108. številka.
Ljubljana, v soboto 11. maja 1901.
XXXIV. leto.
SLOM MOD.
lshaja vsak daa «večer, izimftl nedelje to pratmlke, ter velja po poitt prejoman m avatro-ograke deSele n no leto SB K, za pol leta 13 K, m Četrt leta 8 K BO h, n jeden mesec i K 30 h. Za Ljubljano b.-es роМЈадја na dom za vae leto 23 K, za pol leta 11 K, m Co trt leta 6 K BO h, sa jeden meeeo 1 K 90 h. Za робЦјацЈе na dom račun» a» aa vse leto 9 K. — Za tuje delale toliko veC, kolikor mata pofitnma. - Posamezne itevllke po 10 h. Na naroCbo brez letodobne vpoliljatve naroCnite ae ne ozira. — Za osnanlta plačuje ae od etiristopne petit-vrate po 18 h, Oe ee oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. Je no dvakrat, ш po 8 h, Ca ae trikrat ali veCkrat tiska. — Dopiat naj ee tevoM frankovatL — Bokopiel ee ne тгаСајо. — Uradnlitvo in upr.vniilvo je na Kongresnem trpi 8t. 11 Upravnlitvu naj ae blagovolijo poßiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. «e administrativne stvari. — Vhod v niedniitvo je is Vegove ulice 6t 2, vhod » apravnifltvo pa a Kongresnega trg» St. 13.
„Slovenski Narod" telefon it 34. — ДГДrodna TIskarna" telefon ftt 85.
Nekoliko obračuna.
n.
Z justilikacijo dra. Šusteršiča jo ožigosana in onečaščena tudi cela klerikalna stranka. Klerikalci bi to radi predstavili kot nekako nosrečo za ves slovenski narod. V »Hlasu Narod a«, v »Politiki«, v »Slovencu« in v vseh klerikalnih listih doli do reškega »Novega Lista« ubirajo to struno.
»Politik« se jo postavila na stališče, da Šusteršičeva manipulacija z žlindro prav za prav nič posebnega ni, češ, saj so svoj čas tudi Nemci na češkem uprizorili »Chabrus«. Nemški »Chabrus« se s sleparijo »Gosp. zveze« pa ne da primerjati. Nemci niso s »Chabrusom« druzega nič storili, kakor da so veleposestva fiktivno prodali in prepisali, vsled česar so v velepoaestvu dobili večino. Lepo to sicer ni bilo ali z nepošteno manipulacijo z žlindro se to absolutno ne da primerjati.
»Hlas Naroda« je priznal, da je vsled razkrinkanja dra. Šusteršiča omajan ugled njegovega kluba, pri tem pa tarnal, daje stvar Slovencev utrpela večji udarec nego oseba dra. Šusteršiča.
Kdor lo količkaj pozna počenjanje dra. SusteršiČa in njegovega kiuba, tisti ve, da je slovenskemu narodu samo v korist, če je ugled tega kluba omajan, zakaj ta kluh ni nikdar in nikoli zastopal slovenskih narodnih koristij, ampak vedno samo strankarske in osebne koristi klerikalcev. Tako je bilo vedno, posebno pa od tedaj, ko je dobil S^usteršič vodstvo klerikalne stranke v roke. Le spominjajmo se, kako so klerikalci postopali v Thun-Kaizlovih časih. Brezobrazno so takratni položaj izkoriščali za svoje strankarske in osebne koristi, dasi so bili tedaj napredni poslanci ž njimi združeni v jed-nem klubu. Narodne zadeve so jim bile zadnja briga. Intrigirali so pri vsakem imenovanju v korist svojih somišljenikov,
beračili samo za denarno podpore svojim strankarskim napravam, izberačili koncesijo za ničvredno Škofovo zavarovalnico, izberačili dovoljenje, da se sme za škofove zavode nabjrati prispevkov in izberačili sto in sto drugih malih uslug v korist svoji stranki in, svojim privržencem. Celo proti svojim lastnim klubovim tovarišem, proti lojalnemu in konciliantnemu Ferjančiču so na najgrši način intrigirali in niso se sramovali, ga zahrbtno obreko-vati in sumničiti, samo da mu kolikor možno pod kopljejo stališče.
In sedaj? Napredni poslanci so prišli na Dunaj s krepko voljo, da se ustanovi jednoten jugoslovanski klub. Zahtevali so, naj se pusti doma vse, kar nas loči, in naj bi vsi jugoslovanski poslanci v skupnem klubu zastopali skupne koristi naroda. Toda klerikalci so odklonili vsako skupnost, Šusteršič je ošabno izjavil, da z naprednimi poslanci ne sedi pri jedni mizi in s cinično odkritosrčnostjo je proglasil, da je njegov namen, napredne poslance izolirati, prav zato, da bi ne imeli nič vpliva in nič veljave. In ko so napredni poslanci vstopili v hrvatsko-slovenski klub, intrigirali in ščuvali so klerikalci toliko časa, da so bili slovenski napredni poslanci primorani, tudi ta klub zapustiti. Šustersič in njegovi duhovniki so tedaj radosti vriskali: Dosegli smo, kar smo hoteli, napredni poslanci so ob veljavo in ob vpliv. Seveda so se pri tem računu grdo vrezali, kajti »izolirani« slovenski poslanci se prav dobro počutijo, ali grdo hinavstvo je, če tisti, ki so oznanjali, da se mora napredne poslance spraviti ob vsak vpliv, sedaj tarnajo, da je omajan ugled klerikalnega kluba, ki je bil vrh tega vedno pripravljen, žrtvovati občne narodne koristi svojim strankarskim koristim.
Klerikalci skušajo sedaj posledice katastrofe, ki jih je na Dunaju zadela, vsaj doma paralizirati. Na Dunaju so tihi in ponižni. Susteršič skuša kolikor mogočo
izginiti mej drugimi poslanci, ker se ga vse ogiba, kakor bi bil garjev in se vse razide, kadar on pristopi. Zato pa delajo doma toliko intenzivneje, da bi ljudstvo ne spoznalo resnice o žlindri. »Slovenec« in drugi klerikalni listi niso priobčili nikacega poročila o dotični državnozbor-ski razpravi, iz katerega bi mogli spoznati njihovi somišljeniki, ki druzih listov ne čitajo in jih ne smejo čitati, kaj se je govorilo in dokazalo v državnem zboru. Ti listi priobčili so samo zvijačne, polemične članke in notice, hoteč tako ljudstvo pre-variti in mu vcepiti mnenje, da se jo poštenjaku dr. Šusteršiču zgodila velikanska krivica, in da bo mu to vnebovpijočo krivico storili elovenski liberalci. Ljudstvo ne sme izvedeti resnice, zakaj to ljudstvo je vzlic sistematičnemu demoralizovanju od strani klerikalcev še vedno tako pošteno, da bi se z gnjusom odvrnilo od klerikalne stranke, če bi spoznalo namene, katere ta stranka zasleduje in sramotna sredstva, katerih se poslužuje.
Vodstvo katoliške duhovniške stranke se je postavilo na jako komodno stališče. Ti kanoniki so izjavili, da presojajo sleparijo z žlindro samo s političnega stališča in so vsled tega izrokii šusteršiču zaupanje in priznanje. To je stališče, ki dela čast sv. Liguoriju. Vodstvo duhovniške stranke je s to izjavo priznalo, da v politiki ne priznava nobene morale, da smatra tudi največjo grdobijo in Iumpa-rijo za dovoljeno — namen posvečuje sredstva! — samo Če je storjena v korist klerikalstvu.
To slovesno pripoznavanje nemoral-noeti pa je vsaj odkrito pripoznano, in četudi je zlasti za duhovniško stranko naravnost sramotno, vendar ni tako ostudno kakor tisto hinavstvo, s katerim skuša klerikalno Časopisje vplivati na javno mnenje, da bi Šusteršiča opralo.
Tako hinavstvo je bil »Slovenčev« bolestni vzdih »na Dunaju se morajo slovenski poslanci med seboj podpirati, da
kaj dosežejo«. Ali niso bili napredni poslanci pripravljeni podpirati vse drugo tovariše in stopiti ž njim celo v jeden klub, moj tem, ko so klerikalci javno razglasili, da se mora napredne poslance spraviti ob vsak najmanjši vpliv, in da jih klerikalci no smejo niti najmanj podpirati, da jim niti interpelacijo in predlogov ne smejo podpisati?
Tako ostudno hinavstvo je daljo tudi »Slovenčeva« bridka pritožba, da so napredni poslanci Šusteršiča denuncirali.
Klerikalci so pač vedno bili in ostanejo najhudobnejši denuncijantje in so zlasti proti naši stranki vedno nastopali z najgršim denunetranjem. Že Missija je .pridno hodil našo stranko denuncirat k cesarju, znani Missijev skupni pastirski list je bil slovesna denuncijacija, in tudi kako je sedanji škof našo stranko pri cesarju črnil, nam je dobro znano. A kaj naj šele rečemo o »Vaterlandu«? Ta list, ki so čita in uvažuje samo v dvornih krogih, opravlja za kranjsko klerikalstvo že leta in leta sem denunciranje kar na debelo. V tem listu denuncirajo naši klerikalci vse, kar se jim ne vklanja, v tem listu imajo najvplivnejšega zastopnika svojih pogubnih stremljenj, a kdor se upre klerikalni stranki, tega denuncirajo. Na Slovenskem ga že ni naprednega politika, katerega bi ne bili v tem »Vaterlandu« denuncirali, zlasti pa se sistematično sumniči naša lojalnost do cesarja. Kdor hoče vso hudobnost klerikalne stranke spoznati, naj čita »Vaterland«.
Res predrznost je, da se taki ljudje še upajo govoriti o denuncijaciji, ko vedo pozitivno, da napredni poslanci niso pro-vzročili razkrinkanja dr. Šusteršiča, in da so posegli v vso zadevo šele potem, ko so bili naravnost na najimpertinentnejši način od klerikalcev provocirani. Sicer pa to ni nikaka denuncijacija, če se razkrije sleparija in ožigosa tiste, ki zastrupljajo javno življenje, nego koristno in zaslužno delo.
LISTEK.
„Cahni" in „rigelni".
Nikjer ne cvete praznoverje tako bujno kakor v deželah in krajih, kjer prevladuje duhovščina. Poleg pristne vere se razvijajo najneumnejše vraže, ki imajo često uprav ueodepolne posledice. Tudi v Slovencih je, žalibog, le preveč še vere v čarovnice, škrate in druge nevidne moči) osobito pri starejših ljudeh, ki se ravnajo še po starih običajih, navadah in verujejo v vraže. Ti ljudje se v ogromni večini slepo pokoravajo. Naši duhovniki bi vra-žarstvo morali pobijati z vsemi močmi ali — za to jim nedostaja časa, kajti njim je bolj važen boj proti svobodnim strankam in njih časopisom, kakor pa za boj proti mračnjaškim ostankom srednjega veka. To je sicer zelo umljivo, kajti Čimbolj jo ljudstvo neumno, tem daljo in bolj cvete njihova pšenica. Dolžnost vsakega prijatelja naroda je torej, da širi med Ijudetvom prosveto in napredne ideje, kajti ravno b tem se reakcijonarnim stremljenjem stopi na vrat in se omogočuje, da pride kdaj na mesto praznoverja resnična izobrazba.
Pred kratkim mi je na Goriškem slučajno prišla v roke majhna, pisana knjižica, kakoršnih je še mnogo po Slovenskem. Izven teh se najdeti tuintam Se tiskani knjigi »Veliki Koloinon« in pa
»Dušna bramba« s približno enako vsebino; druga ima tudi sliko. Take knjižico hranijo ljudje kakor velik zaklad in jih dajo zelo neradi iz rok.
Omenjeni rokopis obstoja iz dveh delov. Drugi del nosi naslov: »Ti sveti sedmeri NEBEŠKI RIGELNI Katire jo en brumen puščavnik od svojiga svetiga Angela varha zadobil.« Ti »zapahi« (Rigelni) obsezajo 7 molitvic, ki so dokaj preproste. Toda v predgovoru je Čitati doslovno »Kateri človek te svete sedmere nebeške rigelne per sobi nosi, od tega človeka morjo vsi hudu duhovi in hodičove pošasti bejžati po dnevi in po noči, in v kteri hiši ti sveti sedmeri nebeški rigelni se bodo z pobožnostjo molili, ne bo nobena gromska strela noter vdarla, in ta hiša bo tudi od vsiga ognja in pogorelša obvarovana, in kader ena žena težave k otroku ima, tako vzem to svete 7re nebeške rigelne in položi jih na njene prsi, ali na glavo, tako bo ona z lahkostjo rodila in . . . itd. itd.«
V prvem delu pa se nahaja brez nadpisa petero znamenj ali »cahnov«, ki obetajo še večjo čarovno moč. Ob straneh so razne čire-čare, neumljive beeede, menjajoče ве s križi. Te beeede razumejo kvečjemu kje v peklenski kuhinji! Da bodo imeli čitatelji nekoliko zabave, naj navedöm vseh pet znamenj natančno po izvirniku.
f JES : + LASIM : SE : f f JOIIES f MIIIELIS f ESTES f AMIAW: f Ta cahen je za vse branbe in za strel, kdor ta cahen per sebi nosi ta ne bo premagan, ne ranjen, ne metan, no klan, ne oboden in ne vstreljen, on je pred vsem vidnem in nevidnem sovražniki žiher, in tudi pred hudobnimi duhovi hodičovi pošasti mu ne morjo na duši ne na telesu škodovat, on bo pred vso nasrečo obvarvan. -j-SABIAN-j-DVEN-f-SAHVSESON:SECE:f
+ SVM : f DVO: + MI : DA: f
* *
+
f KORSVM f IENSIASIMS f f S'SON : JESVS : KRISTVS : KORSVM f Ta cahen je dober pred histam in pred neznanimi boleznami, in pred coper-nijo in coperniki, pred točo, pred bliskam, pred gromenjam, pred povodnjo in ognjam pred hudo in naglo smertjo, pred šelmi, pred morivci na cestah, pred tatmi; z božjo pomočjo premaga vse sovražnike, f ZABOTH f ARAKLA f
f KASKA f EMANVL f * *
i AGLVS f SOL : f SAFE + f CH RISTUS f INZONT AS f INSA VST UN f Ta cahen je dober per vsih kupčijah na Vodi in na suhem per prodajanju in kupuvanju; tako gre enmo vse dobro od rok in prov, on nebo goljfan in tudi ne /dan, vse kar začne ima en dober konc,
in on je v vseh rečeh srečen, on nebo kej zgubil.
f RILVSANS f f VRXIESVS fj
f AMEN f CHR : f IN : NO ; f * *
*
f NOTRIUS f KRISTVS : f f JESUS f KRISTUS f AMEN f Ta cahen je za vse ekrivne sovražnike, kateri enga sovražijo in so mu ne-vošljivi; kdor na pravi strani no9i ta cahen, temo ne bo nihče sovrazin, on bo od vsih ljubljen, in tudi z božjo pomočjo brez spovedi in pokore nebo vmerl, in bo obvarvan pred nevidijočo škodo ali nasrečo. f TENEMIA f NOISIVS f R :
t RENISA f RISTOMOFERA f * +
f ISMELHIV f REV : f + KRISTVS f R : IVS : f Ta cahen je dober kader je enmo na enim gvišnem kraj od hodičovga copernka poddjano, ali olito, zakopane reči, ali obešeno bodi pri vožnji de se od tega zamore polomiti, ali pošušiti. Kdor to per sebi nosi, temo se nemare z božjo pomočjo kej pergoditi, on bo pred vsem hudem obvarvan. —
f JESVS f VIHISIIANT f
f BAHIENT f SEBE f *
* *
Vendar pa je šo ljudi, ki verjamejo, da imajo take — bedarijo nadnaravno moč! — In duhovščina!?