69 Izvleček: Uporaba vrtalnih tehnik v arheologiji služi pridobivanju vzorcev za razne naravoslovne analize, za podpovršinski terenski pregled znotraj omejene lokacije ter za zamejitve arheološkega najdišča. Vrsta terena in cilj raziskave določata izbiro orodja. V prispevku je predstavljena avtorjeva izkušnja z uporabo jedrnega vrtanja v urbanem okolju za vrednotenje arheološkega potenciala. Opisan je postopek dela od načrtovanja raziskav, pridobivanja do- voljenj in izvedbe do končnega ovrednotenja. Na dveh arheoloških najdiščih je ovrednotenje preverjeno tudi z izkopavanji. Ključne besede: arheologija, predhodne arheološke raziskave, vrednotenje arheološkega potenciala, vrtine, jedrno vrtanje, jedrnik, vrtalna garnitura 1.04 Strokovni članek Vrednotenje arheološkega potenciala z uporabo jedrnih vrtin: metoda, stanje, izkušnje, prednosti in slabosti Evaluating the Archaeological Potential with the Use of Core Wells: Methods, State, Experience, Advantages and Disadvantages © Matjaž Novšak The application of the drilling technique in archaeology serves to proffer samples for a variety of scientific analyses and for prospect- ing the archaeological potential within a limited area or the confines of an archaeological site. The type of terrain and the research goal together determine the type of tool used. This contribution presents the author’s experience in applying the drilling technique in an ur- ban environment for the evaluation of the archaeological potential. A description of the procedure is put forth, all inclusive from the planning stage to the securing of permits, the execution and ulti- mately also evaluation. The evaluation is verified with excavations at two of the archaeological sites. Keywords: archaeology, preliminary archaeological investiga- tion, evaluation of the archaeological potential, bore holes, coring, corer, drilling rigs 1 Uvod Vedno nove okoliščine arheologom narekujejo izbiro orodij in tehnik za zajem in obravnavo podatka. Zgolj z izborom dragocenega in zmogljivega kosa opreme na- mesto izrabljene strgulje še ni storjen bistven preskok v raziskovalnem napredku. Prenos z orodja v možgane in spet nazaj v orodje je proces, ki zahteva svoj čas. Prehod od opazovalca preko posnemovalca v kreativnega tvor- ca se razvije šele ob lastnih empiričnih ugotovitvah. Na tem mestu predstavljeno metodo jedrnega vrtanja sem nekaj let spremljal, izvajal in ocenjeval njen potencial. Z možnostjo preizkušanja na večjih površinah v urbanem okolju sem dobival povratno informacijo in potrditev o (ne)ustreznosti tovrstnega vrednotenja. 2 Ugotovitve in opis metode sledijo v nadaljevanju. Metoda Jedrno vrtanje je ena izmed geo-vrtalnih tehnik za vzor- čenje strukture tal. Z vrtalno garnituro se pridobiva vzo- rec v obliki valja. Vzorec ohranja vertikalno zaporedje zemeljskih plasti in vsebuje nekaj sedimenta, primernega 1 V nadaljevanju so navedena dosedanja vrtanja. Na tem mestu se želim zahvaliti konzervatorjem, ki so mi zaupali v oceno potencial nekaterih zelo občutljivih najdišč: Danijeli Brišnik (ZVKDS, OE Celje), Milanu Sagadinu (ZVKDS, OE Kranj) in predvsem Borisu Vičiču (ZVKDS, OE Ljubljana). Zahvala gre tudi vodji SAAS-a Bojanu Djuriću. 2 Doslej opravljena vrednotenja so potekala v sodelovanju s Toma- žem Verbičem, ki me je pri opredelitvah nesebično opremljal s kori- stnimi informacijami. za morebitne analize oz. makroskopski pregled. Vrsta in velikost orodja se izbira glede na namen raziskave in okoliščine območja testiranj. Za odvzemanje vzorcev v mehkih tleh do globine 5m zadošča že ročno ali pnevmat- sko orodje s široko izbiro vrtalnih nastavkov. V predelih s kompaktnim pokrovom (npr. asfalt, beton,...), s prodna- timi plastmi ali z večjimi globinami pa je potrebna vrtal- na garnitura na motorni pogon s hidravličnim prenosom sile. V tem primeru se za odvzem valjastega vzorca upo- rabi jedrno glavo in jedrnik. Možno pa je uporabiti tudi spiralni sveder. Vendar na ta način ne dobimo natančnega sosledja plasti, temveč razsut material, primeren zgolj za ugotavljanje prisotnosti antropogenih sestavin. Razvoj Najdaljšo tradicijo uporabe vrtanja v povezavi z ar- heologijo sledimo v ZDA. Razvoj in uporabo tehnike je prvič povzela Julie Stein že leta 1986 (Stein 1986). Študijo je kasneje na pripombe Schuldenreina dopolnila (Stein 1991). V obdobju med 1935 do 1955 so predvsem v spodnji delti reke Mississippi z ugotavljanjem relacij med rečnimi nanosi in arheološkimi plastmi datirali sle- dnje. Od odkritja možnosti radiokarbonskega datiranja so postale tovrstne raziskave nepotrebne. Ponovno so jih začeli uvajati sredi 60-ih let, ko se je med arheologi pojavljalo vse večje zanimanje za paleokoljske podat- ke (Stein 1986). Obujena povezava med strokama se je ohranila vse do danes in se je postopoma prenesla tudi v Evropo, kjer se je poleg naravoslovne podpore arheolo- Arheo 25, 2008, 69–78 70 giji, vrtanje uveljavilo kot ena od tehnik prehodnega vre- dnotenja dediščine, predvsem v urbanih okoljih (pregled: Canti, Meddens 1998, 97-98, tehnični del in zakonodaja: Clayton et al 1995, Davies et al 2004; primer: Carver 73- 75, fig. 4/7). V Sloveniji so bile še do pred kratkim arheološke vrtal- ne izkušnje vezane na odvzem vzorcev za naravoslovne analize ter uporabo vrtanja s svedrom v sklopu podpovr- šinskih terenskih pregledov. Pred nekaj leti se je pojavila potreba po aktivnejšem izkoristku razpoložljive vrtalne tehnologije. Razlogi za uporabo V letu 1992 pripravljeno Evropsko konvencijo o varstvu kulturne dediščine je Republika Slovenija ratificirala leta 1999 (MEKV AD 1999). Dokument, ki je nastal kot opo- zorilo pred intenzivnimi gradbenimi projekti, je opredelil pomen arheološke dediščine. Podpisnice je pozval k iz- delavi registra in na tej osnovi k ohranjanju arheološke dediščine. Med drugim jih obvezuje, da kolikor se le da, uporabljajo nedestruktivne raziskovalne metode (ME- KV AD 1999, člen 3, alinea 2). Predvsem na tej pravni podlagi (takrat še ne obvezujoči) se je v 90-ih letih prejšnjega stoletja stroka v projekt iz- gradnje avtocest vključila že od faze planiranja. Postopki s koordinacijo SAAS so bili in so še vodeni z enotno me- todologijo. Organizacijski podvig ima žal tudi temnejšo plat, ki se kaže v zapostavljanju dediščine izven avtoce- stne mreže. Dejstvo je, da se je tudi zaradi vključitve ve- čine razpoložljivega kadra v SAAS-ov projekt pokazala nemoč spomeniškovarstvene službe pri vse intenzivnej- ših posegih v urbanem okolju in predmestjih ter pri spre- membah prostorskih planov. Za oris problematike naj omenim, da smo še v letu 200 na območju keltsko rimske naselbine, vpisane v register dediščine pod imenom Celje – arheološko najdišče Celje, ki nosi EŠD 56 in je razglašena za spomenik lokalnega po- mena (Odlok... 1986), skoraj štiri mesece spremljali grad- bena dela le z arheološkim nadzorom. V fazi predhodnega vrednotenja je bil namreč arheološki potencial ocenjen samo z izkopom ene sonde, ki je bila locirana na edino dostopno površino v bližini predvidenega posega in se je izkazala za bolj ali manj negativno (Lazar 2000)! Šele po odkritju prvih najdb pri nadzoru je sledilo sondiranje na dejanski lokaciji bodoče gradnje za definiranje debeline in obsega arheoloških depozitov (Plestenjak et al. 200a, Plestenjak et al. 200b). Na tem mestu se je kasneje razi - skalo eno najbolj izpovednih najdišč, izkopanih v Slove- niji v zadnjih desetletjih (Novšak et al 2004). Omenjen primer ni osamljen in je rezultat pomanjkljive strategije. Dva dokumenta pripravljena v letih 2007 in 2008, obeta- ta nekaj sprememb na bolje. Sama definicija predhodnih raziskav je po novem Zakonu o varovanju kulturne dedi- ščine podana takole: “»predhodna raziskava« je raziskava dediščine, ki jo je treba opraviti, zato da se: – pridobijo informacije, po- trebne za vrednotenje dediščine pred posegi v prostor ali pred graditvijo, – natančneje določijo ukrepi varstva …” (ZVKD-1 2008, 3. člen, točka 27). Drugi dokument, ki je še v fazi potrditve oz. prilagodi- tve novemu zakonu – Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije (Novaković et al 2007, 59-142) – v 4. po- glavju z naslovom Predlog standardov definira standarde delovnih postopkov in potrebnih dokumentov za izvedbo in dokončanje arheoloških raziskav. Predlog med drugim uvaja vrtanje kot samostojen postopek »…šibko invaziv- nega vzorčenja zemeljskih plasti in struktur z namenom oceniti debelino arheoloških depozitov, dobiti informa- cije o njihovi sedimentološki strukturi… relevantnih za oceno arheološkega potenciala…« (Novaković et al. 2007, 77). Vpeljava tehnik in metod s predpisanimi standardi sko- zi zakonodajne akte omogoča olajšanje izbire pristojne službe za ustrezni raziskovalni postopek. Preizkušanje tehnik pa omogoča pretehtanje ustreznosti razpoložljivih orodij in znanja ter dodatno vpeljavo standardov predho- dnega vrednotenja. Postopki izvedbe Shema delovnega procesa, glede na aktualno zakonodajo in izkušnjo: Priprava: 1. Pred začetkom raziskav mora naročnik posredovati projektno dokumentacijo z vrisanim območjem posega ali obravnave, talnim katastrom komunalnih vodov in predloženimi kulturnovarstvenimi pogoji. Naročnik ime- nuje koordinatorja za varstvo pri delu. Vrednotenje arheološkega potenciala z uporabo jedrnih vrtin 71 2. Izvajalec pripravi delovni načrt raziskave z vrisom pozicij vrtin ali drugih postopkov vrednotenja (z odmiki vsaj 2 metra od znanih vodov), na osnovi katerega na- ročnik zagotovi izdelavo varnostnega načrta ureditve območja del. Pri vrisu pozicij vrtin se vzpostavlja sis- tematična mreža, vendar v okvirih dostopnosti površin. Delovni načrt je sestavni del varnostnega načrta in po- godbe z naročnikom. 1. Ročni vrtalnik za palinološke vzorce. (ilustracija Marko Zorović) 3. Na osnovi delovnega načrta se pridobi kulturnovar- stveno dovoljenje za poseg s strani Javnega zavoda za izvedbo predhodne raziskave (ZVKD-1 2008, 31. člen, točka 1). 4. Dejavnost izvajanja raziskovalnih vrtin ureja Zakon o rudarstvu, ki v 49. členu, določa kot pogoj za plitvo vrtanje do 30 m, dovoljenje Upravne enote (ZRud 1999, 49.člen). 2. Vrtalna garnitura. Teža 4,5 ton z možnostjo vrtanja do 150m. (ilustracija Marko Zorović) Arheo 25, 2008, 69–78 72 3. Procesiranje izvrtanih vzorcev. (ilustracija Marko Zorović) Procesiranje: 1. Opisovanje plasti in drugih opažanj. Posvetovanje z geologom in izbor nekaterih vzorcev za podrobno geolo- ško ovrednotenje.  2. Geološka opredelitev izbranih vzorcev. 3. Arheološko vrednotenje sedimentov . V tej fazi so vzorci še zadnjič zloženi v prvotni obliki. Arheolog ce- lostno ugotavlja zaporedja nanosov in relacije med po- sameznimi vzorci. Ugotovitve združi z geološko oceno in definira sklope potenciala. Po teh razmejitvah določi sklope za nadaljnje preglede.  Razen spodaj naštetih primerov sta mi iz Slovenije znani le še dve doslej opravljeni oceni z jedrnim vrtanjem: GOLEŽ, M., 2007, Revitalizacija Žičke kartuzije. - www.zag.si/do- wnload_file_web.php?hash=ab8c9d58a7293a831184aa94394efd69 0269.dat – Preverjeno dne 8.10.2008; VIČIČ, B. 2004, Vrednotenje arheoloških depozitov na lokaciji Šumi.Poročilo. – Neobjavljeno, hrani ZVKDS OE Ljubljana. 5. Soglasja k delovnemu načrtu je potrebno pridobiti s strani vseh upravljalcev komunalnih vodov ter s strani lastnika zemljišča. 6. Potrditev varnostnega načrta s strani vseh sodelujočih strank. Izvedba: 1. Pooblaščeni geodet umesti pozicije vrtanja skladno z umestitvijo v delovnem načrtu. 2. Zavaruje se območje delovanja stroja. . Ekipa v sestavi vodja-koordinator in dva vrtalca izvaja vrtine. V odja nadzoruje pozicijo vrtanja, ki ne sme od- stopati od predvidene. Določa končno globino vrtanja in nadzoruje pravilno zaporedje vlaganja izvrtanih jeder v predalne zaboje. Fotografira vzorce, takoj po odvzemu. 4. Saniranje vrtine v prvotno stanje. Vrednotenje arheološkega potenciala z uporabo jedrnih vrtin 7 Vplivi na izvedbo nadaljnjih del: - glede na definirano zgornjo koto plasti z arheološkim potencialom uskladitev z naročnikom in minimali- ziranje posegov le v območjih, kjer gradbeni posegi segajo v arheološke plasti (Brišnik 2006, 18). - zagotovitev primernega varovanja gradbišča (zaga- tnice na predelih predvidenih večjih globin) Zaključki in ugotovitve: - Interpretacijo in povprečno vrednotenje so izkopava- nja skoraj v celoti potrdila. 4. Mokro sejanje vseh vzorcev. 5. Fotografiranje najdb iz sejanja. 6. Izdelava poročila s pripravo grafičnih podlag. V poročilu se ovrednoti kvaliteta potenciala že prej definiranih sklo- pov glede na tip in količino najdb iz mokrega sejanja. Primeri  V nadaljevanju so predstavljene izkušnje s petih že zna- nih arheoloških lokacij, kjer se je za vrednotenje uporabi- la tehnika vrtanja. V vseh primerih je šlo za oceno debe- line in vrste depozitov znotraj zavarovanega spomenika. Strojna dela je vsakič izvajala druga ekipa. Prav tako so bili vsakič drugačni organigrami naročniško-izvajalskih razmerij. Identičen v vseh primerih je le premer jedra – 103 mm in suh način vrtanja. Uporabljeni so bili stroji teže med 3 in 6 tonami. Celje, Mariborska cesta - IV . Etapa (sl. 4) Obravnavan prostor: 700 m dolžine, ca 2 ha površine; Število vrtin: 16; Odstotek preverjene površine: 0,001%; Povod za izvedbo del: rekonstrukcija ceste; Debelina ocenjenih arheoloških plasti: med 1,75 do 2,5m; Ključne ugotovitve: 1. Ugotovljen velik potencial v južnem območju. Po dotlej znanem bi naj predstavljal prazen zamočvirjen prostor. Izkazalo se je, de je bil urbaniziran v starej- ši fazi Celeje, zatem poškodovan s poplavo, v zadnji fazi pa prostor skeletnega grobišča. 2. Globina do 6 m na področju Teharskega podhoda – z izkopavanji je bil tu potrjen obrambni jarek. (Novšak, 2007, 28-29) 4 Lokacije v nadaljevanju podajam skrajšano. Podatki so povzeti po naslednjih poročilih: NOVŠAK M, 2005 Poročilo o arheološkem vrednotenju geoloških vrtin na lokaciji Celje, Mariborska cesta – IV . Etapa, – Neobjavljeno, hrani ZVKDS OE Celje; NOVŠAK M, VERBIČ T. 2007, Arheološko vrednotenje vrtin na lokaciji Ljublja- na – Stanovanjska soseska Tribuna. – Neobjavljeno, hrani ZVKDS OE Ljubljana; NOVŠAK M, ŠINKOVEC A., VERBIČ T., 2008, Arheološko vrednotenje jedrnih vrtin na lokaciji »Mengeš-Osnovna šola« - Neobjavljeno, hrani ZVKDS OE Ljubljana; NOVŠAK M. 2008, Poročilo o arheološkem vrednotenju jedrnih vrtin na lokaciji Ljubljana-Tržnica (Garažna hiša pod V odnikovim trgom). - Neobja- vljeno, hrani ZVKDS OE Ljubljana; NOVŠAK M. 2008, Poročilo o arheološkem vrednotenju jedrnih vrtin na lokaciji Ljubljana-Kon- gresni trg. - Neobjavljeno, hrani ZVKDS OE Ljubljana. 4. Celje, Mariborska cesta – IV . etapa, tloris vrtin. Arheo 25, 2008, 69–78 74 - Glavna ovira pri izvedbi vrtin je bila razpoložljivost površine. Raziskave so se izvajale na glavni cesti ob popolni zapori, ki pa je bila zagotovljena le za dva dni. 16 vrtin za tako veliko področje je premalo, še posebej, ker gre za predel tik pred sotočjem V oglajne in Savinje z intenzivnim rečnim preoblikovanjem. Ljubljana, Tribuna Obravnavan prostor: 4000m 2 ; Število vrtin: 40; Odstotek preverjene površine: 0,007%, Povod za izvedbo del: stanovanjska gradnja; Debelina ocenjenih arheoloških plasti: 1,21m; Ključne ugotovitve: 1. Prepoznani antična in prazgodovinska plast, 2. Ugotovljeni ilovnate hodne površine . Nakazan velik potencial artefaktnega gradiva (ocena 140.000 kosov). Vplivi na izvedbo nadaljnjih del: - določitev parametrov za izkopavanja; - na osnovi tipa sedimentov je bilo predvideno 29000 litrov vzorcev za mokro sejanje Zaključki in ugotovitve: - Izvajalec vrtalnih del je izvajal vrtanje po naročilu investitorja do globine - m, kar se je izkazalo za na - pako, saj v devetih vrtinah nismo dosegli geološke podlage. Tako smo spregledali paleostrugo, kasneje odkrito pri izkopavanjih. - V olumen izkopanih depozitov je za 13% presegel ocenjene količine, v glavnem zaradi spregledane struge. Podcenili smo prazgodovinske plasti, ki so se izkazale kot preostanek halštatskega naselja z več kot 300-letno kontinuiteto. Napačna ocena za ca 20%. Mengeš, Osnovna šola Obravnavan prostor: 4680m 2 ; Število vrtin: 9, Odstotek preverjene površine: 0,002%; Povod za izvedbo del: predvidena gradnja; Debelina ocenjenih arheoloških plasti: 1,67m, na obmo- čju z arheološkim potencialom; 5. Mengeš, tloris območja raziskav. 6. Ljubljana, Tribuna, tloris območja raziskav Vrednotenje arheološkega potenciala z uporabo jedrnih vrtin 75 Ključne ugotovitve: Zamejen obseg arheološkega poten- ciala, ki se od vznožja pobočja intenzivira do meje s po- plavnim področjem. Vplivi na izvedbo nadaljnjih del: uskladitev projekta, ver- jetno prestavljena gradnja na področje izven najdišča! Zaključki in ugotovitve: Gre za primer pravočasnega vrednotenja, ko investitor še ni s projektom dokončno določil posega, pač pa se po opravljeni oceni išče optimalna rešitev. Ljubljana, Tržnica Obravnavan prostor: 8000m 2 ; Število vrtin: 21; Odstotek preverjene površine: 0,003% Povod za izvedbo del: gradnja garažne hiše, izvedba pro- jekta je v pripravi. Ključne ugotovitve: Zelo številni so kostni ostanki in sledovi arhitekture tako v obliki zidov kot ruševinskih sedimentov. Vplivi na izvedbo nadaljnjih del: izvedba arheoloških iz- kopavanj je v fazi priprave Zaključki in ugotovitve: Obseg vrednotenja je bil prilagojen delovanju tržnice, tako da so se vrtanja s posebnimi dovoljenji izvajala le ob nedeljah. Zato je število nekaj manjše od želenega. Ljubljana, Kongresni trg Obravnavan prostor: 7800m 2 ; Število vrtin: 53; 7. Ljubljana, Tržnica, tloris vrtin s prikazom ugotovljenega arheološkega potenciala.. 8. Ljubjana, Kongresni trg, tloris območja raziskav s terminskim načrtom. Arheo 25, 2008, 69–78 76 9. Ljubjana, Kongresni trg, tloris vrtin s prikazanim potencialom v presekih. 10. Ljubjana, Tribuna, presek linije ovrednotenih vrtin. Odstotek preverjene površine: 0,007%; Povod za izvedbo del: gradnja garažne hiše, ki je v fazi priprave na izvedbo. Ključne ugotovitve: Z vrtinami pred severnim emonskim obzidjem ugotovi- mo presek obrambnih jarkov do globine -5,45m. Debe- line arheoloških plasti so cenjene med 0,8 do 2 m. Jedra 62 vzorcev so vsebovala 1040 artefaktov, najdenih pri mokrem sejanju. Vplivi na izvedbo nadaljnjih del: izvedba arheoloških iz- kopavanj je v fazi priprave Zaključki in ugotovitve: Optimiziran delovni proces. Raziskave smo prvič izvedli z lastno opremo. 5 S tem je bila povečana operativnost, nujna za usklajen potek vrtanja z delovnim načrtom zara- di vnaprej dogovorjenega prometnega režima. Pri dolo- čanju globin vrtanja smo se prosto odločali, kje je morda primerno preveriti kakšen meter globlje ipd. 5 Z garnituro je upravljalo podjetje ER-TAC d.o.o., koordiniral pa jih je geovrtalni tehnik Robert Erjavec. Prednosti in slabosti Izbira jedrnega vrtanja za vrednotenje je lahko modra odločitev. Vrtanje sicer ne šteje med nedestruktivne me- tode, vendar pa je odstotek uničenja depozitov, ki pri po- segu nastanejo, minimalen. V primeru Kongresnega trga, ki je optimalno izveden in upamo, da tudi pravilno ovre- dnoten, je segel do 0,007%, v ostalih primerih je delež uničenja celo še manjši. S smotrno uporabo tehnologije (spreminjanje globin po potrebi, lociranje vrtin) in s primerno ekipo (nujna je pri- sotnost arheologa in geologa specialista) metoda zagota- vlja visok odstotek v zanesljivosti ovrednotenja. Beleže- nje znotraj sistematične mreže vrtin omogoča tridimenzi- onalno prostorsko distribucijo arheoloških pokazateljev in rekonstruiran paleorelief. Konservatorji na osnovi teh ocen enostavneje postavljajo izhodišča za predpisovanje nadaljnjih postopkov raziskav. Metoda vrtanja je zlasti primerna za delo v mestnem oko- lju, že zaradi same logistične izvedbe delovnega postop- ka. Mehanska tehnika omogoča relativno enostaven pre- boj skozi zgornje asfaltne ali betonske površine ter tudi preboje skozi zidove, ne da bi bili slednji ob tem povsem porušeni. Nekaj težav se pojavlja pri vrtanju v prodnate sedimente zaradi posuvanja sten. V ruralnih okoljih je dostopnost površin s težko mehani- zacijo včasih problematična in zahteva dodatna dovolje- Vrednotenje arheološkega potenciala z uporabo jedrnih vrtin 77 nja lastnikov. Uporabnost vrtanja v tovrstnih okoljih se kaže zlasti na območjih intenzivne aluvialne ali koluvial- ne aktivnosti ali antropogenega prekrivanja tal (deponije, nanašanje zemljine ipd.). Za konec še primerjava z drugimi tehnikami vrednote- nja. V primerjavi s sondiranjem je, ob izhodišču enakega stroška, prednost vrtin zaradi krajšega časa izvedbe in ve- čjega pokritja obravnavanega območja s precej manjšim uničenjem. Pri tem velja omeniti, da je k predhodnemu vrednotenju potrebno pristopiti z upoštevanjem možno- sti, da lahko investitor kasneje zaradi novih dejstev od- stopi od predvidenega posega. Zato je toliko bolj smisel- no omejiti dimenzije posega predhodnih raziskav zgolj na nujno potreben obseg. Geofizikalne tehnike omogočajo primerljivo pokritje po- vršine v prav tako kratkem času in imajo prednost, ker so povsem nedestruktivne. Vendar je njihova uporabnost omejena na prepoznavanje zgolj določena tipa ostalin (predvsem arhitektura). Vrtine pa z vpogledom v sesta- vo sedimentov in pridobljenim arheološkim gradivom 11. Mengeš, presek ovrednotenih vrtin. nudijo verodostojno podlago za celovitejše vrednote- nje. Obe tehniki v urbanem okolju omejujejo komunalni vodi. Kljub temu se vrtine lahko izvedejo s potrebnim odmikom iz predvidenega rastra, kar pa ne velja za vse geofizikalne tehnike. Zahvala Pričujoči zapis je plod večletnega dela ekipe sodelavk in sodelavcev, katerim gre moja pohvala. Zahvaljujem se vztrajnim fantom Matetu, Mateju in Dejanu, ki so osvoji- li termin »rok za oddajo poročila« in grafično opremljali poročila običajno do svetle zore. Ani in Janezu pa za po- gum, da sta jo ucvrla na Nizozemsko in se od tam vrnila z mašino. Literatura BRIŠNIK, D. 2006, Celje. Varstvo spomenikov 42/02, Poročila, 18-19. CANTI M. G., MEDDENS F. M. 1998, Mechanical Co- ring as an Aid to Archaeological Projects. Journal of Fi- eld Archaeology, V ol. 25, No. 1, 97-105. CARVER M., con contributo di BROGIOLO G.P. 200, Archaeological value and evaluation. Manual per l′Archeologia 2,S.A.P. Societa Archaeologica Padana s.r.l., Mantova. COLEMAN R., EYDMANN S. 2004, Development and Archaeology in Historic Towns and Cities. Technical Ad- vice Report. TAN 27. DA VIES M.J., GDANIEC K.L.A., BRICE M., WHITE L., 2004, Mitigation of Construction Impact on Archaeologi- cal Remains. V olume 1: Main Report. English Heritage. LAZAR I. 2000, Predhodne arheološke raziskave na Mariborski cesti v Celju. Poročilo. – neobjavljeno, hrani ZVKDS OE Celje. MEKV AD (Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene)), 1999, Uradni list RS št. 24/99. NOV AKOVIĆ P., GROSMAN, D., MASARYK R., NOVŠAK M., 2007, Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije: pregled stanja in predlogi standardov. Študija MK RS . Arheo 25, 2008, 69–78 78 NOVŠAK M., GASPARI A., KREMPUŠ R., KRAJŠEK J. 2004, Mariborska cesta v Celju, III. etapa obnove : poročilo o izvajanju zavarovalnih arheoloških izkopa- vanj v letih 2003 in 2004 /, Arhej d.o.o., 2004. - 142 str.: ilustr. NOVŠAK, M. 2007, Celje. Varstvo spomenikov 4, Poročila, 28-39. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenik- ov na območju občine Celje, - Uradni list SRS, št. 28/86. PLESTENJAK A., GASPARI A., FIRŠT S. 2003b, Arheološko sondiranje na trasi 3. etape obnove Maribor- ske ceste v Celju – podvoz pod železnico – jug; poročilo – neobjavljeno, hrani ZVKDS OE Celje. PLESTENJAK A., JOSIPOVIČ D., KREMPUŠ R., FIRŠT S. 2003a, Arheološko sondiranje na trasi 3. etape obnove Mariborske ceste v Celju – podvoz pod železnico – sever. Poročilo. – neobjavljeno, hrani ZVKDS OE Celje. STEIN, J.K. 1986, Coring Archaeological Sites. Ameri- can Antiquity, 51(3), 1986, 505-527. STEIN, J.K. 1991, Coring in CRM and Archaeology: A reminder. American Antiquity, 56(1), 18-142. ZRud (Zakon o rudarstvu) 1999. – Uradni list RS, št.56/99 in dopolnitve Uradni list RS, št. 110/02, 115/0, 46/04, 98/04, 68/08. ZVKD-1 (Zakon o varstvu kulturne dediščine) 2008. - Uradni list RS, št. 16/08. Vrednotenje arheološkega potenciala z uporabo jedrnih vrtin