CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 3. MARCA 1993 ŠT. 9, LETO XXVII ■ Im l IS Hip 1 NAREDIMO TO SLOVENIJO SLOVENCEM POLICIJA ODVZEMA DRŽAVLJANSTVA SRBI OSVAJAJO SLOVENIJO TOMBA IZPOD ŠALEKA BEGUNKI UGRABILI OTROKA TURKI ZE V ZAGREBU PAPEŽI NISO BILI VEDNO PAPEŠKI ŠTORMANOVI PRETIJO ... bemti, državo, če tepe tiste, ki delajo Slovenija se odpira Turki v Zagrebu Novograditelji slovenskega gospodarstva še vedno živijo v utvari, da je za Slovenijo tudi po osvoboditvi rešitev na Zahodu. Z Zahoda naj bi dobili recepte, z Zahoda rade volje pridejo strokovnjaki, z Zahoda ponujajo denar in na Zahod največ prodamo. Očitno je, da se načrtovalci gospodarskega razvoja mlade države vrtijo v že znanem, potrjenem in izkušenem. Tudi zato, da jim ostaja več časa za notranji boj z znanim, navideznim ali namišljenim sovražnikom bodisi v strahu za lastni stolček, za prestiž stranke ali za potrditev zamišljene poti razvoja. Po čudni bolezni in še bolj čudežni ozdravitvi predsednika slovenske vlade, v resnici bi se naj, predsednik, z dilcanjem v Avstriji le spočil za tri leta nazaj, je pričakovati, da se bo njegova ekipa končno lotila tistih programov, o katerih je tekla beseda pred volitvami in ob nominacijah. Sledeč desetletni tradiciji medsebojnega obračunavanja, razgaljevanja in razčiščevanju kaže, da še ni moč računati na vpliv razuma in pameti. Opotekajoče programe in sanje nam izniči stvarnost krutega vsakdana, saj je očitno, da še vedno z nezmanjšano hitrostjo tonemo. Namesto da bi se v resnici Slovenija odprla v svet in svetu, še vedno vztrajno ponujamo naše osiromašeno gospodarstvo v odkup, zakup ali kar zastonj, če le najdemo kakršnegakoli ponudnika. Madžari so prvi ubrali, Poljaki za njimi in zdaj že Rusi ubirajo drugo pot. Tudi oni letajo in se vozijo križem kražem po Evropi in svetu, vendar v svojih diplomatskih kovčkih nosijo vse kaj drugega kot listine o spravi, o med vojno in po vojni nedolžnih pobitih, o grobiščih, o belčkih in rdečih, in prošnje za zbiranje denarja za to ali ono stranko. Po obisku turškega predsednika in njegove ekipe v Zagrebu je očitno, da je tudi Tudjman ubral drugo pot. Ankara je z Istanbulom znova postala eno najmočnejših središč med Daljnjim in Srednjim Vzhodom in Evropo, med Severom in Jugom, med razpadajočim socialističnim blokom in državami Islama ali daljnega Vzhoda. Rekli bi daljnji Hongkong ali bližji Bejruth. Slovenija je edina država nekdanje Jugoslavije, ki v Turčiji nima svojega diplomatskega predstavništva, niti omemembe vrednih izpostav našega gospodarstva. Edino slovensko podjetje, ki vzdržuje in plete svojo sila tanko vez s Turčijo, je celjska Kovinotehna. Turčija je brez dvoma trenutno velesila znotraj Islama in po vojni v Libanonu stečišče vsega pomembnega v in med Arabskim svetom, kar ne gre pozabiti. Ali vsaj vedeti, ko teče prepir o obliki, velikosti in mestu naših diplomatskih predstavništev v svetu. Če že ne zaradi drugega vsaj zato, ker se je Sloveniji manj bati islamizacije kot ponovne - germanizacije. Janez Sever FONDA Studio za propagandno fotografijo in film, d.o.o. Roman Fonda » 6Mm Celje; Trg svobode 10; tr 063128-7n ' M! , i Predstavitev ekoloških dosežkov v Celju Postaja ekologija naš vsakdan Sejma EKO 93, ki bo potekal od 6. do 9. aprila pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje v Celju, se bo udeležilo vsaj 55 raztavljalcev iz Slovenije in tudi tujine, predvsem iz sosednje Avstrije. Drugi EKO sejem je priložnost za nadaljnje osveščanje vseh nas o nujnosti varovanja okolja in čimprejšnje sanacije številnih hudih ekoloških problemov, ki nam jih ne manjka. Na tiskovni konferenci sta direktor Celjskih sejmov mag Franc Pangerl in voditeljica koordinacijskega odbora EKO 93 iz ministrstva za varstvo okolja Jasna Slokan poudarila, da je lanski Ekološko-komunalni sejem dobro uspel, zato bo verjetno Celje ostalo prireditelj teh sejmoov tudi v prihodnjih letih. Poleg glavnega pokrovitelja sejma, Ministrstva za varstvo okolja, so sopokro-vitelji Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Obrtna zbornica Slovenije. Cilj sejma je, kot je razvidno že iz njegovega naziva, predstavitev rešitev in opreme s področja varstva okolja, posebej pa še prikaz komunalne opreme, posebnih vozil ter komunalnih objektov in naprav. Sejem je široko zasnovan in bo predstavil več segmentov varovanja okolja. Tako načrtujejo celosten pristop urejanja voda, zraka in tal, ravnanja z odpadki - predstavljen bo celoten postopek, od njihovega zbiranja, sortiranja, predelave, recikliranja in uničevanja. Vključena bo tudi ekolo- gija doma v stanovanju in njegovi okolici ter poslovno tehnična informatika. Skratka, sejem bo skušal prikazati čim več ekološke dejavnosti industrije. Vsa ta področja bodo spremljale številne strokovne prireditve, pogovori, okrogle mize in posveti. Jasna Slokan je poudarila, da bodo v celjski regiji v sejemske dejavnosti vključili osnovne in srednje šole, pa tudi Slovensko ekološko gibanje, ki je obljubilo, da bo v okviru sejma organiziralo srečanje vseh zelenih, raznih strank na področju Alpe Jadran. Na 700 kvadratnih metrih notranjih raztavnih površin je dosedaj prijavljenih 45 razstavljalcev, še deset jih bo razstavljalo na atrijskih površinah. Med njimi bodo tri avstrijske firme, še šest tujih bo razstavljalo preko slovenskih partnerjev. Ker je ekologija področje, kamor se je pri nas v preteklosti malo vlagalo, organizatorji seveda želijo zbrati čimveč razstavljalcev, ki imajo kaj pokazati na področju varstva okolja, zato nudijo vsem inovatorjem, ki želijo predstaviti dosežke stroke, tudi ugodne popuste za najem razstavnih pros"torov. Tiskovne konference se je udeležil tudi novi predsednik IS Celje Jože Zimšek, ki je poudaril, da so cilji celjske vlade v veliki meri reševanje ekoloških problemov - navedel je predvsem zagotovitev oskrbe z zdravo pitno vodo in sanacijo ozračja ter v zvezi s tem pospešeno plinifikacijo Celja in njegove okolice. Tudi EKO 93 je del teh prizadevanj. Janez Vodnar Upravne spremembe v Ministrstvu za notranje zadeve Policija odvzema državljanstva Če bi mislili, daje do sprememb na področju upravnih notranjih zadev prišlo zaradi zamenjave na vrhu policijskega resorja, bi seveda živeli v sveti veri. Gre namreč za izgradnjo celovitega upravnega sistema na področju zadev državljanstva, javnega reda in miru, potnih listin in tpjcev ter prometa. Ker policaji s trenutnim stanjem v svojem resorju niso zadovoljni, saj pozitivni pravni predpisi predstavljajo komaj zadovoljivo osnovo, na kateri je mogoče graditi upravni sistem, pripravljajo 17 zakonskih projektov. Pozitivna plat le teh bo predvsem v omilitvi nadzorstvene funkcije. iz‘BiH, 45.081 iz Hrvaške, 18.826 iz Srbije, 4.091 iz črne Gore in 4.145 „Sloven- Marsikaj pa se bo v bodoče tudi zaostrilo. Na primer, državljanstva že ne bo mogel dobiti vsak, ki se mu ga bo zahotelo, še več: marsikdo bo ostal tudi brez njega. Takšnih bo najbrž največ med tistimi, ki so to ugodnost dobili na podlagi 40. člena, ki je določal, da je lahko slovenski državljan vsak, ki je imel v določenem trenutku stalno prebivališče na območju Re- cev“ iz Makedonije. Za primer: Norveška in Švedska sta imeli pri razdruževanju še blažji sistem podeljevanja državljanstva kot Slovenija. Šli sta namreč na opcijo izjave, ki pomeni, za kar se je državljan izjasnil, za to je dejansko bil tudi formalno potrjen. Je pa res, da je bil sprejem med državljane publike Slovenije. Zeto ni rS ^ Suori ».taSS ftuSlTJ^ki,1^ Pbtlubuu danskemu primeru. ■ • Ministrstvo za notranje podpisom, ponaša 68.408 zadeve se je očitno nJa_ kovečenimi z Bavčarjevim nove riOOBfl Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. menilo uvesti „več zakona" tudi na področju javnega reda in miru. Baje veliko društev ustanavljajo samo zato, ker želijo njih člani preko tovrstnih ugodnosti delovati tudi na področjih, za katera ne veljajo interesna združevanja. Nedvomno je med 12.094 slovenskimi društvi veliko plevela. Ker je pri nas čedalje več neprijavljenega orožja, bo MNZ pripravilo orožno zakonodajo, ki bo omilila pridobivanje pravice za posest orožja, omejevala pa bo njihovo nošenje, čisto prozahodnjaško! Policaji pričakujejo v naslednjih mesecih velik naval interesentov za modre potne liste, saj rdeči propadejo že 25. junija letošnjega leta. Kar tiče tujcev, policaji vedo za 40.000 prijavljenih, o ostalih pa se jim niti ne sanja. Ja- sno jim je pa vse v zvezi z registrskimi tablicami. To pomeni, da so veljavne oboje, tiste brez in one s florescen-tnim premazom. Med prvimi pa so seveda kot podvrsta tudi take s petokrako rdečo zvezdo. Niso nam pa vrli čuvaji zakona še izdali novih legitimacij, ker pripravljajo takšne, ki bodo na evropski ravni in sploh zelo šik. Dokumente, oblikovno podobne magnetnim karticam, ki jih bo izdelal nihče drug kot podjetje Kodak, si lahko obetamo v drugi polovici letošnjega leta. Opremljene bodo z magnetno komponento, ki jo bo lahko odčital elektronski čitalec podatkov. Tako bodo lahko med policaji še naprej uspešno delovali tudi nepismeni. F. F. POL KILOGRAMA ZLATA Začetek nove velike nagradne igre za bralce in naročnike NOVE DOBE! NOVA DOBA osvešča, obvešča in nagrajuje! Komu naj sveti državni svet Številne polemike in različna stališča, ki se v javnosti pojavljajo o vlogi, pomenu in funkciji Državnega sveta Republike Slovenije, odkrivajo poleg nerešenih vprašanj tudi marsikatero prikrito nečednost, na katero je javnost premalo pozorna. Obstoj drugega doma parlamenta je utemeljen v razvoju evropskih demokracij, v posebnostih našega razvoja, pozna pa ga večina držav pod takšnim ali drugačnim imenom (senat, lordska zbornica itd.). Pristojnosti teh „gornjih domov" evropskih parlamentov so praviloma neprimerno širše, kot jih ima državni svet Republike Slovenije (dalje DS), saj večinoma potrjujejo vse zakone, brez njihovega pristanka noben zakon sploh ne more veljati. Naš DS ima bistveno zožena pooblastila, saj zakonov ne potrjuje, pač pa jim kvečjemu nasprotuje, ko izglasuje odložni (suspenzivni) veto. To pa ni posebno preprosto doseči, ker je DS po svoji sestavi izredno heterogen in so posamezni interesi zastopani z enim, širše vzeto s štirimi svetniki, ki morajo o svojem predlogu prepričati 39 drugih svetnikv, ki zastopajo drugačne interese. Kljub vsemu in ob vseh argumentih lahko Državni zbor (dalje DZ) nato vztraja pri svoji odločitvi in sporni zakon ponovno potrdi. Pooblastila DS so torej omejena, točno določena in razmeroma skromno odmerjena, uporabo predvidenih ukrepov DS se lahko doseže le, če se ima zelo tehtne argumente. Kljub vsemu vik in krik okrog DS. Kaj je prestrašilo nasprotnike DS? So se naenkrat zavedli, da njihova oblast le ni tako absolutna, kot so mislili, čeprav so večinoma samo sodelovali pri oblikovanju ustave in zakona o DS? DS je svojo ustavno pravico izkoristil na svoji 3. seji in izglasoval odložni veto za pet od osemnajstih obravnavanih zakonov. Značilno pa je, da se omenja le teh pet spornih zakonov, nihče pa ne omenja soglasnost za dve tre-tini zakonov, molči se tudi o tistih predlogih za odložni veto, ki niso bili sprejeti. Še bolj je značilno, da se sploh ne omenjajo razlogi, zaradi katerih je DS izglasoval svojo odločitev. Nihče tudi ne omenja, da je izglasovanje suspenzivnega veta za dva zakona dejansko dosegel član vlade s svojim arogantnim in istočasno ne- ■ argumentiranim nastopom! Nihče tudi ne omenja argumentacije predlagateljev, ki se je pojavljala pri teh zakonih in se je glasila: res so zakoni slabi, toda sprejmimo jih, ker so nujni, saj so le začasni ... Kaj bi se šele zgodilo, če bi DS uporabil svojo drugo polovico ter zahteval zakonodajni referendum za sporne zakone, kot določa ustava Republike Slovenije? Na to pravico zaenkrat vsi pozabljamo in nekateri se zato lahko tolažijo, da bo DZ pač še enkrat potrdil sporne zakone, če je DS tako otročji, da nagaja. Toda, lahko se zgodi, da se zgodba o nekem zakonu ne bo končala le s ponovnim glasovanjem v DZ, pač pa z referendumom o tem zakonu. Kljub temu, da DS sploh še ni uporabil vseh svojih sredstev in kljub temu, da je nasprotoval le petim za- sti. Poslanci, vladni in nekateri drugi funkcionarji so si ustvarili poseben sistem oblikovanja plač, ki je neodvisen od sistema za oblikovanje plač na vseh drugih področjih javne porabe, npr. v šolstvu, kulturi, zdravstvu . .. Zakonodajna in izvršna oblast ima sedaj avtonomen sistem oblikovanja plač in zato bodo lahko poljudno znižali vse druge plače, njihove pa ostanejo ob vseh varčevalnih ukrepih nedotakljive: če se jim zljubi in če imajo čas, jih lahko za kakšen procent znižajo, posledice varčevanja na področju javne porabe bodo preložene na ramenih drugih. in delavcev ... pa vse do tistih dejavnosti, ki smo jih včasih imenovali družbene dejavnosti (zdravstvo, znanost, šolstvo, kultura, socialno skrbstvo.. .). Če zakonodajna oblast ter vse politične stranke pozabijo na pravice teh skupin, mora DS zaščititi njihove interese. Do neke mere imajo torej prav tisti nasprotniki DS, ki vidijo v njem neko ustanovo, ki lahko do neke mere omejuje zakonodajno oblast. Toda to je po mojem mnenju pozitivno in skrbijo me pojavi, ki vse bolj zagovarjajo absolutno suverenost zakonodajne oblasti. Podobne zahteve po neomejeni oblasti poznamo iz konom, se pojavlja vihar -o vsebini, vzrokih in razlogih za ravnanje DS pa niti besede! Očitno se nadaljuje čudna kontinuiteta našega politične ga obnašanja. Do sedaj smo predpise, zakone in celo ustavo uporabljali le dokler nam ustrezajo. Ko ni šlo drugače, jih na hitrico spremenimo in prilagodimo dnevnim potrebam. To prakso slovenske zakonodajne oblasti najlepše ilustrirajo peripetije z volilno zakonodajo. Znano je, da se praktično niti dvakrat v novejši zgodovini Slovenije volitve niso izvedle po istem zakonu. Vsekakor je bilo treba volilno zuakono-dajo prilagoditi dnevnim potrebam tega ali onega trenutnega oblastnika. In vseeno se je ob lanskih volitvah izkazalo, da politične stranke niso niti toliko natančno prebrale zanje vitalne zakone, za katere so povrhu vsega glasovale, da bi si po preštetih glasovih znale izračunati število lastnih poslanskih mest. Še bolj zanimive so peripetije ob plačah poslancev. Ob vsesplošnem viharju zaradi previsokih poslanskih plač je le DS nastopil proti drugi, neprimerno hujši sistemski izkrivljeno- Nihče me ne bo prepričal, da oblast ne potrebuje nadzora, tudi zakonodajna. Nekatere elemente tega nadzora mora in more opravljati DS, katerega obstoj je utemeljen tudi ob najnovejših trendih našega družbenega razvoja, ki ga skušajo nekateri uveljaviti. DS je ostal zadnja družbena ustanova, kjer je npr. še mogoče uveljaviti „lokalne interese", to je interese posameznih občin in regij. Izgubili smo zbor občin, občine izgubljajo vse svoje najpomembnejše pristojnosti, zgubljajo finančno suverenost, predvsem pa se bo njihova funkcija še bistveno bolj zmanjševala z novo zakonodajo. „Emonacentri-zem" je vse bolj zmagovit na svojem pohodu. Podobno velja za vsa tista ključna področja družbenega življenja, ki so po ukinitvi interesnih skupnosti ostala domala povsem prepuščena izvršni oblasti, raznim igricam v vladi, prodornosti posameznih ministrov . . . Krog odločanja se je skrčil na minimalen obseg, marsikje je ostal v rokah enega človeka. Prav tu je ustava dodelila DS njegovo vlogo in naloge. DS ščiti interese določenih interesnih skupin, od krajanov v posameznih upravnih enotah do bodočih lastnikov gospodarskih dejavnosti preteklosti, le utemeljevale so se z dugačno nomenklaturo. Nekdanji delavski razred se je sedaj zamenjal z drugimi izrazi, organizacijska struktura družbe pa bi po takih načelih ostala zelo podobna in podobno nevarna. Oblast je preveč zapeljiva, da ne bi potrebovala nadzora. In tu ne zadostuje le institut volitev niti ne izgovori o mandatu, ki naj bi ga poslancu podelilo ljudstvo. Velika večina poslancev DZ je bila namreč ravno tako posredno izvoljena kot polovica članov DS, saj so bili izvoljeni na t. i. republiških listah, o katerih se je med volilno kampanjo komajda kaj vedelo, sicer bi bili volilni rezultati verjetno drugačni. V teh nekaj mesecih nove zakonodajne dobe se je že kar nekajkrat izkazalo, da slovenska država ob zakonodajnem telesu (državnemu zboru) potrebuje poleg sodstva še nek organ, ki bi imel vsaj delno tudi nadzorno funkcijo nad zakonodajno pa tudi izvršno oblastjo. Ustava je del teh naloh naložila Državnemu svetu in upajmo, da jih bo uspešno opravil. Zoltan Jan Tone Slovenija v novi strankarski fevdalizem? Sekretarija Najbrž je kriva polstoletna politična abstinenca tistih Slovencev, ki so mislili malce drugače kot oni z rdečo člansko izkaznico, da je v sedanjem času izbruhnilo na dan prav vse slabo, kar lahko rodi človeška politična dejavnost. Temne strani politične strasti so se inkarnirale v političnem Slovencu, ki menda celo sanja drugače, kot je pred zadnjimi volitvami. Slednje so, kakor kaže, ogrozile Slovenijo z neke vrste strankarskim fevdalizmom, ki predpostavlja delno ali popolno dominanco neke stranke vladne koalicije v določenem resorju. Kako se je to moglo zgoditi? Enostavno. Posebej, če si Slovenci priznamo, da smo v globalu zelo nezaupljiv in previden narod, da imamo raje vrabca v žepu kot goloba na strehi ter poznamo pregovor, ki pravi, da iste ptice letijo sku- paj- Stranke velike koalicije so si po tistem, ko jim je uspelo zaključiti to najbolj nemogoče skropucalo na svetu, razdelile ministrstva po ustreznem proporcionalnem ključu. Pri tem je prišlo do svojevrstnega pojava, ki najbrž izhaja ravno iz popolnoma nelogične sestave vladne koalicije, ki preti, da bo prej ali slej odšla v nebo. Torej, stranke, ki ne čutijo v zvezi ideološko neenakih strank nobene prave identitete, so si iz previdnosti in upravičenega strahu pred destrukcijo koalicije začele ustvarjati ministrstva, ki sojini bila dodeljena, oziroma so sijih vzela, po svoji volji. Z drugimi besedami: politika je nadomestila strokovnost. Pojav je najbolj opazen ob najnovejših imenovanjih sekretarjev ministrstev, ki so običajno iste barve kot njih ministri. Na tovrstne funkcije so v vseh sodobnih demokracijah, posebej v preteklosti, postavljani izredno strokovni ljudje, kar tiče njihovega področja. Iz zelo preprostega razloga, saj so bili ministri po pravilo „neumniu za konkretno delo svojega resorja, bili so namreč predvsem politiki, nikakor operacionalisti. To za naše velmože v vladi seveda ne velja, saj so za vse oh in ah. Vendar sami in njihove stranka raje želijo imeti na pomembnih mestih „svoje ljudi". S tem so postavljeni pogoji novega enoumja po resorjih, ki predstavljajo celote dela in življenja državljanov. Volivci, ki na nastalo stanje nimamo prav nobenega vpliva, bomo mogoče že na naslednjih volitvah na lističih namesto nazivov strank obkrožali ali ne postavke, kot so: Ministrstvo za notranje zadeve RS, Ministrstvo za obrambo RS, Ministrstvo za gospodarstvo RS ... Pa še enostavnejše bo! Franc Furland Božo Berk FOTO ATELJE 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 GRADIN d.o.o. Gradbeništvo OSTERVUH Šoštanj Tel/Fax: . 063/882-787 S STROKOVNO USPOSOBLJENIMI DELAVCI IN KVALITETNIMI GRADBENIMI STORITVAMI SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA NA VAŠIH NOVOGRADNJAH, ADAPTACIJAH IN VZDRŽEVALNIH DELIH Vlado Ostervuh V tovarni so se učili partijski in sindikalni funkcionarji in iz nje odnašali vse - razen delavcev, ki so zdaj na cesti Metka je izkrvavela Celjskega tekstilnega podjetja Metka, ki je na koncu zaposlovalo še okoli 400 delavcev, ni veC. Že dlje Časa trajajočo agonijo je zaključil steCaj. Za steCajno upraviteljico je Temeljno sodišCe v Celju imenovalo zasebno odvetnico Petro MljaC-Giacomelli. Celjski socialdemokrati se sprašujejo, Ce je njeno tokratno imenovanje za steCajno upraviteljico moralno upravičeno. Tik pred naSim pogovorom se je pogovarjala s predstavniki sindikata, zato je bilo naSe prvo vprašanje, kakšni so bili ti pogovori in kaj so se dogovorili? „To ni bil moj prvi sestanek s sindikatom oziroma s predstavniki delavcev. Pogovarjali smo se predvsem o plačah, saj ljudje še niso dobili januarskih osebnih dohodkov in trenutno vlagam vse napore.v to, da zagotovimo denar vsaj za akontacijo januarskih plač. O tem smo se pogovarjali tudi s predstavniki sindikata. Računamo, da bomo v naslednjem tednu isplačali prvo akontacijo plače za januar, takoj ko bo dovolj denarja na žiro računu pa še drugi del in seveda tudi za polovico februarja, torej do dneva uvedbe stečajnega postopka." V Metki je bilo zaposlenih 400 delavcev. Koliko jih bo ostalo na cesti, koliko jih bo lahko še nadaljevalo z delom? ..Trenutno se pripravlja analiza, ki bo potem tudi osnova za stališče, v kakšnem okvirju in v kakšnem obsegu nadaljevati s proizvodnjo. Ali bo to v okviru Metkatexa ali v okviru morebitne novoustanovljene firme še ne vemo, vse je odvisno od rezultatov analize. Računamo, da bi lahko z delom nadaljevala približno polovica delavcev, v kolikor bo seveda analiza pokazala, da bi lahko bil ta del profitabilen." Celjski socialdemokrati vam očitajo moralno neprimernosti za mesto stečajne upraviteljice? „Iz časopisov sem zvedela, da celjski socialdemokrati dvomijo o moji moralni primernosti za mesto stečajne upraviteljice. Istočasno je bilo tudi razvidno, da so takšno vprašanje naslovili Temeljnemu sodišču v Celju, ki niti približno ni organ, ki naj bi odgovarjal na poslanska vprašanja. Merxov Blagovni center in Metka Celje niti približno nimata nobene zveze, gre za dva povsem, lahko bi rekla, diametralno nasprotna primera. Na vso srečo so minili časi, ko je moral vsak, ki je hotel biti imenovan na kakršnokoli funkcijo, priložiti tudi potrdilo o moralno politični neoporečnosti. Če bi to še danes veljalo, ne bi bila na tem mestu, na žalost takšnega potrdila ne bi mogla priložiti, saj se s politiko nikoli nisem ukvarjala in se tudi v bodoče ne mislim. Če pa imajo celjski socialdemokrati osebo, ki je po njihovem mnenju moralno primernejša za takšno mesto, bi lahko že v preteklosti to iskoristili in kaj naredili zato, da mogoče v Metki do stečaja niti ne bi prišlo." Očitajo vam, da ste z vložkom 960 SIT postali ena od šestih solastnikov trgovskega podjetja GALA TRADE, ki je nastalo s privatizacijo Merxovega Blagovnega centra. ..Omenila sem že, da je program prestrukturiranja Merxovega Blagovnega centra povsem ločen problem, ki nima z Metko nobene zveze. Kolikor vas zanimajo strokovne plati tega prestruktu-iranja, vam na žalost ne morem odgovarjati, ker sem tudi kot odvetnica vezana na to, da vse, kar v zvezi z delom za stranke izvem, obdržim zase. Lahko pa vam povem, kar je zapisano tudi na celjskem registru, da sem soustanoviteljica GALA TRADE, da je bil moj vložek 960 tolarjev, ker je pač v tistem času zakon zahteval za ustanovitev minimalno vlogo 8000 tolarjev in mišim, da je to treba gledati širše, ne pa s stališča višine tega zneska. Tam je program predvideval dokapitalizacijo, ki bi jo naj izvedli vsi delavci v posameznih podjetjih in precej nefer bi bilo, če bi bili vložki ustanoviteljev bistveno večji, ker bi to že v prvi fazi postavilo delavce v podrejen položaj, saj ne bi imeli enakega izhodišča. Glede na to, da so bili ustanoviteljski vložki tako nizki, imajo sedaj dejansko vsi interesenti, ki bodo pripravljeni vlagati v podjetje, v bistvu enako startno osnovo." Čemu potem pripisujete to gonjo proti vam? „Res ne bi vedela, zdi pa se mi, da je bilo tu zopet možno ponovno omeniti Merx Blagovni center, ki je lani v tisku precej odmeval. Osebnih sovražnikov v Celju nimam. Niti ne vem, kdo sploh so celjski socialdemokrati in osebno nikogar ne poznam, tako da res ne vem, od kod to izvira, saj sem še premalo časa v Celju, da bi se lahko komurkoli osebno zamerila." Usoda tovarne je zapečatena. Pri tem kljub vsemu ne gre pozabiti, da je bil za rešitelja tovarne pred zadnjo direktorico postavljen nekdanji partijski sekretar in predsednik občinskega sindikalnega sveta, po izobrazbi inženir živilske stroke. Ko je zapustil Metko, si je kupil - žago. Zdaj so postavili za stečajno upraviteljico odvetnico, ki po lastni izjavi pozna kolektiv štirinajst dni, kolikor tudi njen ..svetovalec", nekdanji direktor iz Prebolda. Odvetnica je po reševanju Merxovega Blagovnega centra, ki je bil vreden milijon mark, vsaj tako so ob ustanovitvi govorili, za 960 tolarjev postala ena izmed šestih novih lastnikov rešenega podjetja. Njenega svetovalca pa so obtoževali, da bi si naj na račun di-rektorovanja že v rdečih časih uspel odščipniti zajeten zalogaj za hišo in vikend. Zdaj pa razumi, kdor more, na stotine iz Metke odpuščenih delavcev - ne more. Janez Vodnar Slovenija seje bala germanizacije in islamizacije, za tujim denarjem in kupci pa so vse pogosteje skriti Srbi Srbi osvajajo Slovenijo V nekdanji Jugoslaviji je bilo vsaj po eno podjetje v vsaki republiki, preko katerega se je v tujino mimo vlade pretakal denar. Najbolj razvp’it je bil Ge-neks, s katerim je upravljala obveščevalna služba. Tako je bila že mnogo pred razpadom Jugoslavije po svetu ustanovljena cela vrsta družb in podjetij, v katere so oblastodržci pravočasno spravili velikanske količine denarja in kapitala. Največ tovrstnih podjetij je zdaj zaslediti na Cipru, na Malti, v Italiji in Švici. Danes več ni treznega politika na svetu, ki bi še omalovaževal Slobodana Miloševiča. Tovariš Miloševič je namreč doslej uresničil vse, kar je napovedal in o čemer je govoril, eno dosegel s silo in drugo - kupil. Slovenija se je po osvoboditvi pripravljala na obrambo pred germanizacijo in islamizacijo, dvema nevarno-stima, ki ju je že okusila. Pred prvo se je stoletja dokaj uspešno branila, druge se je zavedla čez noč, ko so Albanci pokupili ali dobili v last skoraj četrtino vseh na prostem trgu dosegljivih lo- kalov, trgovino z zelenjavo in sadjem ter skoraj polovico gostinstva. Hrvati so ubirali - drugo, nič manj uspešno pot. V Sloveniji so odpirali trgovine in na Hrvaškem Slovencem ponujali v odkup ali upravljanje in ustanavljanje „tozde“ ali cela podjetja, ki pa niso nikoli prav shodila. Šele pozneje, ko je bilo že prepozno, so Slovenci ugotovili, da se je tako po zakoniti poti denar elegantno pretakal na Hrvaško 'za pokrivanje nenehnih izgub. Po osvoboditvi je Tudj-man naredil še korak naprej in državljanom Slove- nije nataknil uzdo v obliki neverjetno visokih davščin ali kar podržavil lastnino slovenskih podjetij. Zdaj je ubral srbsko pot in predvsem v zavarovalništvu z veliko žlico pobira smetano. Miloševič je v Sloveniji shranil nekaj tisoč svoje inteligence, Sloveniji prepustil plačevanje in skrb za več kot deset tisoč upokojenih Srbov, nekdanjih pripadnikov JA in njihovih svojcev, z v Sloveniji živečo tehniško inteligenco pa v glavnem dokaj skrbno nadzoruje celotna gibanja v gospodarstvu. Slovenska oblast je na prve odkrite primere pranja srbskega denarja reagirala enako, kot na vse dosedanje poteze tovariša Miloševiča. Najprej, da gre za znake paranoje, nato pa, po enem primeru ne gre soditi, da je to načrtna politika. V nenehni stiski za denarjem, v iskanju kakršnihkoli kreditov je obveljala fraza, da na denarju ni imena. In tako se je zgodilo, kar je bilo pričakovati, za zvenečimi imeni iz tujine, ki so se zanimala za naše gospodarstvo, tovarne, podjetja, posojala denar za reševanje obstoječega ali nove investicije, so v nekaj primerih že odkrili srbski loby. 'Kako daleč je Miloševič raz- predel svoje mreže, lepo ilustrira zadnji primer, ko gre za investitorja iz Amerike, za pravo multinacionalko, ki bi naj v Ljubljani zgradila pompozni objekt, za direktorje in pogajalce pa se pojavljajo osebe in imena iz naše ne pretekle zgodovine, ki so še nedavno tega bdele nad varnostjo in sejale strah ter Jugoslavijo pripeljale, kjer zdaj je. Bali smo se Dunaja, motrili na Ciper, Malto ali Moskvo, preoblečeni pa so prišli z debelimi denarnicami iz Newyorka, Zuericha, Pariza ali kar iz še bližjega Milana. Republikanci tožijo novinarje in Bavčarja za skoraj osem milijonov mark -Tudi o Janši, Kučanu in sodstvu nimajo lepega mnenja Stormanovi hočej o denar Republikanska zveza Slovenije je ovadila tožilstvu štiri novinarje ter Igorja Bavčarja. Vodstvo stranke je prišlo do prepričanja, da so na minulih volitvah utrpeli ogromno škodo zaradi neobjektivnega pisanja o stranki in njenem predsedniku Adolfu Štormanu. Z iztoženim denarjem bi naj financirali stranko in se pripravili na naslednje volitve. Naredite mi to Slovenijo slovensko Na nedavni tiskovni konferenci v Velenju so predstavniki Republikanske zveze Slovenije nadrobno pojasnili zakaj srd in tožbe. „Rdeči novinarski loby je Jelinčiča povzdignil v odrešenika, Štormana pa postavil za kriminalca, vsled česar je naša stranka utrpela veliko škodo na volitvah. Povrh tega je šlo še za mahinacije na voliščih, saj ni mogoče verjeti, da bi bilo skoraj 9 odstotkov Slovencev nepismenih, ker je bilo uradno potrjeno, da je bilo več kot 112 tisoč volilnih listkov neveljavnih. Za neveljavne pa so šteli tudi tisti volilni listki s pripisanim imenom Adolfa Štormana. Naša stranka se je rodila Ker skupščina ne bo imenovala komisije, ki bi raziskala, kam je šel ta denar in kam milijoni dolarjev, ki so iz državne blagajne izhlapeli pozneje, ker torej nihče ne bo povedal, kdo je ta denar ukradel, tudi v sedanji skupščini ne sedijo -Slovenci," je bilo med drugim poudarjeno. „ Poglej te samo primer gospoda Hermana Rigelnika, ortodoksnega komunista, ki nikoli v življenju ni znal delati drugače, niti levo niti desno, temveč samo tako, kot je bilo dogovorjeno na CK. Nekdanja oblast ima v rokah tudi sodstvo, šolstvo, banke in večji delež gospodarstva. Isti sodniki, ki so še včeraj sodili v imenu partije in boljševizma, sodijo tudi danes. Nam ni znan niti en pri- Franc Oblišar iz srda in žalosti zaradi teptanja Slovencev, naj večja izdaja slovenskega naroda pa se je pripetila zdaj, ko so javno objavili, da so ob že več kot sto tisoč nesloven-cem izdali državljanstvo še 60 tisočim ali doslej skupaj 177.400 in to kljub temu, da četrtina Slovencev že nima več niti za hrano! Oblast so si spet prigrabili jugoslova-narji in rdeči, zato ni moč pričakovati, da bi posebna komisija raziskala, kam je šlo 270 milijonov dolarjev, kolikor je bilo izdvojenega denarja za sanacijo Elana. mer, da bi bil kakšen sodnik zamenjan. Zato plačuje tudi Adolf Štorman, ki ga zaradi navadnega gostilniškega pretepa, kot jih je vsaj dvajset na teden pri nas, gonijo z Interpolom. Da je krivica še večja, sodišče ne upošteva, da je bil gospod Štorman napaden in da je streljal v samoobrambi." Tudi Janšo in Do-berška postaviti pred sodišče Na že omenjeni tiskovni konferenci- so med drugim tudi podrobno pojasnili „ro-parski napad", ko sta Štorman in Zupan od bratov Medved, avtoprevoznikov s Koroške, zahtevala vračilo 100 tisoč mark za orožje, ki bi ga naj omenjena brata preprodala v Srbijo in bila v Beogradu zato tudi aretirana, o čemer je bila obveščena tudi velenjska policija, vendar Štormana in Zupana o tem niso obvestili. „Več kot leto dni so to prikrivali, midva sva Medr vedoma samo dala na znanje, da o preprodaji vse veva in da naj zato vrneta najin denar. Tudi otrok bi vedel, da noben voznik tovornjaka s sabo v žepu med prevozom premoga ne vozi sto tisoč mark. Za kakšen roparski napad bi torej naj šlo? Ponavljamo, da imamo dokumente, iz katerih je razvidno, da je Janez Janša trgoval z orožjem po osvoboditvi in embargu, predvsem pa je bil obveščen o naših poslih. Ker je prav takrat prišlo do razdora med Janšo in Bavčarjem, je Bavčar udaril po nas, da bi tako udaril tudi Janšo in mu dal vedeti, kdo je kdo. Zato tudi aretacije tistih tridesetih malih prekupčevalcev. Mi Janši zamerimo, ker nas ni zaščitil, saj je šlo za dogovorjeno kupčijo in preprodajo orožja Hrvatom. Ovadbe zoper novinarje smo sprožili zato, ker gre za loby novinarskih hiš, ki so še vedno po vplivom oblasti! V bistvu gre za zaščito novinarjev, ki zaradi takšnih političnih razmer ne smejo pisati resnice, temveč to, kar jim naročijo. Žarko Hojnik pa je bil že tako med novinarje vrinjen od UDBE, da je pazil, kaj kdo piše. Pred sodnike bi radi spravili tudi Tita Dobrška, vendar mu ne moremo zaenkrat nič dokazati. Treba ga bo zgrabiti za vrat in za 48 ur držati zaprtega, pa bo drugače pel ..." V imenu Adolfa Štormana in v imenu stranke od posameznih novinarjev, uredništev in Igorja Bavčarja zahtevajo skoraj osem milijonov mark odškodnin. Z iztrškom naj bi vzdrževali stranko in financirali priprave na nove volitve. Prepričani namreč so, da je Jelinčič prav na njihov račun dobil tolikšno zaupanje Slovencev. js Slike: LucaS Nojevska politika slovenske vlade Pozabljeni. brezposelni Brezposelnost je naS vsakdan. Nanjo smo se privadili in očitno nas glede na to, da ne naredimo nič, da bi jo zmanjšali, niti ne vznemirja več kaj dosti. Vznemirja edinole tistih 120.000 brezposelnih delavcev, za katere ni nikomur več mar, najmanj pa tistim, ki so nam pred volitvami obljubljali kar 100.000 novih delovnih mest. Vlada je gotovo prva poklicana, da na tem področju kaj stori, vendar pa njena politika vse bolj spominja na noja, ki tiSči glavo v pesek, da se mu ne bi bilo treba srečati z nevarnostjo, ki prihaja. Tolažijo nas, da stalno naraščajoče Število nezaposlenih, niti ni tako visoko, saj je celo na nekakšnem evropskem nivoju in za neko tržno državo nekaj povsem normalnega, zaradi Cesar se res ne kaže kaj dosti razburjati. Vendar so primerjave z evropskim nivojem brezposelnosti navadna farsa, kajti velika večina nezaposlenih v zahodni Evropi sprejema solidna nadomestila, ki jim celo omogočajo kolikor toliko normalno življenje in ki so i/ posameznih primerih tudi tako visoka, da ljudje sploh niso zainteresirani za ponovno zaposlitev, čeprav bi za to imeli možnost. Pri nas je zadeva precej drugačna. Nadomestila za brezposelnost ne omogočajo niti približno normalnega življenja, sprejema pa jih le 30 odstotkov brezposlenih. A kaj, ko ti suhoparni statistični podatki, za katerimi se skrivajo hude človeške stiske, ne zadostujejo za to, da bi se naSa vladajoča koalicija končno le zamislila in kaj ukrenila. S problemom nezaposlenosti se v največji meri ukvarjajo občine in ga reSujejo po svojih močeh in sposobnostih - v redkih primerih celo dokaj u~ fno, največkrat pa so vsa javna dela, razvoj podjetništva in podobni cirkusi, ki so sedaj v modi, le kaplja v morje vedno večje armade brezposelnih, ki vse bolj izgubljajo sleherno upanje. Zato ni čudno, da naraSCa kriminal, cveti delo na črno, da ljudje pristajajo na različna honorarna dela, ki jim ne zagotavljajo niti osnovnih pravic, razni nadebudni podjetniki in zasebniki pa to s pridom iskoriščajo za svoje bogatenje. Vsi smo se že kar nekako sprijaznili s tem, da je brezposelnost pač tu, da je nekaj normalnega, in da se bomo Se desetletja srečevali z njo. Res je, časi socialistične polne zaposlenosti se ne bodo nikoli več vrnili, nikakor pa ni res, da je taksna stopnja nezaposlenosti, kot jo imamo sedaj, nekaj normalnega, kakor tudi ne drži, da se ne da nič storiti. Najbolj žalostno je, da smo taksnemu vdajanju v usodo najbolj priča ravno tam, kjer imajo največ možnosti za korenite ukrepe - v vladnih resorjih. Ko poslušamo naSe ministre in analiziramo njihove izjave, ugotovimo, da nimajo nobenih idej, nobenih zamisli in da so srečni že, če Je nezaposlenost v, preteklem mesecu naraščala le pol odstotka počasneje kot prejšnji mesec. Vsi vemo, da delo na črno cveti, s tem se vlada celo hvali, čeS: „Saj precejšen del brezposelnih honorarno dela". Nihče pa ne pomisli, da je precejšen krivec za tako visoko nezaposlenost tudi delo na črno. Kajti, če bi ga onemogočili in ustrezno sankcionirali - torej kaznovali delodajalce, ki na ta način goljufajo tako državo kot delavce, bi le-ti vsaj določeno Število brezposelnih že zaradi tekoče proizvodnje morali zaposliti. Vendar dokler inšpektorji, ki naj bi delo na črno preprečevali in preganjali, ne opravljajo svojega dela, če pa se kdo slučajno spomni, zakaj dobiva plačo, lahko izreče le minimalne finančne kazni (5000 SIT), na tem področju ne bo reda. Resda naSa vlada pripravlja zakon, ki bo urejal tudi to področje, vendar kot smo lahko sliSali, potrebuje zanj Se vsaj devet mesecev. Ob tem se človek vpraSa, kaj za vraga počnejo kupi raznih pravnikov v vladinih resorjih, če niso sposobni prej pripraviti enega samega zakona, katerega izvajanje bi lahko precej omejilo in zmanjšalo Število nezaposlenih. Seveda to ni edina možnost, čeprav je nikakor ne bi smeli zanemariti. Poleti se je veliko govorilo o gradnji slovenskega cestnega križa, ki bi lahko pomenila ponoven zagon celotnega slovenskega gospodarstva in s tem veliko prispevala k zmanjšanju brezposelnosti. Kljub nasprotovanju vlade je bil v skupSčini sprejet celo zakon, ki je določal rok, v katerem mora vlada pripraviti koncesijski akt in razpis za izgradnjo manjkajočega dela cestiSCa. čeprav je ta rok že davno potekel, se ni zgodilo nič. Očitno zakoni sprejeti proti volji vlade ne pomenijo veliko, četudi gre za usodne odločitve. Dokler bo tako, pa tudi ne bo upanja za to deželo in za vse njene državljane, ki se srečujejo z vedno večjo življenjsko stisko. Janez Vodnar NOVf 190BA _____iffK____ Mislila sem, da so vse grozote končno mimo, zdaj so mi ugrabili še sina, moje oči in luč Ibro, pusti otroka „Ko se mi je po tolikih mesecih končno posrečilo priti iz srbskega taborišča, sem mislila, da je najhujše za mano. Človek vse preživi, udarce, žalitve, lakoto, posilstva, da pa se izživ\jajo nad tvojimi otroki, tega nobena mati ne prenese. Na svoje oči sem gledala, kako so ženske s svojimi telesi skušale obvarovati svoje otroke, vendar krvniki niso ubijali žensk, temveč pred njihovimi očmi otroke. To se ne da pozabiti in ne sme pozabiti!“ Nesrečna Asima Trnjanin Nesrečni materi ugrabili še sina Ob tej popoldanski uri sta se ponavadi odpravila na sprehod. Ona, dvaintridesetletna Asima Trnjanin, kmetijska tehničarka in podjetnica, in „njene oči in luč“, triletni sin Sihanuk, zdaj brezdomca, doma iz Kozarca. Iz vasi, ki je več ni, iz okolice Prijedora. „Avgusta nam je uspelo podkupiti unproforjevce, da so sestro rešili pekla v Trnpolju, srbskem taborišču blizu Prijedora. Šele novembra pa smo odkrili njenega otroka na Hrvaškem, blizu Siska, pri materi otrokovega očeta Ibrahima Mahmutovi-ča. Otroka sva na skrivaj pripeljala z brzovlakom do Sevnice. Tam se je vlak ob nekem semaforju ustavil, mi smo izkočili in nadaljevali pot proti Ravnam. Za otroka namreč nismo imeli nobenih papirjev in smo se bali novih težav s slovensko oblastjo," pripoveduje Avdo Trnjanin, brat nesrečne Asime, ki je na čečovju počasi udomil sestro in mater, druga dva brata pa sta v nekem begunskem taborišču na češkem. Avdo že od mladih nog živi na Ravnah in vsa leta dela v tamkajšnji železarni. »čeprav Asima in Ibro nista več živela skupaj, po štirih letih druženja sta se pač razšla, nismo bili skregani. Skupaj smo celo skušali Ibru pomagati iz pekla tudi zato, ker je ob srbskem napadu na našo vas njun sin ostal pri njem." „V Kozarcu sem imela frizerski salon in v Prijedoru prav takrat urejala drugega. Ko so napadli Kozarce, se več nisem mogla vrniti, pozneje pa so me ulovili v Prijedoru in strpali v taborišče. In tako je ostal otrok pri Ibru, oziroma njegovi ma- teri, ki bi naj nanj popazila, dokler jaz v Prijedoru ne bi vsega uredila. Z Ibrom nisva bila poročena, ko sva se razšla pa sva na socialnem skrbstvu podpisala, da ima oče ob koncu tedna ali ob praznikih otroka pravico obiskovati. Zato tudi ni bilo nič nevsakdanjega, ko je 7. februarja Ibrova mati prišla k otroku na Ravne na obisk. Otrok je bil pri njej nekaj mesecev in je lepo skrbela ter se navezala nanj, zdaj pa to ... “ Skrivnostni major hrvaške vojske »Mene ni bilo doma. Doma so bile samo ženske in moja otroka. Muhiba Kadič, Ibrova mati, bi naj prišla na obisk z Mahmutovičem, ki je, kot je trdil, doma iz Sanskega mosta in so ga ženske celo po videzu poznale. Pripovedoval je, da je zdaj major hrvaške vojske, da pomaga iz taborišč spravljati naše ljudi, da je sicer poleg tega še podjetnik in pogosto prihaja v Slovenijo. Šele pozneje so se spomnile, da je imel avtomobil, s katerim je pripeljal Ibrovo mater, skopsko registracijo. Po pitju kave, ki je običaj, se je možak razgovoril in povedal, daje tudi on pred Srbi komaj rešil enajstletno hčer in nosečo ženo Timko, ki mu je pred dnevi povila sina. Ker je bila Asima z otrokom namenjena na sprehod, se je ponudil, da bo otroka malo popeljal naokoli do policije, kjer mora urediti še neke papirje, da mu bo kupil sadje ..." »Zdaj je jasno, da je stara Kadička prišla na Ravne z namenom, da otroka ukrade. Scenarij je bil narejen kot v kriminalki. Ibro, ki se je medtem poročil z drugo žensko, ta bi naj bila baje zdaj visoko noseča, je z ženo uspel priti do Nemčije, lii.. Triletni Sihanuk Trnjanin POPRAVILO IN IZDELAVA VSEH VRST USNJENIH IZDELKOV Babica več ničesar ne razume k vsemu temu prida še naš človek, toliko bolj boleča. In moji sestri so poleg vsega gorja, zdaj odprli novo rano. Vzeli so ji še edino, kar ji je ostalo, kar jo je obdržalo pri življenju, otroka. Tega več ne razumem in to jim zamerim. Ugrabitev smo prijavili oblastem, v Slovenj Gradcu so kriminalisti povedali, da so v iskanje vključili tudi Interpol. Mi smo navezali že stike z znanci in sorodniki v Sisku, kjer zdaj živi Muhiba Kadič, vendar baje otroka ni tam. Torej so v resnici otroka tu spravili čez mejo in v Nemčijo. Najverjetneje v Muenchen, kjer živi in dela brat sedanje Ibrotove žene in kamor je pobegnil tudi Ibro z ženo. Ibrahima več ne razumem, ustvaril si je novo družino, žena pričakuje otroka, zakaj zdaj to, zakaj nove bolečine Asimi, ki je že toliko pretrpela. Otroka ugrabiti za to, da si rešuješ svojo rit, ni moško in ni vredno človeka! Tudi tisti Mahmutovič, če se res tako piše in če je res major hrvaške vojske, bi moral kjer živi in dela njen brat. sni zvečine starci in eden od o tem razmišljati, kajti de-Očitno je, da mu bo otrok sinov ali hčera, drugi smo po nar ni vse in marke vsega ne služil, tako kot mu je že v svetu služili kruh in pošiljali operejo," meni Avdo Trnja-Bosni in na Hrvaškem, za denar domov. To je bil naj- nin, ko se sprašuje, kdaj bo ščit. Tudi nemške obla- bogatejši del siromašne Bo- konec te groze, sti drugače obravnavajo be- sne, ki sojo zdaj oropali, po- gunce iz Bosne, če gre kradli in porušili, ubili in po- Jani Sova za skrbnika in otroka, za silili. družino, ki ima v Nemčiji so- Zato je vsaka rana, ki jo slike:LucaS rodnike . . . Srečna sem, da se je Ibrotu uspelo z otrokom rešiti pred peklom v Bosni. Tudi on je izgubil vse, kot mi, saj so Srbi naše vasi zravnali z zemljo, toda zdaj ima svojo družino, tudi meni se je uspelo izvleči, zato bi mi naj pustil otroka. Nihče na svetu, noben papir ne bo prenesel in niti en sam človek ne more povedati, kaj smo v Bosni pretrpeli in kaj se tam še vedno dogaja. Od tu, z Raven, zdaj po nekaj mesecih več tudi sama ne morem verjeti, kaj sem doživljala, kaj se je tam dogajalo in kaj se še dogaja. Grozovitosti, ki si jih omišljajo, se ne da opisati. Samo to vam povem, da so bili 'Vukovarčani’, tankisti, ki so zlomili Vukovar in ki so s posilstvi Muslimank tu v Prijedoru zgrozili svet, prave ovce pred zdajšnjimi krvniki. Verjemite mi, da lahko pozabiš na ponižanja, yda z leti tudi udarci več ne bolijo, da posilstva nekje globoko zakopaš v sebi, ko pa te posiljujejo pred otroci in nato otroke pred tvojimi očmi zverinsko ubijajo, tega 'se ne da, tega ne moreš in tega ne smeš nikoli pozabiti ..." So otroka odpeljali v Nemčijo? »V naši družini več ne govorimo o tem, kaj je bilo. Zatrdno pa vem, da v Bosni ne bo in ne more biti miru vse do takrat, dokler bo živ še en sam človek, ki je to doživljal, torej do smrti cele generacije. Znano je, da so v Prijedoru in okoliških vaseh živele tri četrtine Muslimanov. Mi nismo nikoli bili fundamentalisti, složno so živele tri vere, saj je tudi med Muslimani mnogo katolikov in pravoslavnih. Po drugi strani so ostali v Bo- EVA CESTNIK Zidanškova 2 tel. 063/27 884 63000 CEUE Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji t RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.—24. ure 107,8 Mhz Trbovlje: Plesna skupina mazoretk praznuje desetletnico ^ - i 1> : ' ^ K ;v ■. i , , ' Kako do sponzorja Danes že pokojni Franci Princ, predsednik delavske godbe Trbovlje, je pred dobrimi desetimi in več leti dal pobudo za ustanovitev mažoretk. Beseda je padla in Ema Zalezina je čisto po naključju začela iskati stike z ljubljanskimi mažoretkami in edino priznano slovensko strokovnjakinjo na tem področju Ivico Knausovo. Vse seminarje si je plačala sama, z veliko voljo in trudom je Ema Zalezina ustanovila plesno skupino mažoretk v Trbovljah. Med dekleti je bilo veliko zanimanja in kaj kmalu je Ema Zalezina oblikovala prvo skupino. Po desetih letih ima v svojih vrstah štiri generacije deklet, starih od 6 do 18 let. Dekleta pridno vadijo kar štirikrat na teden. Vaje imajo v delavskem domu Trbovlje, kjer imajo tudi spravljeno garderobo. Vsako leto trboveljske mažoretke pripravijo samostojni koncert, samo lansko leto so imele kar 35 nastopov. Svoje ime pa so mlada dekleta v rudarskih kostumih ponesla izven meja Slovenije. Predstavile so se v Muenchnu, nekajkrat so gostovale v Italiji, v Stari Gorici, prav zdaj pa spletajo vezi z mažoretkami iz češke. Plesna skupina trboveljskih mažoretk šteje 90 deklet. Mlajše pridno vadijo plesne korake, srednja generacija se uri v vrtenju palice, Ema Zalezina najstarejša generacija oblikuje zahtevne like, ki obsegajo poleg plesnih korakov tudi vrtenje z dvema palicama. To je zelo zahtevno. Zato je treba pri- dno vaditi. Ema Zalezina pravi: „Če kje velja pra- vilo, da vaja dela mojstra, to pri nas še posebej prav pride. Dekleta imajo veliko volje, poleg tega so pridna v šoli, kljub temu da zaradi nastopov velikokrat izostanejo od pouka, nisem imela nikoli nobenih težav. Z dekleti je prijetno delati, saj nekatera ostanejo v skupini vse do mature. Pridna so in prizadevna." Pred leti so mažoretke, po dolgem iskanju prostorov, dobile v najem staro poslopje rudarskega doma Trbovlje. Prostori so bili opuščeni in vlažni. Danes pa ta hiša živi in v njej so mažoretke skoraj vsak dan. Za mnoge je to njihov drugi dom. V minulih desetih letih so dekleta pisala kroniko in si uredila foto albume. Ema Zalezina pravi: „Veliko je bilo nastopov, velijo prostih ur sem preživela z dekleti in prav vesela sem, da so moje mažoretke nekaj naredile in da jih poznajo še drugod. Leta kar tečejo in čas beži, ampak skupaj z mladimi se počutim tudi jaz mlado." Načrtov trboveljskim ma-žoretkam ne manjka. Svojo desetletnico bodo počastile delovno, saj se že pripravljajo za jubilejni nastop. Svojih težav ne obešajo na velik zvon, ampak skušajo v društveno blagajno dobiti čimveč tolarjev. Dva sponzorja sta premalo, pa vendarle jim tudi drugi zasa- vski delovni kolektivi po svojih finančnih zmožnostih pomagajo. Njihova garderoba je draga, z mesečno članarino 300 SIT tudi ne dobijo veliko denarja, kljub temu pa mažoretkam volje ne manjka. Zaželimo jim še veliko lepih in prijetnih nastopov. Ema Zalezina je prava Tr-boveljčanka, rojena v rudarski družini. Po končani osemletki se je vpisala v sredjno ekonomsko šolo v Trbovljah in hkrati v srednjo baletno v Ljubljani. Kot mlado dekle je obiskovala tudi glasbeno šolo, igrala je violončelo, ki je bilo večje kot Ema. Njena mama je gospodinjila pri znani trboveljski družini Jermol. Gospa Jermolova je učila balet in tako je majhna osemletna Ema spoznavala baletne korake. V veliko vese- lje ji je bilo od daleč opazovati balerine in tudi sama je kdaj zaplesala. Leta so tekla in Ema se je poročila. Ustvarila si je družino, z možem Lojzem sta si uredila dom in pri hiši so zajokale kar tri deklice. Edina, ki se ukvarja s plesom in obiskuje tudi mažoretke, ki jih vodi mami, je srednja hči Nina. Do mamice je vedno kritična, zelo pozorna in mami je prevzela najstarejšo skupino mažoretk. Mama Ema prav dobro ve in pozna »pubertetniška leta", zato je vesela, da dekleta pridno vadijo in ples prilagajajo modnim hitom. Ema je dolga leta poučevala balet v glasbeni šoli Zagorje ob Savi, pomagala pa jc tudi v hrastniški in trboveljski glasbeni šoli. Leta skrbno skriva in težko ji je prisoditi starost. Zdaj je že v predčasnem pokoju, toda vsa temperamentna in poskočna. Dela ji nikoli ne zmanjka. Emo iščejo v rudarskem ali delavskem domu, doma, kličejo jo po telefonu, vedno je v teku. Z nasmehom pravi: »Dobro, da imam takšnega moža, kot je Lojze, da me razume, namesto mene doma sprejema telefone in to brez hude krvi." Ema Zalezina je ustanovila tudi folklorno skupino pri Svobodi Center v Trbovljah. Vedno nasmejana in pripravljena na klepet ob koncu pogovora reče: »Če človek želi, da je srečen, mora veliko delati. Jaz imam še vedno, kljub upokojitvi, občutek potrebnosti. Meni ni nikoli dolgčas, le časa imam premalo." Vojka Povše Krasnik Težave električnega avtomobila Avtomobil 21. stoletja Na avtomobilskem sejmu v Amsterdamu je veliko pozornosti zbudil električni avto, pogosto razglašen za čist in tih odgovor zahtevam moderne vožnje. Vendar kljub rekordnemu številu 17 različnih modelov - od adaptiranih obstoječih pa do egzotičnih futurističnih vozil - se proizvajalci avtomobilov še ne odločajo za serijsko proizvodnjo, saj za to nimajo dovolj velikega tržišča. »Fiat bo letos proizvedel 1500 električnih avtomobilov in Je s tem največji proizvajalec na tržišču," poudarja Harry van Doorne, vodja prodaje Fiata za Nizozemsko. Fiat je izdelal električno verzijo svoje Pande in cinguecente, vendar jih v glavnem ponuja imetnikom voznega parka. Proizvajalci se že dolgo srečujejo z problemom množične uporabe električnih vozil. Ze leta 1910 je bilo v Londonu 10.000 vozil na električni pogon. Vendar pa še 80 let pozneje električni avtomobil čaka na revolucijo v baterijski tehnologiji, ki bi ga pripeljala v 21. stoletje. »Stroške je treba zmanjšati," meni mazdin tiskovni predstavnik Jun Wa-tanabe. Sodobni električni avtomobili dosegajo hitrost od 100 do 130 kilometrov na uro in lahko prepeljejo od 100 do 250 kilometrov z enim polnje- njem, odvisno od vrste avtomobila. Njihova cena pa je še vedno dva do trikrat večja od konvencionalnega vozila podobne vrste. Med nemškimi proizvajalci ima »Mercedes Benz" električni model 190, medtem ko BMW preizkuša električno verzijo svoje trojke. Največja hitrost BMW-jevega vozila dosega 115 kilometrov na uro, s hitrostjo 80 kilometrov pa lako prevozi 185 kilometrov. Njihov tiskovni predstavnik Rudolf Prodst meni, da avtomobili ne bodo osvojili tržišča, dokler akumulatorji ne bodo postali boljši in cenejši. Poudarja, da že sedaj uporabljajo akumulatorje na žvepleno kislino, ki dajejo največ energije in so lažji od vseh drugih. Japonski avtomobilski proizvajalci seveda ne zaostajajo za nemškimi. Mazda se je pojavila z električnim MK -5, športnim avtomobilom, ki bi lahko prišel na trg v naslednjih letih. Watanabe opozarja tudi na tehnične probleme električnega avtomobila, čigar cilj Je postati mestno vozilo, ki ne bo onesnaževalo zraka in delalo hrupa. »Vendar je z obstoječo tehnologijo onesnaženje pri električnem avtomobilu na splošno večje kot pri klasičnih," pravi tiskovni predstavnik BMW-ja Prbdst. Predstavnik Mazde pa poudarja potrebo reševanja infrastrukturnih problemov, s čimer bi omogočili, da bi se avtomobili lahko z električno energijo polnili še kje drugje kot doma. Angleško mesto Coventry namerava vkjučiti preizkušanje električnih avtomobilov v program evropske skupnosti. To vključuje tudi izgradnjo posameznih električnih polnilnic v mestu, kjer bodo lahko vozniki pustili vozilo na polnjenju medtem, ko bodo v službi ali v trgovini. Trije veliki ameriški avtomobilski pro- izvajalci Ford, Chrysler in General Motors so pred kratkim objavili, da bodo sodelovali pri skupnem projektu za izdelavo modernih akumulatorjev za električne avtomobile. Nekatere evropske države načrtujejo ukinjanje davkov in tudi druge ukrepe, s katerimi bi spodbudile uporabo električnih vozil. Minuli mesec je Evropski parlament celo zahteval, da prično pripravljati načrt promocije električnih vozil v Skupnosti. Vendar pa se mnogi avtomobilski proizvajalci upirajo slepemu vztrajanju pri električni energiji, saj trdijo, da obstajajo boljše ekološke alternative, kot so električno-naftni hibridi in vozila na vodikov pogon. Reuter PETROL z vami na poti RESJE ■ ■ - da so Bosanci potrebni ameriške pomoči izpod neba. Ne bi pa škodilo, če bi južni veter zanesel kakšno otovorjeno padalo tudi nad Slovenijo. • da je podražitev vode, plina in komunalnih storitev ugrozila življenja v slovenski prestolnici v tolikšni meri, da so po zakonu ponudbe in povpraševapja poskočile tudi najemnine grobov. - da v uredništvu Nove dobe še vedno nismo prejeli članske kartice za vstop, ki so nam jo obljubili v Vitezu, ljubljanski oštariji zahodnega tipa, kjer dana beseda nekaj velja. - daje mogoče biti dobre vo\je tudi brez alkohola. Žal ne v Sloveniji. - da se pomladi kmetje običajno odpravijo na njive. Letos se bodo za spremebo na ceste. Ali glede na življenje Slovencev, podobno srednjeveškemu, prihaja tudi do ponovitve kmečkih uporov? - da so zahodnjaki nori. Bi sicer Evropska banka za obnovo in razvoj posodila Slovenci 225 milConov ekujev? - da smo Slovenci skromen narod. Vseeno smo dali v grb, vse kar imamo. Tri zvezde, tri hribe in eno reko. - da ne vemo, zakaj je Schwarzbartl izstopil iz SKD. Ker je tiho, najbrž ne bomo tega nikoli izvedeli. Toliko boCe. - da so poslanci zamrznili plače, čeprav bo pomlad zagotovo odtajala cene. TwyTxrrrrrrrrrYTrrTrTvrrrrr8TrrrrrirrTrins BREZ DLAKE NA $ JEZIKU MiHMttM IaM« ifUff 9MMHze° TTTnrvTTTTVVVTVTTTTinnnr#TTrTTyirT?Tnnnnnnnn Žagarjeva mama in ata in njunih deset otrok, dvakrat toliko vnukov in še več pravnukov Diamantna poroka v Olimju V soboto, 20. februarja, sta Ana in Jože Žagar praznovala 65 let skupnega življenja. Pri slovesni masi v znameniti cerkvi v Olimju so se zbrali vsi njuni otroci, vnuki, pravnuki, znanci in prijatelji. 65 let je dolga doba; obletnico poroke s tako visoko številko pa doživi le malokateri zakonski par. Dva dni pred tem slavnostnim dogodkom sva ju obiskala na njunem domu. Ob koncu skrite dolinice pri Podčetrtku je vas Olimje, kjer stoji nekdanji pavlinski samostan. Od zunaj poslopje bolj spominja na grad, kar je sprva tudi bilo. V njem je znamenita samostanska lekarna, ki je znana po imenitnih slikarijah iz 18. stoletja. Povzpela sva se po cesti nad Olimje, mimo prav tako poznanega kmečkega turizma pri Ježovniku, 5e dalje v hrib. Nebo je bilo predirno modro, v svoji jasnini že skoraj vijoličasto. Na Tihomiru, kjer živita Žagarjeva mama in ata, so v bregeh že vzcvetele trobentice in napenjale svoja rumena griča v predpustni Cas. Zdraviliški in turistični živžav v Atomskih Toplicah je oddaljen le pet kilometrov, a do sem ne seže niti glasek niti hrup avtomobilov s ceste niti kužne klice potrošniške mrzlice in ihte. Nad vinogradom stoji v breg pripeta hiSka. Prejšnja lastnica ni zaman poimenovala tega kraja Tihomir. Obsoteljski griči se razgrinjajo okoli, vinogradi, obsežni gozdovi, kolovozi, njive, vse diha mirno spokojnost. Elektriko so tam gori dobili Sele pred dvema letoma! Žagarjeva mama naju je sprejela pred hiSo. Niti malo ne kaže svojih devetdesetih let. Vsa Čila, urna in poskočna je Se. Vsega se Se natančno spominja; tudi tega, kdaj in kje naju je nazadnje videla. Njunih petinšestdeset let HCerka Pepca, ki živi z njima in jima je v vsestransko pomoC, je priSla iz kuhinje, ata je pravkar po-sluSal radijska poročila. Tudi on je Se pravi korenjak za dvojih devetdeset let. Krepko smo si stisnili roke. Topla domačnost kmeCke izbe Človeku omehCa duSo. V kotu Siri prijetno toploto zakurjena kmeCka peC, diagonalno nasproti pa toplino izžareva tudi Bogkov kot z veCno luCko. Posedli smo za veliko mizo s Šopkom prvih zvončkov na njej. In že prihajajo tudi žganje, domaCa kapljica in flancati. Vpijam njuno podobo vase: podobo dveh ljudi, ki sta skupaj preživela 65 let. Žagarjev ata je obleCen v kožuhovinast brezrokavnih, na nogah ima iz koruzo-vine pletene copate. Tudi hCerka Pepca ima tako posebno obuvalo. „Take copate pa naSa mama plete," pravi Pepca. Žagarjeva mama se skromno nasmehne in sede k mizi. Izza oCal ves Cas IjubeCe pogleduje po svojem možu. Izraz v oCeh kaže njuno bogato notranjost. Ta odloCno premaguje njuno skromno zunanjost. Pred letom dni sta bila oba kar precej bolna, trdovratna vroCina ju Je kar naprej kuhala. Pepca ju je pozdravila z ovitki. Zdaj ima s tem že kar pre- cej izkušenj, najboljši je ovitek namoCen v vodi, v kateri sta sol in kis, tudi skutina voda je odliCna za zbijanje vroCine. „Vsega naenkrat ne morem povedati - preveC stvari se Je zgodilo v mojem življenju. Spomini pridejo in se izgubijo, kot razvezani konci se spet najdejo in se povežejo med sabo," razmišlja Žagarjev ata in seže v mislih daleC nazaj. „Rodil sem se leta 1903. Mama mi je umrla, ko sem bil Se majhen. OCe se je Se enkrat poročil, vendar je bila maCeha z menoj zelo dobra. S hvaležnostjo se je spominjam. Zame je bil hud udarec, ko je v mojem triindvajsetem letu umrla. Kupil sem neko domačijo in z lastnico sklenil pogodbo o preužitku. Zemlje je bilo toliko, da je nisem mogel sam obdelovati in moral sem se ozreti za ženo." Eno leto sva delala za posteljo Res jo je kmalu naSel. Ze dolgo mu je namreč ugajala brhka, skromna in poštena Ana, kije hodila mimo njegove hiSe v ‘gorco’. Tako sta se 19. februarja 1928 poročila. Vendar je mlada Zena morala ostati Se nekaj Časa na svojem domu, da sta 'spravila skupaj’ zakonske postelje. V zakonu se jima je rodilo deset otrok, rojevali so se od leta 1929 do 1945. V tistih lepih, a težkih Časih je na Žagarjevi kmetiji živelo Štirinajst ljudi: starSa, deset otrok, preužitkarica in Se de- kletce, ki so ga vzeli pod svojo streho leta 1947 kot devetmesečnega dojenčka in je živelo pri njih, dokler ni dokončalo osnovne Sole. „Njenim starSem je dvakrat pogorelo, reveži so bili, malce zaostali. Predno sem punCko prinesla h hiSi, sem vprašala vsakega otroka posebej, Ce jim je prav, da jo obdržimo. In otroci so rekli: 'Seveda, naj ostane.’ In ne samo to. Re- kli so: 'Naj bo kot naSa!’ Ja, hvala Bogu. Vsi najini otroci so soCutni in dobri po srcu. Tega sva vesela bolj kot vsega drugega, kar so dosegli v življenju," pravi Žagarjeva mama. „V tistih davnih Časih, ko sva stopila pred oltar, je bilo življenje mnogo bolj preprosto, kot je dan- danes. Vseskozi smo živeli skromno, ljudje smo imeli drugačen odnos do soljudi in do življenja nasploh. Danes ni nobene hvaležnosti veC. Vse, kar Človek ima, jemlje za samo po sebi umevno. Midva pa se ves Cas zavedava, da je vse dano od Boga." Kako lepo je to povedal Žagarjev ata! Zares -kaj pa imamo, Cesar ne bi prejeli? Če pa smo prejeli, kaj se ponašamo, kakor da ne bi bili prejeli? Deset svojih in še en tuj Najtežji Cas v njunem življenju je bil Cas po drugi svetovni vojni, čas krivic in kmeCkih oddaj. Oblast ni prav niC upoštevala, da so na primer miši požrle pšenico in pustile samo slamo. NiC jim ni bilo mar, da je bilo treba preživeti tako številno družino. Zahtevali so svoje in konec. Zgodilo se je, da so jim vzeli vso mast, pustili so jim samo ocvirke. Vendar sta danes preveC sreCna in zato spomin molCi o vseh bridkih urah in stiskah. Raje mislita na vse lepe in radostne reCi. Najlepše, kar se jima je moglo v življenju zgoditi, so bili njuni otroci. „Najlepše je bilo vedno ob mojem godu," se spominja Žagarjeva mama. „Otroci so prišli kar v procesiji k meni in mi vošCili, vsak po svoje. Najmlajši pa je deklamiral tisto: prikoracam, prikoba- cam .. . in mi molil šopek poljskih rož ..." ..Otroka so bili veseli vsakega posebej," se spominja tudi hCerka Pepca. „Vsak je bil dobrodošel, to se je Čutilo. Novorojenčka so s takim veseljem in ponosom pokazali družini in tudi bratci in sestrice so vsakega sprejeli medse z ljubeznijo." ..Vzgoja Je bila konzervativna, tako Je vCasih paC bilo. Ustrahovanja je res bilo, vendar vse z dobrim namenom," pripominja Žagarjev ata. ..ZJutraj zarana, ko Je bilo treba gnati na pašo, nas je zbudila mama. Poklicala nas Je uvidevno, mehko, nežno. Enkrat. Dvakrat. Tudi trikrat. Potem Je prišel oCe in pri priCi Je bilo treba vstati," pravi v smehu Pepca. „0, spominjam se, kako sem tudi sam pasel. Osem let sem imel tedaj, 1911. leta. Bilo je strašno sušno leto. Enkrat poleti se je nenadoma zoblaCilo in hitro sem gnal s paše domov, da bi prišel še pred nevihto. Ko sem prignal domov, se je že zjasnilo. Oh, kako sem bil potem kregan!" Posestvo predala sinu „Ja, dosti hudega je skusil moj mož, mnogo veC kot pa jaz!" ga ljubeznivo boža s pogledom Žagarjeva mama. „Ze to je bilo dovolj hudo, da je tako zgodaj izgubil mamo!" „Kakor daleC nazaj mi sega spomin," pripoveduje hCerka Pepca, „smo živeli skromno, a mama je kuhala po veCkrat na dan." Preprosta kmečka pamet je kdaj Ze vedela tisto resnico, ki jo danes razglašajo zdravniki, gastronomi in drugi strokovnjaki: Jej veCkrat po malem! „Tako smo imeli zajtrk (nekaj malega), kosilo (v bistvu zajtrk), predjužnik, južino, malico in veCerjo. Mami nikoli ni bilo odveC kuhati po veCkrat na dan. Kadar je šel oCe kosit, je vstala hkrati z njim in mu pripravila kaj za pod zob, ob devetih pa smo mu otroci že nesli zajtrk. Kruh smo imeli koruzni, a hvala Bogu, vedno je bil." „Delati je treba, brez tega ni niC," zatrdi Žagarjev ata. »Toda vzeti si je treba Cas za počitek!" In na vprašanje, Ce je kdaj kadil, se namuzne: „če mi je kdo dal cigareto, sem. Enkrat smo na nekem furežu kadili in pili, potem pa je bilo joj!" Ko sta bila Žagarjeva mama in ata stara 57 let, torej pred 33 leti, sta izroCila posestvo sinu in si izgovorila od njega preužitek. Sin, ki je uspešno gospodaril na domu, je prav tako pri svojih sedeminpetdesetih letih izročil posestvo svojemu sinu. Za zlato poroko sta bila Se doma, kasneje sta se preselila h hCerki Pepci na Tihomir. Najprej sta hodila tja le obdelovat zemljo, potem pa sta Tihomir tako vzljubila in se ga privadila, da sta se dokončno preselila. Dokler (jubiš, ostaneš mlad Najmlajši sin Tone, ki živi v Lescah, ima na starše Čudovite spomine: ..Nikoli se nista kregala, vsaj pred otroki ne. Mama je oCetu vedno pritrjevala in mu prikimavala. OCe je skrbel za gospodarstvo in tudi gospodinjstvo. Spominjam se, kako mu je mama rekla: Poglejva v shrambo, kako je z žitom ... Bil je z vsem na tekoCem, vedel je, koliko jajc znesejo kokoši in kakšne so zaloge v shrambi. O vsem ga je mama sproti obveščala. Po mojem prepričanju ju drži pokonci in pri moCeh medsebojno zaupanje in ljubezen. Vedno sta gojila do vseh spoštovanje in tako sta vzgajala tudi nas otroke: spoštujmo vse ljudi brez iz- jeme, tudi reveže." Ko ji omenim, da jo imajo njeni otroci za uvidevno in potrpežljivo, se Žagarjeva mama hitro otrese vseh pohval. „Za prepir preprosto ni bilo Časa. Bila sem potrpežljiva, res, a taka sem bila, ker sem videla, da je tudi moj mož uvideven, potrpežljiv, dober. Kako bi bil potemtakem Človek jezljiv in vzkipljiv?" Žagarjev ata zelo rad bere. Imajo naročene Mohorjeve knjige, Nedeljca, Družino, Prijatelja, OgnjišCe. Zna plesti koše, njegova žena pa presti in izdelovati copate. „Ko se bo zaCelo v vinogradu, bo ves Cas tam," jo zatoži ata, ..vCasih jo komaj najdemo, da pride jest." Redita tudi kozo in zajce. Uživata v vsakem od preostalih dni in se zanj iskreno zahvaljujeta Bogu, ki je tako Čudovito vodil njuno usodo. V prvem mraku sva se spušCala v Olimje. Ni še pomlad, a klic prebujenja je bil tako moCan, da ga mora zaslišati sleherna stvar in vsako srce. Da, dokler Človek ljubi, ostane mlad. Zgoraj na Tihomiru sta drug ob drugem v IjubeCi bližini sedela Žagarjeva mama in ata. Nekaj v njunem šestem, nesklajenem Čutu dojema tisto, Cesar mi pogostokrat nismo veC zmožni - v vsakdanjem življenju Se lahko opažata ob hudobiji dobroto, ob surovosti nežnost, ob sovrašstvu ljubezen, ob zemlji nebo, ob malenkostih veličino. Tudi sama sta del te veličine. Na obisku sva bila Ivanka in Jože Korošec Ne gre le za Babji ložič (9) Drugi s Prekmurci V nadaljevanju „Babjega ložiča (8)“ smo iz pisma Bevca (Edvarda Kardelja) Titu z dne 14. decembra 1942 prepisali le tisti del, v katerem so presenetljivo pošteno zapisani ne ravno vzpodbudno zanimanje in - kljub boBšim možnostim! - pomanjkanje poskusov „centra“ za kakšne „večje ukrepe, da bi se povezali* s Prekmurjem. Zaradi tega je bilo tudi v Prlekiji stanje takšno, kakršno je bilo v tistem času in zaradi katerega so iz Prlekije prihajali v Prekmurje posamezniki in samovoljno, vedno sicer pod firmo „pomagati“ Prekmurcem pri oživljanju NOG. V resnici pa so zaradi tega pobegnili iz Prlekije in jim je bilo treba tako ali drugače poiskati skrivališče. Običajno je njihova „pomoč“ ostala brez vsakega haska, bodisi niso našli stika z organizatorji NOG v Prekmurju bodisi jim sploh ni bilo za to, da bi v resnici kaj politično delali in se izpostavljali nevarnosti. Ni bilo malo primerov, da so jih - zaradi neprevidnosti in pohajkovanja - hitro dobili žandarji. Ti so jih kot državljane Velikega Reicha predali žandarjem čez Muro, ti pa Gestapu, katerega sodelavci so praviloma postali. Zanimivo je, da so ravno ti vojno in taborišča preživeli. Nekateri med njimi pa so po vojni Prekmurcem najbolj znali očitati - skrivaštvo! Vsak izmed njih pa je bil vedno prvi „oživil“ NOG v Prekmurju! Gornjo oceno naj utemeljim z nekaterimi primeri. Stane Cervič - Bojan v svojih že večkrat navedenih spominih piše: „.. . Pač pa je avgusta 1943 samovoljno odšel v Prekmurje aktivist Franc Slavič, ki pa so ga madžarski policisti kmalu po prihodu ujeli in o tem sporočili ljutomerskemu gestapu. Ljutomerski žandar Rakuša ga je privedel nazaj in predal ptujskemu gestapu, ki je Slaviča pridobil za sodelovanje, ker je za NOG na Ijutomersko-radgonskem območju imelo občutne posledice". Drago Novak na strani 129 svoje knjige »Prlekija v NOB" o tem: »Madžari so v Mur- ski Soboti oktobra 1943 ujeli člana rajonskega odbora OF Križevci - Veržej Franca Slaviča iz Bunčan. Nekaj dni je bil zaprt v Murski Soboti, nato so ga predali ptujskemu Gestapu, kar je nov dokaz, da so Nemci in Madžari delovali povezano. Franc Slavič je pričel izdajati in tako povzročil številne aretacije pripadnikov OF na Ijutomersko-radgonskem področju." Miro Štubelj je v svoji kroniki »Okupacijska doba od 6. 4. 1941 do 3. 4. 1945“ na strani 41 zapisal: »Medtem je Gomišček poročal o borbah pri Ribnici (pravilno pri Ribiču) -sedanjemu poslancu v Ce-zanjevcih in o potrebi, da Ribiča skrijemo nekam na varno, ker je bolan. Poslali smo Gomiščka po njega in ga skrili eno noč pri župniku Bejeku v Pečarovcih, naslednjega dne pa sta ga moji hčerki Danca in Stanka zapeljali v Felso Ronok k moji sestri odnosno župniku Zadravcu, kjer je ostal do osvoboditve." Ob prej omenjeni aretaciji in izdajah Franca Slaviča je treba zapisati, da so zaradi njih poleg drugih 30. oktobra 1943 Nemci na Kapeli zaprli tudi Tončka Stranjška, kjer je bila pomembna informacijska točka med Jožkom Talanyijem -Očkom iz Murske Sobote, česar pa Slavič ni vedel. Niti v knjigi Draga Novaka niti v spominih Staneta Cerviča - Bojana iz tega obdobja ni zaslediti omemb samovoljnih odhodov aktivistov iz Prlekije v Prekmurje. Pač pa Bojan že v prvem nadaljevanju, ko omenja »pričetnike ponovne organizacije OF v Prekmurju", zapiše: »V Prekmurju pa so v letu 1943 tudi samoiniciativno poskušali oživljati narodnoosvobodilno gibanje. O tem piše Jože Hajdinjak iz Odranec v svojih spominih. “ »Povzemam", piše Bojan in del teh spominov Jožeta Hajdinjaka citira: »Po smrti Štefana Kovača ni bilo mogoče dobiti nobenih stikov in zvez z osvobodilnim gibanjem vse do leta 1943 ...Spomladi 1943 pa smo se odločili Matija Matjašec, Jože Raduha in jaz, da poiščemo stike z osvobodilnim gibanjem v Sloveniji in se aktivno vključimo v OF. Prve stike s predstavniki 'narodnoosvobodilnega gibanja iz ljutomerskega okrožja pa smo dobili šele jeseni 1943. leta preko Milana Alta in Fridricha Mavriča v Globoki, kjer smo se neke nedelje srečali s tovariši iz ljutomerskega okrožja. Eden se je predstavil kot Ljubo . . .Na tem sestanku smo se dogovorili, kako pričeti z ponovno organizacjo OF v Pre- Nl RES... - da Hrvaška ve, kje na morju je točna meja s Slovenijo. Na žalost ni to jasno niti slednji. - da razbijajo samo moški. Nasilna so tudi nežnejša bitja. Najbolj v občini Ljubljana - Center, najmai\j pa v občini - Ljubljana Center. - da so Rimske Toplice bile kdajkoli slovenske. Po Rimljanih so namreč prišli Nemci, katere so nadomestili Srbi, ki so pobegnili pred Janšinimi teritorialci. - da so novi državni sekretarji bo\j sposobni od svojih šefov - ministrov. So pa boU strankarski. - da NDS in SKD nimata nič skupnega. Poleg dveh enakih črk tudi idiotski program. Zato sta se tudi povezali. - da „ni tako črno, kot se zdi“, kar je prišlo iz Hermana Rigelnika ust. Je še bo\j. - da se poslanci SLS, demokratov, socialdemokratov, zelenih in SNS zavzemajo za znižanje poslanskih plač. Za to sta se v svojih nastopih predvsem zavzemala Marjan Podobnik in Zmago Jelinčič, vendar pa sta oba, kot tudi njuni stranki, glasovala proti znižanju poslanskih plač. To je lepo razvidno iz računalniških izpiskov glasovanja. Doslednost pa takšna. - da je inflacga ustavljena. To je lepo razvidno iz deviznih tečajev naših bank in meigalnic, ki so čez vikend precej poskočili. Zato ni čudno, da je v soboto skorajda vsem mepjalnicam zmanjkalo deviz. - da Slovenija nima svojega inštituta za kakovost in meroslovje. Ima ga in to celo takšnega z velikimi načrti, saj nas namerava do leta 2000 pripeljati v Evropo. Le to je malo nerodno, da še vedno ne ve kako. slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO kmurju ... ter smo že leta 1943 osnovali aktiv OF v Odrancih, v katerem so bili poleg mene še Miha Ferenčak, Jože Raduha, Miha Copot in Aleksander Hajdinjak. Od sestanka v Globoki pa do konca leta 1943 smo vzdrževali zvezo z ljutomerskim okrožjem prek Milana Alta." Zgoraj zapisano je zanimivo vsaj iz dveh razlogov. 1. V drugi polovici avgusta 1942 sta me v Puconcih obiskala Matija Matjašec in Štefan Bohnec, ki sem jima dal napotke za organiziranje NOG v njunem okolju in 2., da nobeden od njiju ni postal član Hajdinjako-vega aktiva. Krona vsega pa je zapis: »V novem letu 1944, to je v začetku januarja tega leta, pa je prišel tovariš Bojan Červič, ki se je v glavnem zadrževal v Prekmurju in prevzel organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja." Štefan Kuhar DANIEL DAY-LEWIS in MADELEINE STOWE v filmu Poslednji Mohikanec. Zgodbi, polni vojn, krvi, Indijancev in po nekakšni logoki tudi romance. Popoln par. Ona je hči vojaka, ki mu krvoločni rdečekožec napove maščevanje, in on posvojeni belec, ki se podi po gozdovih, strelja z mušketo in prepira za izbranko. Več ali manj na koncu vsi Tu DDORDAM pomrejo, le Hawkeye, Gora in Hawkeyejev očim se postavijo na rob prepada in slednji konča film z stavkom: "... jaz, poslednji Mohikanec GLASBA LESTVICE 4, SLOVENSKI VOJAKI HOROSKOP TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 4. MARCA Četrtek, 4. marca Slovenija 1 POBEG, ameriški barvni film, 1983, režija Robert Day, igrajo Tony Bill, Deborah Raffin, Toni Kalem Mlado dekle, še skoraj otrok, ne«« more prevzeti odgovornosti materinstva in zato pobegne v Francijo. To je snov za film, ki je nastal pet let po znamenitem filmu Kramer proti Kramerju, v katerem mati zapusti moža in otroka, kasneje pa se s pomočjo sodišča bori, da dobi otroka nazaj. Pobeg seveda ne more doseči izpovedne moči Kramerja, vendar je tudi v tem delu veliko resnične prizadetosti, predvsem pa razburkanih čustev, ki izbruhnejo, ko se srečajo glavni nosilci zgodbe: mati, oče in hči. Po dvanajstih letih spet prihaja v Ameriko mati - lepa, uspešna, zaposlena žena in že na letalu jo preplavijo spomini in hrepenenje, da bi videla hčerko. Ta njena želja je močnejša od strahu, kako bo reagiral mož, kaj bo rekla njena ljubka, odraščajoča hčerka. V času njene odsotnosti je mož prevzel vse njene obveznosti, uredil sije življenje in deklica je bila, čeprav brez mame, obkrožena z ljubeznijo in počutila se je varno. Do žene, hčerine mame, je čutil globoko jezo in srd. Zato njuno prvo srečanje ni nič kaj ljubeznivo, toliko bolj srečna pa je hčerka, ki končno spozna mamo. Mož navsezadnje razume, da njen pobeg ni pomenil pomanjkanja ljubezni, ampak daje bil samo dokaz njene nezrelosti in nepripravljenosti na zakon. Vlogo matere izredno občutljivo igra Deborah Raffin, ki jo poznamo iz številnih nadaljevank in televizijskih filmov. Ponedeljek, 8. marca Slovenija 2 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, angleška barvna humoristična nanizanka, 1991, 6 delov, režija Bob Spiers in James Hen-drie, igrajo Davn French in drugi Angleška kriminalka ima zelo dolgo in bogato tradicijo, ki sega vse od Conana Doylea do Agathe Christie, Dorothy Sa-ers, Ruth Rendell in drugih sodobnih avtoric. Ko je nek žanr tako bogat, kot je to primer z angleško kriminalko, je parodija nanj že kar nujna. In prav to je nanizanka NAJSTRAŠNEJŠI UMOR-parodija kriminalke. Vsem šestim epizodam je skupna i-gralka glavne vloge - Davn French. V vsaki epizodi je odigrala drugo vlogo, vedno pa junakinjo, ki se zaplete v umor, v najstrašnejši umor! Tako se Davn French predstavlja kot sprva nespretna služabnica, ki pa kar hitro spregleda igro svojih bogatih gospodarjev in spretno premeša karte v lastno korist... Zelo simpatična je kot prometna policistka, kateri predpostavleni naložijo primer že kar ritualnega umora. Toda vrla policistka se loti primera z osupljivo zagnanostjo, ki obljublja rezultate ... V povsem drugačni luči se Davn French predstavlja kot postarana gledališka zvezda, kot odpuščena fizičarka, kot vodite-jica oddaje za otroke ali kot preprosta ženska, ki prevzame življenje svoje dvojnice ... Slovenija 1 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Tedenski izbor, film tedna Navigator, novozelandski film 13.00 Poročila 14.45 Filmsko popoldne, Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, Pobeg, ameriški film 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Otroški program, Živ žav 18.00 Regionalni studio - Maribor 18.50 Pari, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.40 Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 21.30 Tednik 22.15 Dnevnik 22.38 Šport 22.55 Video strani Slovenija 2 10.05 Tedenski izbor, Azorski otoki, Slovenija - Umetnostni vodnik: Koper-Primorska, Športna sreda 13.00 Poročila 16.20 Oči kritike, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste 19.30 Dnevnik 20.05 Umetniški večer, sodobna ameriška literatura: Kurt Vonnegut 22.05 Glasbeni utrinek, Damjan Božič: Tu Duke 22.30 Sova, Dragi John, ameriška nanizanka, zadnja epizoda, Zelenoličnik, zadnji del angleške nadaljevanke 23.45 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Obsojen, ameriški film 15.15 Pustite jih živeti, dokumentarna serija 15.45 Oscar Junior: Rumeni madež 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program 17.00 Bersaglio - v studiu Tatiana Jura-tovec 17.40 Arhitektovi nasveti 18.00 Primorski forum 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Meridiani, aktualna tema 21.20 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Juke box, glasbena oddaja v živo HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Recite mi, kaj naj delam 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam Saturday, nadaljevanka 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Zabavna oddaja 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Wedding ob the Fringe, grški film 19.30 Dnevnik 20.15 Euro nogomet, Lizbona, UEFA: Benfica -Juventus, prenos 22.50 Sam Saturday, nadaljevanka 23.45 Pepsi DJ MAG 00.45 Horoskop NEDELJA, 7. MARCA PONEDELJEK, 8. MARCA Slovenija 1 8.50 Otroški program, Živ žav, Jemec: Solza polna smeha, LG MB 10.20 Silas, nemška nadaljevanka 10.45 W. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 11.05 Slovenska ljudska glasbila in godci 11.30 Obzorja duha 12.00 Begunci tu, z nami 12.30 Domači ansambli, ansambel Toneta Kmetca 13.00 Poročila 13.05 Ona + on 14.45 Filmsko popoldne, ’Alo, ’Alo, angleška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Sofija in Constanca, angleška nadaljevanka 17.00 Dnevnik 17.10 Scheidung a la carte, nemški film 19.17 Slovenski loto 19.30 Dnevnik 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.35 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, angleška poljudnoznanstvena serija 22.15 Dnevnik 22.40 Športni pregled Slovenija 2 8.10 Tedenski izbor, Poglej in zadeni, Na dnu, brazilska nadaljevanka, Mostovi 11.35 Divji poni, kanadski film 13.00 Poročila 14.10 Športna nedelja, Rogla, alpski pokal, teki, posnetek; Bled, EP v kegljanju na ledu, posnetek; Morzine, VSL (Ž), posnetek; LJ - rally, posnetek; prvo kolo DP v nogometu, posnetek; kvalifikacije za EP v rokometu (M), Slovenija - Litva, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Čaj v Sahari, ameriški film 22.25 Sova, Družina Addams, ameriška nanizanka, Odletel Rom, ameriška nadaljevanka, Hiša iz kart, finska nadaljevanka TV KOPER 13.00 Horoskop 13.10 Mannix, ameriška nanizanka 14.00 Opcije, ameriška komedija, 1988 15.25 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 15.50 Čarobna svetilka, otroški program, Daffy Duck, risanke 16.15 Vohuna, ameriška nanizanka 17.15 Stanje stvari, ponovitev 18.15 Istrska paberkovanja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.35 Žrebanje lota 20.40 Skupinska terapija, ameriška komedija, 1971 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Krvavi obroč, angleška kriminalka, 1968 HTV 1 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Hucle-berry Finn in prijatelji, nadaljevanka 10.00 Poročila 10.05 Šibenik, prenos maše 11.30 „Muzikaši II“, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Zgodba o štirih željah, ameriški TV film za otroke 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Hiter in razburjen, ameriški film 18.50 Zekoslavne zgodbe 19.30 Dnevnik 20.05 Ludvvig, serijski film 20.55 San Remo: Fstival italijanske kancone, posnetek 22.35 Dnevnik 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 13.45 TV koledar 13.55 Športno popoldne, tenis, nogomet, košarka 19.30 Dnevnik 20.05 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.00 Spet se bomo srečali, serijski film 21.55 Dnevi hrvaškega filma 22.30 Hrvaška nogometna liga 23.50 Šport 00.05 Jazz 00.35 Horoskop Slovenija 1 10.30 Tedenski izbor, Telovadka, francoska nadaljevanka, Forum, TV mernik, Nedeljskih 60, Domači ansambli - ansambel Toneta Kmecla 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, ponovitev angleške dokumentarne serije 14.00 Filmsko popoldne, Družina Addams, ameriška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Je-zebel, ameriški film 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Otroški program, Radovedni Taček, Pet prijateljev, angleška nanizanka 18.00 Regionalni studio - Maribor 18.50 16 črk, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Sedma steza 20.30 Tuji show 21.30 Mednarodna obzorja 22.15 Dnevnik. 22.45 Gospodarska oddaja, 10.000 obratov 23.15 Brane Rončel izza odra Slovenija 2 10.35 Tedenski izbor, Znanje za znanje, Slovenska ljudska glasbila in godci, Euroritem, Športni pregled 13.00 Poročila 15.00 Večerni gost, ponovitev 16.00 Utrip, ponovitev 16.15 Zrcalo tedna, ponovitev 16.30 Slovenci v zamejstvu 17.00 Dober dan, Koroška 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 Alter 18.50 4 x4 19.30 Dnevnik 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Znanost 21.05 Tujec, nadaljevanka HTV 22.05 Glasbeni utrinek 22.35 Sova, Najstrašnejši umor, angleška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Hollywood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Skupinska terapija, ameriška komedija, 1971 15.30 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Moj prijatelj Rdeči sokol, ameriška mladinska nanizanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija 17.00 Vohuna, ameriška nanizanka 18.00 Studio 2, šport 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Ponedeljkov športni pAgled 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Zgodovina prihodnosti, katalonska dokumentarna oddaja 22.45 Charlie Chan na Broadwayu, ameriška kriminalka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Spet se bomo srečali, nadaljevanka 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Posilstvo, vojni zločin, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.50 Naše mesto, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila HTV 2 16.20 TV koledar 16.30 Blue Lightning, avstralski film 18.00 Peta prestava 18.40 Živalski svet, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Korak za korakom, nadaljevanka 20.35 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Sam Saturday, serijski film 22.30 Bush Tucker Man, dokumentarna serija PETEK, 5. MARCA SOBOTA, 6. MARCA Slovenija 1 9.50 Tedenski izbor, Telovadka, francoska nadaljevanka, Videošpon, Umetniški večer 13.00 Poročila 15.35 Filmsko popoldne, Dragi John, Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Otroški program, Silas, zadnji del nemške nadaljevanke, Prvi uspeh: Jana Kastelic, Včasih na TV tudi čaramo, 1. oddaja 18.00 Regionalni studio - Koper 18.50 Pari, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Forum 20.25 Krvni bratje, ameriški film 22.15 Dnevnik 22.50 Večerni gost: Lado Ambrožič- Novljan 00.30 EP v kegljanju na ledu, reportaža z Bleda Slovenija 2 11.05 Tedenski izbor. Že veste, .Gospodarska oddaja, Made in Slovenia, Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 13.00 Poročila 16.40 Osmi dan, ponovitev 17.30 Mostovi 18.00 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, Učite se z nami 19.00 Euroritem 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana, prenos 22.00 Studio City 22.35 Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka 00.30 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Juke box, ponovitev 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Garobna svetilka, otroški program, Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija, Vohuna, ameriška nanizanka 17.20 Meridiani, aktualna tema 18.00 Studio 2, pogovor z gosti 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Posnetek koncerta orkestra bergenske filharmonije 21.20 Glasbeni utrinek, R. Strauss: Koncert za oboo 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Globus 22.05 Obsojen, ameriški film HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Sam Saturday, nadaljevanka 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Duhovni klic 18.10 Alpe - Donava - Jadran, slike iz srednje Evrope 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.45 Rdeča cona, francoski film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 16.10 TV koledar 16.20 Rdeča hiša, ameriški film 18.00 Turbo limach shovv 19.30 Dnevnik 20.05 Milostljiva pred vsertii, humoristična serija 20.30 Glasba v času 21.35 CRO POP ROCK 22.20 Dnevi hrvaškega filma 22.50 Gospodična Mar-ple, serijski film 23.45 Nočna izmena, Ha-ggard, humoristična serija, Magija, Teror, ameriški film 03.00 Horoskop Slovenija 1 9.10 Tedenski izbor, Radovedni Taček, Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka, Daleč od dvorca - Kakor pravi stari, je vedno prav, Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, Krvni bratje, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.50 Filmsko popoldne, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka 17.00 Dnevnik 17.10 Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija 18.00 RPL 18.45 TV mernik 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik # 20.05 iTtrip 20.25 Ona + on 21.30 Na dnu, brazilska nadaljevanka 22.20 Dnevnik 23.05 Sobotna noč, Kako lep je ta svet: Mia Žnidarič, Videonoč 00.40 Video strani Slovenija 2 10.05 Tedenski izbor, Jakec in čarobna lučka, ameriška risana serija, Den-ver - poslednji dinozaver, ameriška nanizanka, Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke, Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Operne zgodbe: Othello 15.45 Športna sobota 19.00 VV. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.30 Dnevnik 20.05 Rojstvo Evrope, angleška dokumentarna serija 21.00 Slovenski magazin 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sova, ’Alo, ’Alo, angleška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Poletni ljubimci, ameriški film TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Pikova dama, angleški film, 1949 15.20 Čarobna svetilka, otroški program, Chico kliče dež, angleški mladinski film 16.55 Posnetek koncerta orkestra bergenske filharmonije 17.35 Glasbeni utrinek, ponovitev 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Mannix, ameriška nanizanka 20.30 Opcije, ameriška komedija, 1988 21.55 Vsedanes - TV dnevnik 22.05 Stanje stvari 23.05 Vohuna, ameriška nanizanka 23.55 Horoskop HTV 1 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko, ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Paelaonica 11.30 Magija 12.00 Poročila 12.05 The Tucker Man, nadaljevanka 12.35 Haggard, nadaljevanka 13.00 Zabavna oddaja HTF 13.55 Poročila 14.00 Pozdravi iz domovine 14.30 Beverly Hills 90210, nanizanka 15.15 Šibenik - Vodice, dokumentarni film 16.00 Poročila 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo limach show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Blue Lightning, avstralski film 22.00 Milan Grlovič ali usoda novinarja, dokumentarna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 13.00 TV koledar 13.15 CRO POP ROCK 14.00 Tenis, zaključek hrvaškega dvoranskega prvenstva, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Črno-belo v barvi, Sredina stoletja, nadaljevanka, V avtobusu, humoristična serija 00.00 HIT DEPO 02.30 Horoskop TOREK, 9. MARCA______________ SREDA, 10. MARCA Slovenija 1 9.35 Tedenski izbor, Telovadka, francoska nadaljevanka, Alter, Slovenski magazin 11.10 Tedenski izbor, Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija 12.00 Tedenski izbor, Po sledeh napredka, Znanost 13.00 Poročila 13.05 Mednarodna obzorja, ponovitev 14.45 Filmsko popoldne, Najstrašnejši umor, angleška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Holly-wood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Otroški program, Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka, Daleč od dvorca - Cesarjeva nova oblačila 18.00 Regionalni studio - Koper 18.50 16 črk, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.40 Glasba, shovv in cirkus: Nebesa morajo počakati, angleška dokumentarna serija 22.15 Dnevnik 22.55 Omizje Slovenija 2 10.10 Tedenski izbor, 4x4, Sedma steza, Tujec, nadaljevanka HTV,-Tuji shom 13.00 Poročila 15.40 Sobotna noč, ponovitev 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 18.35 Jiri Anderle 18.45 Iz življenja za življenje, Prisluhnimo tišini 19.30 Dnevnik 20.05 Marie Curie, francoska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 21.45 Novosti založb 21.55 Svet poroča 22.35 Sova, V avtobusu, angleška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Ciklus filmov J. L. Godarda: Made in USA, francoski film 01.10 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 15.50 Charlie Chan na Broadwayu, ameriška kriminalka, 1936 14.55 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Pustite jih živeti, Oscar Junior: Boter Dolgčas 17.00 Zgodovina prihodnosti, katalonska dokumentarna oddaja 18.00 Studio 2, magazin 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Mož v belem, angleška komedija, 1951 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Severovzhod - TV magazin 23.10 Vohuna, ameriška nanizanka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam Saturday, nadaljevanka 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Tudi letos ... 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Oblaki dima, dokumentarna oddaja 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Ciklus filmov J. P. Belmonda: Pohlepni 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Dragi John, ameriška nanizanka 20.35 Vi in vaš video 21.00 Sam Sa-turday, serijski film 22.05 V senci vislic, serijski film 22.55 Poezija 23.20 Horoskop Slovenija 1 10.00 Tedenski izbor, Telovadka, francoska nadaljevanka, Sprehodi po stari Ljubljani, Jiri Anderle, Marie Curie, francoska nadaljevanka, Novosti založb, Osmi dan 13.00 Poročila 13.15 Življenje z druge plati: Kako nas gledajo živali, angleška poljudnoznanstvena serija 14.15 Filmsko popoldne, V avtobusu, angleška nanizanka, Odletel bom, a-meriška nadaljevanka, Ciklus filmov J. L. Godarda: Made in USA, ponovitev francoskega filma 17.00 Dnevnik - Slovenska kronika 17.15 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.50 16 črk, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.40 Film tedna, čas rož, španski film 22.15 Dnevnik 22.50 Akcent 23.50 Video strani Slovenija 2 10.10 Tedenski izbor, Iz življenja za življenje, Prisluhnimo tišini, Mozart: Requiem, orkester SF, Ne- besa morajo počakati, angleška dokumentarna serija, Glasba, shovv in cirkus 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.00 Beverly Hills, ponovitev ameriške nanizanke 18.45 Turizem 19.30 Dnevnik 20.05 Športna sreda, Praga: SP v umetnostnem drsanju, pari prosto, prenos 22.20 Glasbeni utrinek 22.35 Sova, Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka 23.45 Video strani TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Istrska paberkovanja 14.35 Pustite jih živeti, dokumentarna serija 15.00 Vohuna, ameriška nanizanka 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški program, Moj prijatelj Rdeči sokol, ameriška mladinska nanizanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija, Oscar Junior: Nočni pohod 17.00 Severovzhod - TV magazin 18.00 Studio 2, mladi 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Bersaglio - v studiu Tatiana Jura- tovec 21.20 Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Arhitektovi nasveti 22.15 Veter, ameriški barvni film, 1988 23.45 Nočni sodnik, ameriška nanizanka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro ' jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ma-rianne, risana serija 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam Sa-turday, serijski film 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 W. Fend: Moja knjiga o džungli 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Na jugu moje duše, nemški film 21.35 Glasba 21.45 Hrast in okoli njega, dokumentarni film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.55 TV koledar 18.05 Hiter in vzkipljiv, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 Pravi igralci, humoristična serija 20.40 Nogomet, super cup: Barcelona - Werder 22.35 Inside Story, serijski film 23.25 Praga, Svetovno prvenstvo v drsanju, pari, posnetek 00.25 Horoskop Trideset let na sceni Davki in C ar kameleona ;ah ta „Ko se naveličam svojega videza, spremenim imidž, ko se zasitim starih vaj, zame- J „Ko se naveličam svojega videza, spremenim imidž, ko se zasitim starih vaj, zamenjam trenerja," pravi Cher ob izidu tretje videokasete „Body Confidence". Istočasno sta se na glasbenem tržišču pojavila tudi album in kompaktni disk „Greatest Hits", tako se je Cher predstavila skozi tri desetletja glasbene kariere in z devetdesetminutno prezenta-cijo vaj za lepoto telesa. Cher in Richie Sambor: poročiti? ..Misel, da bi bil moj videz vedno enak, je zame zastrašujoča, zaradi tega se rada spreminjam. Želela bi izgledati kar se da dobro in čim dalj časa. Zdi se mi, da mi gre zaenkrat dobro od rok," izjavlja Cher ob izidu videokasete, ki je že tretja po vrsti. Prejšnji dve so prodajali v milijonskih nakladah, obe pa sta bili izdelani pod vodstvom različnih voditejev oziroma trenerjev, najprej je delala z Avstralko Keli Roberts, potem pa z Američanko Angie Best, zasluge za tretjo si lasti hollywoodski fitness guru Tony Cortes. V tisku menjav niso odobravali, očitali so ji, da je lahkomiselna, prepirljiva in težavna oseba, ki skorajda ni sposobna obdržati dobrih poslovnih odno- sov s poslovnimi partnerji. Cher obtožbe demantira: „Ni res. Keli in Angie sta sijajni ženski, s katerima imam tudi danes dobre stike, ampak zelo preprosto: ko mine leto ali dve, želim zamenjati trenerja, pomembno je, da zasledim vse novosti na fitness sceni." Čeprav v zasebnem življenju ni bila željna sprememb, so bile te pogoste. V šestdesetih je bil njen mož Soni Bono, s katerim ima štiriindvajsetletno hčer Chastity. Kratek čas je bila poročena tudi z glasbenikom Greggom Allmanom, z njim ima osemnajstletnega sina Elijaha. Po neuspelih razmerjih z vrstniki pa se je obrnila k mlajšim moškim. Kar nekaj let je trajalo njeno razmerje z Robom Camillet-tijem, za katerega danes meni, da ji je kot brat. Dve leti se je zabavala z Richijem Samborom, roc-kerjem iz skupine „Bon Jovi", in po enoletnem raz-idu je par spet skupaj. Pojavila so se namigovanja o tretji poroki, ki pa jih Cher zanika: „Zakaj bi se ponovno poročila? Po petih letih napornega dela si zaslužim počitek in počutim se sijajno. V zadnjem času se obračam k ženskam, vrednost ženskega prijateljstva sem odkrila relativno pozno, morda jih bom zato znala bolj ceniti." Cher, ki je napolnila šestinštirideset let, je videti s pomočjo šminke, obleke in samozavestnega nastopa vsaj enkrat mlajša. Publicitete Ji v življenju nikoli ni primanjkovalo, gradila jo je z uspehi na glasbenih lestvicah, z dobrimi vlogami v nekaj filmih, še bolj pa skozi svoje zasebno življenje. Priznava, da jo časopisne analize njenih lepotnih operacij, ki jih je imela kar nekaj, prizadenejo, ravno tako tudi opravljanja zaradi razmerij z mlajšimi moškimi. In zakaj umetno popravljanje lepote? Zakaj bi se morala Mati in hči sta potrebovali dolga leta, da bi postali dobri prijateljici V njeni razkošni hiši na Malibuju se vsak dan srečuje zanimiva družba: zasebna tajnica Debbie Paul, mlajša setra Georganne, dolgoletna prijateljica Paulette Betts, pogosto se oglasi tudi Mi-chelle Pfeiffer, s katero sta se spoprijateljili na snemanju filma ..Čarovnice iz Eastvvicka". Cherina otroka sta že odrasla, zato je pred nedavnim izjavila, kako jo vznemirja misel, da bi postala ponovno mati. Tudi nekatere njene prijateljice so si materinstvo privoščile šele v zrelejših letih. Razmišljala je tudi o možnosti, da bi otroka posvojila, o tem so se razpisali tudi časopisi. Igralski par Tom Cruise in Ni-cole Kidman sta se prav tako odločila za posvojitev, tudi igralka Debra VVinger se je priglasila na seznam potencialnih posvojiteljev, torej Cher v tej zamisli ne izstopa, čeprav se zaveda, da bo spet postala tarča novinarjev. ..Sprijaznila sem se z dejstvom , da sem v preteklih treh desetletjih precej vplivala na spremenjene predstave o ženskem spolu, na sprejemanje ameriške Zenske. Moja mati je bila vzgojena za dobro soprogo in mater. Svojo hči Chastity pa sem pripravljala na poslanstvo uspešne ženske, poslovno in zasebno. Ponosna sem, da se trend premika v tej smeri, v nekem smislu predstavljam most med tema dvema generacijama. S svojo materjo sem danes zelo dobra prijateljica, kar je bilo dolgo časa nemogoče. Tudi sama sem se do svojih otrok občasno čudno vedla, a danes smo dobri prijatelji. Spominjam se, ko je Elijah odšel v sredno šolo, takrat sem odšla na roditeljski sestanek. Potem mi je sin dejal naslednje: Mama, ali res v omari ne najdeš niti ene normalne obleke, v kakršnih hodijo okrog vse druge matere?" Cher je uspela navaditi nase milijone ljudi, tudi njena otroka sta jo morala sprejeti takšno, kot je. številne lasulje, nori kostumi na sceni, plastične operacije, mladi moški - vse je del njene osebnosti. Če se ne bi spreminjala in si prizadevala za napredek v karieri, ji ne bi uspelo obstati med najprovoka-tivnejšimi kar tri desetletja. Angleška kraljica Elizaketa lije ponovno izzvala javnost z izjavo, da ko kraljevska družina naposled začela plačevati davke, takoj pa je sledila nova kost za glodanje, ko je izjavila, da kodo razkošno jakto „Britannia zamenjali z novo, ki naj ki kila sicer malo manjša od stare, ampak vendarle modernejša. Izgradnja jakte ki stala nič manj kot osemdeset milijonov funtov za ta znesek ki lakko, kot so izračunali finančni strokovnjaki, zgradili dve kolnišnici ali pa popravili vsaj petsto propadajočik angleškik šol. Mati in hči Še enkrat se bosta na platnu predstavili mati in hči skupaj: Catherine Deneuve in Chiara Masto-ianni. Nastopili bosta v jilmu „ M oj najljubši letni čas“, ki ga bo režiral Andreo Techine. Catheri-nina hči do sedaj ni kazala igralskih ambicij, ampak tudi tokrat drži, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Prva ruska lahkotna nadaljevanka Gorjač ov in sinovi V ruskem tedniku „ Dokazi in dejstva" so izvedli anketo, s katero so želeli izvedeti, komu bi v današnji Rusiji lahko podelili naziv „junaka naše dobe“ in v redakcijo so prispeli najrazličnejši odgovori. Med junaki, ki so jih izbrali Rusi, so bili Arnold Schiuarzeneger (ker je dobro biti močan), Sadam Husein (ker je trd), Jevgenij Onjegin in doktor Zivago (ker je sedanjost brez junakov, ostajajo le stari), kmet (ker edini dela, medtem ko ostala Rusija govori), kalašnikov (ker se z njim lahko zaščitiš) in tako dalje. Če bi verjeli ruski televiziji, vendarle obstaja oseba, ki združuje naštete in cenjene značilnost junaka sedanjosti. To je businessman. Točneje, ruski biznisman, kot izgovarjajo besedo Moskovčani. Gre za poslovnega človeka, ki je bil v nekdanjem režimu v zaporu zaradi tihotapljenja, ki je sedaj na prostosti in je zaradi sprememb v ruski družbi šokiran. A zmedenost je krat- kotrajna, kmalu se zbere, ujame ritem in postane uspešen - podjetnik. Približno takšna je vsebina prve ruske lahkotne opere, ki so jo začeli predvajati. Serija „Gorjačov in sinovi" zajema dvainpetdeset nadaljevanj, glede na namene scenaristov bi jo lahko mirno poimenovali tudi „Boqa-taši so dobri". Režiser Jurij Belenkij je snemal serijo na moskovskih ulicah, na katerih .se čuti „vonj kapitalizma", kot pravi protagonist. Režiser meni, da je v Rusiji še vedno živ odpor do zasebnikov ali investiranja v karkoli, nekateri še mislijo, da to počnejo le prevaranti. Za snemanje nadaljevanke se je odločil, ker je želel prezentirati v javnosti duh novega družbenega razreda. Gledalcem je skušal posredovati bolj človeško in pozitivnejšo podobo poslovneža. Kako bodo gledalci sprejeli lahkotno nadaljevanko, ostaja odprto, lahko pa predvidevamo, da bo odziv dober. Z veseljem so si ogledali že Santa Barbaro ... Neron ni zažgal Rima rim- o so nas Neron ni zažgal Rima, niti ni bil takšen tiran, kakršnega prikazujejo zgodovinarji, trdi italijanski zgodovinar Mas simo Fini v svoji knjigi „Neron - 2000 let laži . Pisec zagotavlja, da Neron ni bil okrutni piroman, temveč eden najnaprednejših in najbolj razsvetljenih ri skih cesarjev. „Ze v šoli sem razmišljal o tem, h liko je resnice v vsem, s čimer so m napolnjevali ,“ pravi italijanski zgodovinar. Pred tremi leti se je, prepričan, da Neron ni igral na liro, medtem ko je mesto gorelo, odločil napisati knjigo. Veliki požar, ki je izbruhnil v avgustovski vročini leta 64, je gotovo opu-stošil mesto, v katerem je bil rdeči petelin pogosta nevarnost- „Ce bi Neron stal na Palatinu, pel in igral oblečen v vladarska oblačila, bi se gotovo scvrl,'* trdi Fini, ki navaja celo vrsto dokazov proti teoriji, da je Neron zažgal mesto zaradi preganjanja kristjanov. Mnenja je, daje cesar nesporno pošiljal kristjane v smrt, pa ne zato, ker bi sovražil njihovo vero, ampak ker je mislil, da so zažgali mesto. Nič čudnega, saj so neketeri vodje verskih sekt razumeli Rim kot Sodomo in Gomoro, ki ga je mogoče rešiti le z ognjem. Fini dodaja, da so fanatični kristjani, ki so po vsej sili želeli postati mučenci, sami priznali, da so podtaknili požar. Po Finiju je cesar ukazal, da sodijo 200 ali 300 posameznikom, od katerih je mnoge izpustil, usmrtil je tiste, za katere se je iskazalo, da so bili krivi. Neron naj bi bil glede verskih vprašanj zelo toleranten, kakršno je bilo tudi celo Rimsko cesarstvo. Ekscentrična, umetniška stran Neronove oseb- nosti ni bila po godu legijam, ki so ga ob nemirih v Galiji in lakoti „domau odstranile s prestola. Senat je ukazal, daje strmoglavljenega cesarja potrebno bičati in razpeti na križ. Neron si je raje sodil Sam. „Neron je bil najbolj psovan vladar v zgodovini človeštva, izjema je mogoče le Hitler. V resnici je bil velik državnik,' trdi pisec knjige, v kateri je mogoče prebrati, da je imel tudi veliko slabosti. Med drugim je dal pobiti vse člane svoje družine, ki so živeli v krvoskrunstvu. V tedanji politični klimi v Rimu, ki je bila polna izdajalstva, se je Neron obnašal kot vsi drugi. Vsak prija-te|j, ki gaje potrepljal po hrbtu, bi raje vanj zasadil nož. Cesar je bil tudi pretirano teatralen, kar je najbrž podedoval po svojem norem stricu Kaliguli. Vse to pa ne more izbrisati dejstva, da je Rim v času njegove štirinajstletne vladavine užival v miru, blagostanju in kulturnemu vzponu. Neron je bil pravzaprav iskren zaveznik navadnih ljudi in ne okrutni tiran, kakršnega prikazujejo zgodovinarji. Bil je nadahnjen ur-bamst in umetmški mecen. Kakšen je bil Neron v resnici, ne bomo izvedeli nikoli. Epilog kraje cerkvenih umetnin v Puli Relikvije spet v cerkvi Pred jadralnim klubom „Mornar" je vrečo, v kateri so bili metalni in po-sedemdesetletni. Puljan Silvio Tomi- zlačeni svečniki, ukradeni lansko je-novič potegnil iz morja veliko plastično sen iz cerkve Morske gospe. Policisti iz Pule so vrnili Župniku iz cerkve Sv. Blaža v Vodnjanu 45 dragocenih cerkvenih umetnin, ukradenih prejšnji dan, istočasno pa so župnika Miroslava Milovana iz cerkve Morske gospe razveselili z obrednimi predmeti in umetninami, ki so izginile jeseni. Medtem ko so vodnjan-ske cerkvene relikvije naSli v avtomobilu na PoreStini, ko so jih skuSali pretovoriti, so zaklad Morske gospe odkrili povsem slučajno - v morju. Pred nekaj dnevi je Puljan Silvio To-minovič pred jadralnim klubom skuSal s sidrom pritegniti svojo barko, privezano na bojo. ZgreSil je, sidro je padlo v morje, obtičalo na nečem in kaj kmalu je iz morske globine izvlekel veliko črno vrečo. Obvestil je policijo in skupaj so razkrivali dragoceno vsebino, 26 svečnikov in drugih obrednih predmetov. Župnik Miroslav Milovan je povedal, da seje skupaj s policijo že Štiri mesece trudil priti na sled ukradenim dragocenostim, saje ..Mornarska cerkev" ostala skoraj brez ključnih obrednih predmetov, nujnih za nemoten potek božje službe. Nekatere od ukradenih predmetov so tatovi skuSali ponuditi v nekem puljskem antikvariatu, ko pa bi morali izdati natančnejše osebne podatke, se je sled za njimi izgubila. Kaj so nameravali storiti s svečniki in ostalimi predmeti, ostaja odprto, nenavadno pa je, da so jih skrili v morje. Pred jesensko krajo, ko so s cerkvenih oltarjev odnesli vse vredno, so vlomilci naslednji dan vdrli preko zvonika v ..Mornarsko cerkev" in odnesli Se dragoceno platno, ki prikazuje Marijo z Jezusom, staro okoli sto let in izvrstno kopijo originalnega dela Carla Dol-cia. Slike Se niso uspeli odkriti. Vendar pa sta imeli obe cerkveni ustanovi, puljska in vodnjanska, srečo v nesreči z vlomilci, ki so imeli več poguma kot pa znanja v „izbiri“ cerkvenega zaklada. MUZIKA JE BIZNIS Le kaj se dogaja v slovanski duši, dajo tako žene k Evropejstvu, se sprašujem, dragi bralci. In le kaj žene Slovence, da si besedo „Evrosong“ razlagajo kot nekaj slinasto bedastega, konjskemu govnu na cesti podobnega? Saj lahko navsezadnje s polno odgovornostjo in pri zdravi pameti o materi Evropi govorimo kot o ostareli, senilni in nadvse arogantni dami, ki je že zdavnaj izgubila razsodnost, lepoto in pregovorno eleganco, o devištvu pa nam na tem mestu sploh ni treba premlevati. Združene države Evrope, mastodontska, po ameriškem zgledu zlepljena pokveka, so po padcu komunističnih režimov postale neprikrit življenski cilj vseh obo-ubožanih vzhodnjakov, ki si v devetdesetih ne želijo nič drugega kot postati Evropejci, pravi Evropejci in samo Evropejci. Pozabite na vlogo primitivnih, mesojedih domorodcev, ki jo Balkanci igramo v očeh Angležev, pozabite na izgubljene kolonije, kijih naši severni sosedi nikdar ne bodo preboleli, pozabite na vse tisto, kar države iz bivšega vzhodnega bloka pravzaprav v Evropi devetdesetih predstavljajo in med katere na žalost sodi tudi država Slovenija. In če si privoščimo analogijo z Adam-sovim Stoparskim vodnikom, po katerem so bili prebivalci planeta Zemlje tako zabiti, da se jim je že digitalna ročna ura zdela velika pogruntavščina, lahko za nas, Slovence in naše TV za-bavnjake rečemo, da smo tako zabiti, da se nam še celo izbor za predstavnika na tekmovanju evropskih šlagerjev zdi neznansko pomembna stvar. Kot da bi bili zaradi teh nesrečnih in bedastih pesmi kaj bolj Evropejci. In kot da že ne bi živeli na evropskih tleh. Konec koncev je celo mladi Kosovel jamral o Evropi pa je tega že kakšnih sedemdeset let. In, spet, kot da bi bila Združena Evropa še posebej pa Evrovizijska popevka danes kaj bolj domiselna pogrutavščina od digtalne ure na zapestju. Križana gora, zdi se kot da se Slovenci ne bomo nikdar otresli naše patološke servilnosti. Od Avstrijcev k Srbom in Hrvatom, od njih k »Novim Evropejcem11. Seveda, tako majhen narod kot smo Slovenci se ne more ohraniti brez povezovanja z večjimi skupnostmi, toda ali je res treba biti bolj papeški od papeža? Je res treba na nacionalni televziji predvajati še bolj slinav gravž od evrovizijske popevke? Otroci, jejte VVhiskas, pijte Čoke in se igrajte fotosintezo ob MTV-ju. Le eurošlagerjem se na široko ognite. Da ne bo škoda še večja. Bolje Tito nego Trefalt Mito. NOVICE FISHBONE te dni dokončujejo novi album, ki nosi pronicljiv naslov „Give Monkey A Brain And He’U Svvear He’s The Centre Of The Universe11. Producent albuma je Terry Date, ki je sicer podpisan kot producent zadnjega al- buma mega uspešnih Soundgarden. Album naj bi predvidoma izšel v maju. Fishbone: nova plošča CHRIS NOVOSELIC, basist zvezdniških razcapancev Nirvana bo v marcu nastopil v samostojnem talk Showu v Camden Undervvorldu v Londonu. Ves dobiček bo šel v pomoč bosanskim otrokom, njegov tiskovni zastopnik pa je novinarjem zaupal, da se bo Novose-lic „najverjetneje napil Wild Turkey-a, šel na oder in zapel nekaj pesmi o bogu, ki se imenuje Shep“. ICE-T bo izdal novi album pri lastni založbi Rhyme Syndicate, distribuirala pa ga bo založba Priority. Imenuje se „Home Invasion11, ameriški glasbeni magazin pa je napovedal, da bo lahko „Iceman“ po pogodbi s Priority zaslužil med dvema in štirimi miljoni dolarjev. Ice-T pa očitno želi še kakšen dolarček več, saj se je z Ice-Cubeom podal v anarhistično - gangstersko misijo, ki se ji reče modna oblačila. Na majice nameravata natisniti nazive posameznih modelov pištol in žepnih brzostrelk, kupovali pa naj bi jih po Ice-Tjevih besedah predvsem ljudje, ki bi radi bili „urbani gverilci". Če boste torej na cesti srečali človeka z majico, na kateri bo pisalo „Uzi“ ali „AK-47“, bodite prepričani, da nimate nobenega razloga za strah. Poleg majic nameravata ljuta raperja krošnjariti tudi z ostalimi konfekcijskimi artikli. Umetno raztrganih kavbojk pa ne nameravati prodajati, saj bi šlo za „žalitev tistih ljudi, ki so prisiljeni nositi raztrgana oblačila". THE JIM ROSE C1RCUS SIDESH-OW se imenuje skupina ljudi, ki v zameno za denarce pred občinstvom do onemoglosti mrcvarijo svoja telesa ali izvajajo najrazličnejše trike. Gre za nekakšen freak-show, na katerem se akterji prebadajo z iglami, bodali ali pa dvigujejo uteži, pripete na prsne bradavice ali spolne organe in sorodne atribute. Svetovno promocijo je Jim Rose Circus doživel na lanskoletnem Lolla-palooza festivalu, trenutno pa se nahajajo na turneji po kontinentu, točneje v Angliji, kjer se soočajo s cenzorskimi težavami. Angleškim oblastem gre najbolj v nos početje glavne zvezde cirkusa, ki se imenuje Mr. Lifto in ki med drugim navdušuje občinstvo tudi z dvigovanjem zidakov, pripetih na napravo za razmnoževanje in uriniranje. VIDENO CZD, UNWANTED ERECTI-ON, T-BONE TORNADOS, STOUGH, Barfly Celje Da je celjsko občinstvo nevajeno koncertnega dogajanja, je skoraj tako znano kot dejstvo, da na Štajerskem rase najbolj strupena Šmarnica. Zato morda ni čudno, če je bil sredin koncert v celjskem Barflyu pravšnje potrdilo o pregovorni skoposti Celjanov, kadar gre za koncerte rock skupin. Toda srd, ki bi ga morda slabo obveščeni obiskova- Ice-T: „Plošče, majice, kavbojke, ko-kice ... “ lec utegnil zliti na nezavedno občinstvo, bi bil nepravičen. Slovenska turneja treh nemških skupin je bila namreč dokaj slabo medijsko predstavljena in le nekaterim se je sanjalo, kaj nam pet slovenskih klubov pod taktirko mariborskega Front Rocka pravzaprav želijo predstaviti. Presenečenje celjskega zaspanega večera so bili mariborski veterani CZD, ki so po akustični avanturi konsolidirali zvok in začeli igrati čvrst, s punkovskimi koreninami prepojeni rock. Z rutinira-nostjo na eni in pregovorno odštekanim nastopom na drugi strani so presenetili večino maloštevilnega občinstva. Definitivno najboljši del večera, saj so Un-vvanted Erection, ki so nastopili za njimi kljub odličnemu frontmanu zgrešili cilj. Zelja, da bi igrali za vsakogar nekaj, je dosegla prav nasprotni učinek, saj „za vsakogar nekaj" pomeni dejansko „za nikogar nič". Če se lahko zabavaš ob eni pesmi, se boš dolgočasil ob drugi. Grotesken a povsem resničen primer je bila povsem zadovoljiva izvedba klasike „Light My Fire", ki bi v družbi s podobnimi sandalarskimi zvenela kot zadetek v polno, tako pa je ob „rad bi bil Sub Pop" komadi padla v vzdušje kot sedlo na kravo, a še zmeraj ostala vrhunec njihovega nastopa. S podobnimi težavami so se otepali T-Bone Torna-dos, ki so nastopili namesto napovedanih Jesus Christ Experience. Nedefiniran zvok, ki je po zaslugi nesposobnega tonskega maojstra utrujal še vsaj enkrat bolj kot bi sicer, bi lahko bil zaščitni znak te skupine. Slednji so tudi uspeli pregnati dobršen del občinstva. Aneg-dotična legenda, ki te dni kroži po Celju, pravi, da „so iz dvorane odšli štirje ljudje, pa se je že močno poznalo". To seveda ne drži, toda Stough so si kot klasičen punk rock bend zaslužili kaj več kot omleden aplavz tistih tridesetih obiskovalcev, ki se jim je dalo ostati. Dober nastop in dokaj zanimiva godba, pa tudi pevec je bil presenetljivo podoben Johnyu Rottenu, kar je konec koncev za punk bend tudi že kar nekaj. Sicer pa je bil bojda glavni žur na koncertu v Ormožu. Škoda, da nas ni bilo tam. 1 TREND Biti nadvse iskan natakar Velika Britanija (MM) - albumi 1. V/A - The Bodyguard 2. THE CULT - Pure Cult 3. THE BELOVED - Conscience 4. D1NOSAUR JR. - Where You Been 5. MICK JAGGER - VVandering Špirit 6. BELLY - Star 7. ARRESTED DEVELOPMENT - 3 Years, 5 Months And 2 Days 8. EN VOGUE - Funky Divas 9. PAUL McCARTNEY - Off The Ground 10. REM - Automatic For The Peo- ple Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi 1. BELLY - Star 2. SUGAR- Copper Blue 3. SUPERCHUNK - On The Month 4. EINSTURZENDE NEUBAUTEN - I O 11 I I I 1) l< o c 5. PAVEMENT - Slanted & Enchan-ted 6. POLVGON WINDOW - Surfing On Sine VVaves 7. THE APHEX TVVINS - Selected Ambient VVorks 8. EVEN AS WE SPEAK - Feral Pop frenzy 9. THE LEVELLERS - See Nothing, Hear Nothing 10. THE SHAMEN - Boss Drum Velika Britanija (MM) - neodvisni singli 1. SAINT ETIENNE - You’re In A Bad Way 2. BELLY - Feed The Tree 3. CONSOLIDATED - You Suck 4. M E AT BEAT MANIFESTO - Min-dstream 5. SUGAR - If I Can’t Change Your Mind 6. SUEDE - The Drovvners 7. CORNERSHOP - In The Days Of Ford Gortina 8. TA D - Salem 9. ADORABLE - Čistine chapel Cei-ling 10. Glovvorm - I Lift My Cup Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. PHILLIP BOA k THE VOODOO CLUB - Love On Šale 2. ALIČE IN CHAINS - Angry Chair 3. THE THE - Dogs Of Lust 4 SCREAMING TREES - Dollar Bill 5. VVARRIOR SOUL - LOve Destruc-tion 6. SUGAR If I Can’t Change Your Mind 7. NINE INCH NAILS - Wish 8. PRIMUS - Have A Cigar 9. CELL - Fali 10. THERAPY? - Nausea DNEVNIKOV PARLAMENT ALI KJE PARKIRAJO POSLANCI Moje osebno mnenje je, in kot vidim tudi mnenje drugih, da tam, kjer dobijo prostor. Ali je poslanec večvreden človek in ne more peš s parkirišča v Tivoliju ali kje drugje? Parkirišče pred parlamentom ni bilo namenjeno poslancem, ampak strankam tamkajšnjih trgovin, banke oziroma plačnikom za parkirno mesto, ne pa da se parkira v breme našega slovenskega proračuna. Zato ne bo veljal noben pečat, ki naj bi ga udaril Tone Anderluič ali Skupščina mesta Ljubljana. Zbrali ste lep primer poslanca Ivana Omana. Lepo naj parkira avto doma v Zmincu ali na parkirišču v Škofji Loki in tam plača parkirnino kot vsak drug državljan. Ivan Oman je od Ljubljane oddaljen najmanj 40 kilometrov, na voljo pa ima javna prevozna sredstva in mestni promet. Naj kupi mesečno vozovnico za 1.300 tolarjev, saj je starejši od 60 let, in se z njo vozi po vsej Ljubljani, pa tudi do Medvod. Te stroške sme poravnati proračun, ne pa kilometrine, posebno pa ne stroškov rezerviranega parkirnega prostora. PosebnA pohvala pa vam gre za njegov portret. Naredite iz njega spominsko ploščo in jo odkrijte v Dražgošah ali v Zmincu na njegovem „vzornem“ posestvu. LOJZE DOBROVOLJC, Medvode RABLJI BREZ MASKE Zaplet in zdaj že začetek razpleta afere Mali Vrhek spominjata na dogodek, ko so rablji v kaznilnici hiteli z obešanjem na smrt obsojenih jetnikov na dan ali dva pred sprejetjem zakona o odpravi smrtne kazni. Primerjava je kruta, a blizu resnici, če življenjsko in po pameti presodimo greh črnograditeljev, ki so brezvre-dni in zapuščeni zemlji vdihnili vsaj nekaj življenja. Seveda, kršili so predpise in zakone. Toda materialna odgovornost za njihova dejanja mora biti v luči vseh dejstev vendarle drugačna od tiste, ki zahteva brezpogojna rušenja. Kdor si je vzel čas za preveritev tehtnosti in strokovnosti argumentov za spremembo namembnosti spornega zemljišča, je lahko ugotovil, da je temeljni nesporazum v tem, da je bilo zemljišče desetletja spoznano in zapisano kot kmetijsko, čeprav je v resnici brezvreden otok sredi obdelovalnih in gozdnih površin. Nekdaj so ga pač opredelili kot del drugačne celote, z razvojem družbe in standarda pa se je rodila potreba po spremembi, ki mora prinesti ločevanje nekmetijske (zazidljive) od kmetijskih površin. Seveda, to je enostaven pogled na sporno zadevo, vendar dovolj dober in razumljiv za zdravo kmečko pamet. Iz mnogih dokazil je razvidno, da je sprememba namembnosti zagotovo vprašanje časa in da bi se lahko že zgodila, če bi pristojni občinski organi pravočasno opravli svoje delo. Gospod Prevc, načelnik Mestne uprave inšpekcijskih služb, se v nekem zapisu strinja z ugotovitvami, da gre za kompleksno problematiko, ki zahteva spremembo zakonov in drugih predpisov. Hkrati pa vztraja pri „upoštevanju in izvajanju veljavnih predpisov", čeprav niso skladni z življenjem. Pri tem ga očitno ne zanima velikost razkoraka med formalnim in dejanskim, ne zanima ga, kakšna družbena in zasebna škoda bo nastala z rušitvami, ne zanimajo ga usode investitorjev in njihovih svojcev, ki so kamnito in zapuščeno zemljo naredili človeku prijazno. Upravni postopek mu daje pravico končne odločitve in to je zanj dovolj. Razuma in dejstev ne potrebuje, dinamika spreminjanja življenja ga ne zanima. Inšpektor bi vendarle moral presojati sporne zadeve (tudi črne gradnje) znotraj širine (ne)skladnosti družbenih vzvodov in mehanizmov s sodobnim razvojem našega bivanja in delovanja. Zaprašeno črko zakona lahko prebere vsak osmošolec, ne da bi za to potreboval posebna znanja in pooblastila. Akcija za odložitev rušenj naj torej ne bo namenjena varovanju črnih gradenj, teh in dugih, ampak sprožitvi klica razuma in zdrave človekove razsodnosti na temelju objektivne in strokovno vsestranske osvetlitve problema. Temu klicu so se že pridružili mnogi, tudi politiki in strokovnjaki, ki se ;,čudijo" zagnanosti mestne inšpekcije, saj greh prinašanja življenja na kamnito ze- mljo ne more biti tako strašen, da bi morala mlada država siromašiti že sicer revno substanco. MARJAN GABRIJELČIČ, Ljubljana MEDVEDI IN TURKERIJE, ISTE PORKERIJE Brezpravje postaja v Sloveniji vsakdanja praksa. Ogorčenost nad ravnanjem novogoriških sodnih oblasti, ki so po kopici smrtno resnih prekrškov pospremile na mejo dva italijanska državljana, se ni in ne bo polegla. Ob vsem nakopičenem orožju, ki sta ga junaka tovorila s. seboj, je najbolj dramatično to, da sta se znesla nad zaščitenim medvedom. Nikakršen odnos sodnikov do naše kulturne dediščine, ki jo ne-keteri streljajo v glavo, drugi pa bi jo zaradi špekulacije radi prodali, kaže na to, kako labilen in brezpraven je državni odnos do spomeniškega varstva kulturnih in naravnih dobrin. Pred prihajajočim plazom investicij, tujega kapitala, brskanja po naših naravnih in kulturnih zanamenitostih bi bilo treba po mojem mnenju po predhodni analizi starega zakona o naravni in kulturni dediščini izdati nov restriktivni zakon, ki naj bi našo državo ohranil v mejah spodobnosti. Naj na koncu še vprašam državno javno tožilstvo, če je proti sodnikom, ki so s tako lahkoto izpustili oba udeležena v kar nekaj kriminalnih dejanj zoper naravno dediščino, uvedlo preiskavo o pravilnem postopku. Tudi to bi lahko postal temeljni kamen pravne države. DR. BORIS GOMA Č, Narodni muzej TEŽKO JE BITI BELOKRANJEC Gospod Blagaje Zorič, sploh nas ni presenetila vest, da ste na zboru vaše stranke ponovno poskušali načeti nekatera vprašanja „srbstva", ki so nam Belokranjcem dobro znana še iz časov predsednikovanja gospoda Dragiše Marojeviča, ki je bil za svoja dejanja v slovenskem prostoru nagrajen z direktorskim stolčkom v Srbiji. Strinjamo se z avtorjem prispevka v petkovi številki Dela, gospodom Milovanom Dimitričem, ki pravi, da ne poznate Bele krajine oziroma vasi Bojanci, Marindol in Miliči, saj ne bi navajali tako visokih številk. Gospodu Silvestru Jakši, članu SNS iz Gradaca v Beli krajini, pa se ni treba bati za belokrajnske Srbe iz omenjenih vasi, saj so le-ti pošteni državljani Republike Slovenije, ki se za t. i. zaščito s strani Srbije in Stranke za enakopravnost občanov iz Ljubljane sploh ne zmenijo. Strinjamo se s Cirilom Zlobcem, ki pravi, daje težko biti Slovenec, v tem primeru tudi Belokranjci, saj predstavljamo slasten zalogaj tako Srbom kot tudi Hrvatom. Vsem tistim, ki razmišljajo podobno kot gospod Blagaje Zorič, in ostalim moramo povedati, da Bela krajina ni nikoli bila in tudi nikoli ne bo srbska in ne hrvaška. Zato zbogom „SAO Krajina"! JOŽE STEGNE, krajevni odbor Demokratske stranke Vinica ČRNE GRADNJE Vsakih nekaj let se pri nas problem črnih gradenj aktualizira in ponavadi konča z vsesplošno „pomilostivijo" črnograditeljev. Problem res ni majhen. Seveda nimamo nič proti, če inšpekcije v občinah (mestu) delajo po zakonu, čeprav nismo prepričani, da dobro opravljajo svoje delo. Če bi ga, bi črne gradnje ustavili in jih, če so zakoniti pogoji, odstranili že v prvi fazi. Predlagamo, da pristojni organi znova ažurirajo sezname črnih gradenj in predlagajo rešitve, ki jih naj potrdijo občinske (mestne) skupščine in tudi državni zbor, odvisno od pomena objekta. Seznam naj zajame tudi gospodarske in druge objekte. Pri tem naj spomnimo, da so črne tudi tiste gradnje, ki nimajo uporabnega dovoljenja, imajo pa lokacijsko in gradbeno. Iz seznama naj bo razvidno, kaj bo z usodo posamezne gradnje. V poštev pridejo časovno opredeljena legalizacija, sanacija ali rušenje oziroma odstranitev. Razume se, da mislimo tudi na tovarne in druge objekte. Sodimo, da je tak pristop realen. To je hkrati tudi priložnost za oceno inšpekcijskih služb. Pri vsaki črni gradnji naj bo jasno zapisano, kdaj je začela nastajati in kako in kdaj so inšpekcijske službe uradno ukrepale. Posebej pa opozarjamo, da nastajajo vedno nove črne gradnje. Pri teh ne bi smelo biti popuščanja. Prepričani smo, da je naš predlog o ravnanju s črnimi gradnjami uresničljiv do konca maja vključno s sklepi skupščin oziroma parlamenta. To, da vzporedno potekajo ukrepi inšpekcij, seveda ne bi smelo biti sporno, saj je treba verjeti, da delajo po zakonu. Torej, tam, kjer inšpekcije ukrepajo, ni potrebno čakati, saj sanacija oziroma legalizacija očitno ne prideta v poštev. Ekološki pozdrav! Za 10 SEG, KAREL LIPIČ SLOVENSKI JEZIK POTREBUJE ZAŠČITO Ko sem se pred nekaj dnevi vračal iz Ljubljane, kjer sem bil na zasedanju Slovenskega kongresa, konference za Republiko Slovenijo, me je tik pred Izolo zbodel v oči velik transparent: Happg New Year - West. O slovenščini nikjer niti sledu. Pomislil sem, da je že dva meseca od novega leta in da bi ga končno lahko že sneli. Potem pa so me misli zanesle k diskusiji na konferenci in k vsem drugim pripombam, ki jih je zadnje čase slišati in brati v Sloveniji, da je naš jezik zapostavljen, pogosto zanemarjen in nemarno uporabljan in da nas je premalo, da bi si smeli privoščiti tako lahkotnost pri njegovi rabi. Najbrž je to točno. Napisov samo v tujem jeziku je povsod dovolj. Res je, da je angleščina v svetu pogovorni jezik. Tudi pri nas naj bo. Ob naši majhnosti bi se sicer z drugimi težko sporazumevali. Vendar vse do neke mere. Slišati je bilo, da je v Mariboru nemški lastnik pravkar kupljenega podjetja uvedel poslovanje v nemščini. V Kopru so v trgovini, ki jo je kupil ali najel neki Tržačan, prodajali blago le v italijansščini. Sredi Portoroža je na banki napis v treh jezikih: nemščini, angleščini in italijanščini. V slovenščini ga ni. Na našem koncu smo na dvojezičost navajeni. Sožitje z državljani italijanske narodnosti, ki tukaj živijo, nam to narekuje. (Včasih smo tudi mi nenatančni.) Ampak skušamo delati tako, da bo vsem prav. Toliko bolj pa nas zato prizadene in moti, če kdo zapostavlja naš slovenski domači jezik. Sicer pa je to le eno od področij, kjer se ravna z jezikom grdo. Na televiziji si marsikdo privošči malomarno izgovorjavo. Rečejo Norveška, bosanki, oddaja je štosna in pesem je full dobra. Pri vseh zaposlenih na naši RTV Slovenija bi si lahko privoščili slaviste, ki bi spremljali oddaje in opozarjali na napake. Nekdo je na konferenci dejal, da ne pomaga, če stvari popravljaš neposredno, temveč da bi morali dvigniti kulturno raven Slovencev. Se strinjam, vendar bo trajalo dolgo dolgo. Sredstva, kot so javni mediji in predvsem zelo poslušana in gledana televizija, bi morala v tej proceduri pomagati kot eden od vzvodov za preobrazbo narodovega znanja. Sicer pa nas je le dva milijona. Okrog nas so narodi, ki so mnogo številčnejši. Nekateri, vem, varujejo lastni jezik. Ali bi ne bilo primerno, da bi to storili tudi mi? DR. BORIS FILLI, Portorož MIMO STROKOVNEGA SVETA RS - TRETJIČ Kot vnetemu zagovorniku umetnostne v-zgoje (sedaj „umetnost") vam, gospod V'«'-Ijem De Brea, sporočam nekaj podatkov -s popolnim zaupanjem, da jih boste kot po-, memben člen programske skupine upoštevali v obetavnem srednješolskem programu podjetniškega poslovanja. Danes že nekoliko zastarela „izhodišča“ za prenovo programov iz leta 1990 so nastala iz razmišljanj v Strokovnem svetu RS o združevanju predmetov, o razporejanju vsebin iz enih predmetov v druge in o ukinjanju predmetov („Okvirna izhodišča za spremembe v srednjem šolstvu", 29. 10. 1990), ker da je „njihove smotre mogoče doseči tudi zunaj dosedanjih predmetov" (zapisnik 14. seje Strokovnega sveta). Približno takrat je nastal pojem „vzgojne vsebine", ki bi dejansko ukinil nekatere predmete (npr. umetnostno vzgojo in zdravstveno vzgojo), organizacija teh „vsebin“ pa bi bila prepuščena kar šolam oziroma vodstvom šol. Takemu usodno poenostavljenemu gledanju se je s strokovnimi utemeljitvami uprl ljubljanski aktiv umetnostne vzgoje, ki je januarja 1991 v pismu 15. seji Strokovnega sveta zahteval, da umetnostna vzgoja zadrži status obveznega predmeta s pripadajočim celoletnim strokovnim delom po zagotovljenem urniku u ustrezno opremljeni učilnici. V izvedbeni organizaciji predmeta naj se upoštevajo izkušnje stroke. Nadalje, naj Strokovni svet posluša ustreznega strokovnjaka, ki bo imel možnost pojasniti., vlogo tega predmeta v vzgojno- izobraževalnem procesu. Zahteva je bila omejena s pravico mladega rodu do informacije o umetniški dediščini človeštva. Strokovni svet s tedanjim predsednikom prof. dr. Lazarinijem je z vso resnostjo prisluhnil zahtevi strokovnega aktiva, dal na seji besedo njegovemu predstavniku in soglasno ugodil utemeljenim stališčem, ki daleč presegajo morebitne ožje interese in zadevajo naš širši čas in prostor. Razpravljavci so prikazali široko pedagoško in drugo razgledanost. Med velikimi prijatelji umetnosti je v učinkoviti podpori predmeta potrebno posebej omeniti pripombo prof. dr. Janka Kosa, ki je, če prav pomnim, po-svarul pred takim združevanjem predmetov, ki bi porinilo umetnost - proti njihovi volji - nestrokovnjakom, kar ne bi povzročilo le strokovne škode, ampak bi bilo tudi v nasprotju z zakonom. To je bilo 31. januarja 1991. Razvoj pogledov Strokovnega sveta je torej že zgodaj presegel nekatera „izhodišča za prenovo programov" iz leta 1990, na primer kuhanje enolončnic in raznorodnih predmetov (s skupno oceno ali celo brez nje?), in razvrednotenje pouka umetnosti s predmeta na „vsebino“, s katero bi se lahko različno razpoloženi laiki poljubno poigravali. Obravnavana stališča 15. seje Strokovnega sveta RS z dne 31. januarja 1991 so vgrajena v programe strokovnih in poklicnih šol Slovenije od šolskega leta 1991/92 dalje. Seveda smemo zaupati Strokovnemu svetu RS, da bo tudi pod sedanjim predsedstvom prof. dr. Veljka Trohe ob vsakokratnem nastajanju novih učnih programov vztrajal pri ustrezni umestitvi predmeta umetnost. VLADO MODIC, Ljubljana PROTEST! Ostro protestiram proti trditvam in izjavam, ki jih posreduje v. d. predsednik Stranke za enakopravnost občanov gospod oziroma tovariš Blagaje Zoric. Ta oseba je za Slovenske novice 16. 2. 1993 izjavila, da živi na področju bele krajine preko 20.000 Srbov, ki pa so se pod pritiskom policije opredelili za Slovence. Za te in vse ostale Srbe v Sloveniji zahteva manjšinske pravice, kot jih imajo Italijani in Madžari. Pri teh trditvah naj spomnim v. d. predsednika te stranke, ki bi že zdavnaj morala biti prepoevdana, ker se tujci lahko zružujejo le v društvih, da v Beli Krajini živi okoli 27.000 ljudi (po podatkih iz leta 1990 je to število natančno 26.498) in je po njegovih podfatkih le okoli 7.000 Sloevncev, kar pa nikakor ne bo držalo. Priporočam mu, da naj gre nazaj k tistemu, ki ga je naučil šteti in naj nas pusti pri miru. Če pa se mu tukaj ne do-pade, pa .. . Skupno življenje s takšnimi, kot je Zoric nam ne bo prineslo nič dobrega, ker je, po začetku sodeč, že pričel s politiko svojega „velikega“ učitelja. Odgovor na vprašanje, kam vse to pelje, poznajo tisti, ki tem ljudem omogočajo nemoteno izvajanje njihove politike in tisti, ki sojini velikodušno podarili „papirje". S takšnim delovanjem in izjavami je Zoric, ki ima po vsej verjetnosti slovensko državljanstvo, izneveril našo gostoljub- nost in zato zahtevam od ministra NZ go- spoda Bizjaka, da ukrepa in popravi krivice ter da poda v javnost svoje mnenje o tej stranki in teh „manjšincev". V pravni državi bi bilo to povsem normalno. Na koncu moram še dodati, da močno upam, da se bodo že asimilirani potomci nekdanjih Uskokov na sončni strani Gorjancev, ki živijo v naši sredini že pet sto-letij, javno izjasnili in odpovedali uslugam, ki jih nudijo provokatorji Zoricevega kova, ter da se ne bodo spustili na nivo včerajšnjih prišlekov in današnjih „papirašev“. SILVESTER JAKŠA, SNS 00 Gradac ELL A compuiBt shop ZIDANŠKOVA. 7 CELJE TELSlFAX: 441-640 int.4 Prodaja PC konfiguracij, dolov bi pribora po ugodnih conah. Tiskalniki EPSON. HP Trakovi za tiskalnike Diskete 5.25" HD 130 SIT KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni papir,telefax papir Garancija in servis zagotovljena. HVALA ZA OBISK t Rakete na razprodaj i Rusija danes prodaja bojna letala in podmornice, že jutri bodo najbrž prišle na vrsto tudi letalonosilke in protiraketni projektili, s čimer se na svetovnem tržišču orožja pojavlja kot povsem konkurenten dobavitelj. Da bi ruska vojaška industrija uspela na tržišču, seje začela predstavljati na razstavah, kakršna je bila tista v Abu Dabiju, in reklamirati po časopisih. Kakor je običaj po zahodnih deželah, se niti predsednik Boris Jelcin niti njegovi ministri na svojih poteh ne branijo dela trgovskega potnika. Naloga je točno določena: prodaja orožja, ki je v letu 1991 dosegla 1,3 milijarde dolarjev, mora do konca letošnjega leta doseči 3 milijarde. Ta vsota pa je vseeno veliko nižja, kot so bile dvajset milijard dolarjev, letno zasluženih s prodajo orožja v Sovjetski Zvezi. V zadnjih mesecih je Rusija, navkljub opozorilom z zahoda, prodala Iranu tri podmornice. Moskva se je angažirala tudi na nadaljevanju oboroževalnih programov z Indijo in Kitajsko. Po nepreverjenih podatkih se s Pekingom pogaja o prodaji letalonosilke razreda Kijev, ki bi lahko omajala vojaško ravnotežje v Aziji. Rusija je dosegla tudi pomembne rezultate s svojimi vojaškimi strokovnjaki na tržiščih Bližnjega vzhoda, Azije in tradicionalnem Zahodu. Rusko gospodarstvo omogoča postavljanje cen, ki niso enake resnični vrednosti, s čimer prodajalci postajajo izvenkonkurenčni. Ko je Iran lanskega decembra od Rusije odkupil tri podmornice razreda Kilo, je faktura dosegla 450 milijonov dolarjev. Strokovnjaki so vsako plovilo posebej ocenili na 250 milijončkov. Znatna znižanja so po tržnem katalogu tudi za letala vrste MIG-29 in tanke T-72. Visok honorar Ameriška komedija „Sister Act“ z Whoopi Gold-berg v glavni vlogi je zavzela četrto mesto na lestvici najdonosnejših filmov v lanskem letu, kar je producente vzpodbudilo k snemanju drugega dela oziroma nadaljevanja. Whoopi je za prvi „Sister Act“ dobila dva in pol milijona dolarjev, za drugi del pa so ji ponudili šest milijonov in pol. S tako visokim honorarjem se je približala ne samo belopoltim kolegicam, temveč tudi kolegom. HOROSKOP Oven 21. 3.—20. 4. R Družabno življenje vam bo še naprej povzročalo manjše težave, tudi v ljubezni vam ne bo z rožicami postlano. Skušajte se izogniti nerealnosti in premagajte nestrpnost, vsega naenkrat ne morete doseči. Finančni položaj bo boljši, a nakupom se izognite. Srečne številke: 2, 6, 9, 10, 25. Bik 21. 4.-20. 5. Pred in tudi za vami je za-nimivo obdobje, v katerem se prepletajo tako uspehi kot tudi neprijetnosti. Poslovne načrte boste najlažje uresničili, če boste delovali skupaj z drugimi, v zasebnem življenju se oprite na partnerja. Samoti se odrecite. Srečne številke: 3, 5, 8, 11, 26. Dvojčka 21. 5.-21. 6. EhU9 Možno je, da se boste morali spoprijeti z manjšimi razočaranji na poslovnem področju, v zasebnem življenju pa z nerazumevanjem in nesporazumi. Nahajate se v obdobju profesionalne napetosti, pred prevelikimi zahtevami in pričakovanji okolice. Ravnajte preudarno. Srečne številke: 1, 4, 7, 16, 22. Rak 22. 6.-22. 7. Dovolj boste zbrali moči, da bi 'vzdržali naporen življenjski ritem, ki ga odreja zahtevna služba. Dobro se boste odrezali na vseh področjih, uspeh vas bo razveselil in vam vtisnil novo samozavest. Nekaj časa preživite v naravi, dala vam bo novih moči. Srečne številke: 2, 5, 9, 17, 22. Lev 23. 7.-23. 8. V relativno nevtralnem obdo-bju vas utegnejo presenetiti manjši zdravstveni problemi, utrujenost in občasna slaba volja. Morda se vam bo ponudila priložnost, da kam od-potujete. Vsekakor pa namenite svoj čas najbližjim in doživeli boste mirne trenutke. Srečne številke: 4, 8, 9, 18, 23. Devica 24. 8.-23. 9. Občutljivi ste, nagnjeni k ana-liziranju odnosov. Zatekali se boste k prijateljem, svojcem in partnerju, a intenzivnejši stiki lahko stečejo v napačno smer. V svojih pričakovanjih ne pretiravajte. Distancirajte se od ljudi, ki vas lahko prizadenejo. Srečne številke: 2, 5, 8, 15, 27. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Napeti odnosi z ljudmi, ki vas obkrožajo, predvsem s partnerjem, se bodo začeli počasi umirjati. Četudi boste še vedno v negativnem obdobju, vam bo uspevalo ohranjati mirno kri in iskati izhode iz zapletenih situacij. Poskrbite za svoj videz in zdravje. Srečne številke: 5, 6, 9, 13, 21. Škorpijon 24. 10.-22. II. Težave se bodo skrčile na minimum, skoraj vse vam bo šlo dobro od rok in velik polet boste čutili tako na poslovnem področju kot v zasebnem življenju. S partnerjem lahko doživita lepo obdobje, zato se mu posvetite v pravi meri. Tudi narava vas pričakuje. Srečne številke: 3, 7, 9, 16, 25. Strelec 23. 11.—21. 12. P-S3 Negativno obdobje stagniranja, mirovanja in slabe volje lahko vašemu življenju navsezadnje tudi koristi, a šele potem, ko boste vedeli, kaj pravzaprav hočete. Poskusite s tehtnim premislekom in preudarnim ravnanjem, poslovno in za- sebno. Pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 7, 8, 11, 29. Kozo og 22. 12.-20. 1. [jjjgj|j V ljubezenskem življenju mirnejši tokovi še ne bodo stekli, obetajo se vam boji s partnerjem, s samim seboj, nagli obrati pa bodo vendarle prinesli nekaj pozitivnih premikov. Zgrabila vas bo želja po izobraževanju in ustvarjalnosti, skušajte jo izpolniti. Srečne številke: 3, 5, 9, 12, 20. Vodnar 21. 1.-19. 2. Mirnejše obdobje vam bo prineslo predvsem finančni napredek in utrdile se bodo vaše pozicije na delovnem mestu. Uspešno reševanje starih, a še zmeraj aktualnih dilem vam bo vtisnilo dobro razpoloženje. V ljubezni boste doživeli mir in podporo. Srečne številke: 2, 6, 9, 19, 23. Ribi 20. 2.-20. 3. V ljubezni utegnete doživeti prijetno presenečenje in znali ga boste ceniti. V službi večjih težav ne bo, le preštevilne delovne naloge in pričakovanja nadrejenih vas bodo v manjši meri obremenjevala. Sicer pa se vam obetajo romantični in tihi večeri. Srečne številke: 3, 6, 7, 15, 26. Laški dvorec Galič in Gojkovič Laščani imajo tačas priložnost videti imenitno likovno razstavo, ki so jo z radodarno denarno pomočjo Zavoda za kulturo občine Lendava in_ Pivovarne Laško pripravili za ljubitelje umetnosti na Štajerskem. Razstavo barvnih lesorezov Štefana Galiča in portretnih plastik Viktorja Gojkoviča so pripeljali iz mariborskih razstavišč, za Laščani pa jo bodo videli še v Lendavi. Berlinska filharmonija v Italiji Abbadova odmevna vrnitev Zanimanje za nastop Berlinske filharmonije v Scali pod vodstvom Claudia Abbada je preseglo vsa pričakovanja, navdušenje je bilo neizmerno, vstopnice so prodajali na črnem trgu tudi po 400 tisoč lir. Filharmonijo, za katero je dolgo obdobje stotih let, mnogi vrednotijo kot najboljšo na svetu, v Milanu je vsekakor predstavljala dogodek sezone. V času obstoja ansambla je bilo na njegovem čelu pet največjih imen: Hans von Bullov, Arthur Niki-sch, VVilhelm Furtvvangler, Herbert von Karajan, pred dvema letoma pa je prvič prevzel vodstvo Italijan Cla-udio Abbado. Berlinska filharmonija je zadnjič gostovala v Milanu pred dvaindvajsetimi leti s slavnim Ka-rajanom, ki jo je uspešno vodil štiriintrideset let. Berlinski orkester se je potem, ko je sedem dni navduševal pariško koncertno publiko, odpravil na tedensko italijansko turnejo. Za začetek so v Scali izvedli Straussovo „Smrt in preobrazbo" in Brahmsovo Prvo simfonijo. Abbadu je uspelo ustvariti dogodek, kakršnega v lombardij-ski metropoli že dolgo niso slišali. Publika je morala za vstopnice odšteti 150 tisoč lir in bile so v hipu razprodane. Claudio Abbado, ki je bil še pred sedmimi leti prvi dirigent milanske Scale, se je vrnil s triumfom in požel plaz priznanj, ob koncu koncerta so mu ploskali vsaj četrt ure, iz bližnjih lož je padalo cvetje. Generalni intendant Scale Carlo Fontana je napovedal Abbadovo vrnitev v Scalo šele v sezoni 94/95, ker prej ni prostih terminov. Teden slovenske drame kazuje velik delež slovenske dramatike v repertoarjih naših gledališč, intenzivneje kot v preteklosti so zastopana dramska besedila, namenjena uprizoritvam za najmlajše gledalce. drame, ki bo tudi letos reprezentativni vzorec živega slovenskega gledališkega ustvarjanja, bosta tudi razstava Jožeta Trobca in predstavitev knjige Matije Logarja Pe-Ge med včeraj in jutri. Med spremljevalnimi prireditvami Tedna slovenske Triindvajseti tradicionalni Teden slovenske drame se bo začel 5. marca z otvoritveno svečanostjo, na kateri bodo podelili „Nagrade Slavka Gruma“ za najboljše dramsko besedilo in premiero krstne uprizoritve dramskega prvenca Barbare Hieng Samobor Hana Tiger v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. V izboru uprizoritev, ki jih je predlagal Aleš Berger, si bomo lahko ogledali Samoroga Gregorja Strniše, Jutri bo lepše Evalda Flisarja, Balkan Santa Claus Iztoka Lovriča, čudežni kamen Alenke Goljevšček, Sto- tisočnogo Borisa A. Novaka in Kaj pa Leonardo Evalda Flisarja. Organizatorji so v program vključili še Živelo življenje Luke De Pavla Lužana, Cesarjeva nova oblačila Milana Jesiha in Mi se ne damo Milana Dekleve. Aleš Berger je ob obrazložitvi letošnjega izbora kritično ugotovil, da je interes za slovensko dramatiko v upadanju, kljub temu pa prinaša pogled na izbor kot celoto zanimivo bero uprizoritev slovenske sodobne in klasične dramatike. Novo sestavljene slovenske gledališke ekipe tako imenovanih neinstitucionalnih gledališč si praviloma za svoje prve uprizoritve izbirajo ravno domača dramska besedila. Pregled uprizoritev v preteklem letu pri- Kandidati za oskarja Ameriška akademija za filmsko umetnost je imenovala kandidate za nagrado Oscar v devetih kategorijah. Za najboljši film kandidirajo „The Crying Game", „A Fevv Good Men", „Howards End“, „Scent Of A Woman“ in „Unforgiven“. Za najboljšo moško vlogo se bodo pomerili Robert Downey L,Chaplin"), Clint Eastvvood LUnforgiven"), Al Padno LScent Of A Woman“), Stephen Rea („The Crying Game") in Denzel Washing-ton („Malcolm X"), za najboljšo moško stransko vlogo pa Jaye Davidson („The Crying Game"), Gene Hack-man („Unforgiven“), Jack Nicholson („A Few Good Men"), Al Pacino („Glengar-ry Glen Ross") in David Paymer („Mr Saturday Night"). V oskarjevski boj za najboljšo žensko vlogo so se vključile Catherine Dene-uve („Indochine“), Mary McDonnel („Passion Fish"), Michelle Pfeiffer („Love Fie-ld“), Susan Sarandon („Lor-enzo’s Oil") in Emma Thompson (,,Howards End"), za najboljšo žensko stransko vlogo pa bodo izbirali med Judy Davis („Husbands And Wives“), Joar. Ploughright („Enchanted April"), Va-nesso Redgrave („Howards End"), Mirando Richardson („Damage“) in Mariso Tomci („My Cousin Vinny“). Med kandidati za najboljšega režiserja so Neil Jordan („The Crying Game"), James Ivory („Howards End"), Robert Altman („The Player“), Martin Brest (»Sceni Of A VVoman") in Clint Eastvvood („Unforgiven“). Za najboljši tuji film kandidirajo »Glose To Eden" (Rusija), »Deanes" (Belgija), »Indochine" (Francija), »A Plače In The World“ (Urugvaj) in »Schtonk" (Nemčija). Dubček o Dubčku Upi umirajo zadnji Smrt prvega človeka „praške pomladi 1968“ v prometni nesreči je izzvala nove polemike o vlogi njegove osebnosti v novejši češki zgodovini. Dubček je bil aktiven tudi v žametni revoluciji decembra 1989, nakar je postal predsednik federalnega parlamenta. Ustanovil je Socialdemokratsko stranko Slovaške, ki se je z njim na čelu zavzemala za skupno državo. Po razpadu Češkoslovaške na dve državi je Diibčkovo delo zopet pod vprašajem. To je bilo opaziti tudi na njegovem pogrebu. Ne samo, da mu niso pripravili »državnega" pogreba, od njega se ni poslovil nihče od čeških voditeljev. Med delegacijami iz petdesetih držav ni bilo niti češkega premiera Vaclava Klausa, ki je bil v teh dneh »zavzet z državniškimi posli". Veliko zanimanja je povzročila informacija, da je Jiri Hochman, Amerikanec češkega porekla, skupaj z Dubčkom mesec dni pred prometno nesrečo končal njegovo avtobiografijo. Alexan-der Dubček je tako za sabo pustil osebno pričevanje, ki meče novo luč na sovjetsko invazijo na čSSR v letu 1968, na svojo ugrabitev in odvedbo v Sovjetsko zvezo, kakor tudi na to, kaj ga je in-spiriralo, da je poskušal komunizmu vdahniti človeški obraz. Knjiga z naslovom »Upi umirajo zadnji" je v rokah Dubčkovih sinov in njegovih sodelavcev, ki morajo dati dovoljenje, da bi japonska družba Kondasha Ltd. knjigo objavila v desetih jezikih, predvidoma koncem letošnje pomladi. Knjiga vsebuje do sedaj neobjavljene zapisnike preiskav, ki sta jih nad »neobritim in umazanim" Dubčkom izvajala tedanja sovjetska voditelja Leonid Brežnjev in Aleksej Ko-sign v Moskvi, kamor so ga nasilno odpeljali. V spominih češkoslovaški voditelj izraža mišljenje, da je bil vojški odpor zoper invazijo vojske držav Varšavskega sporazuma nemogoč zaradi slabe razporeditve češkoslovaške vojske. Po Hochmanovem pisanju je bil Dubček po neuspešni »praški pomladi" podvržen strahovitim pritiskom, naj se odreče svojemu prepričanju, kar ni nikoli storil. Končno so ga poslali v rodno Slovaško, kjer je delal dvajset let kot gozdni delavec. Bil je pod strogim policijskihi nadzorom, pošto so mu odpirali, telefon prisluškovali, niti on niti člani njegove družine niso smeli nikamor potovati. Policija mu je prepovedala celo obiske. Bil je popolnoma izoliran. Ameriški zgodovinar je Dubčka ovrednotil kot globoko moralnega človeka, ki je verjel, da je mogoče združiti krščanske principe in komunizem. NOW i DOBA ____■______ Papeži Kri in trupla Katoliški teolog je predložil zgodovinsko bilanco papeštva — dokazne listine o zlorabi oblasti, o ovadbah, sadističnih grozotah in seksualni razuzdanosti. Ko je postal papež, je bil Janez XII. verjetno star šele 16, največ 18 let. Mladost je morda bila ena izmed vzrokov, zakaj se ni hotel prilagoditi resnosti najvišjih pastirjev pravice. Iz objestnosti je Johannes nakrmil 2000 konj z mandeljni in figami, prepojenimi z vinom. Do žensk je bil tako piker, da so morali romarice pred vstopom v later-nasko baziliko (takratno papeško cerkev) opozoriti pred njegovo vsiljivostjo. Čeprav si je kljub celibatu priskrbel še harem, je sveti oče spal tudi s svojo materjo. Smrt je doletela dvajsetletnika pri spolnem občevanju. Zakonski mož prešuštnice je zalotil vodjo katoliškega krščanstva pri samem dejanju in zadevo rešil tako, da ga je udaril s kladivom po tilniku - ni bil edini papež, ki je bil ob življenje v tuji zakonski postelji. Da je knjiga „Temne plati papeštva" vse kaj hujšega kot anekdote o poltenih zahtevah papežev, dokazuje „delo f nekega prijatelja in nekega sovražnika" cerkve. Avtor, Irec Peter de Rosa, star 56 let, je študiral teologijo na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, bil je profesor metafizike in etike na angleški „Westminister Diocosean Seminary“ in Corpus Christi College v Londonu, dokler ni leta 1970 končno opustil duhovniške službe in se poročil. Raziskava o morali papežev - v glavnem temelji na angleških virih, Je preko 30 let počasi rasla v mojih mislih" -torej ni iz kakšnega aktualnega povoda površno napisana, vsesplošno razumljiva strokovna knjiga, čeprav je izšla ob pravem trenutku: centrali- zem sedanjih svetih očetov je papeško službo prikazal dvomljivo, kot že dolgo ne. De Rosin prelet 1950 let zgodovine papežev prikazuje, da je Janez Pavel II. služboval kot večina njegovih 263 predhodnikov. Kajti, takšen je de Rosin fazit: ..Največji greh papeštva in večina drugih grehov je bila zloraba njegove velikanske oblasti". Iz tiste religije, ki je bila v svojem začetku ..ponosna na to, da zmaguje skozi trpljenje in preganjanje", je postala zaradi oblastniške blodnje ..najbolj preganjana religija, ki jo Je svet kdaj videl". Propad papeštva se je začel že leta 312 z zmago rimskega cesarja Konstantina nad njegovim tekmecem Maxenti-usom. Ker je cesar lepo število poklanih nasprotnikov pripisal krščanskemu bogu, je krščanstvu z razglasom „vsak-do lastno vero, kot sam želi", prvič priskrbel versko svobodo. Leta 380 je postalo krščanstvo končno celo državna vera - začetek ..fatalne zveze med Cezarjem in papežem", ..prestol in oltar" (de Rosa). Nikoli več, niti v drugem vatikanskem koncilu (1962 - 1965), katoliška cerkev ni priznala drugim tiste neomejene svobode milanskega razglasa, na podlagi katerega bi sama lahko postala šele velika. Papeštvo je razumelo pod naraščajočo svobodo predvsem to, da se znebi naipomembnejšlh Jezusovih pravil obnašanja. „Mnogi papeži", navaja de Rosa v svoji bilanci, so komaj bili kristjani, mnogi so bili morilci, brutalni vojščaki, vsaj kakšen je bil častilec hudiča, večina obsedena z oblastjo in posestjo. Za nek zgodnji greh papeštva je bil v začetku desetega stoletja odgovoren Sergij III. Umoril je svojega predhodnika Lea V. in je, uradno je živel v celibatu, imel še v lateranski palači spolno življenje s 15-letno Marozio. Le- potica je rodila papeškemu ljubimcu poznejšega papeža Janeza XI. Pred tem je bila vsekakor na vrsti Marozi-jina mati, Theodora; s tem je poskrbela za to, da je njen življenjski tovariš, škof v Bolonji, postal najprej nadškof v Raveni in potem papež Janez X. Zenski duet je spadal k učinkovitim papeškim uspešnežem v zgodovini. Nekaj desetletij sta se obe vmešavali pri ustoličenju papežev in jih po potrebi tudi odstranili. Tako je Marozia dala papeža Janeza X., ljubimca njene matere, zapreti in nato zadušiti. To je pripravilo mesto za Marozijinega sina Janeza XI. Takšne intrige in nasilna dejanja takrat, v tako imenovanem temnem stoletju, niso bil« spodrsljaj. Benedikt V. je 964. leta po tistem, ko je razdevičil neko mlado dekle, pobegnil iz Rima s celotno papeško blagajno. Dve leti pozneje ga je umoril nek ljubosumen zakonski mož. Truplo je imelo 100 vbodov z bodalom. Načelno so se začeli odrekati Jezusovim mislim z Gregorjem VIL, zadnjim papežem, ki Je pri svojem imenovanju potreboval cesarjevo potrditev. Gregor Je obrnil kopja: 1073 se je postavil za prvega papeža, ki je odstranil cesarja. Kar 75 krvavih bojev s Henrikom IV. pripisujejo Gregorju - ..začetek razcveta krvavega časa papeštva", kot to razvojno stopnjo radi imenujejo avtorji cerkvenih zgodovinskih knjig. Z zlo zvijačo je Gregor ukanil cesarja: uredil je delavnico (po virih de Rosa) za ponarejanje dokumentov, kjer je po potrebi baje izdeloval prastare zgodovinske listine. Pred njim se je v tem uspešno preizkusil že papež Štefan III., ki je izdelal po--narejeno listino ..Konstantinovo darilo", v kateri naj bi zapustil cerkvi v 4. stoletju polovico zahodne dežele z vrhovno oblastjo nad škofi, šele 1789. leta je PU na vprašanje nemških škofov priznal ponaredbo. V ponarejenih listinah Gregorja VII. je vidno, kako si je papež želel povečati oblast v svojem službovanju: „Nihče na Zemlji ne more soditi papežu. Rimska Cerkev se ni nikoli motila in se do konca vseh časov ne bo. Papež lahko sam odstavlja škofe. On lahko odstavlja tudi cesarje in kralje." Od takrat je bilo izobčenje v Evropi stoletja politično orožje. Papeži po Gregorju VII. so si lastili božjo avtoriteto pri odstavljanju državnih poglavarjev. Na temelju dovoljenih (pravnomočnih) ponaredkov je Gregor zadolžil vse škofe na prisego zvestobe papežu, duhovnike pa na novo k celibatu. Do danes so se rimski papeži imeli za prave škofe v vsaki škofiji; službojoči škofje pa so v njihovih očeh le papeški izvršilni uradniki. Papeški napuh je bil neomejen. V času Inocenca III. (1198 - 1216) Je postal iz ..zastopnika Petra zastopnik našega odrešenika Jezusa Kristusa" in „vladar sveta". „Vsak duhovnik," je učil, „mora biti papežu poslušen, četudi ukaže slabo, kajti: nihče ne more soditi papežu." Nasledniki Inocenca so k temu Se pristavili; Gregor IX. seje imenoval „vladar in mojster tako univer-zuma kot stvari in ljudi", Inocenc IV. pa se je imel za »živega Kristusa". Bonifacij VII. je oznanil, „da je za odrešitev vsakega človeka nujno potrebno, da je podrejen rimskim dostojanstvenikom". Te blodne misli niso ostale brez posledic. Papež Inocenc III. je ščuval inkvizicijske poveljnike, SS v srednjem veku, na tako imenovane krivoverce. Na tisoče beličnežev je dal poklati, ker niso hoteli nič drugega, kot živeti po evangeliju (Kristusov nauk). Komaj še predstavljiva krvoločnost papežev je stoletja strašila po Evropi. O papežu Janezu XXII. je v začetku 14. stoletja pripovedoval nek sodobnik: „Kri, ki jo je prelil, bi obarvala bodensko jezero rdeče, trupla padlih pa bi premostila jezero z enega obrežja do drugega." Tudi mrtvih, ki so padli v vojnah zaradi njegovega podpihovanja, ter tistih, ki jih je Sixt IV. sežigal kot krivoverce, je bilo nešteto. Nek kronist navaja: „Do škofovske kape je brodil v zločinu in prelivanju krvi." Denar, tako za svoje namere kot za svoje razuzdano življenje, je Sikst dobil med drugim s tem, da je za bordele v Rimu prodajal licence ali pa s prodajo tako imenovanih odpustkov. Z nakupom odpustka, tako so tvezili kristjanom številni papeži po Evropi, je lahko umrli dosegel odvezo za veliko denarja - večje kot je bilo plačilo, večja je bila odveza. Da bi krščanske podložnike kljub počasi pebujajočemu se razsvetljenstvu obdržal pod oblastjo, je papež Pavel IV. 1559. leta vodil „Index prepovedanih knjig", ki so ga odstranili šele pred 23 leti. Leta 1713 je Clemen XI. laikom prepovedal branje Biblije. Prav tako je k vsakdanjosti spadalo sežiganje knjig. Zasledovanju krivovercev se je v 15. stoletju pridružilo še preganjanje »čarovnic". Do takrat je bilo v nasprotju z vero pripisovati čarovnicam hudičevo moč, po Inocencu VIII. pa je nenadoma postalo žvljenjsko nevarno takšne življenjske moči tajiti. Sprememba papeških naukov je pojasnila, da je bila pred tem nedolžna, zdaj pa je na vrsti nova, nevarna rasa čarovnic. V prihodnje je med kristjani po Evropi, še posebej med ženskami, izbruhnil nov, kar 300 let trajajoč pekel, ki je s svojimi ovadbami, samovoljnimi procesi, mučilnicami, različnimi načini usmrtitev, ostal še do danes rekorden. Ocenjene številke po papeškem naročilu umorjenih žena so med 300.000 in tremi milijoni. Do 19. stoletja so bili papeži tudi ini-ciatorji nečlovečnosti nasproti Zidom. Po podatkih Petra de Rosa so papeži izdali preko 100 protižidovskih dokumentov. Tako je lahko Hitler škofu Wil-helmu v Osnabrucku povedal, da z Židi dela »samo to, kar Cerkev počenja že 1500 let". Na papeški ukaz so morali Židje nositi »sramotni znak", niso smeli imeti stika s kristjani, bili so izgnani; med križarskimi pohodi so jih na tisoče pobili. Še Pij IX. je poslal sredi 19. stoletja nekega Zida v zapor (mnoge države so Zidom dovolile svobodno življenje), ker je domneval, da mu je njegovo perilo oprala kri-stianka. In Pij X. je stokal: »Židje naših vladarjev niso priznali, zato tudi mi ne bomo priznavali njih." Šele Janez XXIII. je prelomil to nehumano tradicijo. Ze v času nacizma -ko je Pij XII. o pokolih Zidov diplomatsko molčal, je poznejši Janez XXIII., takratni papeški poslanec v Turčiji in Grčiji Zidom masovno izdajal ponarejene krstne liste. Kot papež je razglasil vsem židom po svetu: »Jaz sem Jožef, vaš brat." Samo zunanji pritisk - protestantska cerkev in knezi, francoska revolucija, razsvetljenstvo in liberalizem - je v 19. stoletju zajezil nečlovečnosti, ki so jih papeži uprizarjali stoletja. Cerkvena država, svetovna papeška oblast, je ostala vse do svoje razrešitve leta 1870 »policijska država pod papeško zastavo". (De Rosa) Ko se je italijanski državnik Camillo Cavour takrat potegoval za »svobodno cerkev in svobodno državo", je Pij IX. podtikanje odbil kot krivoverstvo. Proti nalogi cerkvene države se je Pij upiral do zadnjega - čeravno je ljudstvo v cerkveni državi, kot je bil rezultat glasovanja, volilo 1000:1 proti papežu. Pozneje je papež prepovedal katolikom v Italiji, da bi sodelovali pri demokratskem procesu bodisi kot volile! bodisi kot kandidati. Da bi nadomestil izgubo svetovne oblasti zaradi naraščajočega duhovnega vpliva, je Pij IX. leta 1869 sklical koncil v Vatikanu in pred škofi z vsega sveta povzdignil v dogmo dve svoji srčni želji kot od boga razodeti resnici: absolu-„ tna vrhovna oblast papeža nad Cerkvijo (papeški primat) in kot novost papeško nezmotljivost o vprašanju vere, morale, neodvisno od koncila (verski zbor). 'Odločilno glasovanje na prvem vatikanskem koncilu 1870. leta se je izšlo v prid papežu, vsekakor zaradi nesramnih ukrepov izsiljevanja papeške vlade. »Tu koncilu," je tožil ta-' kratni škof Joseph Gregor Strossma-jer, »manjkata tako svoboda kot tudi resnica." 140 škofov je takrat iz protesta pred glasovanjem odpotovalo. Od 532 še prisotnih jih je bilo okoli 300 finančno popolnoma odvisnih od papeža. De Rosa: »Absolutna oblast si je priredila še absolutno resnico." Obe dogmi sta bili veljavni vse do danes. Poskus, da bi papeške zahteve po oblasti na drugem vatikanskem koncilu korigirali, je v letih 1964 -65 spodletel zu uporom Pavla VI., ki je koncil končal namesto umrlega Janeza XXIII -papeštvo po principih srednjega veka. V tem je bistvo za avtorja knjige Petra de Rosa: »pravi misterij": »Zakaj, vpričo papeške zgodovine, papeštvo sploh še obstaja." Der Spiegel Prevedla Nina Mom NOVfiDOBA _________ Presenečenje na Sardiniji: Vzgojiteljica vodila bando roparjev, ki je leto dni sejala strah in smešila policijo Roparji otroške rasti Marina Loy, štiriintridesetletna vzorna učiteljica iz Cagliarija na Sardiniji, se je zapletla v hudodelstvo zaradi odvisnosti od heroina. Ker je potrebovala denar za mamilo, je organizirala tolpo, ki je ženskam kradla torbice z denarjem in zlatnino. Njena pomagača sta bila štiriindvajsetletni Sergio Atzori in dvajsetletni Stefano Muscas, oba nizke rasti - zato so učiteljičinemu dobro uigranemu triu, ki je držal policijo v šahu nekaj mesecev, nadeli ime „Tolpa Liliputancev“. Marina Loy Podnevi učiteljica, ponoči roparica Marina Loy je nenavadna oseba. Visoka je samo meter in dvainštirideset centimetrov, suhe postave, kratkih las in ognjenih oči. Bledica in utrujenost nista pomenili bolezni, ali pač, Marina je zmeraj potrebovala heroin. Živela je dvojno življenje, zjutraj je bila plašna in prizadevna vzgojiteljica na osnovni šoli v Sarrochu, mestecu s španskim imenom na vratih Cagliarija, zvečer pa se je preobrazila v neusmiljeno roparico, ki je s svojo tolpo kar nekaj mesecev trpinčila predvsem ženske glavnega mesta Sra-dinije. Zavladal je strah pred tatovi posebne vrste. Po opisu oropanih najvišji med njimi ni prekosil metra in pol. Majhni, hitri in neusmiljeni so oprezali za žrtvami, predvsem zaposlenimi ženskami, ki so se z dela ali nakupov vračale domov. Učiteljica je izdelala skoraj otroški sistem kraje. Tatovi so si izbrali žrtev ob prehodu skozi mesto, ji hitro in sunkovito iztrgali torbico, še naslonili nož na grlo, ji sneli verižice, zapestnice in druge dragocene predmete. Sergio Atzori in Stefano Muscas Po hitri akciji jih je pogoltnila noč. Dramatične pripovedi številnih žrtev so bile skoraj identične: „Napadla sta me dva zelo majhna moška, sta bila videti kot otroka. Zbežala sta, preden sem uspela kakorkoli reagirati.“ Vendar pa je tolpa Lilipu-tancev storila napako. Njeni člani so, kdo ve zakaj, pri ropanju vedno uporabljali enake avtomobile, Pando ali Fiat Uno. Preskrbeli so si jih dan pred ropom, parkirali v bližini tržnice ali velike prodajalne. Sergio Atzori je imel glavno nalogo pri izbiri žrtve, sledil ji je, medtem ko sta Marina in Stefano čakala v avtomobilu v neposredni bližini. Sledil je bliskovit in nasilniški napad, ki je za žrtev pogosto pomenil dramatične posledice. Za trio je bilo značilno, da je v zanemarljivem času izginil v neznano. Jutro po ropu je bila Marina Loy vestno na svojem delovnem mestu, da bi vzgajala otroke. Pogosto bleda, z utrujenimi in vdrtimi očmi, izrazitimi podočnjaki, a sodelavci in ravnatelj niso posumili v dvojno življenje. Vzorna vzgojiteljica, kot so ugotovili policaji po njeni aretaciji, ni bila v takšni meri utrujena zaradi ropov kot zaradi odvisnosti od heroina. Roparski plen je investirala v nakup mamila. Policija v Cagliariju je bila prisiljena aktivirati najboljše kadre, da so tolpo razkrili in ustavili učiteljičino početje, ki je bila nekakšna druga inačica znane ameriške roparice Bonnie. Agenti so morali, kot pravi pregovor, spotiti sedem srajc, preden so Marino ujeli v nastavljeno past. Liliputance je prijavila neka žrtev, ki je uspela opaziti, da so s kraja dogodka pobegnili s Pando. Policisti so vztrajno čakali v bližini tržnic in velikih prodajaln. Nekega večera so pripadniki letečega oddelka zaslišali krike in potem opazili Pando, ki se je oddaljevala z veliko hitrostjo. Vozilo jim je uspelo blokirati in precej so bili presenečeni, ko so zagledali - žensko. Videti je bila kot deklica. Marina Loy je izvedla še zadnji poskus in se skušala sprenevedati. Niso ji nasedli, ker so v avtomobilu odkrili plen zadnjega roparskega pohoda. In pred vzgojiteljico so se odprla vrata Buoncammina, mračnega zapora v Cagliariju. Vukica Vlaji č Peter Zalokar Kolumbove Didacte (1. nadaljevanje: Stuttgart 1985 = 150 udeležencev) (1. nadaljevanje: Stuttgart 1985 = 150 udeležencev) Turistične agencije vedo, kako težko je napolniti avtobus s štiridesetimi potniki za nek izlet po Evropi. To je tako težko, da se je uzakonilo: „V kolikor ni dovolj prijav (najmanj 40), si agencija pridržuje pravico - odpovedati izlet!“ Nekaj takega je bilo februarja 1985 ob Didacti 1985: - Izletnik Celje ima 5 prijav, - Kompas Celje enako, - Maribor nič! Vsi ponujajo Didacto (avtobusni prevoz, vstopnino, dve nočitvi) po 330 DEM. Znani metalec diska Zdravko Pečar pripoveduje v tistem času, kako bi on kot mag. marketinga (univerza Provo, ZDA) obvladal z nekim izdelkom tako majhen prostor, kot je Slovenija. Dal je primer: - napišem pravljico, - odpeljem nekaj vzgojiteljic na razstavo igrač v Nuerenberg, - te vzgojiteljice postanejo poverjeniki za mojo pravljico! V tistem času premišljujem, da bi napisal svojo knjigo o Sloveniji (učbenik) in uvedel mape za naravoslovne dejavnosti (podobnost s herbarijem). No, in prvi kapital 1.500 DEM nesem Izletniku (takratna direktorica je ga. Alenka Klemen) in z njimi dosežem, da Izletnik spusti ceno na 285 DEM za D-85. Obvestim šole o novi ceni in cca 150 kandidatov imam. Ker Kompas in Mariborčani pristanejo na enako ceno 285 DEM, vsaki agenciji dam po en avtobus! Tam na sejmu pokažem šolam neko učilo za fiziko (cena 15.000 SIT). Povem jim, da jim uredim to učilo le za 2.800 SIT, a odločiti se morajo hitro. Stvar je v sledečem: založbi Uni-verzum Ljubljana in Svjetlost Sarajevo sta pred leti na takem sejmu kupili 160 učil, a jih v petih letih nista znali prodati. Ponudili so veliko provizijo tistemu, ki bi jih končno znal prodati. Investiral sem 1.500 DEM, šole so imele cenejšo Didacto, agencije so imele posel, založbi nista imeli več zalog, jaz pa sem v nekaj dnevih zaslužil 20.000 DEM! Ta denar v mape, mape v šolo in kmalu je bilo več kot 20.000 DEM. Te v knjigo, knjige na šolo in kmalu je bilo še mnogo več kot 20.000 DEM! +++ Zelo preprosta filozofija je ta: - ustvariti si tržišče, - negovati to tržišče! +++ Takrat, marca 1985, še učim na neki celjski osnovni šoli in takoj po Didacti 1985 izvedem anketo po slovenskih osnovnih šolah: „Bi sodelovali z mano v sedmih točkah: 1. ) pomagam Vam iskati tiste, ki znajo popravljati vaše aparature: grafoskopi, razni projektorji ..., 2. ) imel bi za Vas brezplačne šahovske in pravljične dopisne krožke, 3. ) s skupnimi močmi bi napisali svoje knjige in jih prodajali brez posrednikov, 4. ) poceni razmnoževalce bi Vam našel: priprave, glasila, 5. ) demonstriral bi Vam sodobna učila, 6. ) nove projekte iz naravoslovja bi uvedli, 7. ) poceni Didacte bi Vam urejal!“ Od 400 osnovnih šol jih 150 sporoči: Smo z Vami! Aprila 1985 me že ni več na šoli! S skupnimi močmi dosežemo velikanske uspehe: 1. ) 4 izdaje knjige Slovenija, te poznam (50.000 izvodov), 2. ) uvedena mapa za naravoslovne dejavnosti za 30.000 učencev, 3. ) prva izdaja spominske knjižice Moji spomini na OŠ, 4. ) pripravljen projekt mapa za kulturne dejavnosti, 5. ) prva generacija že ima delovni zvezek: Pišem svojo prvo knjigo o Sloveniji, 6. ) šole imajo dober komplet štirih zemljevidov: Slovenija - moja dežela. Obdobje 1987 - 1989 je znano po hiperinflaciji in premagali smo jo. Nastopilo je Markovičevo leto 1990 in konvertibilni dinar. 1 DEM = 7 din in vse leto bo držalo. Prvič se lahko nekaj v miru načrtuje. Prvič se bo zgodilo, da inflacija ne bo požirala dobička! +++ V obdobju 1986 - 1989 ni bilo večjih Didact in kaj nam to pove? To nam pove, da se agencije niso NIČ NAUČILE ob Didacti 1985! Zanje je Didacta bila izlet kot vsak drug izlet! Niso spoznali, da bi z ustrezno politiko odpeljali vsako leto na tisoče učiteljev na Didacto! Izračun je preprost: - 20.000 jih je, - vsake 4 leta so velike spremembe pri učilih, - 20.000: 4 = 5.000, - 5.000 učiteljev bi lahko peljali vsako leto! „Čudna omejenost14 agencij je npr. v tem, da bo ITA Celje zainteresirana le za toliko potnikov, kolikor jih lahko peljejo le Izletnikovi avtobusi (npr. 420 = visokoturistični avtobus). Njih -avtobusi drugih prevoznikov ne zanimajo. +++ Prihodnjič: Didacta 1990 Basel = 300 udeležencev NOVf 190BA 7? £ ELEKTROTEHNA ELEX international trade Ljubljana UVOZNIK IN GENERALNI DISTRIBUTER ZEROWA1T PRALNI STROJI IN MIKROVALOVNE PEČICE ^ DAEWOO Pralni stroj MILE Pralni stroj 258 Mikrovalovne pečice MW 75 MW 65 MW 60 (v ceno je vštet prometni davek) 76.330 SIT 72.780 SIT 52.584 SIT 37.174 SIT 35.720 SIT TELEVIZORJI TV 2044 (51 cm) TV 2141 (55 cm) (v ceno je vštet prometni davek) 43.980 SIT 48.980 SIT PRODAJA V TRGOVINAH ELEKTROTEHNA SET MALI OGLASI VINO, belo, rdeče (laški rizling, modra frankinja) ugodno prodam. Tel.: 063/ 33-169 PREPISUJEM in o- pravljam razna druga administrativna dela na računalniku. Tel.: 063/ 852-063, po 15. uri TRISOBNO OPREMLJENO STANOVA- NJE, v neposredni bližini mestnega kopališča in marine, prodam. Velika garaža in podstrešje, telefon, možnosti za manjšo obrt, mansardo ipd., eventuelno možne tudi zamenjave (Koper, Ankaran) z doplačili. Tel.: 066/ 23-661, med 8. in 16. uro ENAINPOLSOBNO udobno stanovanje v centru MALI OGLAS ZASTONJ ((ypOM MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Nove Gorice prodam ali zamenjam za podobno v Luciji. Tel.: 066/ 75-096 LOKAL, v izmeri 25 m2, v centru Trebnjega oddam. Tel.: 068/ 44-207 KOMPLETNO STANOVANJSKO OPREMO prodam. Tel.: 064/ 802-704 BAGER GOSENIČAR RD 1000, s kladivom, letnik 87, prodam. Tel.: 063/ 741-267 HLODOVINO rdečega bora prodam. Tel.: 068/ 23-' 355 ZASTAVO 83.10, fur-gon, letnik 1987, registrirano do novembra, prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel.: 063/ 823-122 —KOVfiOOBA •S- Padec s Na ameriški premieri filma „Sommersby“, v katerem igrata glavni vlogi Richard Gere in Jodie Foster, se je pojavil igralec z roko v mavcu. Spremljala ga je soproga Cindy Cravvford in mediji so v šali naprtili odgovornost za poškodovano roko kar njej - zaradi Ri-chardovih ljubezenskih prizorov s filmsko partnerko. Gere je namigovanja seveda odločno demantiral in izjavil, da se je poškodoval pri padcu s konja. NAROČILNICA Ime ...............................priimek naslov................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Leteči krožnik "zbrisal" 200 vojakov Nekega poletnega večera 1965. leta je elitna sovjetska raketna enota začela streljati na leteči disk, ki se je naenkrat pojavil nad njihovo bazo v džungli, nedaleč stran od Hanoja. Vesoljci iz NLO-ja so na napad odgovorili z vrsto orožja, ki je najbližje zemeljskemu laserju. Ruska baza je bila v trenutku onesposobljena, 200 vojakov pa je enostavno izginilo. Z dematerializacijo so plačali histerijo svojega poveljnika, leteči krožnik ni namreč kazal nikakršnih znakov sovražnosti, prej ga je pestil firbec. V komunizmu NLP-ji ne obstajajo Tako poteka malce pokomentiran uvodni primer, ki ga je pred kakšnim dnevom obelodanilo rusko obrambno ministrstvo, ko je odprlo „dossier NLO“. Za tem senzacionalnim primerom sledi množica drugih. »Komunizem je za nami, zato lahko govorimo tudi o NLO-jih,“ je v uvodniku zapisal Mihail Za-harčuk, urednik biltena ruskega obrambnega ministrstva. Ruski vojaški vrh je s tem dejanjem ugodil mnogim državljanom, ki so imeli v preteklosti precej »neprijetnosti" (milo rečeno) z oblastmi, ko se niso mogli vzdržati in ne govoriti o svojih srečanjih z neznanimi letečimi predmeti. Te priče »bližnjih srečanj" namreč niso hotele sprejeti ocene takratnega sovjetskega prvega vojaka maršala Jazova, ki je v neki televizijski oddajo z vso ostrino svojega glasu zagrozil: »Pri nas ni letečih predmetov, niti bi lahko tukaj obstojali!" Zanimivo je, da teh državljanov niso nadzorovale samo povsem specializirane službe, temveč tudi- politiki. Slednji so namreč budno spremljali vse, kar počnejo njihovi kolegi v sovražnem bloku, za katerimi nikakor niso želeli zaostati ... Tudi predsednik Jimmy Carter je videl ... Prvi ukaz, ki ga je podpisal novopečeni ameriški predsednik, se je nanašal na začetek preiskave o neznanih letečih predmetih, za katero je odobril 20 milijonov dolarjev. Mogoče je temu vzrok v dogodku, ki ga je nekega poletnega večera 1973 doživel sedeč skupaj z dvajsetimi prijatelji guverner Ger-gie Jimmy Carter. »Bil je to NLO mesečeve velikosti, ki je staino spreminjal barve iz rdeče v zeleno in obratno," je čudežno lep prizor na nebu opisal predsednik Carter. Ameriški tajni dosje NLO še vedno ni odprt za javnost. Tako se nič zanesljivega ne ve niti o znamenitem padcu manšega NLO-ja v Rosewelu leta 1948, ko je »izgubilo življenje tudi" nekaj članov njegove posadke, niti o primeru »Panika v džungli", kakor sta ga poimenovala Blundell in Boar v knjigi »The Worlds Greatest UFO Mysteries“. Te zgodbe se je smiselno spomniti, saj je v neposredni zvezi z vietnamsko vojno in z NLO- jevim odgovorom na noro rusko izzivanje. Imel sem mokre hlače Leto dni pozneje, 14. julija 1966, je 40.000 ameriških vojakov tabora Na Trang doživelo pravi šok - z neba. Nekaj sto vojakov je gledalo film na odprtem, ko jih je naenkrat osvetlil močan vir svetlobe z višine kakih osem kilometrov. To »nekaj" se je premikalo na tej višini nekaj časa počasi, nakar je poletelo s strahotno hitrostjo. Nekaj časa je bilo med vojaki grobna tišina, ki jo je nadomestila prava panika. »Saj, to plameneče telo se je pognalo proti nam, in ko smo mislili, da je z nami konec, se je ustavilo na približno sto metrih. Vsa dolina in okoliški hribi so bili obsijani kakor ob sončnem poldnevu. Takrat se je 'nekaj’ začelo dvigovati - jaz pa sem občutil, da imam mokre hlače," je opisal dogodek novinarjem eden od vojakov, ki so doživeli šok. »Stvar se je dvignila in popolnoma izginila v dveh, treh sekundah. To, kar nas je povsem dotolko, se je dogodilo malo pozneje. NLO se je spet hipoma pojavil, naša baza pa je bila v popolnem mraku, vse je bilo paralizirano," navajajo priče. Dva super ameriška lovca, vedno pripravljena na polet, sta stala na vzletni stezi kot vkopana: ni bilo mogoče vžgati motorjev. Očitno so vesoljci, z izkušnjo o ruskem neumnem početju pred letom dni, ob pravem času onesposobili Ameri-kance, da ne bi slednji ponovili iste na- pake - začeli streljati. Ženam in otrokom se je tako vrnilo 40.000 mož in očetov, od katerih so pozneje mnogi končali svoja življenja v povsem navadnih zemeljskih igrah - vojnah. Vesoljce zanimajo zemeljski vojščaki V množici pričevanj o pojavih NLO-jev je očitna zakonitost: vesojci se posebej radi pojavljajo na vojnih prizoriščih, kakor da bi jih posebej zanimala tovrstna človeška dejavnost. Pojem »leteči krožnik" je bil skovan leta 1947., ko je nenavaden pojav videl ameriški vojaški pilot, letos pa bi skoraj prišlo do tragičnega izhoda srečanja NLO- ja z ameriško vojaško ladjo v Jadranu. V biltenu ruskega obrambnega ministrstva piše tudi o propadlem »dogovorjenem" sestanku ruske vojske z ivenze-meljci 28. julija 1991 v Taškentu. »Odšli smo na tisto mesto, kjer naj bi se baje pojavili nenavadni gostje z drugih planetov. Bili smo brez orožja, oboroženi le s helikopterji in kamerami. Toda, 'z druge strani’ ni prišel nihče," izjavlja polkovnik Ivan Nazarenko. Vesoljski bonton Napetnajstenim Rusom bi moralo biti jasno, da bi dogovorjeni sestanek uspel le, če bi se po osnovnih civilizacijskih normah opravičili svojim možnim gostom za vse neljubeznive sprejeme, posebej za tistega v Vietnamu. Nato bi morali svojim gostom odgovoriti še na preprosto, vendar neprijetno vprašanje, kaj so sami in seveda tudi Amerikanci počeli izven meja svojih držav. Zares neugodno. Tembolj, ker niso pravočasno povedali resnice o žalostni vietnamski epizodi, s čimer bi vsaj malo ublažili žalost svojcev dvestotih »zmanjkanih" vojakov. Kathmandu Mesto na robu sanj Zadnje dni novembra sva s prijateljem Tomijem Kadilnikom odSla v Nepal, natančneje v Kathmandu. Razlogov, ali bolje izgovorov za to potovanje je bilo veC. Toda, so sploh važni? človek pravzaprav potuje, odkar ve zase, izmišljujoč si takšne ali drugačne razloge in izgovore. Tudi midva sva Jih imela kar nekaj na zalogi, poCasi sva Jim začenjala celo verjeti, vendar je njihova prosojnost naraščala premosorazmerno z miljami, ki so ostajale za nama ... Nikoli ne obupaj, niCesar ne priznaj in nikdar se ne predaj - ta tri, v praksi preizkušena in skozi ugodne rezultate vsakdanje življenjske rutine potrjena pravila naju že navsezgodaj v svetlobi porajajočega se dneva privedejo na avtobusno postajo. Bishnu nama je namreC razložil, da bova najbližje Himalaji, Ce se z avtobusom odpeljeva v Bhaktapur, presedeva in nadaljujeva v Nagarkot, nato pa odpeSaCiva na vrh hriba, kjer sva pravzaprav že v himalajskem predgorju in pred najinimi strmečimi oCmi se bo nanizala gorska veriga od skupine Annapurn, preko SiSe Pangme, Gaurishankarja, sedla Lho La tja do kralja vse gora, Sa-garmathe, po naSe Everesta. Prisedeva torej na bus med domačine, koze, kure, glavi si ovijeva z rutama, saj manjka na tem, oCitno iz kontejnerja predelanem vozilu vsaj tretjina okenskih Sip. A vožnja je neverjetno poceni, plaCava piCle tri rupije po glavi, res pa je tudi, da cu-zljamo in cijazimo, kot da bi nas vlekle od vsega spoštovanja omamljene svete krave. Posledica pravkar povedanega pa je to, da zamudiva zvezo za Nagarkot, naslednji bus pa pelje Sele ob enih popoldan, kar pa je prepozno, da bi turo zaključila v enem dnevu. Najprej popizdiva, se prepirava s taksisti, ki naju hoCejo na silo spraviti v svoja, sicer manj od busa Šklepetajoča vozila in naju nafukati za oderuške vsote. A pogled se nama zbistri in svetloba vrne v srci, ko se v zanikrni »zajtrkovalnici" za male denarce baSeva s trdo kuhanimi jajci, duSeno leCo in nekakšnimi oranžnimi, sladkimi pizdari-jami, ki krasno paSejo k odličnemu Čaju z mlekom. Polna nove energije si prižgeva Se vsak enega Yaka, ceneni nepalski cigareti in se odpraviva peS proti bližnjim griCem, na vrhu enega od jih pa se bleSCi pravljični hinduistični tempelj Naravam A pot do tja se vleCe kot ponedeljek, blodiva med riževimi polji, po dvoriščih kmetij, kjer naju vse začudene bulijo brezzobe starke, psi in posrani otroci, motava se med skalov- jem in bambusom in konCno le priblo-diva na tamkajšnjo »cesto", ki vodi do templja. Narayan je res krasota, samozadosten potrjevalec resnice, da Je Bog dejstvo, ne glede na to, ali živi v kozmosu, vsepovsod ali pa le v CloveSkih srcih. Kajti ljubezen, bogastvo oblik, neverjeten obCutek za prostor in smisel za brezštevilne, do najmanjših podrobnosti izdelane detajle so lastnosti, ki zgovorno priCajo, da je energija, ki Je pogojila motivacijo za gradnjo takSnih svetiSC, veC kot domena Človeka; da Je spretne roke kamnosekov, slikarjev, rezbarjev in ostalih garaCev vodila sila, ki ni povsem s tega sveta. Pravkar povedano se na kraju samem obCuti tako zgovorno in brez sence dvoma, da se preprosto ne da opisati. Če kje na svetu, potem je na takSnih krajih v Nepalu, v Indiji in, moCno upam, da Se kje, Bog fiziCno prisoten; te prisotnosti, od katere se ti na trenutke ježijo lasje, pa ne bi mogel zanikati Se tako zagrizen ateist. Kvečjemu bi jo lahko pripisal kakSni subjektivni doživljajski entiteti, Ce pa bi imel jajca, da bi se s tem ukvarjal mimo svojih zablod in obrambnih mehanizmov, pa ne bi veC dolgo ostal ateist ... Hindusi in budisti so v davni preteklosti hudičevo dobro vedeli, kje morajo graditi svoja svetiSCa. Seveda oba s Tomijem spet besno pritiskava na sprožilce svojih Olym-pusov in Praktik in, ko spet prideva k sebi, se zapleteva v odStekano debato s tamkajšnjimi deCki, ki jih zanima vse mogoCe. Govorimo o nogometu, Sloveniji, navajam jim citate iz njihovega Svetega pisma Bhagavad-gite, nad Čemer strmijo. Opazim, da je fuzbal za njih kultna zadeva, nacionalni Šport Številka ena in ne morem si kaj, da se ne ponorčujem iz dejstva, kako je bedasto, da se dvajset odraslih ljudi po travi goni za eno samo žogo, ko pa bi si vsak od njih lahko kupil svojo ... Dodam Se, da je taksno Čredno obnašanje bedno. A lokalni genijalCek me suvereno zajebe z vprašanjem, zakaj pa nas Sest in veC leze na eno samo goro, Ce‘pa jih je v Himalaji toliko. Seveda mi zapre sapo, Tomi pa popizdi od navdušenja, si cel dialog zapise in, ko da malemu brezobra-znežu Se sto rupij za njegovo nadaljnje Šolanje, dobim obCutek, da bi ga najraje posvojil. Povsod se najdejo sorodne duSe. Se nadaljuje Danijel BedraC GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE V nadaljevanju predstavljamo storitve Centra za turistično in ekonomsko propagando, Center za usposabljanje vodilnih delavcev Brdo pri Kranju, Center za zunanjo trgovino in Center za tehnološko usposabljanje. CENTER ZA TURISTIČNO IN EKONOMSKO PROPAGANDO V.d. direktor: Mitja Otorepec Naslov: Tivolska 50, 61000 LJU- BLJANA Telefon: h.c. 061/129-345, 061/302-986 Telefax: 061/315-944 1. SEJMI 1.1. Organiziramo sejemske nastope na 35 turističnih sejmih, borzah (seznam pošljemo na zahtevo podjetja) Kontaktna oseba: Miha Čebulj 2. INFORMACIJE 2.1. Tedensko izdelujemo in distribuiramo tekoče tedenske informacije, ki obsegajo zasedenost hotelov v vseh turističnih krajih in informacije o turističnih prireditvah, ki se dogajajo v tekočem tednu 2.2. Tedensko izdelujemo in distribuiramo trajne informacije, ki obsegajo različne teme, ki se delijo po principu: - splošne informacije - nastanitev in prehrana - promet - prireditve 2.3. V trajne informacije so dodatno vključeni naslednji materiali: - letni koledar turističnih prireditev, ki ga izdaja CTEP s TZS in ga naročniki dobijo v januarju vsako leto - letni pregled in cenik kampov - letni pregled in cenik turističnih sob ter turističnih kmetij - letni pregled in cenik jahalnih centrov - letni pregled in cenik storitev v smučarskih centrih - kvartalna informacija o turističnem prometu - vzorci vseh novih turističnih publikacij, ki izidejo v Sloveniji - priložnostni pregledi in ceniki različnih segmentov turistične ponudbe Kontaktni osebi: Milica Prelog in Branka Murn 3. AKCIJE, OGLAŠEVANJE IN PROMOCIJSKI MATERIALI 3.1. Vodimo, koordiniramo in izvajamo akcije tržnega komuniciranja 3.2. Oglašujemo v domačih in tujih medijih 3.3. Izdelujemo promocijske publikacije v sodelovanju s podjetji in regijami. Letno izdamo cca 15 različnih publikacij (prospektov, plakatov, video kaset), ki so na voljo podjetjem in posameznikom Cenik: - Izdelava segmentnih publikacij Pri stroških publikacije participirajo vsi udeleženci (podjetja oz. nosilci ponudbe) V centru za turistično in ekonomsko propagando izdelamo koncept, prevzamemo organizacijo celotne izvedbe, distribucijo publikacije in del (od lOstroškov izdelave. Publikacije, ki jih v CTEP izdajamo po tem načelu obravnavajo lahko le segment turizma ali gospodarstva, ki je pomemben na celotnem slovenskem nivoju. Za publikacije regij lahko na CTEP izdelamo grafični osnutek brezplačno. - Oglaševanje v domačih in tujih medijih Načela sodelovanja so ista kot pod predhodno alinejo, cena pa je odvisna od cene medija. Kontaktna oseba: Branka Murn - Prodaja ostalih promocijskih publikacij : - prospekt Slovenija po dogovoru brezplačno - ostali splošni prospekti po dogovoru brezplačno - razglednice - plakat Where are we? (zemljevid sveta) - plakati iz serije Slovenije - VHS video kaseta Doživite Slovenijo (v slovenščini, angleščini in nemščini) - nalepke Slovenija - avto karta Alpe-Adria - Vsi materiali so za novinarje brezplačni Prodaja in informacije: Skladišče CTEP Streliška 1 a, 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/324-216 Telefax: 061/315-944 4. STIKI Z JAVNOSTJO 4.1. Organiziramo študijske ture za novinarje in (potencialne) poslovne partnerje 4.2. Pripravljamo press release, propagandne materiale ter vse potrebne informacije za novinarje Kontaktna oseba: Lea Dolinšek CENTER ZA USPOSABLJANJE VODILNIH DELAVCEV BRDO PRI KRANJU Direktorica: dr. Danica Purg Naslov: Cesta v Brdo 4/b, 64000 KRANJ Telefon: 064/215-667, 064/215-668, 064/215-669, 064/218-080 Telefax: 064/218-476 1. Izvajamo mednarodni podiplomski študij menedžmenta (International Exe-cutive MBA) 2. Izvajamo pettedenske seminarje iz splošnega menedžmenta (v angleščini in nemščini) 3. Izvajamo funkcionalne seminarje (iz financ, marketinga, organizacije, proizvodnega menedžmenta, vodenja pogajanj, poslovne komunikacije itd.) 4. Prirejamo mednarodne konference in simpozije o posameznih problemih menedžmenta 5. Prirejamo vvorkshops (razgovore tujih vodilnih menedžerjev s slovenskimi menedžerji iz iste panoge) 6. Izvajamo seminarje po naročilu za posamezna podjetja 7. Nudimo storitve iz posebnega programa izobraževanja v Centru Center zaračunava storitve v obliki kotizacij za udeležbo na seminarjih in posvetovanjih v skladu s svojim programom. CENTER ZA ZUNANJO TRGOVINO Direktor: prof. dr. Andrej Ku- mar Naslov: Zdraviliško naselje 12, 69252 RADENCI Telefon: h.c. 069/65-541 int 214, dir. 069/65-059 Telefax: 069/65-590 Dimičeva 9, 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/342-671 int. 213 Telefax: 061/218-380 1. Usposabljamo o temeljih zunanjetrgovinskega poslovanja na področju bančnih poslov, transporta in transportnega zavarovanja, carin ter pravnih poslov 2. Izvajamo specialistični podiplomski študij - šola mednarodnega trženja 3. Razvijamo praktična znanja o opravilih s področja carin in carinskega poslovanja v Šoli carinskega poslovanja 4. Izvajamo jezikovno izobraževanje -šola tujih poslovnih jezikov 5; Prirejamo seminarje s področja zunanjetrgovinskega poslovanja 6. Prirejamo mednarodna poslovna srečanja 7. Izvajamo izobraževalne programe za posebne naročnike, prilagojene potrebam podjetij Center zaračunava storitve v obliki kotizacije za udeležbo na seminarjih in posvetovanjih v skladu s svojim programom. CENTER ZA TEHNOLOŠKO USPOSABLJANJE Direktor: Janez Kapun Naslov: Dimičeva 9, 61000 LJU- BLJANA Telefon: 061/342-590 Telefax: 061/218-380 V centru organiziramo in izvajamo strokovno izobraževanje in usposabljanje za napredek dela in poslovanja za naslednje poklicne skupine oz. za delovna področja: 1. Splošna menedžerska znanja za proizvodne vodstvene kadre - organiziranje in vodenje dela, nove tehnologije, standardizacije in meroslovje 2. Strokovno - funkcionalna znanja za uvajanje sistema celovite kakovosti ter specialne metode in tehnike na področjih in fazah, ki so pomembne za kakovost izdelkov, storitev in poslova-nja 3. Pospeševanje trženja in prodaje, ter povečanje kakovosti in storitev trgovine 4. Nove metode in tehnike dela na področju kadrovskega managementa 5. Poklicno izpopolnjevanje in prekvalifikacije po naročilu posameznega ali skupine podjetij Center zaračunava storitve v obliki kotizacij za udeležbo na seminarjih in posvetovanjih v skladu s svojim programom. Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema „BORZA“ ponudb, povpraševanj in informacij smo izbrali nekaj primerov tujih ponudb in povpraševanj (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni CIS GZS in na območnih zbornicah GZS). 1. SL003-01478 NEMŠKA FIRMA DOORNBOS GmbH POVPRAŠUJE PO RABLJENIH ŽERJAVIH IN BAGERJIH. NASLOV: DOORNBOS GmbH 5650 SOLINGEN 11 EMSCHERSTRASSE 4 NEMČIJA Telefon: 0212-71015/16 Telefaks: 0212 71027 Kontakt: H. KORELSKI 2. SL003-01479 AMERIŠKO PODJETJE NUDI USLUGE ZASTOPANJA SLOVENSKIM PODJETJEM Z DEJAVNOSTJO TEŽKE INDUSTRIJE IN TURIZMA. NASLOV: JOSEPH J. ACCARDO, JR. 22219-1700 ARLINGTON, VIRGINI-A, USA P.O. BOX 9700 ZDA Telefon: /703/525-2763 Kontakt: JOSEPH J. ACCARDO, JR. 3. SL003-01480 NEMŠKA FIRMA NUDI PO UGODNI CENI JAPONSKE BARVNE KOPIRNE STROJE BROTHERCOLOR 5500, S PODSTAVKOM. ZA VEČJE KOLIČINE NUDIMO POSEBEN POPUST. CENA BREZ POPUSTA JE 4.500 DEM. NASLOV: CRYL1X GMBH 5090 LEVERKUSEN 3 ATZLENBACHERSTR. 1 NEMČIJA Telefon: 02171/33021-33181 Telefaks: 02171/33725 Kontakt: KLAUS - PETER BASLER 4. SL003-01481 NEMŠKA FIRMA NUDI ORIGINAL AMERIŠKI MAVIN JEANS HLAČE, 56000 KOSOV VELIKOST 28-36, Tl KVALITETE. CENA 5,55 US$. BARVA ČRNA. NASLOV: CRYLIX GMBH 5090 LEVERKUSEN 3 ATZLENBACHERSTR. 1 NEMČIJA Telefon: 02171/33021-33181 Telefaks: 02171/33725 Kontakt: KLAUS - PETER BASLER 5. SL003-01502 ŠVEDSKO PODJETJE NUDI RAZLIČNE PROIZVODE, NOVE IN RABLJENE STROJE /LINIJE ZA PROIZVODNJO RAZLIČNIH IZDELKOV/. NASLOV: MASKINHANDEL fc MEK. I BRO-MOLLA AB S-25020 HELSINGBORG FRILANDSVAGEN 8 C ŠVEDSKA Telefon: +46-42227500 Telefaks: +46-42227500 Kontakt: MILAN STARC 6. SL003-01504 BELGIJSKA FIRMA NUDI AVTOMATE ZA KAVO, ČAJ, TOPLO ČOKOLADO, JUHE. PROSPEKT S SPECIFIKACIJO CEN JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. NASLOV: „CONTACT“ B-1140 BRUXELLES 867, CHAUSSEE DE LOUVAIN BELGIJA Telefon: 02/736 63 51 Telefaks: 02/732 30 00 Kontakt: LOUIS VANHOLLEBEKE 7. SL003-01514 POLJSKO PODJETJE NUDI PROSTE PROIZVODNE IN SKLADIŠČNE PROSTORE NA PODROČJU KRA-KOWA. INFORMACIJE: GZS - OBMOČNA ZBORNICA VELENJE 63320 VELENJE TRG MLADOSTI 6 Telefon: 063/856-920 Telefaks: 063/855-645 Kontakt: BOŽO LEDNIK 8. SL003-01516 MEŠANA ITALIJANSKO - AVSTRIJSKA FIRMA PROIZVAJA IN PRODAJA ŽENSKO KONFEKCIJO, MOŠKE PULOVARJE, OTROŠKE IN MOŠKE TRENERKE TER VSO LETNO KONFEKCIJO. ZAINTERESIRANI SO ZA SODELOVANJE - IŠČEJO ZASTOPNIKA ZA PRODAJO NA OBMOČJU SLOVENIJE. NASLOV: MODA ITALIA ZMG A-8055 GRAZ ALTE POST STRASSE 435 AVSTRIJA Telefon: 43-316-29 28 675; 29 54 675 Telefaks: 43-316-29-21-55 Kontakt: Z. BOROWATZ Bernard Vajdič in Judita Koštomaj, mladi upanji slovenskega smučanja , lu. kjo/jok. ~ v * TomtiS izpod Saleka Otroci, zapisani športu, živijo drugače kot njihovi vrstniki, spoznavajo napor, trud, trdo delo in odrekanje, na drugem polu pa veselje ob prizadevanju, uspeh in vibracije zmagovalnih stopnic. Otroka, ujeta v sledi vrhunskega športa, oba člana celjskega Smučarskega kluba Unior, sta tudi dvanajstletni Bernard Vajdič, ki je postal v februarju državni prvak v superveleslalomu, in enajstletna Judita Koštomaj, drugo klubsko upanje, ki se nenehno uvršča med deset najboljših v svoji kategoriji. dvanajstletnega Velenjčana je v šestih letih opremljena z rezultati dela in hudih telesnih naporov - s številnimi priznanji, medaljami in kak V belem cirkusu prigaranih uspehov Športna bera Bernarda Vajdiča šteje šest zlatih medalj, štiri srebrne, štiri bronaste, dva zlata pokala in enega srebrnega. Najpomembnejši dosežek je prvo mesto v superveleslalomu na državnem prvenstvu na Pohorju prejšnji mesec in drugo v slalomu, na državni tekmi za pokal Radenske je osvojil prvo mesto v veleslalomu, v zadnjih dneh februarja pa je nastopil tudi na mednarodni tekmi za Loka pokal, kar mu je prineslo šesto uvrstitev. Takole zveni golo naštevanje brez vedenja o potnih kapljah s fantovega obraza, o fizičnih naporih, psihičnih pritiskih, 'upanjih in žrtvovanju prostega časa. Nekateri dvanajstletniki ga porabijo za gledanje filmov, fantovske igre, računalnike, otroci športniki pa so podrejeni drugim zakonom. Treningu. In spet treningu. Bernard, za prijatelje, trenerja in starše Berni, je stopil na smuči s štirimi leti. „Pravzaprav je shodil na smučeh na hribu za našim blokom, rajši se je vozil kot pa hodil," se spominja mamica Zdenka, očka Vlado pa ne more pozabiti njegove nevsakdanje zagnanosti in izrednega veselja, ko so ga kot majhnega fantka postavili na smuči. „Spustil se je s hriba, grdo padel, se trmasto pobral in ponovno poskusil. Ze takrat je pokazal neverjetno voljo, predvsem pa navdušenje." Leta 1986 je sledila prva prelomnica, po naključju. Družina je bila na smučanju na Hrvaškem in Bernija so pova- bili, da bi nastopil na tekmi desetletnikov, takrat mu je bilo šest let. In med vratci ni še nikoli peljal. Starša sta zaupala fanta organizatorjem in Berni je progo super izpeljal. Prvič v življenju je stopil na eno izmed stopničk, in sicer na tretjo. Starša se živo spominjata njegovih žarečih oči, vznemirjenosti in navdušenja. Bilo je nekaj posebnega in bil je začetek. Takrat je začel tudi trenirati, resno in zavzeto, v velenjskem smučarskem klubu. Leta 91 je med cicibani dosegel drugo mesto in istega leta na državni tekmi tretje mesto. Letošnja sezona je njegova prva v celjskem klubu. Zakaj? „V Velenju mu niso dali, kar mu je manjkalo za špico. Če so v klubu dobri smučarji, drug drugega dvigujejo. Pomemben je tudi nivo treninga in zavzetost za posameznika. Drugi razlog pa je bil finančne narave. Dokler je bil v velenjskem klubu, smo sami plačevali trenerja in štartnino. Berni je bil prisiljen zamenjati klub. Nismo vedeli, kako se bo obneslo, a z ostalimi otroki se je odlično ujel, prav tako s trenerjem. Viden je tudi napredek," razmišljata starša, ki svojega dvanajstletnika bodrita, če je treba, pa tudi tolažita. Upanje in trud v športu nista vedno polačana. Razočaranje in neizpolnjena pričakovanja so za otroka težko breme, ki ga lahko nosi le pristno povezana družina, prepričana v to, kar počne. Prepričana v svojega prvaka. Bernijev oče, menda tudi zelo dober smučar, se je v mladosti ukvar- jal z gimnastiko, posvetil ji je ogromno časa in energije: „A staršev ni- sem imel nikoli ob sebi. Ob končani šoli sem se znašel v slepi ulici, brez nasveta in brez vzpodbude. Zato je starševska podpora zelo pomembna. Brez pomoči ne gre." »Prizadevamo si, da bi mu čimbolj olajšali delo v šoli, dobre stike imamo z učitelji, kar je nujno," pravi mamica Zdenka, ki je učiteljica na osnovni šoli. Resno izreče besede, ki jih pravzaprav nameni Berniju: „Če hoče biti uspešen športnik, mora snov predelati prej kot ostali." Prijateljstvo v kombiju Preobremenjenost je trn, ki bode Bernarda. Njegov urnik je zahteven in naporen. Takole pravi nasmejani svetlolasec, ki smo ga ujeli v nedeljo po vrnitvi z mednarodne tekme za Loka pokal: »Zjutraj vstanem in se odpravim v šolo, kjer sem le dve uri. Potem grem domov po opremo, se z avtobusom odpeljem v Celje do kluba, od koder gremo s kombijem na trening, ponavadi na Roglo. V Celju me pričakata očka ali mamica in odpeljemo se domov." S šolo nima težav, o čemer priča njegov prav dober uspeh. Menda ima tudi dobro prijateljico oziroma sošolko, »tajnico", kot se pošali mamica, ki poskrbi za njegove zapiske. Kakorkoli že, od novembra je v šoli manjkal 160 ur. Ker je bister in priden, mu zaenkrat še uspeva vse uskladiti. Verjeli ali ne, v zadnjih sedemdesetih dneh, odkar je začel s treningi, je Berni užival - v treh prostih dnevih. In dodatnih petih dneh bolniške, ki jih je preživel z visoko vročino in 1500 mili-gramskim Ospenom. Časa, da bi se ukvarjal še s čim drugim, razen s smučanjem in šolo, mu zmanjkuje. Je pa pravi športnik, rad igra rokomet in odlično plava, obiskoval je tudi plesno šolo Urška. Smučanju pa je zapisan z voljo in s srcem. Kaže, da je tudi njegova mlajša sestrica Vojka, ki ji je šest let, nadarjena mala športnica. Doma veliko sliši o smučanju in pravih tehnikah, pred kratkim je zmagala na eni izmed cicibanskih tekem brez kakršnihkoli priprav. Pravijo, da je bolj »teoretična smučarka". Vsa družina pa diha z Ber-nijevo smučarijo. Res je prikrajšan za vsakdanje otroštvo in druženje s prijatelji, a tudi prijateljstva in otroški trenutki sproščenosti v klubskem kombiju so nekaj vredni. Bernard Vajdič: Pred regijskimi tekmami ne občutun strahu, ob pomembnejših tekmovanjili pa se spopadem s tremo Judita Koštomaj iz Šentjurja bo v marcu napolnila dvanajst let. Letošnja sezona je zanjo uspeh in napredek, saj je na državnem prvenstvu osvojila tretje mesto v superveleslalomu in osmi mesti v slalomu ter veleslalomu, na Loka pokalu, kjer je sodelovalo 10 držav, pa sedmo mesto. Tekmuje v kategoriji Judita Koštomaj iz Šentjurja je perspektivna tekmovalka med deklicami, igeni rezultati se izboljšujejo kot tudi zagnanost in veselje do smučanja mlajših deklic, starih od enajst do trinajst let, in v naslednjem letu lahko pričakuje še boljše rezultate, tudi prva mesta. Judito je k smučanju vzpodbudil njen očka Žare, začela je že pri treh letih, pri petih pa z resnim treningom. Njen delovni športni urnik je podoben kot Bernardov, le da preživi v šoli štiri ure. Sledi avtobus, trening in prevoz domov. »Zelo rada smučam in drugačnega življenja, kot ga imajo moje prijateljice, prav nič ne pogrešam," pravi Dita. Zaupa in verjame v to, kar dela, ob pomoči dobrega trenerja, skrbnih staršev in ob daru svojega talenta. Trener in prijatelj nadebudnih smučarjev Dolgoletni trener v celjskem smučarskem klubu je Cene Jovan, ki za svoje varovance odlično skrbi, skupaj preživijo veliko časa, zato so tudi dobri prijatelji. »Dnevno treniramo tri ure na snegu, največkrat smo na Rogli, včasih gremo na Rahtel ali na Kope. Čas, ki ga morajo vložiti v prihod, prevoz, trening in vrnitev, pa traja od desetih zjutraj do šestih zvečer," pravi Cene Jovan. V potekmovalni sezoni, ki se začne z aprilom, imajo smučarji mesec in pol počitnic, v tem času, tako želi trener, morajo pozabiti na smučanje. Potem se začnejo kondicijske priprave in do septembra naj bi trenirali vsaj pet ali šest dni na snegu, če možnosti dopuščajo, se odpravijo na avstrijske ledenike. Idealna številka treninga na snegu do junija je štirideset dni, ponavadi jim uspe realizirati okoli osemindvajset ali trideset dni. Trener C. Jovan je s svojima varovancema zelo zadovoljen, pripisuje jima lepo športno prihodnost, če ne bo poškodb seveda. Gotovo pa sta Bernard Vajdič in Judita Koštomaj med najperspektivnejšimi v Sloveniji, imata le dva ali tri resnejše konkurente. Celjski smučarski klub je bil pred štirinajstimi leti, ko je v njem začel Cene Jovan profesionalno delati, v razsulu. Niso imeli ničesar, še avtomobila ne. ki je za prevoz tekmovalcev nujen. Počasi se je stanje izboljševalo, finančna pozicija je danes boljša, čeprav sponzorjev ni nikoli preveč. Dobri tekmovalci med mladimi pa so redki. In Slovenija jih v celjskem smučarskem klubu ima. Ksenija Lekič