAN0, MAXIMA Za vozila MICRA in SUNNY veljajo nove - NIŽJE CENE AVTO MOČNIK, BRITOF 126, KRANJ, TEL: 064/242-277 KAJ ŠE ČAKAŠ ? POKLIČI • SAMO ZA POLNOLETNE! Cena pogovora 78 SIT 1/2 min ^ALPO VOZILA S iPANSKIM TEMPE RAMENTOM URADNI PRODAJALEC C. Staneta Žagarja 30, Kranj , , Tel.: 064/331-656 Skup.na Volkswagen Delovni čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure SREDA, 25.10.1995 med 8. in 18. uro DAN ODPRTIH VRAT Preizkusili boste lahko: > SEAT TOLE DO 1,9 TDi > SEAT IBIZA 1,8i 16v Brezplačno bomo oprali vaše vozilo Seznanili vas bomo, kako je lahko za samo 320 DEM na mesec (vključno z davkom) vaš nov avto SEAT IBIZA 1,05. OBČINA ŠENČUR ŽUPAN Kranjska 2 64208 Šenčur tel./fax: 064/41-166 objavlja prosto delovno mesto SVETOVALCA ŽUPANA ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO IN PROSTORSKO PLANIRANJE Pogoji za sprejem: - visoka ali višja izobrazba gradbene smeri, - opravljeni preizkus znanja iz ZUP-a, -10 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih v gradbeništvu, urejanju prostora in urbanizmu, - sposobnost komuniciranja z občani, - poznavanje krajevne problematike na področju gospodarsko komunalne infrastrukture in prostorskega planiranja Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh od dneva objave oglasa na gornji naslov. Močan.Udoben 5,2} (VSi • 22« KM 4,01-181 KM kmalu tudi turbodiesel 2,51 &Jeep j Ameriška legenda. Prostoren. Najboljši. ;W!am Grand Cherokee PS ZA Avto, Celovška 150, Ljubljana, teh (061)1595004 Cena Glasovega martinovanja, ki bo združen z rekreativnim popoldnevom v Zrečah: 3.500 tolarjev/oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane 2.900 SIT. Informacije in prijave: GORENJSKI GLAS, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 -444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj/. Za ogled MODNEGA BAZARJA v petek, 27. oktobra, ob 17. uri v ljubljanskem Cankarjevem domu imamo na Glasovem avtobusu še nekaj prostora. Odhod z Jesenic ob 15. uri, ob 15.55 uri iz Kranja. Cena (prevoz in vstopnina za jubilejni 15. Modni bazar): za naročnike Gorenjskega glasa samo 1.100 tolarjev! iteMi d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45 61101 Ljubljana ali na tel, (061) 213-475 CANG - SLANG shuj sevalni čaj * Btt m 1 - 2 # Z zmanjševanjem \ • telesne teže *l8*ffttt/fl krepite organizem^ Vsi dosedanji prepad za hujšanje (vitaminsko tablete, dietetski preparati) so reševali[ problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tud' ohranjevanja idealne . telesne teže. Izjema P? tem je Čang-Šlang čai za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen iz naravnih sestavin in ga lahko uporablja^0 za posebno nego telesa, povzroča izgw° teže, vetrov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo tel®1 Z rednim pitjem čaja Čang-Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, w vaše telo pa bo posta1 gladko in gibčno. čaj Čang-Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin Wm primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse staros i Čang-Šlang so nekoč pili Kitajci. S pitjem tega čaja so obdf* vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en s* požirek. Škatlica Čang-Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garanciji\ . dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želo *jg nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti nistei Kjj pivskega kvasa, pač pa Čang-Šlang, Čaj s tradicijo več kot i ^ let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obr0.erii. popijemo eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo r^aflj|i Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, onnjjg boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če pop' ^ dve skodelici Čang-Šlang pred spanjem. Uživanje čaja dovoljeno otrokom in nosečnicam. Cena: 699.-SIT + poštni stroški in pakirani* «- -M- NAROČILNICA IME IN PRIIMEK ... ULICA, HIŠNA ŠT. KRAJ, ŠT. POŠTE TELEFON............. NAROČAM.......................kom Čang - Šlang NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: DŽIRLO, d.o.o., 61101 LJUBLJANA, p.p. 45 -M----^-- Racija odlična za tovorni promet, potniškemu pa nenaklonjena Železniška postaja v Kranju je potnikom od rok ec, šef železniške postaje: "Ni toliko pomembno, koliko vlakov vozi, pač olna sta jutranja vlaka z Jesenic, s katerima potujejo delavci in dijaki.'T w r- 24. oktobra - Pred štirimi leti so "železničarski" lam tako rek°č zastonj vozili delavce in šolarje, žele nJ?ne ztosti proti Ljubljani, od Mlake prek mesta na mffi}®ko postajo. Zanimiva "reklamna" poteza, s W ° Postoj0- Zanimiva "reklamna °koT° so železničarji hoteli spodbuditi Kranjčane in bi p071^. da bi se ueč uoztfi z ulakr, znano udobnejšimi eneJšimi od avtobusov, pa se ni obnesla in tako je pQSfr. na-men po letu dni propadel. Kranjska železniška tcyaje očitno potnikom preveč od rok. i Sl°venske železnice so star n Se VpH„------___•.__ (jj °c vedno precej tog sistem, Želo3 no zasnovan, ki se je ohn *V ZadnJih etih začel podjetniško in Ute»t,rwj'" P"stojnosti posa-'*nim postajnim šefom. Na do vlakov, pa tudi ni. Skratka, za potniški promet je naša postaja izjemno neprikladna. Zato se potniki raje vozijo z avtobusi, kot da bi presedali z enega na drugega samo zato, da bi se končno lahko peljali dopoldnevih je v čakalnici samotno. Ivo Bajec, šef železniške postaje Kranj uvedli šele konec maja, pa vendar... Po jutranjem živžavu je kranjska železniška postaja ob dopoldnevih precej samotna, nekoliko bolje je edino ob sobotah in nedeljah, ko vlaki vozijo. Okrog poldneva se spet začne, popoldne pa vlaki vsako uro vozijo "gor in dol". Pred začetkom tega šolske- Čak al n i ca je odprta ves dan in vso noc, v njej se lahko zadržuje potnik z veljavno vozno karto," pravi Ivo Bajec. "Z dijaki smo se že prvi dan pouka dogovorili za pravila obnašanja in moram reči, da posebnih problemov ni, hujša so nekatera dekleta." Sef kranjske železniške postaje ne skriva podjetniških ambicij. Možnosti vidi predvsem v razvoju tovornega prometa, ki trenutno še ne lovi koraka z razvojem kranjskega gospodarstva, vendar bo v dveh, treh letih korak zanesljivo ujel. V načrtu je obnova postaje in ureditev parkirišč, ki jih tovornjaki, namenjeni v bližnje Merkurjevo carinsko skladišče zlasti ob konicah, to je ob ponedeljkih in petkih, dobesedno zabašejo. Prihodnost kranjske železniške postaje je predvsem v uvozno-izvoznem tranzitu, saj je za notranji železniški tovorni promet Slovenija prekratka in preozka, da bi bil lahko konkurenčen cestnemu. Tovorni promet po letu Kranjski župan Vitomir Gros je ie za časa stare kranjske občine, ko je bil še predsednik občinske skupščine, domačim urbanistom predlagal preselitev glavne avtobusne postaje z Bleiiveisove ceste ob železniško postajo, s čimer naj bi pridobili obe, vendar so pobudo s strokovnimi argumenti zavrnili. Pred ^lezniški postaji je Prev n,e^aJ meseci šefovstvo L Vzel Ivo Bajec, ki ugotavl-izvrt ^e "°^ac'ia postaje Zelo za tovorm promet, Veganeugodna pa za potniš- p0sRUD,jansko železniško toest Poznate' *e sredi aje a' poleg avtobusne post-se' 8'Kvnina vsega prometa v0,,.?vrej odvija na enem jesenci!' Podobno veU» za "^ni ° PostaJ°' ki je sicer ka £Sa> medtem ko je kranjs-KrJJ0vsem nekaj drugega, je In»a Jelenov klanec, ki od aJVečji problem na poti avt0u0staJe v mesto, glavna stfan Usna postaja je daleč is*' Globusov, ki bi vozili z vlakom na delo ali v šolo, čeprav je sama vožnja z vlakom neprimerno bolj udobna in tudi cenejša kot z avtobusom." Sicer pa Ivo Bajec trdi, da ni toliko pomembno, koliko vlakov se ustavi na poti v Kranju, kot to, kdaj vozijo. Jutranja vlaka z Jesenic, s katerima se vozijo delavci, dijaki in študenti v Kranj, Škofjo Loko in Ljubljano, sta polna. Prav zanimivo pa je, da direkten potniški vlak, ki iz Kranja v Ljubljano odpelje ob 6.27 in je v glavnem mestu Slovenije že ob sedmih - tako hitro tja ne pride noben avtobus - domala prazen. Res je, da so ga Nič bo\je ni na peronu. 1992 spet postopno narašča. V številkah se to res odraža le v nekaj vagonih na mesec, vendar je bistveno, da se vzpenja. Postaja v Kranju ima za tovorni promet dobro lokacijo, tudi to, da se vse več blaga carini v notranjosti in s tem razbremeni mejne prehode, ji gre na roke. V sklopu postaje oziroma v bližini deluje kar 28 špedicijskih podjetij. "Prva poteza, ki jo bomo v kratkem naredili, bo sprostitev parkirišč pred postajo za uporabnike železniškega prometa. Na daljši rok pa nameravamo pritegniti čim več tovora, namenjenega izvozu, s cest na železnico. Precej tovornjakov na poti iz Ljubljane v Muenchen, že potuje z vlaki. Avstrijski zakon je glede cestnega tovornega prometa zelo rigorozen, nekaj podobnega bi morali vpeljati tudi v Sloveniji. Morda ne toliko prepovedovati kot spodbujati prevoznike z različnimi olajšavami oziroma ugodnostmi, da bi se jim prevoz po železnici splačal. Samo cena pri tem namreč ne igra odločilne vloge. Mi bomo storili vse za večjo kakovost železniških prevozov, vse drugo pa je v rokah zakonodajalca." H. Jelovčan, foto: G. Šinik proJn}f>ra so na blagajni kranjske železniške postaje "led 3258 vozovnic v notranjem in 89 vozovnic v 4en *arodnem prometu. Vožnja od Kranja do Ljubljane, zQ 'J*?* od 21, oktobra, ko so cene vozovnic "poskočile" toiQ' °dstotka, stane 188 tolarjev, povratna karta 301 Štltdr' 2a mesečno karto na isti poti bodo dijaki in **o// ' 0(Kteli 3.760 tolarjev, delavci pa 5.358 tolarjev. V0 et*a karta stane štirikrat, celoletna pa osemkrat več. Severf so J*n ^UP* oktobra, podražitev aa ne bo prizadela. ga leta so čakalnico na kranjski železniški postaji lepo prebelili, zdaj, niti dva meseca kasneje, so stene že spet popisane z imeni fantov in deklet, ki med čakanjem na vlak očitno nimajo početi kaj bolj pametnega. Drugače pa je talco čakalnica kot sama postaja čista, v njenem sklopu je bife, v kratkem naj bi odprli še kiosk, tako da bo tudi dodatna ponudba za potnike privlačnejša. "Klošarjev, ki so se včasih greli v čakalnici, ni več. POMDB1 ^OTOLBTOTH Veliko izbiro stenskih in namiznih koledarjev, rokovnikov, pisal, usnjene galanterije, švicarskih ur in nožkov ter še mnoga druga poslovna darila ponujamo po izjemno nizkih cenah in ugodnih prodajnih pogojih. pokličite na naslov: Zebra Kranj, d.o.o. - 064/211-752, 211-787 ali v Ljubljani WTC - 061/1687-415, 1687-222 Vse drugačna gneča pa je na drugi strani, kjer parkirišča zasedajo stranke špedicij, teh je v Kranju kar 28. RENAULT ESPACE že od 41.120 DEM dalje s 5% prometnim davkom RENAULT ESPACE TURBO DIESEL že od 42.610 DEM dalje s 5°/o prometnim davkom Testne vožnje z RENAULT ESPACE 3.0 v6 Se vozite z vlakom? Novak Kršič iz Preddvora: "Imam svoj avto in se z vlakom zato ne vozim. Če bi bili postaji skupaj, .-bi bilo bolj praktično pa še sedanja avtobusna postaja je zelo majhna. Katarina Otahal iz Kranja: "Ker imam svoj avto, sc z vlakom ne vozim. Res pa je, da Kranja nikoli ne zapustim, vlaka, ki bi vozil po mestu, pa ni. Moti me, da je Železniška postaja ločena od avtobusne. Vedno, ko pridejo sorodniki, z vlakom seveda, je nerodno, ker ko stopijo iz vlaka, nimajo potem prevoza za naprej. Ko bi bili avtobusna in železniška postaja združeni, bi bilo to lažje." Vladimir Černe iz Radovljice: "Skoraj nič se ne vozim z vlakom, zato ker nimam časa in se vozim z avtom, kar je hitreje. Ljudje se premalo vozimo z vlakom in to je prava škoda, ker železniški promet ni izkoriščen. Kje pa v Kranju stoji avtobusna in kje železniška postaja, pa ni tako pomembno." Angela Crnkovič iz Lesc: "Z vlakom se ne vozim, ker imam svoj avto. Vem pa, da je za potnike, ki potujejo z vlakom, zoprno, ker postaji, avtobusna in železniška, nista združeni." P. Z., foto: G. Šinik Kranjski poslanec Sašo Lap je v državnem zboru vprašal Zakaj nevarna črna gradnja sploh še stoji? o dobrih treh letih inšpekcijske ustavitve del ' Kranju, last Črnogorca Djerdja Ljucovića. Kranj, 24. oktobra - Poslanca Slovenske nacionalne desnice Saša Lapa je črna gradnja na Kokrškem bregu 1 a zbodla z več plati. Prvič zato, ker je nedovoljena, drugič, ker je nevarna, nestabilna, lahko se podre in ogrozi še sosednje hiše, tretjič pa zato, ker naj bi se v njej dogajale "čudne" stvari: "V tem objektu potekajo nočne dejavnosti obstoja sum trgovanja z belim blagom, mamili in orožjem. Če država ne bo preskrbela dokazov in napravila reda bomo na njene stroške prek zasebnih detektivskih služb za dokaze poskrbeli sami," je med drugim v državnem zboru dejal Sašo Lap in še opozoril, da je črnograditelj Črnogorec brez slovenskega državljanstva. Dejal je tudi, da so črno"gradnjo preverjali kranjski župan, državni inšpektor, strokovrijaki ZRMK in drugi, vendar se ni zgodilo nič - še vedno stoji. "Radovedni" poslanec Sašo Lap Črna gradnja na Kokrškem bregu je postala "vroča" tema že aprila 1992. leta, ko je takratni zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj odločno terjal, naj jo občina takoj podre. Seveda se tako preprosto in po bližnjici take stvari ne dajo urejati, čeravno je res, da je tudi sama črna gradnja vznikla zelo na hitro in po bližnjici. So pa kranjski delegati pred dobrimi tremi leti s svojim nenavadnim sklepom vendarle naredili bistveno potezo; inšpektorjem, ki so se sicer že zganili, so dali vedeti, da ne bodo popuščali kakršnimkoli morebitnim "olajševalnim okoliščinam", ki bi jih kdo utegnil privleči za lase in z njimi opravičevati črnogradi-telja. Zanimiva pri raziskovanju črne gradnje je bila že sama ugotovitev identitete črnogra-ditelja. Inšpektorji so do Djderdja Ljucovića, ki ni imela niti stalnega niti začasnega prebivališča v Sloveniji, niti ni zaprosil za slovensko državljanstvo, doma naj bi bil iz Podgorice, prišli šele s posredovanjem policije, ki ga je očitno že dobro poznala. Rečeno je bilo, da je Ljucovič (v telefonskem imeniku na naslovu Kokrški breg 1 a najdemo Djura Lucoviča) nekdanji gospodarski objekt dobil v last prek sodišča in ga brez dovoljenj in ob nasprotovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj že leta nazaj spremenil v stanovanjskega. Ker ga noben postopek ni "prepričal" v potrebnost vrnitve "v prvotno stanje", se je opogumljeni mož inšpektorjem in zakonom v posmeh pred tremi leti lotil še obsežne dozidave. Hiša se lahko sesuje Takratni urbanistični inšpektor Griša Nagy mu je aprila 1992 s težavo vročil odločbo o ustavitvi vseh del, nanjo se je Ljucovič pritožil, sicer brez uspeha, njegovo črno gradnjo pa smo ovekove-čili tudi v Gorenjskem glasu. Novinarski kolega Štefan Žar-gi, ki si je gradnjo od blizu ogledal v spremstvu gradbenega strokovnjaka, je popisal "strašljivo situacijo" takole: Železobetonska konstrukcija stebrov, plošč in velikih kon-zol je brez pravih temeljev, oporni stebri stare hiše so spodkopani (steber, ki nosi blizu sto ton, je privezan na štor, drugi pa popolnoma spodkopan), pod staro in sosednjima dvema hišama je izkopana klet, ki utegne povzročiti zemeljski udor velikih razsežnosti, streha sloni na provizorično izdelani leseni konstrukciji in ni nikjer trdno Krog obnove zidu okrog Prešernovega gaja v Kranju bo kmalu sklenjen. - Foto: L. Jeras sidra na. Največji problem pa je, da te hiše stojijo na labori -konglomeratu (sprijeti prod), ki ni dovolj trdno vezan in ga organsko vse bolj onesnažene vode razkrajajo... Urbanistični inšpektor Griša Nagy je aprila 1992 zagotovil, da bo stonl vse za čimprejšnjo sanacijo stanja na Kokrškem bregu. Nagy že lep čas ni več inšpektor, uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko je z začetkom tega leta "razpadla", inšpektorji so prešli vsak pod svoje krovno ministrstvo, črnograditelj Djderd Ljucovič pa, trdi poslanec Sašo Lap, del" ni ustavil. Nasprotno. Lapu je v državnem zboru z odgovorom na to vprašanje postregel državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Dušan Blaganje. Uvodoma je potrdil, da je bil inšpekcijski postopek proti črnograditelju po predpisih o urejanju naselij sprožen aprila 1992. Ljucovič je moral dela ustaviti in v mesecu dni zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo gospodarskega objekta na Kokrškem bregu 1 a. Na odločbo se je Ljucovič pritožil, pritožbo je republiški urbanistični inšpektor zavrnil 11. maja 1992. . Ljucovič je zaprosil za lokacijsko dovoljenje pri sekretariatu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj in dovo-ljenje 21. aprila 1994, torej dve leti kasneje, tudi dobil. Na lokacijsko dovoljenje pa se je - očitno zaradi ostrih zahtev - pritožil Ljucovič sam, pritožbo v ministrstvu za okolje in prostor še rešujejo. 22. maja letos je gradbeni inšpektor izdal odločbo na podlagi zakona o graditvi objektov, s katero je od graditelja zahteval ustavitev del in predložitev dokumentacije o stabilnosti in varnosti objekta. Ljucovič je dela ustavil, dokumentacija o stabilnosti in varnosti objekta pa je bila pridobljena že v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. Kot je dejal Dušan Blaganje, razlogov za izrek najbolj "trdega" inšpekcijskega ukrepa, to je odstranitve na črno začete gradnje, za zdaj torej (še) ni. Počakati bo treba na rezultat upravnega spora. Neprijavljeni podnajemniki mastno plačujejo Na drugi del Lapovega vprašanja, v katerem sprašuje po prebivališču in meri na sum kriminalnih dejanj, ki naj bi se dogajala v Ljucovičevi hiši na Kokrškem bregu 1 a, pa je odgovoril direktor uprave za upravno pravne zadeve ministrstva za notranje zadeve Slavko Debelak. Djerdj Ljucovič je dejansko črnogorski državljan, stalno prijavljen za bivanje v Črni gori, v Kranju pa začasno kot tujec. Ta status ima do 20. januarja prihodnje leto. Na Kokrškem bregu 1 a ne živi, kadar je v Kranju, biva pri svoji družini v Šiškovem naselju. Ljucovića kranjski policisti in kriminalisti poznajo že dolgo predvsem zaradi njegovih podnajemnikov v hiši na Kokrškem bregu, ki jih ne prijavi, niti ne plačuje davka na dobiček zaradi sprejemanja oderuških najemnin. Policisti so zaradi tega v Ljucovičevi hiši večkrat opravili hišno preiskavo, nazadnje letos spomladi. Ljucovića so tudi že ovadili tožilstvu in zaradi večkratnih prekrškov ričati na sodišču, ker »J oje, da bodo ostali br«* stanovanja. Kakšne ljudi Slovenci gostimo" Poslanec Sašo Lap jej1' direktorja uprave Slavka De' belaka v državnem zboru slovil še splošno vprašanj* Zakaj država tujcu, ki dok3?*' no dela v nasprotju z njen"" zakoni, daje dovoljenj0 1 bivanje oziroma delo? . ' Status tujca za uredit« delovnega ali bivalnega dovoj jenja ureja zakon o tujcih- » določa tudi pogoje za pri dobi' Srijavili sodniku za prekrške, lot je zatrdil komandir kranjske policijske postaje Jože Mencin, so med zadnjo preiskavo spet zasledili nekatere nepravilnosti, ki pa jih je Ljucovič že popravil. Odločno pa zanika sume, da bi v tej hiši trgovali z ženskami, mamili ali orožjem. Sicer pa dogajanja stalno spremljajo, je še dodal Mencin. Slavko Debelak je tudi povedal, da se podnajemniki sicer pritožujejo zaradi visokih najemnin, vendar pa proti Ljucoviću niso pripravljeni tev. Tudi Djerdj Ljucovič J. gotovo dobil začasno dojenje za bivanje, ker je p°8 jj. izpolnjeval. Če pa se je i*1^ tem karkoli spremenil0- ij treba dokazati in upo^DvJ ukrepe, ki jih tudi predvid6 zakon, to je prepoved brvan.j oddaja o prometu S*wevnikiVreme §S žarišče ^00 ?°slovna borza 23 Oo dstaviialfred Hitchcock vam pre-23.3o oarneriska nanizanka lažira 0r°čevalka s sodišča, 0.2oi Tv nanizanka ^ ^ Jutri, Videostrani 13.15 TV koledar 13.25 Slika na sliko, ponovitev 14.10 Volitve 95 18.25 Angel Falls, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Churchill, dokumentarna serija 21.15 Humoristična serija 21.40 Angel Falls, zadnji del nadaljevanke 22.30 Volitve 23.30 Nocoj z vami AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program 9.15 Poletje s tjulenčkom Selikom, norveška nanizanka 11.15 Kevin, angleški otroški film 11.40 Lassie vrni se, ameriški akcijski film 13.05 Zmešnjava v ječi, ameriška komedija 14.20 Divjaki z Beverlv Hillsa, ameriška komedija 16.00 Old Shatterhand, nemški vestem 18.00 Pomoč športnikom 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Govor avstrijskega predsednika 20.15 Komisar Rex; Krvava sled ; Kuharski mojstri 2L10 Gasilec Karli, uvodni film k avstrijski seriji 22.25 Beli pesek, ameriški triler 23.35 Čas v sliki 23.30 Izbira orožja, francoska kriminalka 2.15 Beli pesek, ponovitev filma 3.50 Kasandrin most, ameriški film 'WbiCa~R,v>nevvs 16-10 Lahko noč, Zanke ,aePi20da angleške nani-18.00 r 0 Sova, ponovitev Znani« ,9l0nalni Pr°gram 18.45 19.15 T«? 2nanJe. učite se z nami. * rniaL ' tok- kontaktna oddaja Interv?, 2f*nike 20.00 EPP 20.05 toflret ,o « Pier Paol° Pasolini, ornnjk .f2-25 Skuta, četrti prizor iz Josenh !„Ro09°Pa9 23.00 Julian O.oo ta; " Stars Big Band, 1. del *v jutri, Videostrani KANAL &,Q0 . ^naM0:00 Novice 10.05 Spot Svetlohl 0 A sn°P 10-25 Luč daiieva^ P°n°vitev ameriške na-tevS8n11.15 Dracula, ponovi-12.ls S° Benny Hill 12.00 Novice 12.35 wP.ot tQdna 12.20 A shop ~aeo strani 14.00 Novice ^erišk* tedna 17.00 Brlog, ^erisu! nan'zanka 17.30 Sirene, «cija "a nanizanka 18.20 Gener-?h°P inT^rormerjev II 18.45 A 1o »uo Novice 19.05 Risanka JJ.1 AUana,?nka »-M Flim~ArtFest Nrvni fj,"^: Spi z mano, angleški 1al)evanka svetlobe, ameriška »"n/nj fii" ^H" z mano, angiesKi iPanska u 1,35 Dežurna lekarna, «2.05 m "Urr,onstična nanizanka ?3.05 a §netosk°P 23.00 Novice 23.25 w£h°P 23.20 Spot tedna , ^Vdeostrani B.30 1 ■'''''■■U«tilffi3&fcđlH JI4 IS in 15-00 M MTV shop >*nanta Barbara 16.40 Ka-•Zrok za 2 epu> Ponovitev 17.10 «•40 sLPrepir' Ponovitev filma ft^GlS? Barbara. 1115. del ^^Meno« beni sPoti 20.00 Camel t> deteiiireportaža 20.50 Triper-,ldna!&a>15- del 21.20 Spot >o kom Cene 21-25 Turistično K^etiKif Ho|ydays 21.35 fi*lottSS?! Pariški barvni lb62en rtiMTV §P°rt 23.30 To je Snifino8t nno°«itev 000 Sanje in Utsc^ VVeHe Strani 100 AVSTRIJA 2 6.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Stokanje vetra, ameriški dokumentarec 10.50 Dvajset let druge re- gublike 12.10 Opoldanska oddaja as v sliki 13.10 Ešnapurski tiger, nemški film 14.45 če bi bil vsak dan nedelja, nemška glasbena komedija 16.15 To je ostalo dvoglavega orla 17.00 čas v sliki 17.10 Nasmehnite se, prosim 18.00 Jedi z zgodovino 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.54 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Avstrija II 21.55 Čas v sliki 22.00 Počitnice na Karibskem morju 23.25 Vse najboljše za rojstni dan, VVanda June, ameriška komedija 1.05 Mednarodna videonagrada, 3. del 1.35 Pogledi od strani, ponovitev 1.40 Modem Times, ponovitev 2.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLI HA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 6. Festival radijskih postaj Slovenije 95 20.30 Duhovna misel: Smisel mojega življenja (Ob misijonu dekanije Kranj)... Glasbeni video-spot 21.25 EPP blok - 3 21.30 Tema dneva: Knjiga proti video kaseti (Skupen projekt regionalnih televizij in Kanala A) 22.00 Strel, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu; voditelj: Filip Kocijančič (v živo) 23.00 Videostrani fer° JutS^ST 755 poročila 8.00 >raiS. 10.00 poročila 10.05 v sevalni -w Poročila 10.05 Cr^ozemiprogram 1°-30 Antika &)a-doDU: Kreta * kraljica 0^ok*can^entarna oddaja 11.00 8f£knS£° Pri Hrvatih 11.30 SS?* HSSaserija 13!l0Svet 'C11 J*etekue.ntarna serija 14.00 Pon 1^35e|kl°sti. angleški barvni feVJ^ UIbPkS1 Pr°9ram' la fklh tleh h 5 Krsčanstvo na San!8-30 u'dokumentarna oddaji9 BarbarVaŠka danes 17.30 18 isaVa?leriška nadalje-OdS^a HnL£0l° sreče 18-50 lj% iJSPS*- dokumentarna Vrvasi2 aLnodemokratska uni-223>insKkea 21.25 Volitve 95: 5? ^oč dln9radžanska stranka" V>a Ž> 4e0nana 22.35 Poslovna S|,k° ol5?P?ev_nik 23.05 Slika J5 sanje brez meja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.06 EPP blok 21.10 Komorni zbor Loka v Freisingu, II. del 22.00 EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška odaja 20.00 Šmar-nična romanja - F. Kopač in F. Temelj ... Ponovitev oddaje o knjižni novosti ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Sektorska vaja Galerše 95 (ponovitev) 18.37 Snoopv 19.02 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE do 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Videoboom 40, videolestvica slovenskih spotov 21.00 Reklamni blok 21.05 Videostrani R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor). O turizmu na Ptuju bomo govorili in iskali kakšno dobro gostilno. Seveda ne bomo pozabili na informacije iz tržiškega konca, ob 15.30. Ob 16.17 bomo prisluhnili radiu Deutsche VVelle, pa pe kakšno zanimivost bomo povedali. Oddaja Pod kozolcem se bo začela ob 17.30, pokrovitelj pa bo poskrbel za nagrado. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 32. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (vodi Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.00 Novosti diskonta Veletekstil 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avto-market svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER Filmsko gledališče: ruska drama SLEPARSKO SRCE ob 20. uri; ameriški mladinski film WILLY 2 ob 16. in 18. uri STORŽIČ Filmski potep ob 100-letnici filma: Taksist, ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR ameriški zgodovinski spektakel POGUMNO SRCE ob 17. in 20.15 uri KINO BLED drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA ameriška vojna drama RANGOON ob 20. uri PETEK, 27. OKTOBER TVS 1 10.00 Tedenski izbor 10.00 Otroški program: Razgibaj- mo se 10.15 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.40 Roka ročka 11.40 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Video strani 15.05 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 15.40 Michael Benson: Napovedovanje ognja, ponovitev dokumentarnega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 43. oddaja 17.25 Heatcliff, risana serija 18.00 Lahko noč, ljubica, 8. epizoda angleške nanizanke 18.25 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Frasier, ameriška nanizanka 23.10 Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka 0.00 H - kot heroin, kanadski film 22.25 Dnevnik 22.44 S sliko na sliko 23.15 Venera v krznu, italijanski film HTV 2 14.30 S sliko na sliko 15.15 Volitve: Enota XXVII 17.25 Volitve: Enota XXVI118.25 Frostov pristop, serija 19.30 Dnevnik 20.20 Mala Dobritova II, britanski film 23.25 Cro pop ročk AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 11.15 Grozno prijazna družina 11.40 Zmešnjava v zaporu, ponovitev 13.00 Otroški program 13.40 Mila superstar 14.05 Confetti 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini ZIB 15.40 Vesoljska lada Enterprise 16.25 Reševalci iz Malibuja 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Starši niso slabi 19.00 Huxtablovi 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Switchm ameriška komedija 21.55 Nogomet 22.05 Šaolin kungfu gala 23.05 Čas v sliki 23.10 XY - nerešeno 23.20 V džungli podzemlja, ameriška kriminalka 0.55 Grozno prijazna družina 1.20 Schiejok vsak dan 2.20 Dobrodošla, Avstrija 4.05 V džungli podzemlja, ponovitev TVS 2 12.10 Forum 12.25 Učitelj, farn-coska nadaljevanka 13.15 Omizje 15.15 Osmi dan 16.10 Lahko noč, ljubica, 7. epizoda angleške nanizanke 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.15 Poglej me! 20.05 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 20.55 zadnj amfijska poroka, zadnji del ameriške nadaljevanke 21.40 Opus 22.40 Borštnikovo srečanje, kronika 23.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija: Gabrijelčič, lutoslavs-ki23.55 TV jutri, Videostrani KANALA 7.00 Videostrani 8.00 in 10.00 Novice 10.05 Spot tedna 10.10 A-shop, televizijska prodaja 10.25 Luč svetlobe, ponovitev 11.15 Brlog, ponovitev 11.40 Magnetos-kop, ponovitev kontaktne oddaje 12.00 Novice 12.35 Spot tedna 12.40 A-shop, televizijska prodaja 12.05 Video strani 14.00 in 16.00 Novice 17.25 Spot tedna 17.30 A-shop, televizijska prodaja 17.45 Dracula, 17. del španske nanizanke 18.15 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Novice 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, 543. del ameriške nadaljevanke 20.00 To trapasto življenje: Tujci v hiši, 8. del ameriške nanizanke 20.50 Notranje nasilje, ameriški film 22.20 Spi z mano, ponovitev ameriškega filma 23.00 Novice 23.50 A shop, televizijska prodaja 0.05 Spot tedna 0.10 Videostrani AVSTRIJA 2 6.00 Jutranji program 10.05 če bi bila vsak dan nedelja, nemška komedija 11.35 Karli 13.00 Čas v sliki 13.10 Pomagajmo športu 14.05 Pravica ljubiti 14.30 Blagoslovljeni par 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 XY - nerešeno 21.15 Halo, stric doc, zabavna nanizanka 22.05 Čas v sliki 22.30 Križem kražem, Poročila o mejnih področjih med življenjem in smrtjo 23.40 Križem kražem 0.30 Tisoč mojstrovin 0.40 Mednarodna nagrada za videou-metnost 95 1.05 Nepristranski pogledi 1.10 Videonoč 4.50 Šport TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 87. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.10 Odprti ekran - Glasovanje v rubriki GORENJCA MESECA v akciji Gorenjskega glasa po telefonu: 33 11 56, rubrika KAMERA PRESENEČENJA, VIDEO TRAČ... (V ŽIVO); Za vas smo vozili: renault 19 20.30 Počitek ni greh - Center za duhovno kulturo GAMA Ljubljana (v živo) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Tema dneva: Začetek ogrevalne sezone (Skupen projekt regionalnih televizij in Kanala A) 22.00 Film 23.30 Petkov tedenski pregled, 87. tedenska informativna oddaja 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani MMTV - TELE 59 LOKA TV 7.00 Videostrani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Videostrani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Videostrani - panorama 15.00 Tv shop, televizijska prodaja 15.25 Santa Barbara, ponovitev 16.10 Triperesna deteljica, ponovitev 15. dela serije 16.40 Predmet lepote, komedija 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1116. del ameriške nadaljevank« 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Leto nasilja, politični triler 21.55 Spot tedna Žive scene 22.00 Radio FM, nadaljevanka 22.30 Povabilo k umeru, drama 0.00 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.30 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Sledge Hammer, serija 13.10 Dokumentarna serija 14.00 Ples do jutra, ameriški film 15.35 Izobraževalni program 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Tv dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.10 Za-bavnoglasbena oddaja 21.55 Kor dun, prispevek k vlaškemu vprašanju, dokumentarna oddaja Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Vasovanje s podokničar-jem TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnji gost Radia GA-GA 20.00 Kulturni utrinki 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Informacijski center TNP dom Trenti 18.35 Posnetek 6. festivala radijskih postaj Slovenije 19.05 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE do 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Videoboom 40, videolestvica slovenskih spotov 21.00 Reklamni blok 21.05 Videostrani KINO R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz. Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, kot vsak petek z roko v roki s tržiškimi študenti. Ti vam pripravljajo informacije, izbor recepta tedna in kviz radia Tržiški študent. Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ko bomo ponovili 28. lekcijo English one to one. Kratko in jedrnato smo poimenovali oddajo ob 15.30, kjer vam ponujamo pregled tržiš-kih informacij. Izbirali bomo Gorenjca meseca ob 15.50, ob 16.30 pa lajko prisluhnete Nataši Sedmi -nek in novostim s področja kulture v oddaji Kulturni Babilon. Pa še kaj zanimivega se bo našlo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 18.00 Prenos s festivala radijskih postaj iz Kranjske Gore 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program KINO BLED ameriški akcijski UMRI POKONČNO ob 18. uri KINO RADOVLJICA drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA ameriški zgodovinski spektakel POGUMNO SRCE ob 18. uri; ameriški RANGOON ob 21. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE LITERARNA DELAVNICA Miki 5 arae Saj se ga še spomnite, kajne? Res je sicer, da Mikija zadnje čase ni toliko slišati kot nekaj let nazaj. Menda se je zresnil. Pa se verjetno zato zdaj, ko gleda nazaj, najbolj spominja poletja v Preman-turi, ko je kot sedemnajstletni mule zabaval stare in mlade tam naokrog. Tista prikolica, v kateri so ves mesec živeli fantje iz skupine Romeo, je kaj kmalu postala zbirališče žurerjev od blizu in daleč. Fantje so štiri večere v tednu nastopali, ostali čas pa preživeli v neprestano ponavljajočih se zabavah. In Kot se za Krave najstnike spodobi, ie ila njihova prikolica kmalu podobna vsaj norišnici, če že smetišču ne. Miki se spominja, da sta nekega dne k njim prišli dve dekleti. Po avto-grame, seveda. Pa se pogovarjajo in punci previdno povprašata, kaj bi v prikolici lahko tako nemarno smrdelo. Miki in še eden od fantov iz benda se spogledata, na hitro povohata vsak svoje noge... pa nič. Ampak smrad se je bolj in bolj širil. In fantje so se odločili, da najdejo krivca. Prebrskali so svoje prebivališče, pa nič. Na koncu so se lotili velikega kupa umazane- REKLI SO ga perila, ki se je tedne in tedne nabiralo nekje v kotu. Glej ga zlomka, tam je bilo najhuje. Vročina, pa dejstvo, da so v nogavicah ponoči in podnevi hodili vsepovsod... Čisto na dnu so našli povsem črne zaudarjajoče nogavice. Čigave, nekako niso ugotovili. Ampak Miki se še vedno reži ob spominu na noro poletje 84. No zdaj se je zresnil. Adaptira novi studio na Poljanski cesti v Ljubljani, snema novo kaseto, pripravlja brezštevilne reklame. Nad starimi dobrimi norimi časi pa je še vedno navdušen. Če ga pokličete po telefonu 061/ 13-13-184, vam bo pa z veseljem povedal še kakšno zgodbo. Kje zurirumo? Mladi zaživijo v petek ob dveh. Takrat zazvoni zonec in za mlade ljudi se začne zabava. Vsi komaj čakajo večer. Vendar pa se priprave za žur začnejo že prej. Starše ie treba obrniti za kak tolar, zmenit se s prijatelji ter zlikat obleko. Ko je vse to urejeno, se žur lahko začne. Kje, mladina žurira, pa smo povprašali mimoidoče na ulicah Kranja. Branka Zalokar z Bleda, 16 let: "Vsak petek in soboto zvečer grem v mesto in nato v Radovljico v diskoteko Arx. Tam potem ponočujem do jutranjih ur. Kdaj pridem domov, ni pomembno, saj mi starši ne težijo." Simon Šušteršič iz Kranja, 15 let: "Zvečer grem lahko ven le ob koncu tedna. Največkrat se s prijatelji sprehodimo po mestu in zavijemo v kakšen lokal. Vedno pa svoj pohod končamo v Lokalu Praprot. Doma moram biti ob desetih zvečer drugače se starši razjezijo." Daša Abaza iz Kranja, 16 let: "Pred blokom sem s svojimi prijatelji vsak večer, vendar najdlje do enajstih. Ob petkih pa, če imam čas in denar grem v Ljubljano k sošolki, potem greva pa skupaj v mesto." Boštjan Tušek iz Kranja, 20 let: "Ven grem dvakrat, trikrat na teden in to v Ljubljano. Najbolj všeč mi je v Palmi in v K4. Domov pridem, ko mi zmanjka energije. Starši pa so z leti postali uvidevnejši." P. Z., foto: G. Šinik VASA POSTA Minuli teden ste nam pisali: Teja Oblak, Kristijan Žontar, Polona Kejžar, Teja Balažic, učenci 5. c r. OŠ A. T. Linharta, Žiga Svetina, Miha Mulej, Anže Rakuš, Ana Krivec, Ana Marija Klančar, Helena Krpic, Nina Jan, Edvina Hasanovič, Katja Jakšič, Urška Sekirnik, Sandra Čiča, Lena Vraničar, Nina Logonder, Tina Štremfelj, Marijan Dolenc, Janja Štremfelj, Miki MaletiČ, Darja Rant, Jerneja Poren-ta. Robi Spvrta, Urška Ciglič, Nana Pire. Nina Podviz, Ana Vidic. Matej Jemec, Staša Ladiha, Urška Kastelec, Sanda Košir, Rok Logonder, Žana Ladiha, Matic Bogataj, Maja Bogataj, Andreja Podobnik, Klavdija Pivk, Jasna Kosmač, Moja Kogovšek, Neža Naglic, Žiga Svete. Na nagradni izlet bo šla z Gorenjskim glasom Neža Naglic. Zmaj v dolini Počasi sva se spuščali. Vroče nama je bilo in strah nama je lezel v kosti... Kaj pa, če se je mož v koči le šalil? Mogoče pa ta zmaj, ki pobije in požre vse, kar vidi, in živi v oni dolini pod nama, sploh ni resničen? Upali sva, da je tako. Čimprej morava prehoditi še teh nekaj sto metrov po hribu navzdol, pa še tisto dolino, ki se utaplja v večni samoti in zeva pred nama. Brisali sva si kaplje znoja. Dosti sva prehodili. In veliko bova še morali... Le kaj se bo zgodilo v dolini, ki naju pričakuje vsa temna in skrivnostna? Prišli sva do vznožja vzpetine. In kaj zdaj? Stisnili sva zobe in se pognali po poti. Nisva se ozirali, samo dirjali sva mimo grozečih dreves. Dolina groze je bila končno za nama. Nič se ni zgodilo. V zmaja pa sva še vedno verjeli. Kaj pa, če je ravno smrčal za kako skalo? To ni bilo več pomembno. Ampak takega izleta si zagotovo ne bom več privoščila. • Neža Naglic, 5. d r. OŠ Franceta Prešerna, Kranj V petem razredu V petem razredu je čisto drugače kot v četrtem. Že med počitnicami, ki so mi prehitro minile, me je od časa do časa zaskrbelo, če se bomo še našli vsi stari prijatelji v šolskih klopeh. Na žalost so premestili v D razred prav sošolko, s katero se poznava že vse življenje. Sandra se je rodila v isti bolnišnici in je od mene starejša samo eno uro. No, ja, saj se bova še srečevali. Drugi sošolci in sošolke so se v glavnem na mojo srečo prikazali skoraj v polnem številu v šoli na prvi šolski dan. V petem razredu se moramo najprej navaditi na nov sistem, to je sistem predmetnega pouka. Skoraj vsak predmet imamo v svoji učilnici. Kar zabavno se je v odmorih prerivati po hodnikih. Tudi nove učiteljice me zaenkrat še niso razočarale, čeprav vem, da so počitnice minile in bodo ti prijazni obrazi že čez nekaj dni zahtevali vse mogoče. Nedelja je. Z enim očesom škilim v televizor, z drugim resno pišem nalogo. V sobi je prijetno toplo. Glasovi prijateljic me ne vabijo na dvorišče. Jesen je tu in z njo nepreklicno tudi peti razred. • Nana Pire, 5. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Jabolko Dolga zima bliža se, dajte me na spisekozimnice. Ko večeri dolgi so, ne pozabite name, saj sem jabolko. • Žana Ladiha, 1. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Mamica prisluškuje Doma imamo dva telefona, Učnega in brezžičnega. Eden je spodaj v hodniku, drugi zgoraj v kabinetu. Jaz največkrat uporabljam tega drugega. S prijateljicama se vsak dan kličemo in klepetamo o vsem mogočem, saj veste; malo o Soli, še več o fantih. Zelo me moti, ker mamica prisluškuje mojim pogovorom. Vem, da to počne, ker takrat v telefonu malo šumi, ko jo prosim, naj ne bo tako radovedna, pa se naredi neumno, češ jaz da bi ti prisluškovala, ne, to pa ne. Kako naj jo odvadim? • Slavi, 15 let Sergeja, 13 let: Zafkrni jo! Ko bo enkrat nekam telefonirala, pa ti prisluškuj. Ozmerjala te bo, ti pa jo samo spomni, kako je ona prisluškovala tebi. Odvadila se bo težko, saj veš, kako so vsi starši "firbčni" in hočejo biti v središču pozornosti, glavni, vse morajo imeti prav, vse vedeti... Poskusi jo prepričati, da nima prav, ko prisluškuje, da imamo tudi mladi svoje skrivnosti, tako kot starši. Bojan, 15 let: To je zelo ogabno, ostudno in nadvse podlo od tvoje mamice. Sram naj jo bo! Da se priklopi 15 let stari punci na telefon! Ker pa si omenila, da se pogovarjaš po brezžičnem telefonu, mamice sploh ne bo težko zalotiti pri tem skrajno nemoralnem dejanju. Ko se boš pogovarjala s prijateljico, se lepo sprehodi do spodnjega telefona in mamica ne bo mogla zanikati, da ni poslušala. Marjeta, 20 let: Nisi edina, ki ji mami prisluškuje. Verjetno jo zanima, kaj počneš za njenim "hrbtom". Storiti skoraj ne moreš nič, razen če po telefonu začneš govoriti take stvari, da jo bo zadela kap. Lahko ji predlagaš, naj naprej posluša vse tvoje telefonske pogovore in namesto tebe rešuje probleme, ko bo vse rešila, gre lahko namesto tebe tudi v šolo, dela naloge, drži tvojega fanta za roko in se z njim poroči. Enostavno, kajne? Če hoče živeti še tvoje življenje, pa naj ga! Klemen, 22 let: Dobi jo na finto; v naprej se zmeni s sošolkama, o čem se boste pogovarjale. Če se boste o tem, da imaš fanta, da sta celo že seksala in se bojiš, da si noseča, mami zagotovo ne bo mogla molčati, vmešala se bo v tvoj pogovor, ti pa se ji smej. To ji bo dalo vetra, da ti ne bo več prisluškovala. Če pa le ne bo pomagalo, ji kar med pogovorom s prijateljico reci, naj odloži slušalko. Zaradi prijateljice ji bo, upam, nerodno. Vsekakor pa poskrbi, da nasvetov, ki si jih dobila, ne bo prebrala. USPEŠNI DIJAKI Maja Šorli, državna prvakinja v šahu Na svetovno prvenstvo v Brazttj0 Simpatična četrtošolska s kranjske Gimnazije je.^e^ zmagala na državnem prvenstvu v šahu v starostni skup do 18 let. In ker je Maja zelo družabno dekle, nam Je veseljem povedala nekaj o svoji šahovski karieri. Kdaj si začela igrati šah? "Malo bolj zares v šestem razredu osnovne šole Matije Čopa, v šahovskem krožku." Kdo te je navdušil? "Brat, ki je nekaj let starejši od mene, je igral šah v krožku. Doma je potem igral z menoj in ko sem bila v četrtem razredu, sem ga prvič premagala. To je bila zame taka spodbuda, da sem začela obiskovati šahovski krožek." Kako pa si postala članica kluba? "Krožke po kranjskih osnovnih šolan vodi šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kran- ta. Torej, ko si enkrat v :rožku, potem je le korak do kluba." Kdaj si prvič zmagala? "Ko sem bila v osmem razredu, in to na državnem prvenstvu. Potem sem bila prva še leta 93, 94 in 95." Kakšne so nagrade na turn-irjih? "Ja, letos avgusta sem bila na moškem turnirju in sem dobila žensko nagrado." Kako - na moškem turnirju pa ženska nagrada? "(Ha, ha, ha!) To gre tako; ženske se lahko udeležijo moških turnirjev, moški pa na ženskih ne smejo sodelovati." Si že bila na kakšen svetovnem prvenstvu? "Ja. Bila sem na dveh, leta 93 v Bratislavi na Slovaškem in lani v Szegedu na Madžarskem." Kaj pa letos? "Letos je svetovno prvenstvo malo dlje, v Braziliji. Ker se tja pride le z letalom, letalska karta pa ni P<*en1' so sponzorji dobrodošli." , Kdo še potuje v BraziHj0' "Razen mene gredo >e državni prvak do osemnaj*1 let ter državni prvak in p^3' kinja do šestnajst let." t „, Kaj počneš, ko ne sanira*' "Hodim v četrti Ietn»* Gimnazije, obožujem PS'."J?' logijo, sem nora na gledali^ pa tudi za kino se najde čas-Koliko treniraš, kako spl°p zgleda tvoj trening? "Treniram po štiri ure "3 teden s trenerjem, doma P3 sama. Kako zgleda trening; Ja, v knjigah pregleduje? partije in igram z računal"1' kom." • Kaj je tvoja motivacija? "Gledalci na turnirjih P3 tudi veliko število tekmoval' cev je izziv." Kako se šah razvija Sloveniji? "Napreduje, zelo dobre s° mladinke. Profesionalni ist pa pri nas ne bi prežive'- Priredila si ples, s kater'J si želela zbrati nekaj denrt* za pot na svetovno prven*1' "Res je. Denar mi bo pr''£ zelo prav. Rada bi se zahva.j lila vsem, ki so mi pornag31 pri plesu. • Petra Zemlji FILMSKA NAGRADNA UGANKA Najini mostovi Robert Kincaid (Clint Eastvvood), poklicni fotograf revir9 National Geographic, se jeseni 1965 poda v okrožje Madiso? v zvezni državi lowi, da bi fotografiral znamenite Rosemanove J Holliwellove pokrite mostove. Med potjo se izgubi, zato zapel)0 svoj zeleni kamionet proti prijazni domačiji, da bi vprašal & pravo smer. Tu Robert naleti na Francesco Johnson (Mervl Streep), ki F prav tedaj sama doma. Njen mož, s katerim sta porotef» petnajst let, in oba otroka so za štiri dni odpotovali na illinoi^ sejem. Uživanje dragocenih trenutkov, ko lahko posveča ves c& samo sebi - razkošje, ki ga v zadnjih letih skoraj ni bila W deležna - dopolni nepričakovan obisk prijaznega neznanca. Take so začetne okoliščine nenavadne ljubezenske z9°^^iLa se splete med dvema zrelima človekoma, medtem ko o drugemu pomagata razčistiti z življenjem; zgodbe, ki v ospre r ob ljubezen postavlja vprašanje izbire in posledic. y Nagradno vprašanje: naštejte naslove vsaj'treh ^^'(jo katerih je igral slavni Clint Eastvvood. Odgovore P°*'l]L$l& konca tedna na Gorenjski gias, 64000 Kranj, Zoisova 1 - ri>m uganka. k0p. Pravilna rešitev prejšnje uganke je: Michael dBC^m Brezplačne kino vstopnice prejmejo: Mojca špiler iz ^'JJ/j? Suha 42, Jernej Lah in Kranja, Kuratova 31, Saša Petl°LjKB, Radovljice, Prešernova 17, in Maja Simončič iz Smleo> Hraše 17. Čestitamo. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK &0RZNI GRAFIKONI Borzni so n. ~V Posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev s? Prejšnji teden ^ vrednosti ZAŠČITA POTROŠNIKOV KAM PO POMOČ nkUl Poskrbeli del l teden v ponedeljek sklenili več kot 300 poslov v 460 milijonov tolarjev ter na *ta način za dokaj optimističen začetek tedna. Enotni tečaji so bip S° s'^er končah na nižjem nivoju od petkovega, vendar trga !,Padci majhni in so napovedovali nov zagon delniškega Vsehd i °rek ^e tr?0VanJe potekalo v znamenju delnic. Tečaji °pravl ' S katerimi se je trgovalo, so poskočili. Z njimi je bil biie n -i? Promet v vrednosti 359 milijonov tolarjev. Spet so pa n"aj.bolJ prometne delnice Dadasa in SKB banke. V torek noVikS^e ljubljanska borza tudi obvestila o skorajšnji uvrstitvi °bvez Vrecuiostnih papirjev v borzne kotacije in sicer; 2. izdaje obVezmc Slovenske zadružne kmetijske banke, d.d., 2. izdaje Vjpa n}c Banke Vipa ter 2. izdaje prednostnih delnic Banke delnic •' v sredo se je nadaljevalo živahno trgovanje v Pr°m I"11 • ^.notm tečaji so bili višji pri večini delnic. Po °Pravr ^C 'ZstoPa^a redna delnica Probanke, s katero je trgova n Promet v višini 175 milijonov tolarjev. Četrtkovo Prom t 6 ^e zoPet v znamenju delnic. Kar polovico knjj ^ a na trgu delnic je odpadlo na delnico Mladinske t. » Založbe, za katero je prenehala veljati prekinitev 12. 0lI.JaKZaracu Ve^ ^ot 30-odstotnega porasta tečaja z dne Prom t- *005. ^ četrtek pa se je popravil tudi obseg papirj- a .na tr8u obveznic. V petek je promet z vrednostnimi tr8ovai• se8el mesečno povprečje. Borzni posredniki so P°slov S PetnaJsUiru delnicami in z njimi sklenili več kot 400 bile h \ Vrednosti 237 milijonov tolarjev. Najbolj prometne so Mladi t06 ?KB banke' sledile so Jim delnice Dadasa, je v u knjige Založbe ter Salusa. Slovenski borzni indeks la n;,,"? tednu pridobil 28,57 indeksnih točk in v petek obstal niv°ju 1347,31 indeksnih točk. Gospod U.B. nas je. novembra 1994 obvestil o svoji slabi izkušnji, ki jo je imel ob naročilu na časopis Republika. V akciji, ki jo je organiziral omenjeni časopis, so novim naročnikom obljubljali različna darila. Gospod U.B. se je naročil na časopis za 12 mesecev in na naročilnico navedel, da želi prejeti osebni organizator. Časopis je prejemal, obljubljenega darila pa ni dobil. Po enem mesecu je telel časopis odjaviti, vendar so ga iz časopisa poklicali in se mu za zamudo pri dostavi darila opravičili. Ko pa darila še tudi v naslednjih 30 dneh ni prejel, je časopis nepreklicno odjavil. S strani časopisa ni prejel nobenega pojasnila ali opravičila več. Pravna pisarna ZPS je na časopis Republika naslovila dopis in jih zaprosila za pojasnilo primera. Kljub urgenci v več kot pol leta nismo dobili nobenega odgovora oz. pojasnila. Takšno ravnanje Republike kale na neprimeren odnos časopisa proti svojim bralcem in še posebej naročnikom. Največkrat se potrošniki na nas obrnejo z na videz povsem preprostim vprašanjem. Ob tem, da so bili prizadeti ob nakupu v posamezni trgovini ali pa jim izvajalec ni kvalitetno opravil naročenih del, jih zanima, kaj lahko storijo in kam se lahko obrnejo po pomoč. Najhitrejša pot je seveda sporazum med potrošnikom in prodajalcem blaga ali izvajalcem storitve. Po naših izkušnjah je potrošnik s svojim zahtevkom velikokrat uspešen, če ve, kaj so njegove pravice in s tm znanjem tudi odločno nastopi v zahtevi po rešitvi problema. Naj vas ne bo strah odločno zahtevati rešitve reklamacije, končno gre za vaše pravice in vaš denar. Pravna pisarna ZPS Jure Markič SLOVENSKI BORZNI INDEKS V LETOŠNJEM LETU 15«o Uoo i* Uoo Uoo 1000 os.o, 1 1 1 SBI . 27•01. 21.02. 15 03. 06.04. 05.05 29.05 20.06. 12.07. 03 08 2H 08 19 09 11.10 BORZNI INDEKS OBVEZNIC BIO **■ 04.10.95 06.10.95 10 10 95 12 10.95 16.10.95 18.10.95 20.10.95 Kranj, 23. oktobra -Veleblagovnica Globus in Kokra Kranj sta v petek, 20. oktobra, ob 17. uri v pritličju veleblagovnice pripravila modno revi- t'o, na kateri so manekeni predstavili modne novosti iz tekstilnih oddelkov Globusa. Obiskovalci so si lahko ogledali najnovejšo ponudbo športnih oblači) in oblačil za prosti čas, ponudbo otroškega oddelka, oddelka za najstnike, elegantna ženska in molka oblačila ter obutev Peko Tržič iz oddelka za čevlje v veleblagovnici Globus. Posebej sta se predstavila tudi Levi's in Benctton s svojim programom. * P.O., foto: Gorazd Šinik gostinsko turistični zbor p0&2»3, okt' • v zdravilišču Radenci bo 24. in 25. oktobra £dr *2C ^" 8ostmsko turistični zbor Slovenije. Po^rbel ^ Za- turizem in gostinstvo pri GZS je tudi tokrat lalco Kn^i Za n'z spremljajočih prireditev, razstav in tekmovanj. PrecJavan danes- v torek, 24. oktobra, ob 15. uri pripravili Ur'PaDo 6 ° P°menu gostiln v slovenski gostinski ponudbi, ob 17. °b 10. yJlet ° nov' gostinski zakonodaji. Jutri, v sredo, 25. oktobra, S'stenia 7 do predstavili uvajanje računalniškega infromacijskega a gostinstvo in turizem v zdravilišču Radenci. Letna skupščina Združenja podjetnikov Slovenije Kranj, okt. - Združenje podjetnikov Slovenije bo letno skupščino pripravilo v soboto, 28. oktobra, v Čatežkih Toplicah. Mineva leto dni od ustanovitve Združenja podjetnikov Slovenije, saj je bila ustanovna skupščina 26. oktobra lani. Zato bodo pregledali enoletno delo, poročali bodo seveda tudi predsedniki območnih združenj podjetnikov, ter sprejeli usmeritve za bodoče delo. Popoldne bodo pripravili okroglo mizo o aktualnih vprašanjih malega gospodarstva, povabili so tudi predstavnike ministrstev, gospodarske zbornice, Obrtne zbornice itd. V svojem razredu sedi v prvi vrsti Kje pa Vi ? " POSEBNE CENE Nagradno žrebanje, prva nagrada DAEVVOO RACER pri pooblaščenih prodajalcih vozil (teltillzUlk? generalni zastopnik in distributer KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUWl/mODAINl I NAKUffll/THODAJNl I NAKlTNl/ffiODAJNI 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kr»nj,Tfžlć) 85.45 AVAL Bled 85.90 AVAL Kranjska gora 85,70 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 85.90 ER0S(Suri Mayr), Kranj 86,10 GEOSS Medvode 86,15 GORENJSKA BANKA (vae enote) 84,75 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 85,90 HIDAtrznica Ljubljana 86,25 HRAM ROŽICE Mengei 86,11 IURIKA Jesenice 85,50 INVEST Škofja Loka 86,10 LEMA Kranj 86,00 MIKEL Strallice 86,05 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 86,25 PBS d.d. (na vseh poštah) 84,30 ROBSON Mengei 86,10 SHP-Slov. hran. In po«. Kranj 86 00 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 84J0 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 84 75 SLOVENUATURIST Jesenice 85.50 SZKB Blag. mesto Žiri 85,15 ŠUM Kranj TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 86 10 TALONZg. Bitnje TENTOURS Domžale IROPiCALKamnik-Bakovnik UBKd.d.Sk.Loka WLFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor VKlLf AN Triki POVPREČNI TEČAJ 86.10 86,00 86,10 85,50 86,15 86,00 85,90 85,75 86,30 86,40 86,40 86,50 86,30 86,40 86,55 86,40 86,40 86,29 86.30 86,50 86,40 86,45 86,50 86.10 86,40 86,20 86.40 86,30 86,20 86,40 86,40 86,50 86,40 86,40 86,40 86,30 86.40 86,38 12,00 12,16 12,15 12,10 12,18 12,18 11,80 12,10 12,18 12.20 12,02 12,18 12,16 12,15 12,18 10,85 12,20 12,14 12,00 11,80 12,02 11,80 12,12 12,12 12,10 12,20 12,02 12,18 12,19 12,13 12,06 12,26 12,25 12,25 12,30 12,25 12,23 12,30 12,20 12,23 12,27 12,25 12,25 12,24 12,23 12,24 12,23 12.28 12,20 12,35 12,25 12,28 12,26 12,26 12,30 12,25 12,27 12,23 12,22 12.23 12,26 7,46 7,45 7,40 7,50 7,50 7,55 7,16 7,50 7,55 7,45 7,50 7,55 7,60 7,55 7,60 6,80 7,50 7,60 7,25 7,16 7,50 7,40 7,40 7.40 7,60 7,60 7,50 7,55 7,50 7,60 7,46 7,97 7,79 7,79 8,00 7.75 7,75 7,92 7,85 7,65 7,68 7,95 7,75 7,80 7,85 7,80 7,80 7,80 7,80 7,75 7,95 7,97 7,85 7.85 8,00 7,75 7.90 7,75 7.75 7,85 7,83 Pii Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam aporocajo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Bavarci želijo slovenske vrednostne papirje Kranj, 23. okt. - Bavarska borza iz Muenchna je pred kratkim Ljubljanski borzi poslala ponudbo o medsebojnem sodelovanju. Kako pomembno je sodelovanje med borzami in po-membna je vloga mednarodnih investirojev za razvijajoče borze, je opozorila konferenca združenja evropskih borz, ki je v začetku oktobra potekala v Ljubljani. Zato je toliko boli razveseljivo, da je bavarska borza iz Muenchna poslala Ljubljanski borzi ponudbo o medse-bojnem sodelovanju. Direktor bavarske borze gospod Schmitt je pismo poslal guvernerju Banke Slovenije dr. Francetu Arharju in direktorju Ljubljanske borze Drašku Veselinoviču, v njem pravi, da bi slovenske delnice ali obveznice (nominirane v nemških markah) lahko kotirale na prostem trgu bavarske borze. Gre za vrednostne papirje, ki že kotirajo na Ljubljanski borzi, kajti običajno je, da na tujih borzah kotirajo le tisti tuji vrednostni papirji, ki so se prej že uvrstili na domačo borzo. Zakon o finančnem poslovanju s tujino bo natančno obravnaval to problematiko. ROHR-BLITZ .d.o.o.., ĆISĆFNJE VSEM VRST HIŠNIH IN KANALIZACIJSKIH CiVI ' KANAL TV PKEOl.EOI - sesanje in Čišćenje poo vodnim pritiskom trn i SNIH LOVILCEV L TEUFAX:061451586 J PRODAJNI CENTER STARI DVOR tofja loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 ?.O.SPOP!NJŠK'f RPRRRTI, dSTILR. UJC KOTLIČKI. o 2. NAGRADA VOZIČEK.+ ZAL. CEV BRRV6, flKUSTIHfi, ffVTOM. PBIKOUC6 3. NAGRADA LIKALNDs ELMA CENE SO ZA GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG NEMOGOČEJE MOGOČE!!! KOVIN<>T6HNA KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK OBČINA RADOVLJICA KOMISIJA ZA KMETIJSTVO OBVESTILO Občina Radovljica, Komisija za kmetijstvo, obvešča kmete, ki v letu 1995 odplačujejo investicijske kredite za: - novogradnje in adaptacije kmetijskih objektov, - novogradnje in adaptacije objektov, namenjenih, dopolnilnim dejavnostim na kmetijah, - kmetijsko mehanizacijo, - ostalo kmetijsko opremo, naj vložijo zahtevke za vračilo že plačanih obresti v letu 1995 na naslov Občina Radovljica, Komisija za kmetijstvo, Gorenjska 19, 64240 Radovljica. Vlogi morajo priložiti potrdilo banke ali druge finančne institucije o plačanih obrestih v letu 1995. Rok za oddajo vlog je do 30. novembra 1995. O višini regresa za plačane obresti bo odločala Komisija glede na število prispelih vlog. Dodatne informacije dobite pri Andreju Varlu, tel. 715-253 in Mojci Medja, tel.: 714-212. Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj organizira predstavitev računalniškega programa za kmetijstvo (hlevska in poljedelska knjiga). Predstavitev bo pojutrišnjem, v četrtek, 26. 10. 1996, ob 10. uri na posestvu v Strahinju. .7J** ER GOZD TRGOVINA IN SERVIS KRANJ, d.o.o. Staneta Žagarja 53 tel./fax: 241-670 Največja ponudba na enem mestu! Motorne žage JONSERED IN HUSOVARNA V malogl tudi HUSOVARNA 254 XP turbe Servis motornih žag - hitro in kvalitetno Veliko izbira {»klenih vrvi avstrijske proizvodnje! Odprto od 8. do 16. ure, ob sobotah zaprto. MESTNA OBČINA KRANJ Komisija za pospeševanje kmetijstva je pripravila razpisa: IZBOLJŠAVE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ZA LETO 1995 Kmete, lastnike kmetijskih zemljišč na območju Mestne občine Kranj ponovno obvešča, da lahko prijavijo površine, ki so jih že izboljšali ali jih nameravajo izboljšati do konca leta 1995 z agromelioracijskimi deli, z mini hidromelioracijam in s komasacijami, katerih pobudniki so lastniki zemljišč sami. Prav tako lahko prijavijo nakup kmetijskih zemljišč, vendar samo v primerih, če jim opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja glavni vir dohodka. Podatke o parcelni številki, katastrski občini, načinu izboljšave, površini izboljšanega zemljišča in dokazilo o lastništvu zemljišča (posestni list), ki ste ga že ali ga nameravate v letu 1995 izboljšati, predvideni čas izvajanja del ter kupoprodajno pogodbo o nakupu kmetijskih zemljišč v letu 1995, posredujte v pisni obliki, m sicer v 20 dneh po objavi v časopisu, na Mestno občino Kranj, Oddelke za gospodarstvo, soba št. 141 ali št. 162. REGRESIRANJE OSEMENJEVANJA KRAV IN TELIC TER PITANJA MLADE PITANE GOVEDI IN TELET Mestna občina Kranj v letu 1995 regresira: - osemenjevanje krav in telic, in sicer 50 % v hribovskem in 20 % v nižinskem območju Mestne občine Kranj ter - pitanje MPG in telet nad 150 kg žive teže, in sicer v hribovskem območju 25.000 Sli na MPG in 10.000 SIT na teleta ter v nižinskem območju 8.000 SIT na MPG in 4.000 SIT na teleta. Kmetje, ki bodo omenjeni regres uveljavljali, morajo fotokopije potrditi o osemenitvi oziroma potrdi o odkupu živali posredovati na Mestno občino Kranj, Oddelek za gospodarstvo, soba 141 ali svojemu kmetijskemu svetovalcu na sedež Kmetijske svetovalne službe v 20 dneh po objavi v časopisu. Številka: 32101-0002/95-6/ČB Datum: 18/10-1995 Župan Vitomir Gros, dipl. inž. Letošnje poročilo o propadanju gozdov Propadanje se ni ustavilo, vendar preplah ni potreben Ugodnejše so razmere na blejskem območju, slabše na kranjskem, poškodovani so zlasti gozdovi v okolici Kranja Kranj, 23. oktobra - Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za Srednja osutost slovenske- med našimi listavci. Pri gozdove Slovenije sta pred kratkim predstavila letošnje ga gozda je 21,1-odstotna, vi je več 85 odstotkov dreve poročilo o propadanju gozdov, ki kaže, da razmere niso Vseh dreves z očitnimi poš- osutih manj kot 26- odsto alarmantne, vsekakor pa vzbujajo skrb. Regionalne podatke kodbami (mednje razvrščajo no. bodo obdelali naknadno, zato še ne moremo govoriti o drevje, ki je osuto več kot 25- Z upoštevanjem raZV0^e gorenjskih posebnostih, lahko pa že rečemo, da popis odstotno) je 22,4 odstotka, faze so ugotovili, da J kaže na ugodnejše razmere na območju blejskega kot od tega je 14,8 odstotka najbolj prizadeto starej kranjskega zavoda za gozdove. listavcev in 26,3 odstotka drevje (raznodobni sestoji čisti debeljaki), ki je osut° ANALIZA IZBOLJŠANJA OZIROMA POSLABŠANJA STANJA GOZDOV V SLOVENIJI V OBDOBJU OD L. 1991-95 NOVI PtOSKVC M jlNEDKS Ja d.l.t dnm. otutlh >26K lldtlal: Coidirakl in.titul Slov.nij. _V«n» p«l t Uublj.n. V Sloveniji popisi propa- Takšno merjenje je seveda danja gozdov tečejo že ob drago, zato ga ne uporabljajo leta 1985 in tokrat je pred samo za merjenje poškodo- nami že osmi popis. Poročilo vanosti gozdov, temveč tudi zajema le najosnovnejše po- za načrtovanje, varstvo in datke o stanju slovenskih zaščito gozda. Zberejo tudi gozdov, gre namreč za pre- nekatere podatke, ki gredo v sojo, kako hitro prihaja do evropsko publikacijo o stan- poškodovanosti vseh gozdov ju gozdov, ter seveda v v Sloveniji, na osnovi tega pa državno statistiko, zanjo vsa- gozdarji lahko postavijo di- ko leto zbirajo podatke na agnozo o zdravju slovenskih 16-kilometrski mreži. Na- gozdov. slednji popis o propadanju Gozdarji merijo OSUtOSt gozdov na mreži štirikrat krošnje ^tln 'c"ometrov DO verJetn° Osutost krošnje (izguba iglic, listov) je eden po- iglavcev. Med iglavci je najbolj prizadeta jelka, ki je poškodovana 58-odstotno, vendar do 22,1- do 28-odstotn° Bistveno manj pa je osuf0 mlajše drevje (drogovnjak1/^ pri katerih osutost ne pre' sega 17,3 odstotka. V taKO klasificiranih gozdnih sestoj jih pa so bolj poškodovani iglavci, ki so osuti 2 bila. \ Prc^lousti že Podatek da prirastek v go*' zapisati posebej izurjeni gol \l^S^M^Z * *° ne morejo meriti neposred- ^ rvteritve opravijo na nato smreka Med listavci je v primerjavi s preteki«*1 no Pri snemanju raz ičmh dreJvesih (vrsta, debelina Pr^et hrast kar se leti je manj zdravega (< znakov skušaj ugotovit, tudi socialno stanj najv^ drea dogaja tudi drugod. Še bolj suteea) in rahlo prizadet«* vzroke lahko bolezni, popsKoaoe uko mejo tip gozda, globino iai n krošnje kot debla pa so iego trakta v pokrajini itd. seveda lahko tudi mehanske zberejo torej zelo veliko kot posledica nepravilne podatkov, zato so seveda sečnje,ognja, toče, pozebe, možne različne analize. Ker vetra, snega itd. popis propadanja gozdov Gozdarji so pri popisu poteka že od leta 1985, so zajeli tako znane kot nez- seveda možne tudi primer- nane vzroke in znani povro- ;ave toliko bolj, ker gre za čitelji poškodb krošnje so bili vezane vzorce. Kar za 90 ugotovljeni na 23,5 odstotka odstotkov primerov velja, vzorčnih dreves. Drevo se da so gozdarji opisali isto seveda celovito odziva na drevo. Dobro bi seveda okolje, pri merjenju upošte- Djl.0} če bi opis naredil tudi vajo zakon minimuma, zato jsti človek, seveda pa je to prevlada tisti vpliv, ki povz- težko zagotoviti, roči pri drevesu največji NajD0lj prizadeta je St Organizacijsko ie projekt jelka, najbolje pa se drži tripravil Gozdarski inštitut bukev llovenije, terenski popis pa Drevesa so glede na osu- so opravili zavodi za gozdove. Slovenijo so razporedili na trakte oziroma posebne oblike vzorcev, ki tost razvrščena v pet razredov. Normalno je tisto drevje, ki je osuto do 10 odstotkov in v tem razredu, jih sestavljajo štirje podvzor- je zadnjih meritvah skora ci, v vsakem od teh pa je šest J40 odstotkov slovenskegi dreves. Razporeditev ima obliko kvadrata v velikosti štiri krat štiri kilometre, na vsakem vogalu je en podv-zorec. Letos so imeli 706 gozda. Približno enak delež ima druga skupina, v katerem je drevje, ki je osuto od 11- do 25-odstotno, kar po-, meni začetno bolehost. Ne-1 Sn f w J Predstavljal kaj manj kot 20 odstotkov konstanj 1.600 hektarjev. dreves ^ y razred Qd ^ malo> le V Sloveniji je z gozdom pokrite skoraj 52 odstotkov površine, v srednji Evropi smo tako daleč najbogatejša država z gozdovi. Več kot polovico gozdov je mešanih, listnatih gozdov je 29 odstotkov in iglastih 18 odstotkov. Čistih smrekovih gozdov je le 8 odstotkov, kar je 80 tisoč hektarjev, čistih jelovih pa izredno malo, bukovih gozdov je 7, 5 odstotka. Celovito gledano je pri nas 55 odstotkov gozdov, v katerih prevladujejo listavci in 45 odstotkov gozdov, v katerih prevladujejo iglavci. Prevladujejo mešani gozdovi, kar je ekološko pozitivno, zelo malo pa je pri nas gozdov s samo eno vrsto dreves, kakršne imajo denimo v Nemčiji, kjer prevladuje smreka. a v Sloveniji le 2 odstotka vseh odstotki ter drevja z osu-, jo med 26 in 60 odstop Delež močno prizadete^ drevja (osutost med 61 i?y0 odstotki) pa ostaja praktik enaka. I Nekoliko drugačna kot prejšnjih letih ie tudi pr°. torska porazdelitev osut^ drevja. Čeprav se je osutog povprečju povečala v y* območnih gozdnogospoda , kih enotah, pa je P°nf Lt večja kot drugod. Za več* 5 odstotkov večjo osutost ugotovili na kočevskem, * vomeškem, brežiškem, JJ' ^ iborskem in sežans**^ območju, praktično eij3 razmere pa na ljubljansK in slovenjegraškem obm<% v preostalih delih Slovel pa se je osutost povec med 2 in 5 odstotki ^ Gozdarji ugotavljajo, 7,1 odstotka gozda ne ^ očitnih poškodb. Naj v zdravega gozda pa r je alpskem območju, karj„ii razveseljivo.. Dokaj u|^-je slika na blejskem ob 53J ju, slabša na kranjskem.^' gozd v okolici Kranja vr*» • i 4. i . . i ure ves soui v razrea oa zo- maiu, iC z, ousiouta vsen b*-"-" t «^»^' 4.«iel» Na vsakem traktu to tako do 60-odstotne osutosti, kar gozdnih dreves. V sorazmer- poškodovan. PodrobJ^ enh 24 dreves, hkrati Da x_ u_i_____i______V2 • °~ j„i_____j_____t______ nna»*i,a u~a~ a~\0 na r o/» a ut *:— uo ou-oasioine osuiosii, Kar gu/,uiiui urcves. v sorazmer- ^»w«»(mi. i ^u'- menli 24 dreves, hkrati pa je že bolezensko stanje. Maj- no dobrem zdravstvenem podatke bodo dale na ocenili sestoj, rastlinstvo, hen preostanek pa predstavi- stanju je bukev, ki je najpo- regionalne analize okolico in letos prvič opisali ■ JJj Dolno d£ .g tudi ekološke dejavnike. 1 membnejša in najštevilčnejša SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna * znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. • popravilo koles, rezervni deli in oprema • posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d.o.. Kranjski olimpijski bazen je pet dni gostil vaterpolske ekipe sredozemskih držav JMAGA ZA DALMATINCE, NAŠIM TRETJE MESTO verfn^0261118^111 Poka,om so Kranjčani in slovenski reprezentantje dokazali, da je Kranj še K no "»esto vaterpola - Tuje ekipe odšle z lepimi spomini 'n *ilaw oktobra * S podelitvijo pokalov in medalj najboljšim končal |V?<>tSt?.*ni mimohodom se je v nedeljo pozno zvečer 8ostifBi!e:ošni' sredozemski pokal za vaterpoliste. Tokrat je bil »ačfm-----Prv'^ nov kranjski olimpijski bazen, kar je eHakft» rePrezentantom dalo še posebno moč, da so se *asSravno kosa»' z najboljšimi ekipami. Na koncu so vaterpolisti hrvaškega Jadran Eurosplita, naša i.k0 a reprezentanca Vouliagmeni iz Aten, tretja pa ■*nrana vrsta. ^ovaS?1 ,Zma8ami v predtek-Tur5ii"JU (naJPreJ z ekipo iz Nentin nai° z ekipo Enfansts * ekin,Z ?rancije in v petek še vateSJ? .Malte> so si naši Polfiitlif!.1 Pnborili nastop v Rži t"r?iriazasredoZems-* *«• Tako so se v soboto pred TV kamerami pomerili z moštvom Voiliagmeni iz Aten. V začetku tekme so bili naši enakovredni tekmeci Grkom, rezultat pa je bil po treh delih igre izenačen. Šele v zadnji četrtini so Grki povedli, saj so našim mladim reprezentantom SredL n^.er,e> predsednik Vaterpolske zveze Slovenije: d0cjej|?Zernski vaterpolski pokal je slovenski Vaterpolski zvezi zveza * sredozemska plavalna konfederacija, to je športna 'gre pr, ozemskih držav. Ta organizira tudi sredozemske oajpom c n^'n 'e ta tako imenovani "Comen cup" "dobi] «^5c tekmovanje. Naša vaterpolska zveza je nanj Sm l-° tekmovanje letos pomladi in časa za priprave 2aProsT° '™e^ Pet mesecev. Seveda smo za finančno pomoč Taic0 j tuc" državo, vendar do danes nismo dobili niti tolarja. njeg0.; VSe tekmovanje organizirano s pomočjo sponzorjev, bodo j,06113 Pa Je oko" 65 tisoč nemških mark. Po naši oceni 10q tU P6' ki so na obisku v naši regiji "pustile" med 95 in Takšen nemških mark (hoteli, ogledi, izleti, nakupi...). Prezent "^narodni športni dogodek pa je hkrati tudi lepa mnenjeC^a sloveruJe 'n mislim, da si lahko vsak ustvari Športov \i država poene in kaj ljudje, ki se ukvarjamo s sodeln i od mc pričakujemo. Pri organizaciji turnirja je tehnjg °,okou' 70 iJudi' od yud'' k» skrbijo za prevoze do nudim s UŽDe i" vseh ostalih. Udeležencem tekmovanja n3povremagala grško moštvo Vou-iagmenti iz Aten z rezultatom 6:7. Tako so novi sredozemski pokalni zmagovalci postali Dalmatinci, drugo mesto je osvojila ekipa Vouhagmenti iz Aten, tretje pa reprezentanca Slovenije. Za najboljšega igralca turnirja so zbrali Joška Krekoviča iz ekipe Jadran Eurosplit, za najboljšega vratarja Paola Bocchia (Paguros), najboljši strelec pa je bil Jonatan Valetta (Malta). Ob tekmovanju je Vaterpolska zveza pripravila tudi nekaj sestankov. Tako so se sestali trenerji, formiral se je odbor za ženski vaterpolo, sestala pa se je tudi tekmovalna komisija s predstavniki klubov in izvedla žreb za letošnje državno prvenstvo, ki se bo začelo 18. novembra. Pari prvega kroga so: Ljubljana - Triglav, Posej-don - Portorož, Kranj 90 -Probanka Leasing Maribor in Micom Koper - Tivoli. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik 1 tof Stromajer, kapetan slovenske vaterpolske reprezentance TRETJE MESTO JE FANTASTIČEN USPEH Nt« Ust«, ^anja vSSetIetni Kranjčan Krištof Stromajer se je po dveh letih ^'ticni ki Jp°'a v Kopru pred začetkom letošnje sezone vrnil v '*Wai tud* Triglav. Kot kapetan reprenzantancc pa se je 'na pravkar minulem turnirju za sredozemski pokal. prav gotovo precej izboljšala igra reprezentance, predvsem pa je bistveno izboljšala motivacija, kar nam je prej manjkalo. Z borbenostjo se pač veliko doseže in to ie sedaj pomemben adut naše mlade ekipe." Tretje mesto med sredozemskimi ekipami je za slovensko moštvo lep rezultat. Kaj pa meniš o nasprotnikih na turn- na sredozemskem W;",u je bil za vas, vaterpolo v p Uvo° v letošnjo sezo-*J pa cilji? nov ,'-ko )e bil v Kranju odprt tero(M-mpiJski hazen, smo va-ValV? 8tl« verjetno pa tudi pla-W Pričakovali, da se bo p"^arle začelo v Kranju kaj Rreri neSa- Res stvari počasi Mta naPrei in sredozemski Sli ? }e bil za nas velik izziv, tev Je°rezentance pa je uvrsti-, na B evropsko prvenstvo, za pr^reRa naj bi bile kvalifikacije irjuJ Su-TaLV- KranJu v mesecu b^t Je bil ta P°kal lepa ^ftA»»o se reprezen- ^°naredirnU?.ajinv^eli'kai i!n,8«crieV?terPolska repre-LU,Su it 2e,°. mlada, na tem ^oborK8' JC izka2a,a kot : "Re' 7rbena. JjJ>tarejg eS *am s 24-letni %i £ »Bralec, najmlajši v Saj reDr k°maJ šestnajst let, ?S^?ei;tantOVPa U,ima ° res mlada ekipa. K M? n>T° ze,° dobrega trJe Jime ana LonCareviča, nervsrovlr„en.utr "^boljši eniji. Z njim se je Krištof Stromajer v akciji "Sredozemski pokal je bil vedno dosti kvaliteten, nanj prihajajo boljše ekipe iz svetovnih vaterpolskih velesil in zmagovati z njimi ni "mačji kašelj". Mi si pred prvenstvom sploh nismo mogli predstavljati, da bi lahko z njimi dosegli takšne rezultate, kot se je kasneje izkazalo. Za nas je tretje mesto fantastičen uspeh in presenetili smo sami sebe, čeprav so bile kakšne tri ekipe res slabše od nas. Malta pa je bila naprimer peta na B evropskem prvenstvu, mi pa smo z njimi zmagali kar dvakrat." . % Sredi novembra se začenja letošnje državno prvenstvo, kakšna je ietos ekipa Triglava? "Ker je kar osem re-prezentantov članov ekipe Triglava, v reprezentanci pa je vzdušje res odlično, pomeni, da bo letos Triglav takorekoč nepremagljiv. Škoda, da ni več dobrih ekip tudi v drugih slovenskih mestih, in da sta vedno v ospredju le Triglav in Koper, ki imata že tradicijo. Vendar pa mislim, da vaterpolo z mladimi igralci po več krajih Cočasi napreduje, in da odo sedanji mladi igralci prinesli v ligo še več kvalitete. Na vsak način je vaterpolo zanimiv šport tako za gledalce ob bazenu kot ob TV sprejemnikih, kar je potrdil tudi sedanji turnir." Dve leti si bil v Kopru, sedaj si spet v domačem klubu v Kranju. "Vaterpolo igram že dvanajst, trinajst let in odhod v Koper pred dvema letoma je bila zame dobrodošla sprememba. Vzrok temu je bila nekakšna zasićenost vedno istih obrazov, istega trenerja, istega okolja... in zelo mi je prijala sprememba. Zato pa sem se letos vrnil domov z novim motivom za igro in za bodoče rezultate z ekipo in reprezentanco." Kaj počneš, razen tega, da igraš vaterpolo? "Trenutno sem za določen čas zaposlen v Gorenjski banki in rad bi se zahvalil sodelavcem na ekspozituri na Prešernovi, ki z razumevanjem gledajo na moje obveznosti v športu. To je zame zelo pomembno. Poleg vaterpola imam rad še veliko drugih športov, najraje grem gledat košarko, nikoli pa naprimer ne bi šel na nogometno tekmo v slovenskem prvenstvu. Če pa bi igrala kakšna kvalitetna tuja ekipa, pa nič ne rečem....". • V. Stanovnik, foto: G. Šinik ŠPORTNO PLEZANJE MARTINA ČUFAR SPET ODLIČNA NA TEKMI SP V MOSKVI Moskva, 23. oktobra • Konec tedna se je Moskvi nadaljeval svetovni pokal v Športnem plezanju. Izmed naših so bila po pričakovanju najuspešnejša dekleta. Naša najboljša tekmovalka, 18-letna plezalka Iz Mojstrane, Martina Čufar, je v Moskvi nastopila odlično in dosegla svojo najboljšo uvrstitev doslej. V finalu je zasedla 5. mesto in tako še za mesto izboljšala njeno lanskoletno uvrstitev iz Birrrunghama. To je obenem tudi najboljša slovenska uvrstitev na tekmah svetovnega pokala. V Moskvi je nastopila vsa svetovna elita in ponovno je zmagala Francozinja Guyon, ki je tako naj resnejša kandidatka za končno zmago. Poleg Čufarjeve sta med našimi nastopili še Metka Lukančič, ki je bila na 13. mestu, in Maja Šuštar, ki je na svoji prvi tekmi za SP osvojila solidno 21. mesto med 40 tekmovalkami. Pn moških je trikratni zmagovalec svetovnega pokala Francois Legrand ponovno poražen in je na koncu pristal na 5. mestu. Zmagal ie $vicar Eli Chevieux pred bratoma Petiti. Naši tekmovalci so bili manj uspešni, saj se je le Aljoša Grom uvrstil v poifinale in na koncu osvojil 31. mesto. Rezultati iz Moskve: ženske: 1. Laurence Guvon (F), 2. Robin Erbesfield (ZDA) in Liv Sansoz (F), 4. Nathalie Richer (F), 6. Martina Čufar (Slo), 6. Karin Kavaussi (A), 13. Metka Lukančič, 21. Maja Šuštar (obe Slo); Moški: 1. Eli Chevieux (CH), 2. Arnaud Petit, 3. Francois Petit (oba F), 4. Christian Brenna (I), 5. Francois Legrand (F), 6. Salavat Rahmetov (RUS), 7. J. Baptiste Tribout (F), 8. Fausto Alippi (I), 31. Aljoša Grom, 32. Matej Mejovšek, 41. Vili Guček, 59. Franci Jenšterle (vsi Slo). ♦ T. Česen HOKEJ Po dveh kolih brez presenečenja SPORTINA DANES NA JESENICAH Hokejisti so minuli petek odigrali drugo kolo letošnjega državnega prvenstva. Ker Kranjčani še vedno nimajo ledu v dvorani Gorenjskega sejma, so tokrat igrali v Tivoliju, kjer pa so prikazali neučinkovito igro. Tako je bilo tudi drugo kolo nezanimivo, saj so vse favorizirane ekipe visoko zmagale. Tako je ekipa Acronija Jesenic gostovala v Mariboru, kjer so praktično "povozili" domačo ekipo, ki v šestdesetih minutah čiste igre ni uspela zabiti niti gola. Tako je bil končni rezultat Maribor - Acroni Jesenice 0:17 (0:5,0:6, 0:6). Hokejisti Sportine v dvorani na Bledu niso imeli težjega dela z ekipo Slavije in tako so po pričakovanju visoko slavili. Rezultat tekme je bil 10:2 (3:0, 2:1, 5:1). Tudi na srečanju v Ljubljani, ki bi bil po napovedil lahko "derbi" kola, ni bilo bolj zanimivo kot v Mariboru in na Bledu. Ekipa Triglava se ni izkazala, državni prvaki, Olimpija Hertz, pa so zasluženo zmagali 11:0 (2:0, 6:0, 3:0). Tako po dveh kolih na lestvici vodijo tri neporažene ekipe: Olimpija Hertz, Acroni Jesenice in Sportina, brez točk pa so Triglav, Maribor in Slavija Jata. Že danes pa se na Gorenjskem obeta zanimiv obračun, saj se bosta v dvorani Podmežakli pomerili ekipi Acroni Jesenic in Sportine. Ostala para sta: Olimpija Hertz - Maribor in Slavija Jata - Triglav. • V. Stanovnik SMUČARSKI SKOKI PRVAK GORENJSKE JURE TRATAR Glenca, 22. oktobra - SSK Stol iz Žirovnice je 22-metrski skakalnici organiziral letošnje Gorenjsko prvenstvo za dečke do 11 let. Kar 48 mladih skakalcev iz Alpine, Tržiča, Triglava in domačinov in Stola ter kot gostje mladi Zahomčani so uradno preizkusili tudi novo smučino iz Prokroma. Najboljšim sta pokale podelila svetovni prvak iz Predacca Franci Petek in vodja planiških skakalnih šol Andrej Tomin. Rezultati: 1. Jure Tratar (Stol), 2. Jure Bogataj, 3. Andraž Kern (oba Triglav), 4. Gašper Mlinar (Alpina), 5. Sašo Trpin (Stol), 6. Matej Zupan (Triglav). Pokal Gorenjske 1995:1. Jure Tratar (Stol) 75 točk, 2. Matej Zupan 72 točk, 3. Jure Bogataj (oba Triglav) 66 točk. TROJNA ZMAGA ZA TRIGLAV Smučarski klub Triglav je v skakalnem centru na Gorenji Savi organiziral zadnje tekmovanje za državno prvenstvo za dečke do 15 let. Nastopilo je 58 smučarjev skakalcev iz 13 klubov, ki so merili moči na skakalnici K 62. Poleg njih so še nastopili kombinatorci, mladinci do 16 let in člani. Skakali so vsi najboljši slovenski kombinatorci, ki so se pomerili potem še na Kokrici na rolkarski progi, in socer na 6 in 10 km. Za državne naslove pri skaklcih do 15 let so imeli največ uspeha Triglavani: Miha Rihtar, Uroš Peterka in Marko Šimic. V teku na 6 km je zmagal član Alpine iz Žirov Davorin Stanonik, na preostala mesta pa so se uvrstili Triglavani: Aljoša Zelnik, Andrej Jezeršek, Marko Šimic in Robert Kranjec. V članski konkurenci je zmagal Tržičan Roman Perko, na drugo mesto se je uvrstil Velenjčan Rolando Kaligaro, na tretje pa Tržičan Franci Jekovec. Ob državnem prvenstvi za 15-letnike so tekla tudi tekmovanja za Gorenjski pokal. Zmagal je Miha Rihtar 90, 2. Uroš Peterka 75, 3. Marko Šimic 67 (vsi Triglav), 4. Grega Lang (Tržič) 52. • Janez Bešter NOGOMET Jruga državna nogometna liga MAKLO ZMAGALO TUDI V VEVČAH VEVČE DONIT : NAKLO 0 : 3 (0 : 3), strelci na Naklo Ahčin v 56., Pavlin v 68. in Koprive v 91. minuti. Kranj, 24. oktobra - Naklanci so v drugi nogometni ligi dosegli v soboto tretjo zaporedno zmago, od tega dve v gosteh. Osvojili so devet točk zapored in to jim omogoča, da kljub manjšemu uspehu v nadaljevanju dokaj mirno počakajo na spomladanski del prvenstva. V začetku prvega polčasa je Naklancem huda predla. Dve zaporedni napaki obrambe v 10. minuti bi bili lahko usodni, saj so zadeli domači vratnico. Po pol ure igre so Naklanci prevzemali pobudo, imeli priložnosti, vendar niso ali so slabo streljali (Pavlin, Kečan, Koprivec). Po neumnem so se spuščali v preigravanja. V drugem polčasu so Gorenjci zaigrali boljše in predvsem učinkovitejše. V 56. minuti je Koprive podal Ahčinu, ta pa je poslal žogo mimo vratarja v mrežo. Šest minut kasneje so Naklanci zapravili novo priložnost, v 68. minuti pa je Pavlin močno streljal, žoga pa se je odbila v mrežo. Naklanci so potlej obvladovali igro. Domači so postali napadalnejši, vendar izrazitejše šanse niso imeli. Naklanci so igrali na protinapade in v 91. minuti je eden od njih uspel: Kondič je nesebično podal prostemu Koprivcu, ta pa je žogo poslal v mrežo in zagotovil visoko zmago. Za Naklo so igrali Botonjič, Gruden, Boštjan Pavlic, Brkič, Razdrti, Jožef (Tadej Pavlic), Pavlin, Kečan (Žagar), Zupančič (Kondič), Koprivec in Ahčin. • J. Košnjek JUTRI S PRIMORJEM V KRANJU Nogometaši Nakla so z uvrstitvijo med osem najboljših moštev v pokalnem tekmovanju dosegli velik uspeh. Jutri bo na sporedu četrtfinale pokala (prve tekme). Naklo bo ob 14. uri izjemoma igralo v Kranju s Primorjem. Naklanci pričakujejo podporo občinstva, kar zaradi uspešnih iger v prvenstvu tudi zaslužijo. Tretja nogometna liga TRIGLAV CREINA PODARJA TOČKE TRIGLAV CREINA : SLOVAN 0 : 2 (0 : 0), strelca za goste Jcrak iz 11-mctrovke v 60. in Srovin v 92. minuti. ranj, 24. oktobra - Drugi zaporedni poraz Triglava Creine je Kranjčane potisnil v sredino lestvice, čeprav so bila pričakovanja pred začetkom lige veliko večja. Kranjčani po neumnem razprodajajo točke doma in to tudi na tekmah, kjer se boljši, če ne vsaj enakovredni. V obrambi so storjene napake, ki jih nasprotna moštva znajo izkoriščati. Tudi v nedeljo v tekmi s Slovanom je bilo tako. Kranjčani v prvem polčasu niso igrali slabo, pokopala pa jih je neučinkovita igra in napake obrambe. V prvem polčasu je Kočevar po podaji Jerine uničil stoodstotno priložnost. Drugi polčas je bil slabši s tem, da so gostje izničili premoč domačih in postajali nevarnejši. V 60. minuti ga je najprej polomil Kočevar, takoj za njim pa Alibabič, ki je zrušil gostujočega napadalca. Jerak, nekdanji igralec Nakla, je zabil prvi gol. Potem so domači napadali, vendar brez koristi. Ko je Dejan Markelj iz zrele priložnosti streljal mimo golo, so gostje prevzeli pobudo. V 92. minuti so streljali prosti strel. Močan udarec je kranjski vratar Pervan odbil. Domači so gledali, gostujoči igralec Srovin pa je dosegel drugi gol. Za Triglav Creino so igrali Pervan, Alibabič, Krupič, Atlija, Kočevar, Zdešar (Verbič), Dejan Markelj, Orlic (Božič), Durakovič, Jerina, Egart (Korenjak). Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa so igrali doma z Ilirijo. Kadeti so zmagali s 4 : 0 in so tretji, mladinci pa so zgubili z 2 : 3 in so deseti. • J. Košnjek GORENJCI PREMAGALI PRIMORCE Selekciji pionirjev do 13 in 14 let Medobčinske nogometne zveze Gorenjske sta igrali s selekcijama Nove Gorice. Gorenjci so bili obakrat boljši. Pionirji do 13 let so z goloma Stanjka in Mejača zmagali z 2 : 1, leto starejši pa prav tako z enakim izidom. Gola sta zabila Resnik in Bolka. VISOKO PREMAGALO BRICE VISOKO : BRDA 1: 0 (1: 0), strelec gola za Visoko Naglic iz enajstmetrovke. Kranj, 24. oktobra - Visočani so v sobotni tekmi z Brdi videli priložnost za potrebno zmago in napredovanje na lestvici in jo tudi izkoristili, čeprav bi lahko odšli z Visokega še višje poraženi. Domačini so dali zmagoviti gol v 44. minuti iz enajstmetrovke, ko je gostujoči igralec z roko ujel žogo in preprečil gol. Zaradi tega je bil izključen, Naglic pa je uspešno izvedel kazen. Gostje so končali tekmo z devetimi igralci, saj je bil izključen še eden od njih, pri domačih pa je moral tik pred koncem z igrišča Blagojevič, ki je za Visoko odigral prvo tekmo. Visočani bodo tako v kolih do konca spet oslabljeni. Po tekmi je bil trener domačih Stojan Humar zadovoljen in nejevoljen obenem. Zadovoljen je bil zaradi treh točk, nejevoljen pa zaradi neučinkovite igre. Zaradi zamujenih priložnosti postajajo igralci živčni in to slabo vpliva na igro. Po njegovem bi lahko zabili vsaj še tri gole. Za Visoko so igrali Černilec, Udir, Žontar, Žeželj, Blatnik, Pelko, Naglic, Filipovič (Žeželj), Blagojevič, Kaltene-kar in Sajevic (Peternelj). * J. Košnjek ZARICA ZMAGALA V ŠENČURJU Kranj, 22. oktobra - V gorenjski nogometni ligi je bil odigran VIII. krog. Rezultati: Alpina - Polet 2:3, Bohinj - Bitnje 1:0, Britof -Železniki 1:2, Jesenice - Jelovica LTH 0:1, Sava - Lesce 1:2, Šenčur - Zarica 0:1. Na lestvici vodi ekipa Zarice s 16 točkami, prav toliko točk pa ima Jelovica LTH na drugem mestu. • V.S. STRELSTVO PRED0SLJANI BOLJŠI OD OLIMPIJE II Ekipi strelske družine Predolje, ki tekmujeta v drugih slovenskih ligah, sta v drugem krogu tekmovanja dosegli polovičen uspeh. Eklipa v streljanju s pištolo je tokrat gostovala Sri ljubljanski Olimpiji., Predvsem po zaslugi odličnega Simona učana s 560 krogi so Predosljani skupno nastreljali 1621 krogov, medtem ko ie druga ekipa Olimpije dosegla 1607 krogov. Slabše pa so se odrezali strelci s standardno zračno puško. Domača ekipa Biring II iz Ljublajne ni imela težkega dela, saj je s 1682 krogi brez težav ugnala Predosljane, ki so s skromnimi 1657 krogi tokrat razočarali. • F. Mubi KOŠARKA Slovenske košarkarske lige ROKOMET Slovenske rokometne lige SLAVJE LE NA PODNU DVE ZMAGI IN PORAZ Večina gorenjskih ekip v najvišjih slovenskih ligah je tokrat gostovalo, edino ekipa Loka kave v A2 ligi je igrala v domači dvorani na Podnu. Kavarji pa so bili tudi edini, ki so zabeležili zmago. V Al slovenski košarkarski ligi postaja vse bolj napeto, saj Smelt Olimpija ponovno zmaguje, tako da je na vrhu lestvice trenutno prva gneča. Po 14 točk imajo kar tri ekipe: Smelt Olimpija, Kovinotehna Sav. Polzela in Idrija. Bolj osamljena pa je na dnu razpredelnice ekipa Triglava, ki je z novim porazom zbrala skupaj 9 točk. Tokrat so Triglavani gostovali pri Satexu in izgubili 95:83 (50:39). V soboto Kranjčani doma gostijo ekipo Idrije. Košarkarji Loka kave v A2 ligi so v soboto na Podnu gostili ekipo Jezice. Do pete letošnje zmage so prišli malo teže, kot je bilo pričakovati pred tekmo, saj v prvem delu srečanja nikakor niso znali ujeti pravega ritma. V drugem polčasu so sicer imeli že lepo prednost 61:50, toda gostje so jih dve minuti pred koncem skorajda ujeli. Končni rezultat zanimive tekme je bil tako 79: 74 (33:32). Ločani so tako trenutno peti na lestvici in so zbrali 13 točk, vodita pa ekipi Pivovarne Laško in Cometa s po 15 točkami. V soboto ekipa Loka kave gostuje pri Kraškem zidarju. Ekipa Didakte iz Radovljice, vodilna v 1B ligi: od leve proti desni stojijo: Martin Gorencc (trener), Darko Omahen, Primož Zadravec, Zvone Stojnšek, Boštjan Šmid, Samo Tonejc, Samo Pretnar, Nenad Markovič, Roman Dežman (pomočnik trenerja), čepijo: Robi Šmid, Luka Gorenec, Andrej Koman, Marko Smrekar, Matjaž Valentar, Slavko Tadič, Samo Salihovič. V 1B ligi je ekipa Didakte iz Radovljice gostovala v Borovnici in prvič v novi sezoni izgubila. Radovljičani so sicer začeli dobro, vendar pa jim potem ni uspevalo nič več in ob koncu so izgubili 69:50 (39:29). Kljub porazu zli točkami ostajajo na prvem mestu, v soboto ob 18.30 uri pa doma gostijo ekipo Portoroža. Tudi ekipi Odeje Marmorja v 1SKL za ženske ni uspelo zmagati. Kljub dobri igri so z minimalnim porazom izgubile z vodilno ekipo Jezice. Rezultat tekme je bil 66:63 (37:28). Ločanke so s 6 točkami trenutno četrte. V soboto doma gostijo ekipo Unior Atrasa. • D. Rupar, G. Lavrenčak, V. Stanovnik NAMIZNI TENIS TRDNO DRUGO MESTO Minulo soboto je bilo odigrano 4. kolo II DNTL. Člani NTK Križe so v dopoldanskem času igrali v Velenju z NTK ERA Velenje. NTK Križe je upal na zmago z rezultatom 4:3, toda z zelo dobro igro članov NTK Križe je bil rezultat še boljši in to kar 5 :2 za NTK Križe. V popoldanskem Času pa je NTK Križe gostil na Ravnah in igral z ekipo NTK Fužinar Interdiskont. Rezultat je bil 5 : 2 v prid NTK Križe. Za NTK Križe so igrali Aleš Smrekar, Matej Polansek, Matjaž Mali in Anze ŽepiČ. S tema zmagama ji je NTK križe priigral drugo mesto v II. DNTL v jesenskem delu, Isti dan pa so članice NTK Križe gostile NTK EGP Škofja Loka. Dekleta NTK Križe so zmagale z visokim rezultatom 5 : 2. Za NTK Križe so igrale Andreja Mežek, Maja Rozman, Mateja Muzik, Anja Grum in Maja Teran. * M. Snedic NEUSPEŠEN KROG ZA MERKUR Kranj, 21. oktobra - V 5. krogu 1. SNTL za ženske je NTK MERKUR doma gostil ekipo NTK Vektor Olimpija iz Ljubljane. Dokaj izenačeno srečanje se je končalo z rezultatom 2 : 5, zmaga je pripadla Olimpiji. Domača ekipa je nastopila v postavi: Petra Fojkar, Alenka Nišavič in Urška Petrič. Po eno zmago sta Merkurju priigrali Fojkarjeva in Nišovičeva, ki sta imeli priložnost zmagati tudi v dvojicah, saj sta oba niza izgubili na razliko. V 4. krogu 2. SNTL moški je ekipa NTK MERKUR dopoldne gostovala na Ravnah pri NTK Fužinar Interdiskont, popoldne pa v Velenju pri NTK ERA. Obe srečanji sta dobila gostitelja z enakim izidom 7 : 0. Za NTK MERKUR so igrali: Ošlaj, Porenta, Maček in Robida. V zadnjem krogu jesenskega dela bo ekipa Merkurja 28. oktobra nastopila v gorenjskem derbiju v Križah. • F. Ošlaj 2 X 5000 L0PARČK0V TUDI V KRANJU Kranj, 24. oktobra - V namiznoteniškem klubu Merkur se zavedajo, da je prihodnost odvisna od mladih in zato so izdelali projekt razvoja namiznega tenisa na začetni stopnji. Projektu so dali naziv "Z Merkurjem namizni tenis v vsako šolo", projekt pa bodo začeli z akcijo "2 X 5000 loparčkov". Akcijo podpira NTZ in je že zaživela, v kranjskih šolah pa bo potekala : danes, 24. oktobra, ob 13. uri v OŠ Jakob Aljaž, jutri, 25. oktobra, ob 12. uri v OŠ France Prešeren in v četrtek, 26. oktobra, ob 12. uri v OŠ Simon Jenko. • V.S. Tokratni tretji krog v drugi moški rokometni ligi je Korcn^jt||i ligašem prinesel dve zmagi in poraz. Klobučniki so doma g Škofij ico in kljub slabši igri zmagali in ostali neporaženi. Sicer pa je kvaliteta dobrih ekip ta, da zmaguje tudi takra j. ^ igra slabo, Odlično so tokrat igrah Preddvorčani, ki so P°Y°kZ0 so jesen dobre Črnomaljce in napovedali boljše čase. Ta K . dokazali, da v Kranju ne bo točk za ekipe, ki ne bodo v sa \j vrhu. Dražje, kot je bilo pričakovati, so svojo kožo tokrat pr .Q rokometaši Besnice. Favoriti iz Ribnice so se morali *cr ilgaŠ potruditi za zmago. Očitno tudi najmlajši gorenjski drug0 p prihaja v boljšo formo. Prva ekipa Šeširjka v drugi ženski ligi je spet zmagala m F a, je, da to jesen ne bo več izgubila. Zmago, in to visoko, s0jJ0ijjih slavile tudi igralke Planine. Zmaga naj bi bila napoved D°J časov varovank Slavka Stržinarja. . •«) Tokratno kolo v tretji ligi je bilo najbolj izenačeno. JezerJa|L it so se z novo zmago še bolj trdili na vrhu. Najbolj izenačeno p bilo v Radovljici in Kamniku. ^ Kadeti so že končali jesenski del lige. Brez poraza pa so P Ločani. , U, Rezultati: 2. DRL - moški - 3. krog: Šešir : Škofjica 1*-Preddvor : Črnomelj 31 : 24, Inles : Besnica 25 : 23, Mitol SeZ*' , Jestvina Koper 22 : 17, Global Best Grosuplje : Delmar Izola 25, Prule : Nova Gorica 34 : 22. Vodijo Inles, "Sešir in Delmar n s po šestimi točkami. . m 2. DRL - ženske - 5. krog: Šešir "B" Zagorje 12 : 25, P^n' Kranj : Polje "B" 23 : 13, Šešir : Krim Elekta "b" 27 : 22, K« Olimpija "B": Mlinotest "B" 32 : 27. Prve so Šeširjevke. ^ 3. DRL - moški - 6. krog: Duplje : Sava 18 : 27, Kamnik : *■ . 21 : 20, Radovljica Špecenja Bled : Šešir "B" 22 : 21, Jezers*^ DOM Žabnica 27 : 24, Preddvor Gorjanc : Besnica "B" 1° ' Brez poraza vodi Jezersko. Jk Kadeti - peti, zadnji krog: Besnica : Sava 17 : 22, Dom Žat"1^, Preddvor 10 : 27, Šešir : Radovljica Špecerija Bled 21 : 18. Jese prvak je brez poraza Šešir. ^fl1 St. deklice - 5. krog: Planina Kranj - Polje 18 : 20, Šešir Elekta 15 : 7, Robit Olimpija : Kočevje Ribnica 19 : 7. Sava je prosta. • Martin Dolanc SEMINAR ZA ROKOMETNE S0DNP Zbor rokometnih sodnikov Kranj bo v mesecu nove" organiziral tečaj in izpite za nove rokometne sodnike. Vsi kandidati bodo morali opraviti tako teoretični kot Pra af i; del izpita. Pred izpiti bodo morali opraviti dvodnevni sernintoj< pravil rokometne igre, ki bo zaključen s pisanjem testov. Z3 ^ zaželeno, da svoje kandidate pošljejo tudi vsi gorenjski rokofl1 ^ kolektivi, saj za pisanje zapisnikov potrebujejo izprašane scid g Prijave, samo pisne, pošljite na naslov: Martin Dolanc, ŠorW $ 14, 64000 Kranj do 4. novembra 1995. Prijava naj vsebuje: '^v^j priimek, točen naslov, letnico rojstva, telefonsko številko do% v službi. Vsi kandidati bodo obveščeni po pošti ali telefonu. potem o • M.D. dnevu začetka te JADRALNO PADALSTVO KAMNIŠKI POLET PRVI , Cerklje, 21. oktobra - Cerklje na Gorenjskem, z vzletišče1* jj Ambrozu pod Krvavcem, so bile prizorišče ene zadnjih te. V slovenske lige v jadralnem padalstvu v letošnji seto*' j< organizaciji kluba Polet iz Kamnika in KIMFLY iz Vodic ^ tekme udeležilo 170 tekmovalcev iz več kot 20 klubov Slovenije in Avstrije. Zaradi dobrih vremenskih en*" centimetrov. Prvo mesto in denarno nagrado v višini 900 |„fi si tako razdelili Tomaž Gorišek (Vrhnika), Ivek K%K> (KIMFLV), Dorni Košič (Metulj) in Duli Šetina (Kanjo)' y mesto pa je zasedel Polde Kadrun (Čuk) z enim kaze^jjj centimetrom. Med ekipami pa so se najbolj izkazali tekmo*^« kluba Polet Kamnik, ki so zbrali 99 kazenskih centimetrov, d ^ mesto je zasedla ekipa Ikar Slovenj Gradec s 126 kazen5 ^ centimetri, tretje mesto pa ekipa KIMFLY Vodic« kazenskimi centimetri. Sledijo ekipe Dedal (194), Vrhnika \ Lesce (468)... • Uroš Čadež ^ Zaradi doorin vremenskin razmer je bilo tekmovanje ^ izenačeno, kar priča tudi rezultat, saj so si prvo mesto razde'1 Ji PODVODNI RIBOLOV KRANJČANI ORGANIZATORJI DP V PIRANA, Piran, 22. oktobra -Letošnje 4. državno prvenstvo Slove j< podvodnem fotolovu in splošni podvodni fotogr3/^ organiziralo Društvo za podvodne dejavnosti Kranj. 1 \$ vanje je potekalo v Piranu, sodelovalo pa je 20 P°.,ke $ fotografov iz sedmih slovenskih društev. Iz Gorenjs nastopila DPD iz Bleda in DPD iz Kranja. A,, V splošni fotografiji je bil Franc Goltez (DPD Bled) podvodnem fotolovu pa je bil Vojko Artač (DPD KranjJ^f Njegov posnetek je bil tudi izbran za najlepši posnetek v p° fotografiji. uj/ Sicer pa je na tekmovanju zmagala ekipa SKAT iz Kranjčani pa so bili z eno ekipo četrti, z drugo pa peti • BALINANJE Balinarji končali državno prvenstvo TRAČ ANOM NI USPEL VELIKI MJJ Trata pri Škofji Loki, 21. oktobra - S slovesno p^^'J pokalov najboljšim letošnjim balinarskim ekipam se je \ zvečer na balinišču na Trati končalo letošnje d prvenstvo. T-taiti6* * Naslov ekipnega prvaka je osvojila ekipa Skale Tu ^ žane, ki je v odločilnem srečanju na Trati igrala izep . pr Sežane, domačo ekipo Trate Casino Sara 11:11. Ker so Sežančan» tekmi super finala doma zmagali, je to pomenilo skupno letošnjem prvenstvu. Tračani so tako osvojili drugo rne* jgjtvl. uspehu pa je ostal grenak priokus, da so vse leto vodili °a zjii^ na koncu pa jim je do naslova zmanjkala le ena pomembo • V.S. KEOLJANJE Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 GNEČA NA VRHU Sveto"^' °"t,0'l>ra " Kljub nastopu najboljših kegljavcev na keoi:Vne.,n pokalu na Dunaju so s tekmovanjem nadaljevali gjavc! v medregijski ligi. doseoiCn]ska Hgaša EP Commerce Jesenice in LOG STEINEL sta S3h polov.iCen uspeh. Moštvo LOG STEINELA je na težkih doSe(i V ^°v' Gorici moralo priznati premoč domačinov, ki so Sl97?al v°dilne Stražišane premagali z rezultatom 6 : 2 (5254 : Norik Jeseničani so imeli v Ljubljani proti moštvu Gradiš ?tna0ar te^° delo, vendar so na koncu kljub slabemu nastopu pa8a» z rezultatom 5 : 3 (4805 : 4770). Jesenipet^ kolu so v vodstvu LOG STEINEL, EP Commerce °ktoh°e ln Gorica z osmimi točkami.V prihodnjem kolu, t.j. 28. Dom* i lgrata obe gorenjski moštvi doma, LOG STEINEL proti "zaiam, EP COMMERCE Jesenice pa proti Gorici. TRŽIČANI ZMAGALI V ANKARANU iz -|Yj-^r°8u 2- slovenske lige v kegljanju so kegljavci KK Ljubelj prem« ii. 8°stovali v Ankaranu in po nekaj slabšem začetku pr"afa" Adrio Couvert s 5 : 3 (5121: 5067). točk _ lUoelju je bil spet najboljši Janez Čerin (887), zadnji par Štefan ASLa Prngrala z zelo dobro igro Filip Praprotnik (880) in točk " AJačič (853)- Tržičani so po 5. krogu na 6. mestu s 5 i boij§' *°l|kor jih imata tudi Kamnik in EHO Hrastnik, vendar Žale« °t l?2'''10^ naslednjem, 6. krogu, igra Ljubelj doma proti > 'ekma pa bo v soboto, 28. oktobra, ob 15. uri v Tržiču. JJIGRANO PRVO WLo OBČINSKE LIGE finski Pone(*eUe^' K*, oktobra, se je začelo prvenstvo v -mski kateri nastopa dvanajst ekip. V prvem krogu ni bilo, točke sta si enakomerno podelili le ekipi Re,. f/j m Cestnega podjetja, ki sta igrali neodločeno 10 : 10. : Gorja J" kroga: Bela : Prevalje 13 :7»Petro1: Gumar 7:1; Merkur NteHi : b Četrta pot : Iskraemeco 9 : 11; Podbrezje : Cestno ■i Jci]e 10 : 10; Triglav (ženske) : Predoslje 7 : 13. J. Marinček ŽMAGA O O SOJKA BANK AUSTRIA BLED **be]S»V^j' ^ruS> tekmi letošnjega prvenstva so odbojkarice Bleda D J"e zmago z najvišjim izidom v gosteh pri Zg. Savinjski. Ha kon > °dbojkaricc so se dobro upirale le na začetku tekme, Savi«; l-U pa So Blejke le pokazale, kdo je državni prvak - Zgornja ?JSKa : Bank Austria Bled 0 : 3 (-14, -12, -6). V 1A. DOL Bank a6 V yo^stvu ekipa Infond Branik s 6 točkami, odbojkarice VtJrUs.tr'a Bled pa so s tekmo manj na 5. mestu z 2. točkama. Min0]t n moš'ce konkurence 1A DOL v Ljutomeru so odbojkarji ^tiač'6 dobili prvi niz, nato pa popustili in zmaga je ostala Prve Ljutomer : Minolta Bled 3 : 1 (-7, 7, 7, 11). V Bled DVU VOc*' Maribor Marles s 6 točkami, odbojkarji Minolte Ostgjai SOs lemo manj na 4. mestu brez točk. Brez točk pa I°Wt° »Uu' otIbojkarji Žirovnice, ki so izgubili tudi tretjo tekmo. • tani^ na Jescnicab boljša ekipa iz Šoštanja - Žirovnica : $iiti0no ' 3 (-10, 15, -8, -11). Na prvenstveni lestvici vodita "a 5 *aliv Izola in Črnuče s 6 točkami, Žirovnica je brez točk ^Pcšna v 0ba- 8otenjska predstavnika v 2. DEL sta bila tokrat Vr°čem" mo^1 konkurenci je Termo Lubnik zmagal v gosteh na S), v l" terenu v Renčah - Prvačina : termo Lubnik 0 : 3 (-4, -12, 4- °OL moški vodita Granit Preskrba in IGM Hoče s 6 točka s \^Je$, Pj^ Kovinarjem, Termo Lubnikom in Žužember ^om ?^aeai«4..tS^ami. V ženski konkurenci so odbojkarice Jesenic lrenuti V ^ernPetru - Gos. Štirman : Jesenice 0 : 3 (-2, -12, -5) in etUvid° *asedajo 3. mesto s štirimi točkami, vodita pa Prevalje in Kten S x točkami- 3. DOL zahod - moški - Bohinj: Bled II 0 : 3, bdiJo n kronoS 1 : 3' Astec " T"glav : Pan Kovinar II 3 : 0, Bled0rn j?yec> Astec-Triglav in Mokronog s 6 točkami, pred la zadrr-k p'amenom s 4 točkami, Žirovnica II in Bohinj pa sta Sorenj Jl.,h mestih brez točk. V ženski konkurenci 3 DOL so Mehani.1 Predstavniki igrali - Nova Gorica II : Bled 0 : 3, j* Boh?1 KroPa : Cimos 111 2 : 3> LIK Tilia : Lan8° Šenčur 0 : 3 {očkam-: kan 11 3 : !• VodiJ° Piran, Bled II in Grupa Vital II s Plašen!1 ^re(* ^ango Šenčur in Bohinjem s 4 točkami, 6. mesto Nilel°vad ? Me£anizmi Kropa z 2 točkama. V sredo ob 17. uri igra :W Gnn-,C1 OS Bled Bank Austria Bled zaostalo tekmo z ekipo °Plimnj; e> ob 19. uri pa Minolta Bled tekmo 2. kroga z ekipo - • Branko Maček Li~J,fv°rnik, Izbija"'™*' direktor družbe Minolta Slovenija, d.o.o., na> m Aleš Jerala, predstavnik Odbojkarskega kluba Bled, s sfo».l.. ,a Podpisala sponzorsko pogodbo, s U l*toŠ - nierinsko podjetje iz korporacije Minolta -' ,sezoni prevzelo sponzorstvo blejske tek»ior, ?dP°Jkarske ekipe. Ti °dh°JkaVint sezoni stane Terj„.. * tater Je k*os oostanek v prvi državni članskt ligi, 0(iboy, 0 so se po uspešni lanski sezoni vrnili. V Jj'm ody m klubu Bled so posebej zadovoljni z izjem-■ **• rad°T- mladih. za odbojko, saj na osnovnih šolah "i tri e£?vWŠke občine redno trenirajo štiri ekipe pionirk 5°t>ost» j? Pionirjev. V blejskih odbojkarskih ekipah je • a"sJtt u Zamen1*v<* Belorusinje Larise Hoteleve v ženski '* kusiil f{ Bank Austria Bled z novo igralko, ki prihaja s— s,/e. Foto: Gorazd Šinik katero je moške Trener ekipe je v letošnji an. Ključni cilj blejskih i državni članski ligi, (anski sezoni vrnili. V CELJANKE USPELE Kranj, 22. oktobra - Na Dunaju se je v soboto končal letošnji svetovni pokal za kegljavce in kegljavke. Velik uspeh so dosegle igralke celjskega Miroteksa, ki so bile odlične Že v pretekmo-vanju, v finalu pa so uspele obdržati veliko motiviranost in tretjič postale svetovne klubske prvakinje. Žal je slabše od pričakovanj Šlo kegljavcem Iskree-meco, ki so tekmovanje začeli dobro, vendar na petkovem zadnjem nastopu v predtekmovanju niso vzdržali in se jim ni uspelo uvrstiti v veliki finale. Tako so na koncu zasedli šesto mesto. Naslov svetovnih klubskih prvakov pa je osvojila ekipa Freinholza. • VS. 1. KROG Kranj, 23. oktobra - Začelo se je tekmovanje v Gorenjski ligi za sezono 1995/1996. Nastopa 8 ekip, ki so v 1. krogu dosegle ob eno preloženi tekmi pričakovane rezultate. Adergas - Jama : S. Jenko 6 : 2 (4891 : 4810), Elan : EP Commerce Jesenice 2 2:6 (4816 : 4942), Kr. Gora : Ljubelj 2 1:7 (4728 : 4881); Lubnik : Triglav 2 preloženo. Pari 2. kroga so: v soboto, 28. oktobra, ob 9. uri Adergas - Jama : Elan; ob 16. uri S. Jenko : Triglav 2; v nedeljo, 29. oktobra, ob 9. uri Ljubelj 2 : Lubnik; ob 10. uri EP Com. Jesenice 2 : Kr. Gora. • J. Pogačnik ŠAH ODLIČNO NA ALPE-JADRAN Celovec, 19. oktobra - Na 8. ekipnem šahovskem festivalu Alpe - Jadran 95 so se slovenske ekipe odlično odrezale. V konkurenci 21 ekip igralcev -do 20 let iz Nemčije, Švice, Avstrije, Italije, Madžarske in" Hrvaške so igralci Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja zasedli odlično 3. mesto. V postavi Boštjan Markun, Peter Kovačič, Blaž Kosmač in Klemen Klavčič so zbrali 22,5 točke. Zmagala je ekipa Szom-batelvja iz Madžarske. Pri igralcih do 16 let je nastopilo kar 47 ekip. Tudi tu so vrh krojili slovenski igralci. V zadnjem krogu sta se pomerili Vrhnika (Niko Praznik, Matej Guid, Miodrag Stojnic in Miloš Pahor) in ŠS Tomo Zupan Kranj (Uroš Kavčič, Branko Panič, Žiga Žvan in Marko Gašperšič). Z visoko zmago so se Vrhničani prebili na delitev 1. mesta z 28 točkami. Po drugem kriteriju pa so se morali zadovoljiti s 3. mestom za madžarskima ekipama Szombatelvjem in Statistico iz Petofija. Kranjčani so se morali zadovoljiti s 7. mestom. Na hitropoteznem turnirju pa je med 125 igralci zmagla Damjan Plesec (Rokada Lendava) pred Madžaroma Medvegvjem in Bobrošem. S 5. mestom je lep uspeh dosegel tudi Peter Kovačič (ŠS Tomo Zupan Kranj). • Aleš Drinovec NAGRADA KRANJA 95 Kranj, 21. oktobra - V avli mestne občine Kranj bo v nedeljo, 29. oktobra 1995, z začetkom ob 9.30 uri 7. šahovski turnir za "Nagrado Kranja 95" organizatorja SK Naklo. Na turnirju sodelujejo najboljši šahisti in šahistke iz Slovenije, tako da je bolj za uvrstitev med 16 najboljših za finalni turnir res hud. Štejejo po trije najboljši rezultati iz turnirjev v pomladanskem in jesenskem delu. Finalni turnir bo v Kranju, v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori v mesecu januarju. Aleš Drinovec Ncaroitlo ko ebfavo sprejemamo po telefonu 0641223-Ul, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi! v Kranju oz. povošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Isroano ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel: 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS V Avto šoli B. & B. Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 NOVO - IZPIT C, D, E kat. V RADOVLJICI V gasilskem domu v Radovljici. Vožnja na vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 NAKUPO VALNI IZLET TRST 24.10., Madžarska - Lenti 2.1 Rozman, tel.: 064/715-249 1., Palmanova 25.10, SILVESTROVANJE V ŠPANIJI Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 - 2. 1. 1996 Cena samo 600 DEM. Tel.: 224-130 ali 213-160 Trgovina "VIDA Kranjska 1, Šenčur Reševa 14, Kranj AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! ženske spodnje majice od 550,00 SIT dalje, velika izbira termovelurja po 2.390 SIT, gobelini ROYAL PARIZ od 3.990 SIT dalje, perilo MTČ, LINNE, VENUS. 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trgi ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Organiziramo skupinske izlete doma in v tujino. NOVO - NOVO Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax: 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka, tel.: 064/624-155, ta: 064/624-169 RONO SENČILA Mavsarjeva 46 61357 Notranje Gorice Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014 ZAGREBŠKI VELESEJEM OD 24. OKTOBRA DO 28. OKTOBRA 1995 Od danes, 24. oktobra, trije sejmi: INFO (mednarodni sejem informacijske tehnologije), INTERLIBER (mednarodni sejem knjig in opreme za knjižnice); EDUCA (mednarodni sejem učil ter opreme za vzgojo in izobraževanje): od danes, 24. 10., do petka, 28.10. i/ev* nnnnKnv majice tiskane: Diesel, Levi's, Reebok, Chiemsee... 2700 SIT; Jeans original: 7w, i S?.' Levi's 501, sexes od 4190 SIT; jakne in bunde po 6000 SIT, anoraki 2300 SIT; - DIJAŠKI velurji 5600 SIT, trenirka spodnji del 2000 SIT; fitness hlače 3600 SIT, razprodaja POPUST raznovrstnih hlač od 1500 - 2000 SIT QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj LEKERO d.0.0. Razstavno prodajni salon Milje 13, tel.:43-345 in Kranj, Cankarjeva 7 tel.:224-620 DU TRŽIČ in REGIONALNI IC RADOVUICA Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel.: 064/225-162 Velika izbira kopalniškega pohištva kopalniški blok že od 55.000,00 dalje ter keramičnih ploščic. Posebna ponudba, talne, stenske keramične ploščice že od 900,00 SIT. Izberete lahko tudi enoročne mešalne baterije, sanitarno keramiko, kadi - kotna kopalna kad 140 x 140 že za 40.344,90 SIT, z vodno/zračno masažo pa 194.231,00 SIT. V zalogi STREŠNA OKNA IN PODSTREŠNE STOPNICE vas vabita v strojepisni tečaj (delo na računalniku), enostavno in dvostavno knjigovodstvo, računalniški tečaj VVORD for VVINDOVVS ter jezikovne tečaje za otroke in odrasle. Informacije po tel.: 52-155 ter 714-403 Ugodna ponudba izdelkov iz lastne proizvodnje: otroške bunde 5.900 - 7.900 SIT, pižame za otroke in odrasle, spodnji deli trenirk in trenirke za vso družino. Del. čas: 9. -12., 15. -19., sobota -9.-12. ure VABLJENI! Gorenje maloprodaja ASCOM, d0.0. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 AKCIJSKA PRODAJA sušilci perila 900 x cena 39.774 SIT za got. mali gospodinjski aparati 25 % popusta hladilno zamrzovalna tehnika 20 % popusta : i PO NAKUPIH 26.10. in 4.11. Madžarska - Lenti tel.: 731-050, Drinovec NAKUPOVALNI IZLET Madžarska-Lenti 11.11., 18.11. 25.11.; tel.: 242-356, Konrad AKCIJSKA PRODAJA v No 9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO SRAJCE, SRAJCE, POHITITE, DA TE AKCIJE NE ZAMUDITE! OTROŠKE FLANELA OD 6 -14 LET 1.199.-ODRASLE FLANELA OD 38 - 48 ŠT. 1.299.-ODRASLE POPELIN OD 38 - 46 ŠT. 1.999.-ODRASLE 100% BRUŠENA VISKOZA OD 38 - 46 ŠT. 1.999.- JEREB Tel.: 621-773, 682-562 LENTI - 2.11., cena 1500 SIT SILVESTROVANJE NA ČEŠKEM - 30. 12. 1995 - 1. 1. 1996 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša sodelavka iz PE Fužinar Jesenice SLAVICA ZUPAN Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 25. oktobra 1995, ob 15. uri na pokopališču Blejska Dobrava iz 2. mrliške vežice. Dolgoletno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Kovinotehne Celje KOMENTAR Davki ljudstvu! Jože' JDežman, zunanji sodelavec Radovljica. 18. oktobra. 9. • seja občinskega sveta. Sklicana ob 13. uri. Seja se je začela z zamudo ob 13.25, ker je pozicija imela sestanek. Opozicijo so pustili tebi nič meni nič čakati. Tudi na ta način je radovljiška pozicija (13 gospodov in gospa iz vrst SDSS, SKD in SLS) na tej seji sveta po spet pokazala svojo oblasti pa do danes ni dojela, da, če hočejo imeti v občini monopolno oblast, ni dovolj samo nabijati davkov, ampak je potrebno prevzeti tudi politično odgovornost za težave, ki so v občini. In če se je župan nespametno pogovarjal s krajani KS Brezje in sklenil pogodbe za velike denarje in če koalicija SDSS-SKD-SLS v proračunu pokrije izgubo komunale, nato monopolno naturo. Čez poletje pa sprejme še ekološko takso, potem je s tem izrazila svojo voljo. Prejšnji izvršni svet ni imel nič manjših težav z dogovarjanjem okoli deponije na Črnivcu in do določene mere je uresničil predvidene postopke za iskanje lokacij za novi center za ravnanje s komunalnimi odpadki. Zato ne župan ne koalicija ne moreta iskati alibija v preteklosti. Tako se je na seji 18. oktobra zgodilo, da je pozicija zase enodušno izglasovala vse funkcije v odborih občinskega sveta, ko pa bi bilo potrebno sprejeti sklepe v zvezi z reševanjem smetarskih problemov, pa se je spremenila v debatni krožek, ki si je dve uri pripovedoval to in ono. Res je, da g. Prezelj ni sposoben spremljati razprave in da mu artikulacija slehernega sklepa povzroča velikanske težave, venmdar bi od ljudi, ki monopolizirajo oblast, le pričakovali tudi kako programsko izjavo. Koalicija SDSS-SKD-SLS pa v radovljiškem svetu razen grabljenja funkcij še ni povedala, kaj dejansko v občini hoče programsko spremenili. so se nekako sprenevedali, da so se pripravljeni pogajati z opozicijo (11 gospodov in gospa iz vrst DS, LDS, SNS in ZLSD). Vendar dejansko poziciji ni do sodelovanja z opozicijo. Na zadnjih dveh sejah občinskega sveta so svetniki in svetnica SDSS-SKD-SLS zavrnili reci in piši pet predlogov opozicije glede delitve funkcij v odborih občinskega sveta. Predlog kandidatne liste za odbore, ki so ga pripravili za to oktobrsko sejo, je od 42 imen vseboval le 6 imen iz opozicije (torej pri volilnem rezultatu 1 : 1 naj bi funkcije delili v razmerju 1 : 7), pa še s temi se pozicija ni dogovarjala, ali so pripravljeni sprejeti funkcije v takih pogojih. Na avgustovski seji je koalicija SFSS-SKD-SLS brez prisotnosti opozicije sprejela občinski proračun in strašansko povečala davčno obremenitev občanov, to je t. i. ekološko takso. Proračun, ki škriplje na več mestih, pustimo to pot ob strani. Kaj pa je z ekološko takso? Enormno povečanje komunalnih stroškov ie povzročila letošnja smetarska afera. Naveza SDSS-SKD-SLS od prevzema GORENJSKI POSLANCI m mmmsm glas Bitka za veterane Irena Oman, poslanka v Državnem zboru. V torek, 17. oktobra 1995, je Državnem zboru v tretjem branju obravnaval sveženj tako imenovanih vojnih zakonov, v katerega sodi tudi zakon o vojnih veteranih. Več kot očitno je bilo, da gre za zelo občutljivo temo, pri kateri se je bolje držati ob strani, zgolj opazovati in nazadnje glasovati - ali pa tudi ne. Poslancev, ki so izkoristili to zadnjo možnost, niti ni bilo tako malo in v resnici, sem vse bliže tistim, ki ne razumejo, kaj se v parlamentu dogaja, ali je sploh kdo komu odgovoren in ali res ne zmoremo toliko moči, da bi vsaj kdaj strnili misli, vsaj sorodne po levi ali desni ali sredini... Nič od tega. Vlada je v tretje branje k veteranskemu zakonu predložila amandma, ki za vojnega veterana šteje pripadnika teritorialne obrambe RS, policista, operativnega delavca kriminalistične in obveščevalne varnostne službe, narodno zaščito ter enot za zveze Republike in občin, ki je ob vojni agresiji na RS v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi RS. S tem so iz zakona seveda izvzeti pripadniki MSNZ (ne organizatorji), delavci upravnih organov za obrambo, civilno zaščito in PROSTOVOLJCI. Ampak ne samo to. Vlada je skrajšala obdobje od prej že sprejetega 17. 5. 1990 -26. 10. 1991 na 26. 6. 1991 -18. 7. 1991. Naravnost smešno! Vlada je namreč razlago za to navedla v dejstvu, da pred 26. 6.1991 ni bilo vojnega stanja, da so se vojaške vaje po 18. 7. 1991 izvajale kar tako in da bi rešitev, kot je že bila zapisana v zakonu, povzročila enormno povečanje potrebnih sredstev v državnem proračunu. Prvič, ne vzdrži to zadnje. Pravice po sprejetem zakonu je mogoče uveljavljati po 50. letu starosti, v povprečju pa veterani 91 dosegajo starost 35 let. Drugič, status vojnega veterana je priznan pripadnikom organizacije TIGR za obdobje september 1927 do 13. 5. 1941. Vsakomur je jasno, da ta kategorija ne izpolnjuje pogojev za status "bojevnika" po mednarodnem vojnem pravu. A so vseeno veterani. Udeleženci priprav in vojne za Slovenijo pa ne. Morda zato, ker niso imeli možnosti že nekaj desetletij uveljavljati in pridobivati statusa preko invalidsko-pokojninskih predpisov? In tretjič, sedanji rok (26. 6. 1991 - 18. 7. 1991) je v popolnem nasprotju z določbo 3. odstavka 2. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki določa, da je za žrtev vojnega nasilja mogoče šteti tudi osebo, ki ji je bila odvzeta prostost s strani zveznih organov za notranje zadeve ali JLA do 18. 10. 1991. Ker pa je pogoj za to odvzem prostosti v trajanju najmanj enega meseca, je torej mogoče razumeti, da je 18. 9. 1991 obstajalo v Sloveniji vojno stanje. Le kako, če pa vlada v zakonu o vojnih veteranih trdi, da se po 18. 7. 1991 ni dogajalo na obrambnem področju ničesar omembe vrednega. Kako imamo lahko žrtve vojnega nasilja, če ni bilo vojnega stanja? Zakaj in po čigavem nalogu so se izvajale obrambne aktivnosti vse do 26. 10. 1991? Takrat ni nihče vedel, ali bo potrebno ponovno uporabiti oboroženo silo. Z retroaktivnim ugotavljanjem je seveda lahko biti pameten in trditi, da po nekem določenem datumu na teritoriju RS ni bilo več vojaških spopadov in zato torej ni mogoče sodelujočim priznati statusa vojnega veterana. Dne 17. 10. 1995 so svoj izostanek na seji opravičilo: Battelli, Bavdek, Berlič, Bučar, Jagodnik, Mozetič, Ivan Oman, Peterle, Sisinger in Vindiš. Veterane vojne za Slovenijo so prikrajšali: Andrelič, Avberšek, Bizilj, Dobrajc, Džuban, Jane, Jelinčič (to je tisti, če se ga še spominjate, ki se je trkal po prsih in vpil (pred volitvami), da je prvi vrgel bombo in uničil tank J A), Jug, Kopač, Kožuh-Novak, Kreftt, Kužnik, Lavrinc, Lenič, Lipoglavšek, Moge, Omerza, Pahor, Pavlica, Pečan, Pes kar in Petrovič (na matičnem odboru glasovala drugače), Protner, Simšič (borka za enakopravnost, tista, ki je predlagala, da so begunci žrtve vojnega nasilja), Sušek in Šturm-Kocjan. Za priznanje statusa veteranov osamosvojitvene vojne smo se borili: Černelič, Frim, Geržina, Henigman, Hvalica, Jerič, Karner-Lukač, Kociper, Kocuvan, Lenarčič, Matuš, Oman, J. P°d°b*& Polajnar, F. Potočnik, ftm Pucko, Pučnik, Pukl, Stanič, Šiftar, Verzom Zagožen. In nazadnje seveda rte f em mimo tistih, ki ali ^ glasovali ali pa jih 00L $ manj namerno tisti trenU bilo v dvorani: Bavčar, ^ netič (na odboru "ZA )> . Žen, Horvat, J*n.L Kocijančič, Kopše grede, to je tisti &spoa\* bo in ki sam zase pravi, 'wo)> L ošec, Lap, Logan Mffi predsednik odbora za o°' .( bo in ki sam zase pravi, rešil Gutmanovo glavo), .. ošec, Lap, Logar, Mfu Metelko, Partljič, FerŠa% < Podobnik, Poljšak, V.P* nik, Potrč, Pozsonec, TTU1. Primožič, Ribičič, Skuk,^ ko, Šetinc, Školč, Tanctg> pler, Vindiš in Zupanec ^ Verjamem, da je tov ^ marsikoga dolgočasno. ^a.. ^ pa vendarle ne. Napako, * . je tokrat zakrivil Par'a seveda ni mogoče kar # odpraviti. Še posebno, gj politične volje za to. fy ' očitno ni. Kako naj si razlagam dejstvo, da se P ^ vanja ni udeležilo t0 ^ število poslancev - celo si slovenske pomladi? ■ n P Sicer pa: veterani so ^ spomeniki nečesa, kar na>.^ več ne zgodi. Iz zadnje v0y za marsikoga nepotn^ a agresije, jih bo po n° J zakonu malo. Kaj naj si .A več ne zgodi, če ni * spomenikov? 18 MORNAR NA KOPNEM USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Ko stojimo na obali in gledamo ladje, ki izginjajo za obzorjem, nas prevzame hrepenenje in neskončna želja, da bi se znašli pod belimi jadri. In se prepustili potovanjem od pristanišča do pristanišča. Jože Kobau je bil dolga desetletja kapitan na eni izmed takih ladij. Potoval je po vsem svetu. Prejadral je večino morij in obiskal vsa večja pristanišča. Svoj poklic je imel zelo rad in nepregledne morske poti so mu dajale občutek sproščenosti. Rodil se je v Nabrežini blizu Trsta. Po končani pomorski šoli se je zaposlil pri Splošni plovbi v Piranu. Sam pravi, da let, ki jih je preživel na ladji, ne bo nikoli pozabil. Verjamem mu. Ne samo zato, ker verjetno njegov nemirni duh še zmeraj plava po razburkanem morju skupaj z njegovo posadko, temveč tudi zato, ker so spomini na dolge mesece, ko je bil daleč stran od svoje družine, včasih še zmeraj boleči in polni pritajenega hrepenenja. Njegovo pripovedovanje se lahko posluša kot zanimiva, pustolovska zgodba, ko si z odprtimi usti slikamo dežele, ladje, pristanišča in lepa dekleta. "Bilo nas je šest vajencev, navtičarjev, na tisti prvi ladji, na kateri sem doživel pomorski krst. Vse je bilo še več ali manj ročno, tudi krmilo se je ročno držalo. Pripravniška doba je trajala dve leti. Veliko smo imeli tudi udarniškega dela, drugače nisi nič veljal. Na to, da bi šli na dopust, nismo niti pomislili, ker je to veljalo za sramotno. In zato smo mlajši ostajali na ladji, odrezani od sveta in domačih celi dve leti. Kako se spominjate svojega prvega dne, ki ste ga preživeli na ladji? Danes mi gre na smeh, toda takrat ni bilo nič lepega. Bil sem najmlajši v krovni službi. Poslali so me na dno ladje, tja, kjer se zbirajo odpadne vode, "znoj" ladje. Tam sem s kladivom tolkel cementni premaz. Delal sem kot zmešan in niti pomislil nisem, da bi se vmes vrnil na krov. Poklicali me pa tudi niso... Temne sence so se vlačile po že tako ali tako temačnem prostoru, jaz pa sem kar tolkel in tolkel tisti premaz. Bilo je že zelo pozno, ko so se vendarle "spomnili" name. Privlekel sem se na palubo, in prav nič prijetno mi ni bilo pri srcu. Oni pa so se mi na ves glas krohotali... To je bil res grenak morski krst. Kdaj pa ste morje vendarle vzljubili? Mlad človek hitro pozabi, posebno še, ko te morje pottgne. Kmalu za tem smo namreč zapluli proti severni Evropi. Na tej plovbi pa nam vreme ni bilo naklonjeno. Morje nas je premetavalo, bilo mi je slabo in ves čas sem na skrivaj opazoval skozi lino, če bom kje zagledal kakšen svetilnik proti, kateremu bom zaplaval, če se bo ladji kaj zgodilo. Čez čas pa so se visoki valovi umirili, veter je polegel, oblaki so se razkropili in gladina morja se je pričela lesketati v žarkih sonca. Ste se mornarji na dolgi vožnji kmalu naveličali drug drugega? Včasih nam je bilo res dolgčas. Ne veš, kam bi se dal po delu, že zdavnaj si med seboj povemo tisto, kar si imamo povedati... Dnevi se v začetku zato neznosno vlečejo. Toda potem se navadiš. Poiščeš kakšno knjigo in malo bereš ali pa se zavlečeš v posteljo, ker si utrujen. Potem pride slabo vreme, ko nimaš na vsem božjem svetu kaj početi. Če pa začneš gledati na uro, je dan še desetkrat daljši... Saj ne da bi bilo dolgčas, le monotonija dneva začenja lesti pod kožo. Vsak dan je podobne drugemu, vse se kar naprej ponavlja, od jutra do večera in od večera do jutra. Ste bili kdaj v smrtni nevarnosti? Ne, tega nisem doživel. To, a bo slabo vreme, zveš že dva do tri dni prej, in temu se raje izogneš. Nekajkrat nas je ujelo v luki. Ni bilo nevarno za nas, mornarje, temveč bi lahko vihar poškodoval ladjo. Povedati pa moram, da sem morje zmeraj spoštoval in ga nisem nikoli izzival. Ste s potovanj prinesli kaj spominov? Dosti. Veliko stvari se je porazgubilo, razbilo... Z ženo imava namen narediti spominsko sobo, kdaj... še ne vem. Toda zame so bolj vredni spomini, ki jih nosim v srcu kot tisti, na katerih se danes nabira prah po omarah. O mornarjih gre glas, da se radi ozirajo za dekleti... Jože se je mojemu vprašanju od srca nasmejal. "No, ravno sredi morja nisem nikoli srečal nobene morske deklice, toda v pristaniščih je bilo deklet, kolikor hočeš... O, pred 40 leti, takrat, ko še nisem bil poročen... ja, nekatera so bila prav lepa... na Japonskem, na Filipinih, v Braziliji. Rekle so nam, da so nas čakale, ko smo se vrnili nazaj... To je bil prijeten občutek. Se je bilo potem hudo vrniti v povsem moško družbo na ladji? Ne, saj se navadiš. Enkrat prideš in enkrat greš, in spet se isto ponovi v drugem pristanišču. Navadno si tudi naslovov nismo puščali. Ni imelo smisla, da bi se vezali. Na ladji so se včasih zaradi njih stepli. Nekoč, ko smo šli iz Banghkoka, so me sredi noči prebudili zaradi pretepa. Dva sta se spričkala, prijatelja, prej neločljiva, in to zaradi dekleta. Eden jih je skupil s sekiro. In menda je imel še srečo,da je priletelo s topim delom... Potem sem ga vprašala, ali je v letih, ko je bil na morju, doživel kaj lepega in nepozabnega. Malce se mi je nasmehnil in pri tem mu je pogled ušel skozi okno. Nekaj, kar bi lahko bilo podobno bolečini, je kot hipen preblisk, zasijalo v očeh, toda že čez hip ali dva, ugasnilo. Jože je malce okleval. Kot da se ne bi mogel odločiti. Pa sem se zmotila. "Najlepše je bilo, je dejal, "ko smo po dolgih mesecih ponovno zavili v domačo luko. Ko smo zagledali znane hiše in na pomolu ljubeznive obraze. Največji užitek mi je bilo, ko sem prvič kot poveljnik prišel v Koper. To sem si leta in leta želel... in težko sem čakal na trenutek, ko se je to v resnici zgodilo. Toda kljub temu, da za nas, mornarje pravijo, da se imamo lepo, ker spoznamo toliko sveta in ker mmmmmmmmmm*.....iMmmm: je le redkim dano, da bi jih ob prihodu doM°f pričakali z večjim veseljem, je ravno takrat bi'0, zmeraj največ dela. Snidenje je bilo zmet® toplo in nepozabno. Kljub temu da sij tolikokrat šel in se znova vračal, je postaji čedalje hujše. Želja po ženi, po otrocih, P domačih, je bila vsakič močnejša, hrepeneti] bolj boleče. Zadnjih nekaj dni, preden m zavili v domačo luko, je bilo prav nežnosti0; Ne, tega, da bi na ladji lahko pozabil na svp najljubše, se nisem mogel nikoli priva&U' Pričakovanje ob vračanju je nosilo Pe. ^ bolečine. Včasih je bilo čakanje na snidenje domačimi tako težko pričakovano, da vam 1 težko povem. Nenadoma se je zgodilo, da 1^ tisti, ki bi nas zamenjal, zbolel, da ga ni bil°-snidenjem ni bilo nič. Ostati smo morali p plovbi in vrnitev v domače gnezdo se je v hjP razblinila v zraku. Ko smo se vračali na lQ(*l^ ne, tudi to bi zelo težko opisali z preprostim besedami... Stali smo in nismo se m0^u\ odtrgati drug od drugega. Bilo mi je, kot . mi hotelo razgnati prsi, najraje bi ostal P njih... Toda v trenutku, ko sem stopil na laa)1 ' je občutek čudežno minil. Kar zmanjkalo g je... Danes ste že upokojeni. Je bil trenutek, ko s^ za zmeraj zapuščali ladjo težak? :e Ni bilo prijetno. Samo, kaj hočete. Prišlo 1 naenkrat. Pričelo se je govoriti, da se ^ podaljšala delovna doba za upokojitev... .^i sem se še pri moči po drugi strani pa mi ^^ da bi se mi čas, ko bi šel v pokoj izmikal' . tega pa nisem prenesel. V nekem trenutku171 'si zagrabilo, da bi se vrnil, toda... moral sem sprijazniti. Kakšni ljudje so mornarji? ladj°- Eni pravijo, da so norci, ker gredo na kopno. Stran od obale, kjer se je rodil in kam j Tisti, ki na njej ostanejo, so vredu... .. ^ Mornar Jože pa se je že pred leti umaknu _t se je vedno znova vračal z daljnih poti. Loti ^ je kmetovanja in pri tem zelo uživa. uft reče drugače kot da je srečen. Njegova f0^ volja je bila nalezljiva. "Kaj bodo rekli 1}U ko ti nisem mogel povedati nič Žalostneg >{ pretresljivega?" Nič ne bodo rekli. Le Pr bodo in z vsako besedo posebej bodo P° Jc^ bolj dobre volje in nasmejani. Konec K-0 Q\o ima vsak izmed nas svoje življenje in s usodo, ki je nekaj posebnega, naše. In iz vsa zgodbo. Le srce je nekaj, kar je samo naše. In iz vsakega PVt'tre\)(t lahko spletemo odpreti... trtU J***. 24. oktobra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS jjALI OGLASI ® 223-444 ■^DOVLJICA ce^eh, 26. 10. po 22. uri: TRIO MORE Petek. 27.10. po 22. uri: ULJVERDRAQOJEVIČ „ s skupino po^edeljek, 30. 10. po 22. to,, skupina IZJAVO KAZAUŠTt *^*RATI STROJI PLEtS^i^VANNI.d.o.o., - KOM-4asa „ ?,°NUDBA- Ne izgubljajte °609/fiia|P|č na centralno Sp. Besnica 76. KTK 26333 Ugodno prodam malo rabljeno kuppersbusch PEČ. Koselj, Lipnica 5, Kropa 26357 Prodam OBRAČALNI PLUG za Pasquali in sedež za BCS kosilnico. 0731-009 26359 Prodam termoakumulacijsko in traj-nožarečo PEČ ter litoželezen kamin. 0712-073 26362 HLADILNIK Gorenje 135 I, star 5 let, cena 12000 SIT. 0326-094 25375 Prodam COMMODORE 64 z EPROM MODULOM, profesonalnim jovsticom in 10 kasetami z igrami, cena 250 DEM. O692-170, po 15. Uri 26382 Prodamo ELEKTRIČNI viličar Indos, V 7.5, E 4, letnik 1987, z ustreznim polnilnikom, nosilnost 750 KG. 0714-320 26391 Prodam obračalni plug 2 in 3 brazdni, prenosni bazen za mleko 200 in 300 I in samonakladalno prikolico za silažo. O068/42-925 26394 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 2,5 KW. Tavčar, Poljane 34, 0686-043 28424 RADIO 104.5 A||A 105.9 107.3 M IIII l/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11 26 f«. 152 13 62 GLASBILA Ugoden nakup OPREME ZA CENTRALNO OGREVANJE 2'jnih EBE 6pBTi9or''P'kov svetovno znanega proizvajalca . |it Ll iz ŠV|CE, in ECOFLAM ^RTUblo'36^' Z ^e v^ra^en'm °'in'm 9ori'nikom , železnih peči proizvajalca SIME: . k°mb'nacija olje ali plin „ °mbinacija olje ali trda goriva Pror?a stenske peči na zemeljski plin ali pan ~ butan proizvajalca RADIANT in servis ^"o na 3 čeke brez obresti 5ELO UGODNE POGOJE ftudimo TRGOVINAM IN MONTERJEM. ^Ucp^RJ?ding» d.0.0. - ogrevalna tehnika tel7f^ 23 64000 KRANJ; (naši n 084/?*1-219 ^oinou?0" se nanaJaJ° v Trgovskem centru v v 'ndustrijski coni na Primskovem) KUPIM RES T A V RACI J A 324 -116 LOKALI V najem oddam POSLOVNE PROSTORE v centru Kranja. 0221-510 25898 V Podljubelju pordamo GOSTILNO, oddamo gostilno v obratovanju. KOŠNIK s.p. 332-061 26224 V Kranju oddamo 100 m2, 60 m2 za poslovne prostore ali mirno obrt. KOŠNIK s.p. 332-061 26226 0Qft 31-03 v*0^ V W O I UO ZGODBICE .SAMO ZA ODRASLE | 31-04 S HOT - LINE Oddam v najem ali prodam v središču Kranja cca 100 m2 opremljenih poslovnih prostorov, primernih tudi za intelektualno in zdravniško dejavnost, šifra: CENTER 26346 KAVA BAR v bližini Kranja oddamo ugodno v najem. Odkup inventarja obvezen. 0 0609/629-033 264oi POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ trgovske lokale različnih površin, proizvodno skladiščne prostore, pisarne itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33- 00 26418 Poslovne prostore v središču Radovljice, popolnoma nove, 53 m2, s telefonom, oddamo. Tel.: 064/715-988 do 15. ure. SYNTHESIZERJI Casio, Roland, Jamaha, po ugodnih cenah v trgovini Sinkopa, Žirovnica 59, 0 802-274, 801-211 23045 Otroški svnthesaizer CASIO SA 35 15 inštrumentov, 8 ritmov, 8 spremljav, 10 melodij za učenje, cena 8000 SIT. 0327-088 26314 GR. MATERIAL SNEGOLOVCI nerjaveči po najnižji ceni, možna montaža. 0725-319 24914 Prodam lesene SKODLE za 100 m2 strehe. 0421-722, do 7. ure, Ivan 26019 TLAKOVCI - novi design v Sloveniji, zelo ugodno! Pokličite 065/79-020 26358 Prodam MODULARNI BLOK, strešno lepenko, porolit 12, za 10 % ceneje. 0738-876 26364 Prodam 2800 kosov nove betonske STRESNE KRITINE tip Likozar 20 % ceneje. 0721-801 26377 Planinsko društvo Sovodenj proda več kosov novih polken. 0695-022 26432 Prodam rabljen LES ZA OSTREŠJE. Zakotnik, Vincarje 29, Šk.Loka, 0620-104 26446 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira matematiko in fiziko. 0311-471 23844 Hitro in poceni vas naučim IGRATI KITARO. O225-056, med 18. in 19. Uro 26371 Prevajalka ruskega jezika išče delo. Elen 0213-683 26386 * PRODAMO 50 m2 lokala na Zlatem polju, v I. nad. K 3 KERN, 221-353 V najem nudimo 50 m2 poslovnega prostora v pritličju v prenovljeni hiši na prometni ulici. K 3 KERN Kranj, 221-353 26488 Najem bistroja z odkupom inventar-ja. K 3 KERN Kranj, 221-353 26489 V najem nudimo 60 m2 prostora za zobno ambulanto, 2 ordinaciji, ena je opremljen. K 3 KERN, Kranj, 221-353 26490 PRIREDITVE URŠKA, več kot plesna šola na Gorenjskem. Če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v VESELI SVET PLESA v KRANJU, ŠK. LOKI, na JESENICAH, v RADOVLJICI in KAMNIKU. O 064/41-581 23382 TRIO ali DUO s frajtonarico igra na ohcetih ali na raznih obletnicah. 0731-015 25817 TAVERNA BOHINC Milje VSAK PETEK ŽIVA GLASBA od 21.00 - 22.00 PIVO SAMO 100 SIT Tel.: 43-321 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET enodnevni s kombijem na Madžarsko - torek, petek, sobota. Đ49-442 25395 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portoguaro, Palmanova, sreda. 049-442 25397 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 HLODOVINO vseh vrst in celulozo, odkupujemo. O 55-151 dopoldan, 57-848 zvečer! 23557 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. 0621-779, mobitel 0609/635-074 2494« tv-video.audio-hi.fi ti u ZASTOPSTVO IN PRODAJA OiD PIOIMĐER VELIKA IZBIRA HI-FI KOMPONENT IN MINI UNIJ ZNAMKE PIONEER FTXA1'. Jama KEF marantz SONT -DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI-FI KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TfL.:064/222-055 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103, 221-139, 221-146, FAX: 064/211-790 MAJC6NSJŠA PONUDBA V SIOVIMIJI JORDANIJA - TAJSKA (Bangkok, Pattaya) 12.11 '95 8 dni 1499 DEM 15. 11. '95 11 dni 1599 DEM HIT ZIME jSmučanje na2600 m ANDORA + izlet v BARCELONO; PAKET: (smučarska karta, avtobusni pmoz 6 polpenzioaov) 8 dni JT j||||f»35 DEM l Vsako soboto irfnedeljo enodnevni srrrtičarski izlet v I NASSrem^sikčarska karta + avtobusni prevoz) 6500 SIT ZIMA 95/96 FRANCIJA: VAL THORENS, T1GNES... AVSTRIJA: SCHIADMING, NASSFELD, FLACKAU. BAO KLEINKIRCHHEIM, KITZBUHEL. .«0 ITALIJA: KRONPLATZ, CANAZEI, VAL GARDENA, CORVARA, BRUNICO... SLOVENIJA: KRVAVEC, KR. GORA, GOLTE, ROGLA, POHORJE... HOTOLI^APARTMA^ NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko 28.10.95, cena 1400 SIT. 0214- 96 3 26356 POSING d.o.o., agencija z nepremičninami, posredujemo pri nakupu, prodaji najemu in oddaji stanovanj, hiš, poslovnih prostorov, opravljamo strokovne cenitve, ogledi brezplačni. 061/126-20-13, 061/126-23-29, 061/ 126-23-29, 9. - 18. ure. 26407 SPOROČILO: Stranke obveščamo, da smo prekinili poslovne odnose s firmo NARACIJA d.o.o. iz Britofa pri Kranju in njeno lastnico aospo Biserko Car. DOM NEPREMIČNINE, Kranj, Koroška c. 16 26452 » * AKCIJA * * SATELITSKI SISTEMI Amstrad, Pacc, Echostar cca 30 TV IN 45 RADIJSKIH POSTAJ z montažo že od 519 dem *dekoderji, kartice za filmnet* *vrtljivi sistemi (70 tv + 70 rad.)* •obročno odplačilo* SAT - VRHOVNIK ŠK. LOKA, GODEŠIČ 125 TEL.: 064 633-425 OBLAČILA VERITAS - najcenejša izposoja poročnih oblačil v Sloveniji, samo 10-15000 SIT z vsemi dodatki. 0224-158 24248 NEVESTE - obiščite izposojevalnico poročnih oblačil v centru Kranja (Adamičeva hiša), Maistrov trg 11, O 224-158 24249 Mladoporčenci: izposojevalnica VERITAS, vas vabi, da si pridete izbrati razkošne POROČNE OBLEKE iz uvoza. 0224-158 24250 KRZNARSTVO KOROŠEC vam nudi Eopravila, predelave, izdelave rznene konfekcije. 0064/714-571 25822 Ugodno prodam KRZNENO JAKNO, skoraj nova. 0631-683, ob 19. uri 26234 Unikat - ročno poslikane SVILENE RUTE, ugodno prodajam. O 327- 382 28406 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO z jogijem po ugodni ceni. Glinje 1 25311 PRODAM NEŠKROPUENA ZIMSKA JABOLKA. Babni vrt 9, Golnik. 26297 Prodam MAČEHE, cena 50 SIT. 0715-062, Vrbnje 19 a 25302 Prodam ZELJE v glava in drobni krompir. Pušavec, Voglje, Letališka 27, 049-264 26323 Prodam DROBNI KROMPIR in trobrajni plug. Svetelj, Sr. vas 73, Šenčur. 26350 Jedilni in krmilni KROMPIR, ter PŠENICO, prodam. Sp. Bitnje 21. 0 064/311-964 26352 Poceni prodam SENO. 066-459 28365 Prodam JEDILNI KROMPIR. Mavčiče 4 26372 Prodam REPO za kisanje in krmilni krompir. Prebačevo 25 26373 Prodam KRMILNI KROMPIR. Sr. Vas 136, Šenčur 26404 VARAŽDINSKO ZELJE v glavah prodam. O241-472 26423 Ugodna prodaja VELIKOCVETNIH MAČEH. O403-332 26428 Prodajamo KRIZANTEME in delamo ARANŽMAJE. 0326-394 26431 Krmilni in jedilni krompir. Strahinj 10, Naklo, 047-103 26448 VRTNICE in IKEBANE za 1. november ter sadike vrtnic in okrasnih grmovnic, lahko dobite na Sp. Brniku 30, 0422-666 26S01 NA JEZERSKEM PRODAMO 2000 m' VELIKO IMDUIVO PARCELO IA GRADNJO. UREDNO LEPA LOKACIJA NA ROBU NASELJA, V GOZDU. CENA 135.000 DEM. MAKLERBLED, d.o.o. JeL 76 461 POSESTI OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir, jabolka. 0731-208 ali 731- 366 26309 Ugodno prodam GUMI voz. Trstenik 18, 046-359, zvečer 26380 PRIDELKI Prodam ZELJE v glavah, tudi naribam. Križnarjeva 2, Stražišče, PARCELE PRODAMO: GRADBENE Gorice 800 m2; Sr. Bitnje 900 m2, Trstenik 500 m2; Podkoren 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 25572 Kupim zazidljivo PARCELO ali hišo v začetni gradbeni fazi v Kranju ali okolici. 0064/331-266 dop. in 064/ 326-585 popol. 2S7os V centru Kranja prodamo poslov-nostanovanjsko hišo, dvodruzinsko v Šk. Loki, dve hiši na Bledu. KOŠNIK S.p. 332-061_26223 HOTEMAŽE prodamo 5000 m2 zemljišča Zg. Brnik 2000 m2 in Trboje 600 m2 zazidljive parcele. KOŠNIK s.p. 332-061_26228 Ob Kranjski vpadnici - zahod -(Koknca) prodamo zazidljivo, ograjeno PARCELO 653 m2, voda, elektrika, materijal na parceli. 0216-308 26230 Kranj REPO in krmni KROMPIR, prodam. 0325-754 26014 25959 HIŠE KUPIMO - Kranj in Gorenjska starejšo hišo z vrtom kupimo takoj. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. 223-300 26258 Prodam GARAŽO na Javorniku Kor. Bela, ugodno. ©714-978 26322 PRODAMO. ŠK. LOKA - POLJANE zaz. parcele 600 m2 ( z gradbenim dov.) 2.100 m2 in 2.000 m2: v Gorenji vasi parcelo 750 m2 in polovico hiše, pri Kranju parcelo 600 m2 in 570 m2. APRON 331-292, 331-366 26412 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE.POSLOVNE PROSTORE. OPRAVLJAMO STROKOVNE CENITVE NEPREMIČNIN. DOM NEPREMIČNINE, KOROŠKA C. 16, KRANJ, ©22-33-00 26414 HIŠE PRODAMO: KOKRICA dvos-tanovanjsko hišo, 30 let, na pare. 750 m2, 220.000 DEM, PODBREZJE visokopritlično, nedokončano, 10x10 m, 10 let, na parceli 500 m2, 170.000 DEM, PODBREZJE 1/2 dvojčka, 10 let, na parceli 500 m2, 195.000 DEM, BLED - enostano-vanjsko hišo na manjši parceli, BLED - del starjše hiše brez vrta z lokalom v pritličju, ZALOG pri Cerkljah na lepi parceli 1200 m2 nedograjeno hišo, IV. gr.f. 170.000 DEM, BEŠELJ večjo, nedograjeno , na parceli cca 650 m2, JESENICE pod Kočno delno obnovljeno hišo na parceli cca 500 m2, 88000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 26415 221-051 HALO-HALO PI-BIP KZZA ZREZEK SOLATA OD*-02 HIŠE PRODAMO: Kranj stari del mesta, 3/4 starejše meščanske hiše brez vrta, potrebne popravila s parkirnim prostorm in starejšo enos-tanovanjsko hišo z dvoriščem in lokalom. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, ©22-33-00 26416 PRODAMO: v Kranju prodamo blizu kopališča novejšo hišo s prizidkom in 700 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, 221- 35 3 26483 PRODAMO v Kranju v bližini sodišča prodamo poslovno stanovanjsko hišo - dvojček. K 3 KERN Kranj, 221-353 26484 Prodamo v Žirovnici prodamo pritlično hišo in 2800 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 26485 Prodamo v Žireh hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353 26486 4& SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj gorenjske Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, nepremičnine tel./fax: 064/22 33 76 \'.\HMMTl \MV KRANJ - OB PROMETNI CESTI, POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO KRANJ - S7RAŽIŠČE. EN0NADSTR0PN0 HIŠO KOMPLETNO OBNOVLJENO KRANJ - STRAŽIŠCE, DV0STAN0VANJSK0 HIŠO NA PARCELI 600 M2, PRIMERNO ZA POSLOVNO DEJAVNOST GOLNIK - STANOVANJE V HIŠI, 60 M2, CENA ZELO UGODNA. GOLNIK - HIŠO V III. GR. FAZI NA PARCELI 340 M2. LESCE - POLOVICO DVOJČKA, NA PARCELI 300 M2. RADOVLJICA - EN0NADSTR0PN0 HIŠO, PRIMERNO ZA POSLOVNO DEJAVNOST GOZD MARTULJEK - STAREJŠO HIŠO, NA PARCEL11600 M2 KRANJ - CENTER - PRODAMO LUKSUZNO POSLOVNO HIŠO, 310 M2 KRANJ - CENTER - PRODAMO 100 M2 POSLOVNIH PROSTOROV KRANJ - ZLATO POLJE - PRODAMO 54 M2 POSLOVNIH PROSTOROV, PRIMERNO ZA PISARNE HIŠE PRODAMO: starejšo hišo v starem delu mesta, brez vrta, 150.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©223- 300 26257 HIŠE PRODAMO MOJSTRANA - na parceli 668 m2 večjo hišo, delno obnovljeno, z gostinskim lokalom in vrtom, 350.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, "22- 33-00 26417 HIŠE KUPIMO: starejšo hišo z vrtom v Kranju ali okolici, lahko tudi manjšo kmetijo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 26422 PRODAMO v Medvodah prodamo pritlično hišo, cena 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353 26481 Prodamo starejšo prenovljeno hišo v Stražišču za 180.000 DEM, hišo dvojček v Goricah az 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 26482 V Šenčurju prodamo PARCELO 734 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 26491 V Podkorenu prodamo zazidljivo parcelo 2500 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 26492 V Prebačevem prodamo zazidljivo parcelo 616 m2, v Trbojah 600 m2, obe po 70 DEM/m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 26493 V Podljubelju prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 in parcelo 900 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 26494 V Šutni parcelo 2100 m2, od tega 1400 m2 zazidljivo. K 3 KERN Kranj, 221-353 26495 V Kranju nudimo najem gornjega dela hiše s CK. K 3 KERN Kranj. 221- 35 3 26496 Prodamo GARAŽO v Stražišču, cena je 7000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221- 353 . 26498 Kranj, c. 1. Maja 5, tel.: 331-55^ AKCIJA OB 1. OBLETNICI SUŠILNI STROJ PERILA gorenje 900 x 39.900 PRALNI STROJ gorenje 906 x 56.900 PRALNI SUŠILNI STROJ OCEAN WT 2300 89.900 KOMBINIRANI HLADILNIK OCEAN 280 L 53.991 KOMBINIRANI HLADILNIK OCEAN 250 L 52.990 [ZAMRZOVALNA OMARA OCEAN 200 L 56.900 ZAMRZOVALNA OMARA OCEAN 300L 69.900 POMIVALNI STROJ OCEAN 45 cm 79.90W TV GORENJE VOYAGER TTX 5 lcm 48.900 TV GRUNDING 37cm 37.7901 TV GRUNDING TTX 5lcm 63.900 TV GRUNDING TTX 55cm 69.9001 Cene veljajo ZA GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG ZAZIDLJIVO PARCELO 615 m2, na Gabrški gori, prodam. ©242-228 26285 Prodam PARCELO 620 m2 b Zbiljah. ©633-453 26287 PARCELO v izmeri vsaj 3000 m2 ( z gospodarskim poslopjem ali starejšo hišo), primerno za sedež gradbenega podjetja in trgovino, v Kranju ali bližnji okoici - KUPIM. Ponudbe na telefon 221-084, vsak delavnik od 7. do 14. Ure. 26293 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let! Obrestna mera od 13% letno. Pokličit 090 42 14 strošek 156 SIT/min. 26472 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD, letna obrestna mera od 12% dalje. Pokličite 090 42 14 PTTstrošek 156 SIT/min. 26473 Brezobrestni kredit za nakup novega vozila, do 18 mesecev, za podrobne informacije pokličite 090 42 14, PTT strošek 156 SIT/min. 26474 RAZNO PRODAM Prodam nov plašč Hanter moški št. 52 + gorsko kolo. ©217-528 26217 Prodam HRASTOVA DRVA in avtomobilsko prikolico. Zg. Bela 23 26219 Prodam razžagana mešana DRVA. Velesovska 2, Šenčur 26303 Prodam suha bukova DRVA, JUGO 55 KORAL I. 88. ©312-477 26308 Prodam ELEKTROMOTOR 15 KW 950 obr. in njivsko zemljo 40 m3, vrata kovinska velika 290-180 4 kom., izolirana, obložena z lesenimi letvami. Bitenc, Breg 8, križe pri TrŽiČU 26312 Prodam suha bukova in hrastova drva z dostavo. ©685-518 26325 Prodam suha bukova DRVA. Rovte 12, Podnart 26441 SKUPNA VLAGANJA Podjetje na področju prehrane (meso, pekarne) išče sovlagatelje. VISOK DONOS! Predmet investiranja: razširitev in ¥osodobitev proizvodnje. RG ZAGOTOVLJEN! Pisne ponudbe na naslov: Emercor, d.o.o., Kidričeva 55, škofja Loka -fax: 064/631-799 STAN. OPREMA Ugodno prodam spalnico lahko na čeke. ©632-110, dopoldan 26220 Prodam KUHINJSKO KOTNO KLOP temnorjave barve, cena 150.000 SIT. Ogled dopoldan. Dimitrievski, Posa- VeC 9 26461 STORITVE SERVIS TV, VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev, Smledniška 80, Kranj, obvešča vse stranke, da imamo NOVO TEL. ŠTEVILKO: 324-698. Del. čas od 9. do 17. ure. Se priporočamo! 24206 RENT A CAR - izposoja osebnih vozil; POSEBNA PONUDBA - vozila za poroke. © 45-755, 0609/624-521 24389 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, obnavljamo in popravljamo, tudi na obroke. ©064/213-218_24455 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite © 332-053 24522_ PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. ©331-45 0 24670 Izvajamo redna in občasna čiščenja stanovanj in poslovnih površin. HRIBAR BLESK.d.o.o., ©331-431 25329 Izdelovanje testenin Grobovšek GR0B0VŠK0V. DOMAČI REZANCI tel.: 45-596 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, sesalcev...© 242-037 25885 BOJLERJI, pipe, ventili, WC kotlički ... popravilo in montaža. ©325-815 25887 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI - popravilo, montaža, čiščenje. © 325-8 1 5 25888 KROJAŠKI SALON OREHAR, Špi-kova 18 Kranj, novo naselje Drulov-ka, ©332-171, izdelava oblačil po meri, ženski kostimi, kompleti, plašči! 26033 VODOVODNE INSTALACIJE hitro ter po konkurenčnih cenah. KOŠNIK s.p. 332-061 28227 KOMBI PREVOZI - prevozi tovora po Sloveniji in tujini - manjše selitve AVTOPREVOZNIK Bojan JankoviČ. s.p. Begunjska ulica 6, Kranj NOVA tel. št. 064/223-420 mobitel 0609/631-776 Izvajamo vsa gradbena dela novogradnje, adaptacije, obnova dimnikov, tlakovanje dvorišč. ©061/614-221, od 19. do 20. ure 26288 Pletem na stroj iz vaše in svoje volne. ©712-064 25301 Grem kuhat starejšim osebam. ©714-787 26341 OLJNI GORILNIKI, avtomatika, servis, montaža, meritve. BETA-S.d.o.o., ©874-059 26380 ROLETARSTVO BERČAN rolete, žaluzije, lamelne zavesel Tel.: 061/342-464 0609/630-700 MONTAŽA lesnih oblog, predelnih sten, oken, vrat ter izvajanje drugih zaključnih mizarskih del. ©43-098 26378 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 25379 Popravilo hladilne tehnike, previtje elektromotorjev, rotorjev električnega orodja. Naklo, Pivka 20, ©47-490 26388 SERVIS ORODJA Iskra, Hilti.Makita, B&D, Aeg, Bosch. Naklo, Pivka 20, 047-490 26389 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje stropnih, stenskih in talnih lesenih oblog. ©422-193 26393 FRIZERSTVO na vašem domu. ©325-291 26403 Montaža oljnih goničev, servis in napeljava avtomatike Esa Kranj. ©327-319 26468 STANOVANJA FRIZIRANJE na vašem domu. 0325-291 25881 V centru Kranja prodamo 3 ss, Lesce 1 ss in 2 ss, Podljubelj 2 ss + 500 m2 zemljišča. KOŠNIK s.p. 332-06126225 3-sobno stanovanje IX. nad., 13 let, 74 m2, CK, topla voda, telefon, kab.TV, balkon. Cena 1200 DEM/ m2, prodam. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj, 0223- 30 0 26258 2-sobno STANOVANJE na mirni lokaciji Plavž, telefon, brez CK, balkon, kab.TV, centralna v planu, cena po 1100 DEM/m2, prodam. DOM NEPREMIČNINE, 0223-300 26259 SATELITSKE ANTENE + AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI + Možnost plačila 2 do 12 čekov tel,: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d.o.o. Po ženik IO Cerklje Najamemo in oddajamo stanovanja na Gorenjskem - oddamo stanovanje v Šenčurju. 0324-165 26395 ŠKOFJA LOKA, prodamo trisobna stanovanja: Partizanska c, 75 m2, zastekljen balkon, CK, tel., SAT, za 97.500 DEM, Partizanska c. 78,6 m2, vsi priključki, za 96.000 DEM, Poljanska c, v hiši, 73 m2, balkon, etažna CK, tel., kompletno adaptirano, zelo vzdrževano za 65.000 DEM. POSING 061/126-23-14, 0617126-23-29, 9. - 18. ure. 28406 KRANJ, ŠK. LOKA, kupimo ali najamemo garsonjero ali enosobno stanovanje ter kupimo dvo, tri ali večsobno stanovanje. POSING 061/ 126-20-13, 9.-18., sobota 10. -13. Ure. 26408 ODDAMO: polovico hiše in 2 ss v Šenčurju ter 3 ss v Radovljici in pri Podnartu. APRON 331-292 28409 NA GORENJSKEM NAJAMEMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE, LAHKO NEOPREMLJENE. PRIPRAVIMO PODGODBO, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON 331-29 2 78410 ODDAMO: V Kranju atraktiven večji neopremljen lokal zobno ordinacijo 60 m2, opremljen kavabar izven Kranja, trgovino 20 m2 v GORNJI VASI, 30 m 2 v Tržiču, 20 m2 v Šenčurju. APRON 331-292, 331-366. 26411 Ugodno oddam opremljeno stanovanje, lokal, vikend, delavnico, trgovski prostor. ©741-761 26361 Najameme 1 sobno stanovanje na relaciji Bled - Lesce - Radovljica z okolico. ©741-002, zvečer 26390 Kupim 2 ali 2,5 sobno STANOVANJE na območju Radovljice, Lesc, prodam pa 2 sobno stanovanje v Radovljici oz. zamenja - dogovor. ©714-978 26321 Za pomoč v stanovanju in za plačilo 10.000 SIT (desettisoč tolarjev) sprejmem mirno in redoljubno dekle. Nudim neopremljeno SOBO 4x4 m2 s souporabo kuhinje in sanitarnih prostorov in z možnostjo pranja in kuhanja. Obiski v primernem času dovoljeni, prijava bivališča začasna. Naslov v oglasnem oddelku. 26331 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina II, 3 ss 82 m2, 2 balkona VII. nad., 1200 DEM/m2, prepis takoj, 2 ss 68 m2, II. nad., 1200 DEM/m2, 85 m2, 2,5 s I. nad., nizek blok, 1200 DEM/m 2, ŠKOFJA LOKA Podlubnik, 3ss, 75 m2/VIII. nad., 1200 DEM/tn2, v 2 obrokih, garsonjero, 18 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 26420 STANOVANJA KUPIMO Kranj, Šorii-jevo nas., Zlato polje, Vodovodni stolp, lahko tudi starejša brez CK. Plačilo takoj. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 26421 Oddam ogrevano sobo s kopalnico in kuhinjo. ©48-621 26426 PRODAMO STANOVANJA: v Kranju, 2,5 sobno 64 m2, 3 sobno 79 m2, 3 sobno 75 m2 (v mestu), 3 sobno 89 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 26477 AVTO -avdio -alarm -mobitel -SVSTEMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 0 16 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel poobli Ji.ni sarvU za prodajo In montažo PRODAMO STANOVANJE: na Jesenicah 88 m2 pritličje s CK, 3 sobno 72 m2. K 3 KERN KRANJ.d.o.o. 221- 353 26478 Prodamo stanovanja v škofji Loki mansardno 3 sobno 80 m2 v več-stanovanjski hiši. K 3 KERN Kranj, 221-353 26479 Prodamo STANOVANJE v Kranju 63 m2 v pritličju blizu sodišča po 1250 DEM/ m2. K 3 KERN Kranj. 221-353 26480 Na Drulovki nudimo najem 2 s -t- 2 k stanovanja s CK in telefonom. K 3 KERN Kranj, 221-353 2649? VARSTVO Nujno iščemo VARUŠKO na domu (Britof) za 3,5 letno deklico. Zaželjeno tudi opravljanje manjših gospodinjskih del. Prednost imajo maljše osebe z vzgojiteljsko izobrazbo ali prakso, ©dopoldan 10-15. ure 061/813-957, pogoidan po 17. uri 064/241-544 Varstvo za 18 mesecev staro punčko na relaciji Podbrezje Naklo. ©730-076, dopoldan 26464 VOZILA DELI AVTOAKUSTIKA po zelo ugodnih cenah Peoneer, Blaupunckt, montaža in prodaja. SINKOPA trgovina, Žirovnica 59, ©802-274, 801-211 23046 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov. ©064/692-194 24585 Prodam sprednje dele za Maruti in prikolico za motokultivator. ©880- 104 26307 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. ©325-981, 325-659, po 20. uri 9526 ODKUP-PRODAJA IN PREPIS VOZIL! 0634-148, 0609/632-577 25003 Karambolirano vozilo ali vozilo v okvari takoj odkupim. ©061/1273-856, 0609/614-484 25324 Enodnevni NAKUPOVALNI kombijem na Madžarsko- ^ petek, sobota. ©49-442 " ENODNEVNI NAKUPOVALNIiZJ-Jj V ITALIJO - Portoguaro, Pam^" * sreda, ©49-442 —' AKUMULATORJE za vsekJ?ev! avtomobilov, kamionov, traK\ nudimo po ZELO UGODNIH '£^ AH. NUDIMO MOŽNOST P^z. NA ČEKE, LASTEN SERVIS PLAČNA MONTAŽA, dve leti 9® cije, Predno se odločite za."0 se nas pokličite na 0 324-80/: priporočamo AGRIZBIRA CIR^1 25662____ MERCEDES 190 D 2.5, letnj* otf dobro ohranjen, prodam. 25924 _ —-— WV 1200 J, letnik 1975, reg-^55 cena 400 DEM, prodam. 021''' 25969 AVTOHIŠA KAVČIČ, d.°0' Milje 45, 64212 Visoko tel./fax: 064/43-142 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS PEUGEOT 106, 306, 405, 605, 806, BOXER AKCIJSKA PRODAJA P-306 TANGO 2124.000 SIT , (z vso dod. opr«n»<" P-106 OPEN 1.438.000 SIT DOBAVA TAKOJ! UGODNI KR^' ODKUP-PRODAJA RABLJE% VOZIL. 0323-298. 331-214J> -1--«325' Karamboliran avto, kupim. ^^11 754 ^0** Prodam R 5, letnik 1988. H^ Partizanska 29 a, Kranj _____ FORD FIESTA 1.3. letnik prodam. 041-289 ^0š^y GOLF TD III. I. 93, 30.000 krn ^ 262* ASTRA 1.6, letnik 1992, Pr0' 0241-016___. Prodam LADO SAMARO 13°^ji' LETNIK 1993. «325-924 ARO 4x4, prodam, letnik registriran do 9/1996. © 421- Prodam GOLF JXD, letnik o ohn do d rt 242-722 od 20. - 22. ^ 66.000 km, odlično onr^or« opremljen, registriran do o* 1996 26298 ^ Prodam FIAT TEMPRA 1.6 'V 1991, prodam. ©733-209 ___5> Zelo ugodno prodam dva 82 in 81. oba dobro ohrani^ neregistriran in Z 101, letnik »j ter OPEL KADETT. letnik 19(3- id neregistrirana, dobro ohrani*^ vozna. Kokal Toni. Tomšičev*^ Jesenice VOZNIKI POZORI Prihaja zjj zato vam priporočamo, da pnj^ jete svoja vozila v protikoroaP1^ zaščito s kanadskim ol|«n KROVVN. Ker preprečuje in JJ zaustavi že začeto rjavenje, veno podaljša varnost vo*' ' obenem maže ključavnice, w^ ipd. Delo opravimo v dobri "L cena samo 90 DEM v Sni 'v KRONE, d.o.o., Godešič 53, S*0' ja Loka, telefon: 064/631-49/ Ugodno prodam JUGO 45,J ^ 1985. dobro ohranjen, reg. a°f(fiS tembra 96 in odlično ohranjen r ^ ESCORT 73, registriran sep- 9°' ugodno. Kokal Toni, Tomšičev Jesenice ^-«<] -"— m99'1' VW PASSAT 1.8 CL KARAVAN 1 p$ 95, 20.000 km 2 x AIR BAp. ^6. šibedah, prodam. ©714-975, P^i» *_.___-jč KADETT 1.2 S, coupe, letnik ^,1 met. moder, prodam. g»78-5» Jx 178- — w Prodam R 4, letnik 1984, m^fz^ reg. celo leto, ter MERCEDtf-ol.. SE, letnik 1979. ©331-099 vr* 327-279 popoldan nf' ŠKODO 120 L, letnik 82^' motorja, prodam 250 DEM- *,2^ prodam. Prodam karambolirano N' }6J MICRO, letnik 1987. ©4^>-^, LADO NIVO prodam, letni* ^ t* garantirano 45000 km ali meni ^ osebni avto. ©874-063 Prodam PEUGEOT 205 GTL ^ 1985. ©45-066, po"l5. ur^ MITSUBISHI COLT, letni* ^, potreben manjšega P°PraV ,^0% triran 7/96, lepo ohranjen, UM^ prodam. ©715-845_____-^p. Prodam Z 101, celo aH P° ^ ©78-900 ____^ ALFO 33 1,3 S, letnik 1 ^jV., barve, ugodno, cena 760 ^ ©326-094 hr A - V OKTOBRU POSLUJEMO VSE SOBOTE DO 17. URE 5^*> 24. oktobra 1595 MALI OGLASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS PLAVALNI BAZEN VESELJE DRUŽINE, OKRAS HIŠE, ZDRAVJE, SPROSTITEV IN REKREACIJA - Projektiranje, pridobitev gradbenega dovoljenja in izgradnja betonskih plavalnih bazenov - Dobava in montaža poiiesterskih plavalnih bazenov - Prodaja bazenske opreme in pribora - Originalne švedske savne - WhTipooli GRADBENI INŽENIRING JURCA & OSTALI, d.n.o. sr. vas 30, 64208 Šenčur, tel,: 41-220, fax: 41-360 DELAVCA za priučitev v pekarni zaposlimo - odslužen vojaški rok. Pekarna Zevnik, ©332-336 od 13. do 16. ure 262oe Iščemo dekle za delo v lokalu. 0224-320 od 6. do 14. ure 2621 s ŠTUDENTKA išče delo v tekstilni trgovini, v popoldanksem času. ©323-632 26222 °darr> P0NYi rejšnjega meseca je bilo 1,33 grama allcoho-a, kar je letos drugo najvišje, pred njim je bil samo februar s povprečjem 1,36 grama alkohola. Sopotnica padla iz avta Kranj - V soboto ob 2.50 je 19-letni Aleš J. iz Srednjih Bitenj z očetovim nissanom vozil od Bitenj proti Kranju. Naprej od odcepa za Stražišče je v blagem levem ovinku iz neznanega vzroka zavil na nasprotni vozni pas, nato sunkovito v desno pa spet v levo, avto je zapeljal s ceste, drsel po travi skoraj 19 metrov in se 23 metrov bočno prevračal. Med prevračanjem je iz avta padla 20-letna sopotnica Andreja S. iz Kranja. Hudo ranjeno so odpeljali v Klinični center, voznik jo je odnesel z lahkimi poškodbami. Kolesar v življenjski nevarnosti Kranj - V nedeljo ob 21.20 je 55-letni Arif K. iz Kranja vozil s kolesom po lokalni cesti od Čepulj proti Stražišču. V podnožju Jošta je na Ješetovi ulici zapeljal na utrjeno bankino, ob robu ceste ga je spodneslo, med padcem je z glavo močno udaril ob tla. Obležal je nezavesten. Zdravniki se še borijo za njegovo življenje. Nevarna gozdna pot Gorenja vas - V nedeljo opoldne se je na gozdni poti z Dolenjega Brda proti Gorenji vasi z gorskim kolesom hudo ponesrečil 48-letni Gorenjevaščan Alojz O. Kolesar je med strmim spuščanjem s pedalom zadel ob kup zemlje ob poti, vrglo ga je prek kolesa, z glavo je priletel naravnost v drevo. Ob 12.20 ga je našel naključni sprehajalec in takoj obvestil zdravstveni dom. Alojz O. ima hude poškodbe po glavi. • H. Jelovčan Bogata vozniška preteklost Boruta Modica Kranj, 24. oktobra - Kranjski prometni policisti so po hudi nesreči na hitri cesti 16. septembra, ko je umrlo pet ljudi, vse policijske enote v Sloveniji zaprosili za fotokopije predlogjov, ki so jih od začetka 1993. leta poslali sodnikom za prekrške proti krivcu Borutu Modicu. Skupaj se je v dobrih dveh letih in pol nabralo deset predlogov za petnajst hujših kršitev, ki jih je zagrešil Borut Modic. Največ jih je storil na območju Grosuplja in Ljubljane, nekaj tudi na Gorenjskem. Do danes so policijske enote dobile samo dve odločbi sodnikov o izreku kazni, prva se nanaša na denarno kazen 6.000 tolarjev, druga na 10.000 tolarjev. Skrajno milo, če vemo, da Modic sploh ni imel vozniškega dovoljenja. Iz njegove bogate vozniške kariere je prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar izdvojil primer iz januarja 1993, ko je Borut Modic zelo podobno kot usodnega letošnjega 16. septembra, dirkal po gorenjski magistralki. Z R 5 GT turbo je tedaj tako hitro pripeljal mimo Bre-zij, da ni mogel pravočasno zavreti za voznikom pred seboj, trku se je ognil tako, da je zdrvel po nasprotnem pasu mimo njega, drugi so bili na srečo bolj prisebni in so se mu umikali. V Podvi -nu so ga policisti ustavljali, vendar se za "loparček" ni menil, ko se je kasneje po isti cesti vračal, se je spet obnašal kot mali bog. Policisti so ga predlagali v postopek pri radovljiškem sodišču za prekrške, kjer pa je zadeva zastarala... Podatke o prekrških, ki so jih proti Modicu zbrali kranjski prometniki, bodo priložili kazenski ovadbi. Zaradi povzročitve prometne nesreče, v kateri je na "gorenjki" sredi septembra umrlo pet nedolžnih ljudi, in pobega po nesreči, Borut Modic čaka na sojenje v priporu. • H. J. So&cTc SEM Kvr*. Dgttfice PETRocA, Komemoracije ob dnevu mrtvih V petek, 27. oktobra, bodo Zveze združenj borcev na Gorenjskem organizirale naslednje komemoracije ob spomenikih padlim borcem in drugim žrtvam narodnoosvobodilnega boja: - na BI. Dobravi: ob 16. uri pri spomeniku pred šolo; - v Gorenji vas: ob 11. uri pri spomeniku NOB; - na Hotavljah: ob 11.30 pri spomeniku NOB; - v Leskovici: ob 11.45 pri spomeniku NOB; - v Trbojah: ob 10. uri pri osrednjem spomeniku padlim in umrlim domačinom ob križišču poti, sredi vasi; - v KS Vodovodni stolp: ob 10.15 pri spomeniku pri Šorlijevem mlinu; - v Mavčičah: ob 11. uri pri spomeniku pred Zadružnim domom; - v Stražišču: ob 16. uri v spominskem parku; - na Orehku: ob 16. uri pri spomeniku padlim borcem in talcem; . - v Zg. Besnici: ob 16. ^ pri spomeniku borcem, j*" cem in v taborišču umni"1 krajanom na pokopališču; - v Preddvoru: ob 16. £ pri spomeniku pred staro Šolo; - na Primskovem: 00 16.30 pri spomeniku pri °8' novni šoli. Preglednice komemoradj za soboto in naslednje <»" bomo objavili v petkovi b** ji Gorenjskega glasa. Nočna dirka za pobeglim voznikom Rally nepoboljšljivega "pacienta Kranj, 24. oktobra - V noči z minulega četrtka na petek, okrog enih zjutraj, je 23-letni Kranjčan Iztok Z. kljub vpisanemu varstvenemu ukrepu v vozniškem dovoljenju (prepoved vožnje do 21. aprila prihodnje leto) divjal z neregistriranim jugom 45 po kranjskih cestah. Po obvoznici je pripeljal v semaforizirano križišče na Zlatem polju in se postavil na levi pas, da bi zavil proti Naklem. Vzporedno z njim je s fordom mondeo pripeljal 33-letni Andrej P. z Bistrice pri Tržiču. Iztok pa si je nenadoma premislil, zavil v desno in zadel ob fordov zadek, nato pa zdrvel po Koroški cesti skozi mesto. Andrej P. mu je sledil. Dirko je opazila patrulja kranjske policijske postaje, ki se je z modrimi lučmi brž pridružila lovu, vendar je Iztok tako "šibal" po Jelenovem klancu navzdol, da ga policisti niso uspeli ujeti, v vznožju je zavil na Savsko cesto in nato brž v breg na Sejmišče, kjer ga je policijski avto prehitel, ustavil ob jugu, medtem ko je ford zapeljal predenj. Eden od policistov je skočil proti vozniku in zahteval, naj izstopi, ta pa se je samo posmejal, sunkovito vzvratno speljal in zdirjal nazaj po Savski cesti, mimo Inteksa, Zvezde in Planike do križišča pri Iskri, kjer je, malo po cesti, malo po otočku in malo po zraku, vijugaje sem in tja, da ga policijski avto ni mogel prehiteti, zavil proti Labo-ram. Takrat so se v lov vključili tudi prometni policisti. Ob izteku avtobusnega postajališča so juga zablokir-ali, vendar se Iztok Z. še vedno ni pustil prepričaj Najprej je zadel policij^*1 avto, nato že drugič forjj*! obrnil in se prek mostu poW nazaj na Savsko cesto. Pf0' metniki so peljali vzporedno* njim, dvakrat jih je butnil * bok, po zadnjem trčenju f jugo toliko odbilo, da '. obstal. Kljub močnem" spremstvu pa je skušal tretjič pobegniti in pri ^ spet obutal forda. Končno s? ga policisti s strokovnim P0/ jemom obvladali, ga uklen^ ter odpeljali v kranjs*J zdravstveni dom na odvzel" krvi. Test je pokazal L»* grama alkohola na kilog**? krvi. Policisti so Iztoka r pridržali do streznitve, sodo*' ku, ki ga bo obravnal, P' bodo predlagali izrek zjjj porne kazni, saj odvzerj" vozniškega dovoljenja nePj£ boljšljivemu "pacientu" no ne gredo do srca • n>*' Tožarjenje nekdanjih zakoncev, dolgo petnajst let Ločitev od postelje da, od premoženja nikakoj Ni čudno, da so sodišča prenatrpana s spisi, ko pa povsem po nepotrebne«1 { nalašč zavlačujejo z izvršbami, trdi Martin Pangersič s Planine, ki že petn^J let uveljavlja svojo pravico do tretjine hiše v Preddvoru vo, gre jim za prem<>ŽeJJ|je boje se, da bi kaj prišlo v r°ke." , „, Martin Pangersič namig g Planini živi z drugo žens^ njenim sinom. Enosobno^ Kranj, 24. oktobra - Zgodba, ki jo je podkrepil z zajetnim šopom sodnih spisov, pravzaprav ni me posebnega. Dokaj vsakdanja je; zakonca, ki se odločita iti narazen, se lahko ločita od skupne postelje, precej težje pa od premoženja in otrok. V primeru 62-letnega Martina Pangeršica s Planine je jabolko spora hiša v Preddvoru, ki sta jo z nekdanjo ženo skupaj zgradila, zdaj pa mu ženska krati pravico do tretjine hiše. Sporna hiša v Preddvoru Prati umazano domače perilo po časopisih ni ravno lepo, vendar drugega izhoda Martin Pangersič ne vidi. Sodišče mu je dalo prav tudi na višji instanci, in to že pred tremi leti, prvostopno v Kranju pa odtlej zavlačuje z izvršbo. Pravni spor sta nekdanja zakonca začela že 1979. leta, dve leti kasneje je Martin pridobil pravico do uporabe ene tretjine hiše. Naslednje leto je žena vložila tožbo, da bi ga izselila, 1986. je s skle- novanje je tesno za tn, v * • jj tretjini hiše v Preddvoru % poleg delavnice rad ure*1;, dnevno sobo in v garaži s9 j tarije. Ti prostori mu na% sodno gredo. Ko je gaLj| "razkopal", se je brž inšpektor in ga ustavil- ^ tistem je na občini PnW dela, zdaj že nekaj mese čaka na dovoljenje. "Trdim, daje kranjska ca sklep Višjega so&>p namerno zadržala, samo^, bi preprečila izvršbo, P*L„f ten bi se nekdanja morala "izseliti" w JjJ dnevne sobe. Ne vem. Kaže, da so otroci stoj^ skupaj in pritisnili. r***9if sem jim povedal: če nu pom kranjskega sodišča postal izplača 40.000 mark, lastnik tretjine hiše. "Pred umaknil. Zdaj, ko sem * že 12.000 mark, se ne P d osmimi leti sem se izselil, kupil enosobno stanovanje na Planini, v Preddvoru pa obdržal krojaško delavnico. Edino vanjo imam še dostop, vse druge prostore, tudi sanitarije, je nekdanja žena, ki kraljuje v celi hiši, zaprla. Otroci so petnajst let govorili: varjam več. Hočem pripada. Žal pa ne vej* p naj si svojo pravico «< če je niti na |©«W5 najdem. Ni čudno soaisca rano zairp*»»-ko pa po nepotrebnem nalašč zavlačujejo t 1 tP imejta kakor hočeta, zdaj, ko mi. Doslej so bile ^ je sodišče črno na belem «™"»« Pr»vn»m?'" ć*^ napisalo, kaj je moje, pa so moJ° konst: °c,.tn° potegnili z materjo. Razumlji- ***>°™ P"*j »mrl- d* ssp1 RADiO 313 STEREO 4. RADIJSKA MREŽA - PREDSEDNIK v HAPig MILAN KUČAN - GOST V STUDIU RADIA KRANJ - POJUTRIŠNJEM, <3Ajjg V ČETRTEK, 26. OKTOBRA 1995, OB 17. URI iSi^