ORNITOLOŠKI POTOPIS
Townswlk
MackayV
GladstoneV. Brisbane!
Oampiet
Aiie Springs*
.Adela«» Sydra
Canberra*
älfcurne,
Avstralija, Severni teritorij: Narodni park Kakadu
//Oja Prelovšek
Pokrajinske utrinke Avstralije verjetno pozna marsikdo med nami. Puščava. Suša. Neznanska širina. Bralec se bo vprašal, kaj vendar me je na popotovanju pritegnilo k pisanju o pticah te navidez neusmiljene dežele. Na severu Severnega teritorija Avstralije, kakih dvesto kilometrov vzhodno od Darwina, se na 20.000 kvadratnih kilome-
v
trih razprostira Narodni park Kakadu. Čudovitemu svetu ptic Parka doda še večjo veljavo dejstvo, da v Parku, ki pokriva le 1/400 površine Avstralije, živi 1/3 ptic te prostrane celine!
44 Svet ptic
Površina: Severni teritorij (Northern Territory) 1.350.000 km", Avstralija 7.800.000 km:.
Št. prebivalcev: Severni teritorij 200.000, Avstralija 20 milijonov. Št. vrst ptic: 750 vrst v Avstraliji, od tega 250 vrst v NP Kakadu.
Zanimive vrste ptic in ogrožene ptice:
štorklja vrste Ephippiorhpnchus asiaticus, znana kot jabirú, jacana (Metopidius galUnacea), ogroženi kragulj vrste Eiylhrotriorchis radia tus.
Zanimive rastline: bambus vrsle Bambusa amhemica edina avtohtona vrsta bambusa v Avstraliji; tropski grm Pandanus spiralis, ki ga Aborigini uporabljajo za zdravila, vlaknine in hrano.
Zanimive živali: sladkovodni kro kodil (Crocodytus johnstonii) in kuš čarji iz rodu Veranus (goane), oboji značilni le za Avstralijo.
Biomi: tropski pas na severu Severnega teritorija in puščavski v centru Avstralije.
Zavarovana območja: Narodni park Kakadu - območje svetovne dediščine (kulturne in naravne); in Rezervat Združenega kraljestva, ki je od leta 1999 zavarovan z aktom »Varstvo okolja in biodiverzitete«.
Varstveni problemi: požari, širjenje južnoameriške praproti rodu Salvinia in naseljene južnoameriške strupene vrsle krastače Bufo marinus, ki ogroža goane.
Varstvena prizadevanja: izleti z rangerji, ozaveščanje tako o kulturni kot naravni dediščini, sodelovanje z Aborigini in upravljanje ozemelj z njihovim tradicionalnim znanjem.
Narodni park Kakadu
Ime Kakadu, pa naj ornitologom zveni še tako vabljivo, ne izhaja iz »cockatoo« (si. kakadu), pač pa je izpeljano iz imena jezika Gagudju, ki so ga govorili Aborigini sever nega dela parka do začetka 20. stoletja. Potomci teh ljudi še vedno živijo v Kakaduju, toda jezika pogovorno več ne uporabljajo.
Kakadu ima kulturno sporočilo. Oblikovali so ga duhov ni predniki Aboriginov v času Ustvarjanja. Ti predniki, »prvi ljudje«, so popotovali prek dežele in ustvarjali pokrajino, rastline in živali, med njimi tudi ljudi. S seboj so prinesli zakone in Aborigine obogatili z obredi, jeziki, čaščenjem narave in znanjem o njej. Dve tretjini Narodnega parka Kakadu, ki vključuje tradi cionalna ozemlja številnih aboriginskih skupnosti, zaradi kulturne dediščine upravljajo t.i. tradicionalni abori ginski lastniki, eno pa avstralski Vladni svet za okolje in dediščino. Sodi med redka Območja svetovne dediščine.
Letni časi in vloga požiganja
Aborigini ločijo šest letnih časov. Za nas, bežne obiskovalce in turiste, preprosto velja, da od maja do oktobra vlada obdobje suše, od novembra do aprila pa deževno obdobje dežuje vse dni! Nevarnosti uničujočih izbruhov požarov, predvsem ob koncu suhe sezone, se Aborigini izognejo s tradicionalnim požiganjem v začetku suše, ko je vreme še razmeroma hladno. Z nizkim, nadziranim ognjem v krpicah razredčijo predvsem površine vnetljive puščičaste trave iz rodu Sorghum.
Habitati Kakaduja
Na poti skozi Kakadu popotnik zre v savanske gozdove, saj ti pokrivajo večino Parka. Sestavljajo jih v glavnem ev-kalipti (ki jih je v Avstraliji med 700 in 800 vrst!) in visoke trave. Čeprav se savane zdijo nekako brez življenja, je raznovrstnost rastlin in živali v njih večja kot v kateremkoli drugem habitatnem tipu Parka. Monsunski gozdovi se pojavljajo v majhnih krpicah. Pti ce in netopirji (t.i. leteče lisice), ki jedo plodove, so ključni za ohranjanje povezanosti teh krpic s širjenjem semen in peloda.
Milijoni let erozije so na jugu parka oblikovali gričevje in »polomljene« grebene. Rezultat te nenavadne geologije je velika raznolikost rastlinskega in živalskega sveta. Kamnita pokrajina iz peščenjaka na vzhodu - planota Ozemlja Amhem, ki je v lasti Aboriginov se razprostira 500 km vzdolž vzhodne meje Parka. Skalnata podlaga je prepredena 7. mrežo tolmunov, vrh planote pa je surov, suh svet, kjer voda hitro odteče. Na mnogih predelih je tudi prst redka. Vzdolž grebena so potočki izdolbli globoke tolmune, v katerih so se zarasli visoki monsunski gozdovi. Zaradi vode, ki prenika po skalah, je to najpornemb nejše zatočišče za živali med sušnimi meseci. Dolgi obalni deli in dva otoka parka so poraščeni z goz dovi mangrov, ki so ne le pomembno življenjsko okolje mnogih vrst rib, pač pa tudi ptic na preletu. Poplavne pokrajine in »bilabongi« (aborig.: billabong; za avstralsko puščavo značilna mlaka, ki vodo tudi v dolgih obdobjih suše obdrži dlje kot reke in potoki) so izpostavljeni dramatičnim sezonskim spremembam. Med deževjem mokre sezone (november - april) voda poplavi stoti
Zemljevid:
Uporabljen z dovoljenjem »The General Libraries, The University of Texas al Austin«.
1: Puščava Severnega teritorija 2: Narodni park Kakadu na skrajnem tropskem severu 3: Amhem Land -od leta 1931 v lasti Aboriginov 4: Tradicionalno aboriginsko čiščenje gozdov - nadzorovano požigalništvo 5: Avstralski kuščar »goana«
6: Bubba.eno izmed mokrišč Kakaduja
foto: Oja Prelovšek in Sarah Gill
7: Mokrišče Yellow Water v narodnem parku Kakadu foto: Oja Prelovšek
//letnik 13, številka 03, september 2007
11
8: Krokodil v mokrišču Yellow Water foto: Oja Prelovšek
9: Jaka na (Metopidius gallinacea) ima tako dolge prste, da nima težav s hojo po lokvanjih, zato se v angleščini imenuje »lotusbird«. foto: Sarah Gill
10: Sred nja bela caplja Ardea intermedia se brezskrbno spre haja pobilabongih Kakaduja. foto: Oja Prelovšek
11: Caplja vrste Ardea picata je vAvstraliji razmeroma redka. Za življenje namreč potrebuje velike vodne površine, foto: Oja Prelovšek
12: Kačjevratnik (Anhinga melanogaster) foto: Oja Prelovšek
13: Štorklja Ephippiorhynchus asiaticus je značilna za S del Avstralije in je drugod kvečjemu redek preletnik. foto: Oja Prelovšek
ne kvadratnih kilometrov, ko pa se vodne površine med suho sezono krčijo, najdejo krokodili in vodne ptice za točišča v preostalih vodnih površinah, kakršna je Yellow Water Billabong.
Ptice v parku Kakadu
V teh številnih habitatnih tipih Parka Kakadu živi več kot 280 vrst ptic. Nekatere zasedajo mnoge habitate in so tudi sicer splošno razširjene po celini, npr. grlica vrste Geopelia striata ali papiga vrste Trichoglossus haematodus. Za npr. goloba vrste Ocyphaps lophotes, ki je sicer splošno razširjen po Avstraliji, je Kakadu sevema meja njegovega areala, zato ga je tu redko videti. Markantna vrsta, ki jo je moč zaslediti v Kakaduju, je ogroženi kragulj vrste Erythrotri-orchis radiatus, ki je največji avstralski kragulj. Za lov in gnezdenje potrebuje samoten gozd ali goščavo s krpami vodnih površin-bilabongov.
Najbolj privlačna za ptice so mokrišča. V nadaljevanju sledi predstavitev mokrišča Yellow Water, del južnega sistema reke Aligator, ki je največji rečni sistem parka.
Mokrišča Kakaduja
Mokrišča pokrivajo prehodno cono med stalno mokrimi in na splošno suhimi površinami. Imajo značilnosti obeh, vendar obenem niso opredeljena ne kot vodno ne kot te-restrično okolje. Barja, močvirja, poplavne površine, bregovi jezer, estuarji in lagune-to je le nekaj tipov mokrišč Kakaduja.
Eno najlepših nahajališč, ki privabi mnoge ornitologe, je Yellow Water Billabong ali - v aboriginskem jeziku Ngurrungurrudjba. Kot druga mokrišča tudi to izkusi
letne sezonske spremembe suše in poplav. V času mokre sezone se voda dvigne tudi za 5 metrov in posledica po plav je porazgubitev živalskega sveta. Takrat celo krokodila vidiš zelo poredkoma. Med suho sezono vodna gladi na pada in do naslednje mokre sezone je v suhih strugah videti le še krpice vodnih površin. Toda prav v času suhe sezone je življenje tod najbogatejše.
Ptice mokrišča Yellow Water
Na izletu z ladjico v zgodnjih jutranjih urah lahko od bli zu opazujete živahno prebujanje ptic. Najbolj pritegne svečana čmovrata štorklja ali jabira (Ephippiorhynchus asiaticus), ki se elegantno sprehaja po tropskih inokriščih. Samci imajo temne oči, žar samičjih rumenih pa zbuja pozornost iz temne barve vratu in glave. Jabiru je edina predstavnica štorkelj v Avstraliji.
Poleg tod značilnih vrst kormoranov Phalacrocorax melanoleucos in P. sulcirostris si tu peruti suši tudi zanimiva vrsta Anhinga melanogaster, t. i. darter. Angleško ime te ptice izhaja iz besede »dart« - puščica - in to ne brez razloga. Vrat te ptice je tako gibljiv, da med lovljenjem rib deluje kot sulica, ko se zviti del pod vodo nenadoma izravna.
Čeprav naj bi bila velika bela caplja (Ardea alba) pogosta v tem habitatu, nismo videli nobene; vodnik nam je pojasnil, da so jih tod aboriginska plemena veliko lovila zavo ljo belih peres, ki so jih prodajali belemu človeku (»white fellah«). Srečali pa smo nekaj srednjih belih čapelj (A. intermedia) in čaplje vrste A. picata. Razmeroma plašna je caplja vrste Nycticorax caledonicus, toda ni čudno, da se je
12 svet ptic
tistega vse svetlejšega jutra skrivala med vejevjem, saj je to predvsem nočna ptica.
Najpogostejša vrsta, zelo značilna za Severni teritorij Avstralije, je sračja gos (Anseranas semipalmata). Jate stotin teh gosi sem srečala na vsakem večjem bilabongu Kaka-duja. Med njimi živijo race vrste Nettapus pulchellus, ki se jih zaradi malomarnosti angleškega raziskovalca drži ponesrečeno »gosje« ime, green pygmy goose. V manjših jatah plavajo kot kakšni splavčki race vrst Dendrocygna eytoniz dolgimi, zavitimi peresi na perutih in manjše »ta vajoče« race vrste D. arcuata.
Jakana (Melopidius gallinacea), to je pojava! Edina predstavnica družine Jacanidae ima tako dolge prste, da ji hoja po lokvanjih ne povzroča posebnih težav! V njenem letu nad Yellow Water pa se opazovalcu zdi, kot da njeni pr sti plapolajo za telesom te za skrajni sever značilne ptice. Lokvanji so zanjo ključnega pomena, saj na njih celo gnezdi. V angleščini se je zato drži ime lotusbird.
Od ujed je ob vsej obali Avstralije in večjih površinah, kakršna je tudi Yellow Water, pogost pa zato pogled nanj nič manj impresiven - orel vrste Ilaliaeetus leucogaster. Videli smo tudi njegovo gnezdo, ki pa si ga je po spre menjeni zgornji konstrukciji sodeč prilastil od manjšega škarnika vrste Haliastur sphenurus.
Naj za zaključek, ki ne pomeni konca teh nenavadnih vtisov iz zelene oaze pustega Severnega teritorija, od drobnih in drznih letalcev vodomcev vrst Todiramphus macleayii, videnih ob majhnem, od turistov neobleganem bilabongu Bubba, in čebelarja vrste Merops ornatus presko-
čim na velike in številne pelikane, ki so se spreletavali v poznem popoldnevu nad Mamukalo mokriščem še više in vzhodno od reke Aligator. Čeprav je ta vrsta (Pelecanus conspicillatus) splošno razširjena in pogosta tudi v Vikto riji, kjer sem živela, je bil pogled na stotine ptic, kaj ptic jat, ki so se spreletavale nad menoj, veličasten.
»Boh boh!«
To vsem Parku so na različnih lokalitetah vsak dan organizirani vodeni sprehodi z rangerji. Tako Uprava parka skrbi za ozaveščanje ljudi o dragocenosti tako naravne kot tudi kulturne dediščine. »Boh boh« v aboriginskem jeziku pomeni nasvidenje, ki pa ne pomeni konca, pač pa le nov začetek!«
»lfyou rasped the land, then you will feel the land. Your experience will he one that you cannot gel anywhere else in the world.«
»Če spoštuješ deželo, jo boš čutil
Takšne izkušnje ne boš dobil nikjer drugje na svetu.«
Brian Baruwei - Wurrkbarbar klan. Aboriginski tradicionalni lastnik.
Več informacij o parku:
http://www.environment.gov.au/parks/kakadu/index. html
14 in 15: Orel vrste Haliaeetus leucogaster (14) je ob obalah Avstralije pogost. Opaženo gnezdo si je po konstrukciji so deč prilastil od manjšega škarnika vrste Haliastur sphenurus (15). foto: Oja Prelovšek
16: Žličarka Plalelea regiamed gosmi vrste Anser semipalmata. foto: Oja Prelovšek
17: Jate gosi vrste Anser semipalmata, letajo nad mokrišči Kakaduja. Njihovo oglašanje je podobno sračjemu. foto: Oja Prelovšek
18: Raca vrste Nettapus pulchellus)t v letu zaradi svojega čokatega kljuna podobna majhni gosi. foto: Sarah Gill
19: Na mokrišču Bubba sta se vodomca vrste Todiramphus macleapii ob kratkem postanku zlila z barvo neba. foto: Oja Prelovšek
20: Pogled na jate pelikanov (Pelecanus conspicillants) nad mokriščem Mamukala. foto: Sarah Gill
//letnik 13, številka 03, september 2007
11