fcll^LVlII - št. 58 - CENA 105 SIT
GLAS
Kranj, torek, 25. julija 1995
^nacionalizacijski zapleti v Vintgarju
Vintgar naj plača 50 tisoč nemških mark
Mrkimi prostor pred vhodom v sotesko vrnjen nekdanji lastnici
Q Gorje, 24. julija - Turistično društvo so?r^' k' vzdržuje svetovnoznano
esko Vintgar, tožijo starši ponesre-s. ne deklice, ki je zaradi odkrušene . . v soteski izgubila življenje. Za ^gično smrt zahtevajo kar 5 milijo-Tt]V t°'arJev odškodnine, vsoto, ki je
nstično društvo ne more plačati.
Turistično društvo pa tudi ne namerava ugoditi pogajalski zahtevi novega lastnika parkirišča pred vhodom v sotesko Vintgar. Zemljišče je bilo povrnjeno v denacionalizacijskem postopku. Sedanji lastniki terjajo 50 tisoč nemških mark za ureditev in legalizacijo parkirišča, Gorjanci pa
pravijo, da bodo v skrajni sili brunarico in vhod prenesli na drugo stran Radovne, na travnik Vršče in do soteske zgradili nov most.
Občina Bled pa je vložila zahtevek za obnovo denacionalizacijskega postopka za zemljišče v Vintgarju.
• D.S. (Več na 5. strani)
'ePrav križišče v Britofu še ni popolno
Semaforji na "črni točki" končno le delajo
Britof ?c ■
pretj '     julija - Sredi včerajšnjega dopoldneva, le nekaj ur  Kranja proti Preddvoru, vodi fori. naP°Ve<lano popoldansko slavnostno vklopitvijo sema-  levo do stanovanjskih hiš in Brjt0* So ^e takole "malali" talno signalizacijo v križišču v  posesti kmetov. Vanjo je po u' novem mogoče zaviti samo iz
nasprotne smeri, na kar prizadeti stanovalci državno družbo za ceste, investitorko izgradnje semaforiziranega križišča, in kranjsko mestno upravo že nekaj časa opozarjajo. Očitno jih je na hitro izdelan projekt prezrl.
Na včerajšnjem tehničnem pregledu sta bili nakazani dve možnosti za rešitev; ali priključek speljati drugje, kar bi bilo zagotovo najbolj varno, ali pa primerno dodelati projekt z zanko. O tem bodo v kratkem sestankovali občin-
ski možje in prikrajšani stanovalci.
Sicer pa je na tehničnem pregledu padla odločitev, da semaforje vklopijo (častno potezo so zaupali državnemu sekretarju Marjanu Dvorniku), čeprav križišče še ni tehnično prevzeto. Tehtnica se je nagnila v prid večji varnosti udeležencev prometa. Samo letos je bilo po podatkih prometne policije na tej črni točki enajst večjih trkov. Takih, v katerih so se o poravnavi škode za zvito
fjločevine vozniki sporazume-i sami, brez prisotnosti policije, pa je bilo še nekajkrat več. • H. J., foto: G. Šinik
da kri? vxkra,i> Jc P«kazal, kaj J   ču Sc vedno marsi-^anjka do popolnosti.
Gre za manjše gradbene pomanjkljivosti, razen tega | pa je sporna tudi pot, ki v samem križišču, gledano od
Cer*v»'co    ROr" ' Minu!° nedeljo zvečer je bila pred S,(t PrtžJa'    aif9te na Šmarjetni gori maša, med katero Pr°lnik n'U' v/mrm*" glasbena umetnika Stanko Vra */a*A„ 0    tfobtntl in Ione Potočnik na orglah izvajala ar'Knih mojstrov. Koncert obeh glasbenikov sodi
**t*$tu nt}ll/'Pov> ki J'h bosta oba imela"po Sloveniji Se v teci'al t, /■ j* ,sta v začetku julija imela podiplomski Cerkvici\ i i,|yfl,w*' stolnici. Koncert na prostem (ali v '<j kromUU ' P°*I*J f>"stal tudi del glasbene ponudbe na pPravlj tWistlčni točki. Hotel ima sicer *e leto dni °"ccrf * " hammond orgle, ki pa jih bo treba za
,e ""Posobiti. • UM., foto: Gora/d Sinik
Kaposi
Oman zida, kranjskogorski župan - podira! - Nicholas Oman, tudi (»rimski imenovan, zida nadomestno gradnjo v Podkorenu. Vse bi bilo lepo in prav, ko ne bi v spomeniško zaščiteni vasi Podkoren gradil apartmajev za trg, za katere mu je dala soglasje nekdanja
1'escniška občina in celo Zavod za spomeniško varstvo iz (ranja! Podkorenčani so ogorčeni, novi kranjskogorski župan pa se je odločil, da bo občina sama gradnjo nadzorovala. Tako je občina pred tednom dni prosila nekaj posameznikov, ki so dan za dnem opre/ali, da na gradbišču ne bi pozidali več, kot jim dopušča načrt. Po domače rečeno - po nalogu občine so kukali izza vogalov, ko pa so delavci res hoteli zidati naprej, so urno obvestili župana, ki je poslal komisijo, ki je preprečila nadaljnjo gradnjo. Kakšna čudna država, da
se morajo občine zdaj _...........
samorganizirati, da ne bi posamezniki gradili na crno! Na sliki: Omanovi apartmaji sredi Podkorena so prava sramota za spomeniško varstvo!
(Več na 3. strani.) - Foto: D.Sedej
RAČUNALNIŠKI KLUB
4M>/66 le Od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! tel /F.k: 064/ 22 10 40
plESTA C HU^fS dem
2a|ogi imamo tudi ostale modele iz programa FORD
ild%jer     Avtohiša Kaposi d o o , Trgovina Kranj,
SKa cesta 121 telefon 064/241-358, !ax 064/P41-367
BOLTEZ
Avtooprema, Staneta Žagarja 58c, Kranj
Živahen konec tedna
Kranj, 25. julija - Pretekli konec tedna je bil po Gorenjskem zelo živahen. Na Bledu se je tradicionalna Blejska noč podaljšala kar v tri vznemirljive Riklijeve dneve, ki so se začeli že v petek. Kljub temu da letos sicer ni bilo veličastnega ognjemeta, saj fosforni ostanki padajo v jezero in povzročajo ekološko škodo, je bila prireditev zabavna, vesela in zanimiva tudi za turiste. V Železnikih so v nedeljo zaključili s kar enotedenskimi prireditvami ob 33. čipkarskem dnevu, koder so med obilico zabave in razvedrila poskrbeli tudi za Javno tekmovanje v kleklja nju. Da ta tradicija v Železnikih ne izumira, so pokazale tudi najmlajše "mojstrice" te zahtevne in čudovite obrti. Pravi praznik je bil tudi v Komendi, saj je tamkajšnji konjeniški klub praznoval 40-letnico obstoja. Gorenjci pa nismo bili veseli le na Gorenjskem. Potovali smo tudi v čudovito pohorsko vasico Kočno, koder je ekipa Kranj-Tržič na IX. državnih kmečkih igrah osvojila drugo mesto (takoj za gostitelji) in si tako priborila čast prireditelja X. kmečkih iger. Prepričani smo, da se poletne prireditve ne bodo zaključile s Kranjsko nočjo, ki jo ta konec tedna tako organizatorji, gostinci, trgovci in nenazadnje predvsem zabave željni Gorenjci že nestrpno pričakujemo. - L. C., foto: Š.Ž. (več na 6. strani)
Vabljeni k vpisu delnic II. emisije!
033! HI
■ NOVE, NIŽJE CENE
^Oa mvestia
Informacije: 061/264 382
EUROI N FOND
SLOVENIJA IN SVET
Srečanje premierov Hrvaške in Slovenije
Razhajanja o Piranskem zalivu
Na Reki sta se sestala dr. Janez Drnovšek in Nikica Valentic in se predvsem pogovarjala o določitvi meje v Piranskem zalivu ter o dolgu Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev. Dr. Janez Drnovšek je poudaril, da denar Ljubljanske banke na Hrvaškem ni sel v Ljubljano, ampak v hrvaško gospodarstvo in Narodno banko Jugoslavije, zato ta problem resno posega v sukcesijo.
Ob koncu minulega tedna sta se na petem letošnjem srečanju na Reki sešla premiera Slovenije dr. Janez Drnovšek in hrvaški premier Nikica Valentic, na pogovorih pa sta sodelovala tudi podpredsednika diplomatske komisije za meje dr. Iztok Simoniti in dr. Hrvoje Kačič. Hrvaški premier je na srečanju izrazil upanje, da se bodo pogajanja med obema državama uspešno končala do maja ali junija prihodnjega
va in v blagajno Narodne banke Jugoslavije.
Premiera sta tudi dejala, da so skorajda pripravljeni za podpis premoženjsko pravni sporazum, sporazum o maloobmejnem prometu in sporazum o jedrski elektrarni Krško. HrvaŠka stran je poskušala pomiriti lastnike slovenskih počitniških domov na Hrvaškem z izjavo, da bodo ti domovi do nadaljnjega imeli enak status kot doslej. Po pogovorih ministrov za
leta, ko bodo na Hrvaškem  gospodarstvo, ki so tudi poteka
volitve in ko bo predvidoma prenehalo delovanje sedanjega vladnega kabineta.
Premiera obeh sosednjih držav sta se zlasti pogovarjala o vprašanju določitve meje v Piranskem zalivu: Drnovšek je branil slovensko zahtevo po nadzoru nad celotnim Piranskim zalivom in pri tem poudaril, da »ima Hrvaška veliko morje, Slovenija pa samo Piranski zaliv«, medtem ko je Valentic poudarjal potrebo po upoštevanju političnih predpostavk. Hrvaška je država, ki dejansko ne nadzoruje velikega dela svojih meja. Za hrvaško javno mnenje je torej zelo pomembno, tudi če gre za nekaj sto metrov dolgo mejo v Piranskem zalivu. Meja naj bi bila po hrvaških zahtevah potegnjena od kopenske meje pri stari strugi Dragonje, vendar bi bil s tem onemogočen svoboden izhod Slovenije na odprto morje. Vprašanje Piranskega
li v tem času, Hrvaška med drugim vztraja, da Slovenija sodeluje pri gradnji druge jedrske elektrarne na hrvaškem ozemlju, kakor predvidevajo nekateri sporazumi iz sedemdesetih let. Stališče Slovenije pa je, da pri hrvaškem jedrskem programu ne bo sodelovala. Razen tega hrvaška vztraja pri paritetni politiki zaposlovanja delavcev nuklearke. Zdaj je večina zaposlenih državljanov Slovenije. Slovenija je privolila v zahtevo Hrvaške, da zdaj zaposlene hrvaške državljane izenači s slovenskimi. Tako hrvaškim državljanom ne bo treba vsako leto posebej podaljševati delovnih dovoljeni. Obe državi naj bi do leta 2002 poiskali vsaka svojo lokacijo za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Obe strani se strinjata tudi z ustanovitvijo sklada za razgradnjo krške jedrske elektrarne po njeni ustavitvi, program zapiranja pa naj bi
zaliva je bilo poleg problema predstavili do marca prihodn-hrvaških deviznih varčevalcev v jega leta. Po ocenah naj bi
Ljubljanski banki najbolj sporna tema pogovorov, za katera opazovalci pravijo, da so bila zelo ostra. Ljubljanska banka je dolžna hrvaškim varčevalcem, ki so ostali v tej banki za 301 milijon nemških mark dolga, razen tega pa je še 560 milijonov nemškin mark prenesenega dolga v hrvaške banke. Po besedah hrvaškega premiera se mora denar vrniti, dr. Drnovšek pa je opozoril, da ta denar zelo resno posega v sukcesijo. Denar Ljubljanske banke na Hrvaškem ni šel v Ljubljano, ampak za razvoj hrvaškega gospodarst-
zapiranje stalo najmanj šest in največ dvanajst milijard mark.
Premiera sta ob koncu izrazila prepričanje, da se bodo z rešitvijo sporov normalizirali tudi gospodarski odnosi Po štiriletni stagnaciji na gospodarskem področju blagovna menjava med državama spet raste, gospodarski interesi na obeh straneh so veliki, kar bo spodbujalo iskanje rešitev za vse spore. Prav te dni se podpisuje sporazum med naftnima družbama Ino in Pet-rolom, ki je vreden kar okoli 5 milijonov dolarjev • D.S.
Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Hišna številka - VIBROSER
ludi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v n/em poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piie "nagradna igra". Podatka vključujeta: l neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2 številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado « VIBROSER podjetja \anni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Iliina številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima *reboma vsakega od obeh podatkov, iz katenh je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdrutinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem (iorrnjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisa, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER Nekdo s srečnega našima nas mora poklic ah najkasneje do jutri, srede, do 14 ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drutino "
Kajti. VIBROSER je pnjetna kombinacija toplote m masale ter je originalni atestiram slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z netno masaio pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blati revmatične tetave, bolečine v krilu, hrbtenici in sprošča psihično napetost tort^je VIBROSER pripomoček za vsako moderno drulino, ki blati tegobe sodobnega načina bvljenja..
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORLNJSKI GLAS KRANJ
Poslanci končujejo šele junijsko sejo
Krajevne skupnosti so dobri gospodarji
Državni zbor, ki nikakor ne more končati junijske seje, seje znašel v hudi časovski stiski, julijske seje« zadnje pred avgustovskimi počitnicami, po predlaganem dnevnem redu zelo obsežne, sploh še začel m<
Ljubljana, 25. julija - Junijska seja državnega zbora se vleče kot jara kača. Tako so točke z dnevnega reda obravnavali še v petek, čeprav bi že morala teči julijska predpočit-niška seja, na kateri naj bi v drugi obravnavi govorili o svežnju šolskih zakonov.
V četrtek so poslanci precej polemično razpravljali o predlogu obvezne razlage 19. člena zakona o lokalni samoupravi, ki govori o položaju in vlogi krajevnih skupnosti. Kljub nasprotovanju krščanskih demokratov, da ustanavljamo v občinah še nove občine, je
večina odločila, da so krajevne skupnosti lahko tudi pravne osebe, saj znajo izredno dobro gospodariti z denarjem, kar so v preteklostjo nedvomno dokazale. Krajevne skupnosti, pa tudi vaške in četrtne, bodo torej lahko pravne osebe oziroma osebe javnega prava, če bo tako določeno v občinskih statutih. V večini občinskih statutov je tako že urejeno, čeprav so bile tudi druge možnosti: krajevna skupnost je lahko nosilec lastninske pravice na svojem premoženju, krajevna skupnost lahko deluje le po pooblastilu ob-
Kdo se bo polastil telekomunikacij
Ljubljana, 25. julija - Zakon o telekomunikacijah so poslanci vrnili v prvo obravnavo. Po mnenju parlamentarni večine je slabo napisan, sprejemati pa bi ga kazalo hkratt Z zakonom o pošti. Edino Slovenski krščanski demokrati so bili zadovoljni s predlogom zakona, čeprav so bili tudi otU prepričani, da je treba lastninjenje natančneje opredeliti- ] Združeni listi v predlogu zakona ne najdejo pojasnila, ka]}e sploh javna služba na področju telekomunikacij in kako bo potekalo lastninjenje družbenega premoženja Telekoma, v katerem bi morali sodelovati tudi delavci bivšega P*J podjetja, ki so sedaj na Pošti Slovenije. Za Slovensko ljudsko stranko niso dovolj jasni odnosi s podjetjernfi Mobitel in Impulz, vložek ljudi in lokalnih skupnosti P*} gradnji omrežja pa bi država najraje kar razglasjila za svojo last. Slišati je bilo očitke, da se koalicija medsebojno še M dogovorila, kdo bo glavni v tem sistemu.
Pobuda za razrešitev generalnega državnega tožilca
Kocjančič mora dopolniti predlog
pri predlogu za razrešitev Antona
Predvsem opozicija meni, da gre Drobnica za politično dejanje.
Ljubljana, 25. julija • Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve primera Drobnič še ni razrešila. Poslanec državnega zbora in predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocjančič predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca Antona Drobnica (mandat se mu izteče leta 1998). Kot razloge navaja dejstvo, da je državni zbor zavrnil tožilčevi poročili za leto 1992 in 1993, kar naj bi bilo po njegovem mnenju enako nezaupnici. Drobnič naj bi z javnimi nastopi blatil ugled tožilstva, v posameznih primerih uporabljal politična merila in blatil parti-
zanski boj Slovencev. Pred leti naj bi vojnim zločincem pošiljal poročila, naj ne hodijo v Slovenijo, kar je v nasprotju z mednarodno konvencijo o zastaranju vojnih zločincev. Sklepa na komisiji ni bilo. Opozicija je menila, da gre za politični obračun in naj zato komisija o tem sploh ne razpravlja, Anton Drobnič pa je povedal, da v nobenem zakonu ne piše, da je nesprejetje poročil razlog za odstop tožilca, sploh pa državno tožilstvo državnemu zboru ni dolžno poročati. Komisija je zadolžila Kocjančiča, naj svoj zahtevek pisno utemelji. • J. Košnjek
čine, v tretjem primeru P' krajevna skupnost ne bi pravna oseba, vendar bi ko nastopala v pravnem P1*' metu v svojem imenu i" n* svoj račun. Nobena od }e možnosti v obvezni razlag'-
En glas je manjkal <*° potrebnih dveh tretjin, da p bil sprejet predlog poslan*-3 SND Iva Verzolaka za dop^ nitev zakona o volitvah državni zbor. Predlagatelj r hotel uskladiti zakon o volj vah v državni zbor z zakonom o političnih stranakah L prepoveduje strankam, da p imele v svojem imenu 'nH tuje države, stranke, prav"' ali fizične osebe. Da bi prepoved vnesli tudi v zak° o volitvah v državni zbor J? manjkal en glas  • J.KoM>Je*
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVlC|
SDSS - Občinski odbor Radovljica
Priprave na gradnjo telovadnice
Radovljica - Kot so sporočili iz občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije, je bil pred nedav nim v Radovljici pogovor o gradnji športne dvorane oz. telovadnice v okviru Srednje gostinske šole v Radovljici. Navzoči, med katerimi je bil tudi član državnega sveta Jože Resnian, so ugotovili, da imata srednja gostinska šola in športna dvorana regijski pomen Ob tem, ko bo dvorana izpolnjevala mednar odna merila za igre z žogo, je treba v programski zasnovi čimbolj upoštevati tudi po iicbe kraja in dodatno vključiti še nekatere dopolnilne dejavnosti. Tehnična doku mentacija je že toliko pripravljena, da bo z neka-teimn manjšimi dopolnit va
mi mogoče pridobiti lokaciji
ko dovoljenje.  Projekt je
podprlo tudi It ministfitvo
/.i šolstvo m špott. • CZ.
Socialdemokratska stranka Slovenije
Poslanec ni vprašal vodstva
Ljubljana, 25. juliju - I v
legacija Socialdemokratske stranke Slovenije je sodelo vala kot edina iz Slovenije na seji sveta Socialistične mtei
nacionale kot opazovalka. Sprejete so bile številne reso lucije, glavna tema razprave pa je bila Demokracija, razvoj in mir v Afriki. Socialdemokratska stranka Slovenije pa nasprotuje dopolnitvi /;i kona o poslancih, ki ponovno uvaja nesprejemljive privilegije, Predlog je v proceduro
vložilo 50 poslancev v času, ko se neupravičeno večajo socialne razlike, uvajajo novi davki in privilegiji. Poslanec stranke Vitodrag Pukl je tudi eden od podpisnikov predlo ga, vendar s svojim dejanjem ni seznanil vodstva stranke niti poslanskih kolegov iz poslanske skupine SDSS • J.K.
Liberalnu demokracija Slovenije
Lastninske laži
Ljubljanu, 25. julija - 1 ib
eralna demokracija Slovenije obsoja početje opozicije na izredni seji državnega zbora o lastninjenju. Cilj je bil bil'
tenje strank In ljudi, ki niti
obsojeni niso bih Sodni mlini u-s meljejo počasi, kar je ob denacionalizaciji in počasnosti pri revizijah glavna ovira pri lastninjenju. Nad KO od stotkov podjetij v reviziji je v/postavilo pivotno stanje LDS tudi zavrača trditve opozicije, da je polovica ova denih iz liberalne deniokra cije. V resnici med ovadenimi m niti dva odstotka članov
LDS. Stranka meni, da je Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje pisala predlog sklepov Slovenske ljudske stranke za izredno sejo državnega /bora. Za vlado in za stranko je pomembno, da se proces lastninjenja nadaljuje in kon fit Orehe pa je treba sank cionirati. Poslanska skii|>ma LDS pa v izjavi Za javnost ugotavlja, da privatizacija poteka skladno z zakonodajo in zato ne razume početja nekaterih posameznikov in strank v parlamentu, ki ne priznavajo dosedanjih dosež kov. Skušajo jih izničiti, ne meneč se za interese države, ampak so glavni interesi ne katerih, ki skušajo ustv.niti vzdušje izrednih razmer..
Združenu listu soeiulnih demokratov
Zakaj oblast miži
I jubljunu, 25. juliju - /dni žena lista socialnih deniokra tov bo vztrajala, da se z /.lirikom  prihodnjega leta
/.i' ne izplai i vati univerzalni
otroški  dodatek   (" e bodo finančni problemi, naj vlada poišče denar pri drugih por abnikih, saj mora biti skrb za otioke in družine prednostna Stranka se čudi, da država in njena oblast ne ukrepa ob samovoljnem ukrepanju kmetov na Dravskem polju O tem mora razpravljati držav ni zbor   V tem primci u so
zatajili vlada, kmetijsko istrstvo, sklad kmetij* nj zemljišč, policija in tožilec. Tudi odločitev vo» va Radiotelevizije SloVSgjjj da odklopi oddajnike .a križ, Domžale in Mu,0 jc Sobota ni sprejemljiv** špekulacija, ki ima lahko ^ politične posledice. () _ v6| stvareh lahko odloča I« ^ zavoda RTV. (.lede P^,^ stavke Darka Zupana pa ^' y0
tena lista meni, da je "{^JJji
življenje sedaj v rokah J ,
Janše Stranka je l''"'^.,,;.^1
sodelovati pri zbiranji1 za poplačilo Škode, kl ^ivj-utrpel Zupan. ČIovesKO^.
jenje je vendarle največ no.  • J.K.
Deinokrutsku stranku
Dlajšanje dciiaaoiiali/arije
I jubljunu, 25. julija -
mokratska stranka sn*c<^ predlaga olajšanje pri n"\
vanju problemov dcnai lio".
ltta< ije |>n poslovnih s|-|V "i prostorih. Nekateri ".'i1'' \ ovnih proitoroVj
niki |>os denacionalizira
so se znašli v težkem I . ^ ju lakih primerovnjJ ot-v Sloveniji okrog •    ' „.|i P
NaroCmn.i inmcst-f m obračun S odstotkov v ceni časopisa (mnenje KM1
M^'m1?''^^1 ( Tn'\ IX *V< "'V*'\* * 1«»" 7i""si' 1      'M1* * 'l"M ""1H'""M 1,111,1 M ' )|tl.iMie Monlvr |>oicitlku 1'ioinclr
PO GORENJSKEM
3. STRAN • GORENJSKI GLAS
Minister Gantar na obisku pri radovljiških obrtnikih:
Ovira je slaba prostorska dokumentacija
"r* Gantar je v Radovljico prišel na povabilo območne obrtne zbornice. Seznanili so ga z najbolj perečimi problemi v Prostoru, popeljali na ogled s helikopterjem, največ pozornosti pa posvetili načrtom za izgradnjo obrtne cone Spodnje
Gorje. Gantar obljubil svojo pomoč.
nost, predvsem zaradi tega, ker bodo na ta način prišli do predvidoma stotih delovnih mest.
Radovljica, Spodnje Gorje, A- julija - Ustavno sodiče •^Publike Slovenije je v Postopku za preizkus pobud "rustva ekologov Slovenije .«« nekaterih občanov Ble- Grob poseg V prostor? * za oceno ustavnosti in .■".'•■« zakonitosti odloka o spreje- Društvo ekologov Slove-10,1 zazidalnega načrta obrtne nlJe v pobudi za oceno ustavne Spodnje Gorje sklenilo, nostl in zakonitosti ?a se pobudi sprejmeta, izvr- izpodbijanega zazidalnega j0 načrta navaja, da gre za začasno načrtovan in grob poseg v prostor, ki zaradi naravnih vrednost (izvirne vode, mok
»evanje odloka pa se Končne odločitve zača»uw *adrii. Dogovor med obrtni-5 2 območja bivše občine Radovljica in ministrom za °k°lje o tem, da si skupaj
i
°gledajo vse s prostorskega y>dika problematične točke,
Je °il sklenjen že nekaj
rišče in prispevno zaledje Blejskega jezera) zahteva mnogo bolj pretehtan pristop. Po njegovem mnenju
in predstavnike občine opozoril na dejstvo, da je prostrs-ka   dokumentacija na področju bivše občine Radov-jica v celoti precej neurejena, zato je potrebno, da se vsi pristojni uskladijo in dogovorijo v katero smer želijo v bodoče razvijati podobo prostora, predvsem pa, da je nujno skrbeti za neoporečnost postopkov. V zvezi z obrtno cono je obrtnikom in predstavnikom lokalne skupnosti obljubil svojo podporo in jim svetoval, naj izpolijo zahteve, opredeljene s sklepom ustavnega sodišča, obnovijo študije na šibkih točkah, na ugovore reagirajo z novimi odgovori, ki bodo oprti na
siup. i w ..jv6u.v... .------- Gradili smo na slabih temeljih, ki so bili postavljeni pred več
sprejeti zazidalni načrt tudi kot osmjmj leti," je ministru Gantarju težave v zvezi z 2a"r^r- prej* 3K,eP UMav,,c- 01 usklaJen. s prostorskimi jzgradnjo obrtne cone v Gorjah pojasnil Boštjan Fuerst, ja17 - a Je nuJnost soočen- s"tavi"*mi Dolgoročnega direktor bivšega radovljiškega občinskega zavoda za pros-še n 2avvami v prostoru samo  P'ana Občine Radovljica m torsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo naj popravijo tisto, kar so
povecal- Srednjeročnega plana občine. Minister Pavle Gantar si je območje najprej ogledal iz podedovali od predhodni-
Po ugotovitvah Ministrstva za helikopterja Francija Stroja. Najprej so mo pokazali Gor- kov: slabo pripravnljeni pros-Bivša rar4«.,i:-xi,   i    xx      okolje ln prostor so planski enjčevo gramoznico, prostor, kjer je ob Posavcu predvidena torski   dokumenti in Je že „3 ,  skupščina  dokumenti pomanjkljivi in gradnja mote,a9 kamnolorn nad Kainno Goric0j parkinii neupoštevanje proceduralnih ^lokoVnrS        ' SP\Ci      neusklaJem in kot. tLak» ne prostor pred restavracijo Krona, na koncu pa še prostor, ki zahtev.
izufalncea  morejo bit. pravno izhodišče [e ,etos £ara$cen in neobdeIan, nekoc pa bo morda na njem
za postopek sprejemanja Za- sla|a nova obrtna cona. "^koH* ie velika že samo
- sprejemu zazidalnega "ačrta obrtne cone Spodnje ,°rje, s katerim naj bi deset
~~ r----1---- i
zidalnega načrta, saj jc občinska skupščina v letu 1989 sprejela dopolnitve družbenega plana brez potrebnega mnenja medresorske komisije, zazidalni načrt pa naj bi bil sprejet brez programa coria hi kT' "i r,Juvyi"       priprave prostorskega i/ da n. \S    f!cdJ:.na dejstvo,  benega akta. Poleg tega Covhi      JUi ^,VŠC 0bčinc   rava RS ™ vrst™
3 Že d°,PO "rim«"i-   mnni  da niso pridot
^rtnikov in podjetnikov do prostor za svojo dejav-P^st- Območje ob podjetju klrnont in železniški progi je J freh strani obdano z indus-lr\jskimi objekti, ena stran jc °dprta porti polju.Obrtna
Občina Bled v odgovoru na Neoporečnost
pobudo meni, da je zazidalni -^^„v ie nujna
načrt prvi konkretni sanacijs- r      r      * J ki poseg na območju indus-     Ko si je minister Gantar v
trijskega kompleksa, s katerim petek ogledal območje, kjer
se bo posledično uredila ka- naj bi predvidoma stala obrt-
stavniki
"Škoda je velika že samo zato, ker bodo postopki za oceno ustavnosti spet zavlekli izvedbo projekta. Minister Gantar nam je obljubil vso strokovno pomoč in podporo pri urejanju zadev po legalni poti. Pri tem pa je potrebno
«-l_  J_.----u
—a ui ona gieue na dejstvo, oenega aiaa. ru.tg «-6» ~r potok Miščica ki je speljan da takšne reakcije, KaKrsna je avljanjem nove oonne cone v
J* na območju bivše občine rava RS za vrstvo narave v  ^ ribogojnice v Blejsko pobuda za oceno ustavnosti, Gorjah, kriv bivši občinski
Radovljica že dolgo primanj- meni. da niso pridobili pozi- Y    xQ   p     jj zazidalnega niso pričakovali, saj so post- minister za prostor Janko
*uje primernih lokacij za tivnega mnenja glede varo- )        ^     njihovem mnen- 0pki sprejemanja ustrezne Jmf je prepričan predsed-
Radnjo poslovnih objektov, pd obrtniki in podjetniki Se • ak0 dobrodošla, prav tako zadnjo planirane obrtne c°ne podpira krajevna skup-
vanja voda na območju, ministrstvo /a kmetijstvo pa,
da so tamkajšnja zemljišča razvrščena v prvo oUmnočjc kmetijskih zemljišč
načrta so po njihovem mnenju v ekološkem pogledu izredno ostri, tako, da ni nikakršne
možnosti za onesnaževanje okolice, vode in zraka.
niso prieaKuvan, oaj w mmisiti prostor
opki sprejemanja ustrezne jan« je prepričan predsed-
prostorske dokumentacije njk območne obrtne zbornice
potekali vse leto in v tem Franci Ažman. času nanje ni bilo nobenih
oraanja apaumajcv v i
Če bo Oman zidal, bo župan podiral
Nadaljnjo gradnjo apartmajev Nicholasa Omana je preprečil sam kranjskogorski župan, tako daje poslal skupino, ki je dan za dnem budno spremljala, kaj na gradbišču delajo zidarji. Se bomo morali samozaščitno samoorganizirati, da bomo preprečili to, kar ne zna preprečiti država?
KP«dkoren,
rajam mik
24. julija
Podkorena, sporne
n>ško zaščitene vasice, U nekaj časa z zaskrbljenostjo, a tudi ogorčenjem spu-mij.«
Jo gradnjo apartmajev, ki im sredi vasi gradi Nicholai Oman, tudi Grimski iroeno van. Nicholas Oman, bolj *nan po tem, da ima v najemu Blejski grad, prebi va pav gradu Grimšče, je na mcstu, kjer je stala njegova r«jstna hiša, začel graditi -apartmaje ca tu-
je sklenil napraviti red, če ga na nenavaden   a učinkovit
že ne morejo zagotoviti način preprečil, da bi se
bivše strokovne službe jese- apartman na črno zidali v
niške občine ,n inšpektorji. višino. Če bi se bi župan
Na vsakodnevne oglede je takoj podrl. V tistem trenut-
poslal skupinico ljudi, ki je ku, ko je bila gradbena
budno pazila, kaj na gradbiš- operativa na tem, da nadal-
Podk ljc grad
s li T"°rcn Jc strnjeno na-. 'Jc hiš m tudi do Omanove
Dot njc V(Kli ^jemno ozka Preko mostička. dvonš< i
g™ parldril« tudi ne kako
Zaradi apartmajev obte-"enjena skromna podkoi
—— i------. ,
ču dela gradbena operativa. Če smo malo za hece... Ja! Kukali so izza vogalov, kdaj bodo zidarji prišli do določene višine.In se je splačalo..
Zidarska operativa se je po pozidanih petih vrstah prve etaže pripravljala, da
~r------—
juje z gradnjo, so z občine sicer klicali inšpektorje, a so bili - na dopustu! Nedosegljivi so bili tudi naslednji dan, ko so zidarji Omanovih apartmajev začeli delati balkon tako, da bi bil sosedu onemogočen dostop. Spet
dela nadalj'ujć Tedaj so je moral posredovati župan tisti, ki so oprezali izza
jšlIS*tura* si
(.radni« apartmajev sredi spomeniško zaščitenega Podkor-na n&c, a m> zaslugi kranjskogorske o Kine k, sama nadzoruje zidarje, poteka lepo po načrtih...-Foto. D. Stdij
varstvoizK.anja.k.siccrod  vedanja in dovolj nam jc
m u n a 1 n a ne bi
jc nekaj časa bi zgradil par
»Orili. Projektant ||aCrioval, da
k»rišča kar na vrhu visoko-nadstropne stavbe, ki bi v lem okolju /.gledala kot stolpnica! Vaščani, ki le Jancs ne morejo r a/ume ji. kako jc mogoče, da je nek danja jeseniška občina sploh dala dovolj« nje /•> t**0 grdnjo, se lahko samo čudi 1°- Se bolj pa so lahko začudeni ki t je dovoljenje *a tako' gradnjo, ki v to okolje nikakoi ne sodi, dal Cc>o Zavod /.i spomcm<ko
tega, da se nihče ne zgane m nihče ne ukrepa!
Dosegli so, da se vendarle ne gradi toliko etaž, kot je bilo prvotno predvideno, čeprav bo gradnja na koncu vseeno tujek in posebej V
nič tebi nič dovoljenj apartmaje sredi vasi!?!
Hodi kakorkoli ('e sta /c jeseniška občina in Zavod kaj veš zakaj gledala skozi prste in mižala ob tej gradnji, ki bolj kot vse drugo kdaj-koli doslej kvari izgled vasi,
voglov ročno obvestili obči no. Župan je pri priči imenoval strokovno skupino, jo poslal na gradbišče z namenom, da ugotovi, ali gradnja poteka v skladu s sprejetim načrtom.
Delovodja jim je izjavil, da namerava etažo pozidati v višini od 140 do 16() centri-metrov, nakar jc strokovna občinska skupina delovodjo da je po načrtu sončna višina sku-
sleherncga vaščana zaščite nega Podkorena terja spomeniško poslušnost - kar se adaptacij in novogradenj tiče Brez dovoljenja Zavo da nihče na stari in zaščiteni
domačiji ne sme povečati   vseeno lujc*. m pw*»^ oken, recimo.  Iu pa meni   posmeh predvsem Zavodu opozorila,
bi nič dovoljenje za  za spomeniško varstvo. dovoljena k_
Vendar pa občina Kranjs paj z vencem in pozidnico ka (Jota ni le čakala, kaj bo, 107 centimetrov. Vse, kar bo če bo ali ne bo.. Zmenili so zgrajeno nad to višino, bo po se, da bodo gradnjo nadomestne stanovanjske hiše z apartmaji investitorja Omana Nikolaja spremljali Vsak dan - če bo treba... In so in treba je bilo. Sam kranjskogorski župan
Pravna država? Kakšna pravna država! Žalost od pravne države, saj prvič daje dovoljenja, ki jih ne bi smela, drugič pa je ni, ko bi morala nadzorovati in učinkovito posredovati. In tretjič: kam smo prišli, če se moramo zdaj samozaščitno sami organizirati, da nekateri, tako kot Nicholas Oman, okolju ne bi delali še več škode, kot jo sicer...
D.Scdej
.,. nuv;i ki mjskogorska obu na rekla: ne!  Dovolj |C ItmOVOlle, dovolj jc sprene
nalogu občine takoj odstranjeno. Delovodja je vzel opozorilo na znanje in zagotovil, da bo o tem takoj obvestil projektanta...
Tako. Župan Kranjske Gore Jože Kotnik je torej
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
AMZS
Iz AMZS - Tehnične baze iz Kranja so nam sporočili, da so ta konec tedna opravili 20 vlek
Poškodovanih vozil in 5-rat nudili pomoči na cestah.
GASILCI
Tudi ta konec tedna gasilci niso imeli preveč dela. Kranjski gasilci so na C. 1. maja zapirali vodo v sanitarijah. Stanovanje je bilo prazno, vanj so vdrli skupaj s policisti. Ob Škofjeloški cesti so pogasili kup smeti, črpali vodo iz kleti v Zg. Bitnjah, kamor je vdrla zaradi neurja. V Bohinju pa so reševali osebno avto, ki je zdrsel pod cesto.Jeseniški gasilci so spet prejeli lažni alarm iz vrtca na Koroški Bela in pogasili manjši gozdni požar na Zabreški planini. Škofjeloški gasilci pa so v Sovodju pogasili kozolec in v Frankovem naselju odstavili preveč razgreto mast s štedilnika.
NOVOROJENČKI
V kranjski porodnišnici se je rodilo 20 otrok. Rodilo se je 11 dečkov in 9 deklic. Najtežji je bil deček s 4.350 grami in najlažja deklica z 2.650 grami.V jeseniški porodnišnici pa je na svet prijo-kalo 5 dojenčkov. Rodili so se 3 dečki in 2 deklici. Najtežji je imel 3.960 gramov, "najlažja" pa je bila deklica s 3.010 grami.
URGENCA
V jeseniški bolnišnici ta konec tedna niso imeli preveč dela. Na kirurgiji so oskrbeli 125 pacientov, na internem oddelku 24 pacientov, na pediatričnem oddelku 16 malih pacientov in na ginekološ-ko-porodniškem oddelku oskrbeli 20 pacientk. TURIZEM
Na Bledu se ne pohvalijo preveč s turisti. V tem času je le 40-odstotna zasedenost turističnih kapacitet. Pohvalijo pa se lahko z dnevnimi gosti, saj je na kopališčih pri jezeru veliko kopalcev. Blejsko jezero ima 24 stopinj. Bohinjski hoteli so zasedeni 70-od-stotno, kar pomeni 10 odstotkov več kot v enakem času lani. V avtokam-pu pa se giblje med 760 in 660 gostov. Tu pa beležijo manj kol lani. Jezero ima 23 stopinj. V Kranjski Gori pa je trenutno 4.077 gostov, kar je okoli 65-odstot-na zasedenost. Tudi na Šobcu beležijo manj gos tov kot lani. Trenutno imajo v avtokampu 800 gostov. Več tujih gostov pričakujejo ta Konec tedna. Lahko pa se pohvalijo z množico kopalcev. Ta konec tedna jih je bilo dnevno okoli 2.000. Voda ima 30 stopinj in jo redno kontrolirajo, zato je neo porečna.
V preddvorskem koncu pa je od 75 do 80 odstotkov zasedenost hotelov in penziona Zaplata. Poletne nedeljske popoldneve pa popestrijo z glasbo na grajski terasi. To nedeljo je za prijetno razpoloženje bila citrarska glasba.
POHIŠTVO, BELATEHN1KA ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
thgovInaŠTohištvoni. SP BESNICA 81
IZ GORENJSKIH OBČIN
Prevozi šolskih otrok
Kranjska Gora, 24. julija -
Tudi v kranjskogorski občini se pojavljajo nesmisli, ki jih v praksi poraja že dvajset let star zakon o prevozu šolskih otrok v šolo. Zakon namreč določa, da morajo starši sami povrniti stroške prevozov, ce so oddaljeni od šole manj kot štiri kilometre.
Tako denimo starši plačujejo prevoz, če se njihovi otroci vozijo v šolo v Kranjsko Goro iz Podkorena, medtem ko starši otrok iz Rateč ne plačuje-
.     . . Ze jeseniški izvršni svet
je v preteklosti naletel na takšne probleme, ki jih je deloma omilil tako, da je sprejel sklep, da tisti, ki so oddaljeni manj kot 4 kilometre - na primer iz Hru-šice na Jesenice - del sredstev za prevoze prispevajo starši.
Seveda bi bilo najbolje, ko pri teh prevozih ne bi šlo za »glavarino«, ampak bi prevoze uredili tako, da bi občine iz proračunov plačevale avtobus, ki bi v solo zastonj pripeljal vse otroke, ki ne prebivajo v kraju, kjer je šola. • D.S.
Pokopali občinsko turistično zvezo
Jesenice, 24. julija -
Predstavniki vseh turističnih društev nekdanje jese-niškc občine so se domenili, da se občinska turistična zveza, ki je povezovala turistična društva, ukine. Nesmiselno bi jo bilo ohranjevati, saj je zadnja leta ni bilo čutiti -bila je več ali manj na papirju.
Kar je ostalo od občinske turistične zveze so bili mize in stoli, ki jih je podedovalo Turistično društvo Jesenice.
Predstavniki turističnih društev so se tudi domenili, da je koordinacija med društvi potrebna: to bo opravljalo najmočnejše in najbolj Številčno turistično društvo kranjskogorske in jeseniške občine - Turistično društvo Kranjska Gora. V tem društvu si bodo manjša turistična društva, ki nimajo dovolj turistične takse in denarja, lahko preskrbeli tudi vse prospekte in drugo propagandno turistično gradivo.
D.S.
Skoraj 500 darovalcev krvi
Radovljica, 24. julija -
Povabilu Območne organizacije RKS Radovljica se je prejšnji torek in sredo, 18. in 19. julija, kljub dopustom in poletni vročini, odzvalo 464 krvo-dajalk in krvodajalcev. Od tega so jih po zdravniškem pregledu 20 morali odkloniti, 9 krvodajalk in krvodajalcev je bilo mlajših od 20 let, 38 pa je kri dalo prvič. Ekipi Zavoda za transfuzijo so, kot že vsa leta, pomagale prostor voljke Krajevne organizacije Rdečega križa z Bleda.
Krvodajalkam in krvodajalcem in sem prostovoljcem, !:i so pri akciji pomagali, se Območna organizacija Rdečega križa Radovljica toplo zahvaljuje.
Seja blejskega občinskega sveta
Prometne ureditve letos ne bodo spreminjali
Septembra bodo ocenili, kaj je bilo dobro in kaj slabo.
Bled - Blejski občinski svet je na četrtkovi seji sprejel pobudo za vključitev občine Bled v izvedbeno fazo projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za krajevno skupnost Gorje, letošnji program dela in sestavo projektnega sveta.
V letošnjem programu so prednostne naloge izdelava turističnega zemljevida Pokljuke, Mežakle in zaledja Bleda, oživitev zvončarstva v eni od delavnic, izdelava idejnega načrta za ureditev okolice pokopališča, dostopa do poslovilnih vežic in parkirišča ter obnova starih nasadov visokodebelnega drevja. Projektni svet bo program lahko še dopolnjeval, vendar le do vrednosti, ki jo za ta namen predvideva občinski
proračun. Občina bo za izdelavo turističnega zemljevida zaprosila za pomoč tudi državo. Za predsednika projektnega sveta so imenovali svetnika Jožeta Skumavca iz Zgornjih Laz.
Ko je občinski svet razpravljal o organiziranosti komunalno redarske službe v občini, za zdaj ni podprl predloga komunalnega redarja Borisa Sodje, da bi za občine Bled, Bohinj in Radovljica poskusno, za dve leti, ustanovili medobčinsko redarstvo. Če bi se izkazalo, da takšna organiziranost dela ne bi bila dovolj učinkovita, naj bi potlej vsaka občina ustanovila svoje redarstvo. Medobčinsko službo bi po predlogu komunalnega
redarja financirali tako, kot so nekdaj medobčinske inšpekcijske službe. Sedež redarstva naj bi bil zaradi dostopa do podatkov v Radovljici, potlej pa bi ga lahko preselili tudi na Bled. Za začetek bi morali kupiti dva vozila, uniforme in nekaj opreme za zveze ter urediti prostor. Čeprav je bilo v razpravi slišati različne pomisleke o organiziranosti medobčinske službe in celo o obstoju komunalnega redarstva, je občinski svet odločanje preložil na čas, ko bo tudi znano, kakšne bodo po novem zakonu o prekrških na tem področju občinske pristojnosti in možnosti.
Ko je župan Vinko Gole poročal o delu med zadnjima
Zgledna gesta kranjskogorskih svetnikov
Kranjskogorci znižali sejnine
Kranjska Gora, 24. julija - Kranjskogorski svetniki dobijo po 8.000 tolarjev za udeležbo na seji, vendar so si zdaj sejnino znižali za polovico. Prav tako so jo znižali 76 članom raznih odborov, ki za udeležbo na seji prejemajo po 4.000 tolarjev. Le dva svetnika sta bila proti takemu znižanju lastnih stroškov.
Na minuli seji občinskega sveta Kranjska Gora so sprejeli predlog proračuna občine Kranjska Gora za letos, obravnavali pa nekaj amandmajev, ki so jih k proračunu vložili posamezni svetniki.
Tako so razpravljali o amandmaju Joža Pezdirnika, ki pravi, da je v občinskem proračunu za kmetijstvo namenjenih premalo sredstev, saj je pet kmetov v občini začelo z obnovo gospodarskih poslopij. Za pomoč kmetom naj bi povečali postavko investicij v kmetijstvo za okoli 5 milijonov tolarjev.
Na seji so sprejeli okvirni program za dopolnitev prostorskega plana občine za območje Zelenci, Planica, Podkoren, Alpi-na, Log, za kanalizacijski kolektor in plinovod s kolesarsko stezo od Hrušice do Rateč, za lokacijo nove bencinske črpalke pri Ratečah in za posamezne individualne predloge sprememo. Podprli so tudi usta novitev zavoda Planica.
Zelo zanimiva pa je bila razprava o amandmaju nestranskarskega svetnika Mira Kržena iz Mojstrane, ki je svetu predlagal, naj se stranke odpovedo dohodkom iz proračuna za financiranje strank in njegov predlog, da naj se svetniki in člani odborov odpovedo delu sejnin - sejnine naj se poslej izplačujejo le v polovičnem znesku.
Vsaka stranka iz občinskega proračuna po zakonu mesečno dobi po 30 tolarjev za dobljeni glas na volitvah. Kranjskogorski svetniki pa dobijo po sto mark - 8000 tolarjev - za udeležbo na eni seji, enako vsoto prejmejo vsi predsedniki občinskih odborov, medtem ko se članom odborov izplačuje po 4.000 tolarjev.
Miro Eržen s predlogom, da bi ukinili financiranje strank iz proračuna ni uspel, saj so nekateri svetniki prepričevali, da so to za vsako stranke izjemno majhna, a prepotrebna sredstva - komaj zadostujejo za poštno znamko! Socialdemokrati so, recimo, dobili za svojo stranko pičlih 60 tisoč tolarjev.
Predlagatelj amandmaja pa je uspel v predlogu, da se sejnine svetnikom zmanjšajo za polovico. Svetnike je prepričeval, da je znesek, ki ga mesečno donijo svetniki za udeležbo na seji - okoli 256 tisoč tolarjev -kar precejšen zalogaj za občinski proračun, kaj šele odbori! V Kranjski Gori imajo 76 članov raznih odborov, ki naj bi se jim izplačevalo po 4.000 tolarjev za vsako sejo, predsednikom odborov pa po 8.000 tolarjev. Za Erženov predlog, da se sejnine zmanjšajo za polovico, je glasovalo devet svetnikov, dva sta bila proti, dva sta se vzdržala.Kranjskogorski svet je tako ponovno dokazal, da večina svetnikov resnično želi napredek kraja in da pred volitvami nikakor niso le deklarativno razglašali, kako da so za splošni razvoj. Znižali so svoje lastne stroške in s tem - poleg njihovega župana, ki nima plače in si niti potnih stroškov ne da obračunati - prispevali k najhitrejšemu razvoju okolja, od katerega so črpali svoje volilne glasove.
D.Sedej
•it[H\
Konjeniški praznik v Komendi - Čeprav trna konjeniški šport v Komendi te dolgo tradit ijo, saj w [>t.\t o tamkajšnjih konjenikih stan *<• več kot dvesto let, pa kot uradni <•</<',lek ilela Konjeniškega klubi
Komenda domačini štejejo avgust /9.55, ko so ob petdesetletnici Kmetijski ;udruge Komenda dobili najprej hipodrom, nato pa so ustanovili še tatnostojtfl konjeniški kluh I U takrat naprej so dtrkališ< t dograjevali, Uredili tO nleve, Zgradili tribuno m vsa leta prirejah konj,■ruske prireditve Še posebno slovesno pa je bilo v Komendi minulo nedeljo, ko so člani Konjeniškega kluba pripravili program ob štirideseti obletnici Po slavnostni povorki so pripravili kar osem kasaSkih dirk, galopsko in kmečko dirko. Več o tekmovalni rezultatih v Komendi pa /e ;aptsano na 21  strani današnje Siotmke V.S.
sejama, se je "dotaknil" predvsem prometne ureditve, poroke, ob kateri se je zapletlo, problema v Vintgarju, iskanja dolgoročne rešitve za odlaganje komunalnih odpadkov, blejske cestne obvoznice in obrtne cone Gorje. Čeprav je po županovih besedah na blejsko prometno ureditev tudi nekaj pripomb, je za zdaj ne bodo spreminjali, ampak bodo septembra ocenili, kaj je bilo dobro in kaj slabo. Do 19. julija so s parkirnino pobrali 4,6 milijona tolarjev, napisali 2.200 obvestil o prekrških in doslej s kaznimi iztržili nekaj manj kot 400 tisoč tolarjev. Kar zadeva zaplet v Vintgarju (novi lastnik restavracije zahteva tretjino vstopnine za obisk soteske), bo občina
zahtevala obnovo denaciona-lizacijskega postopka. Ko so razpravljali o problematik' smeti, so se dogovorili, da bodo blokado, ki je očitna predvsem v radovljiški občim, poskušali rešiti z medobčinskim strankarskim dogovarjanjem. Svetnike je najbolj presenetilo, da je pred krat; kim spet "visela v zraku' blokada za odlaganje smeti na Črnivec, in sicer zato, ker občina Radovljica ni pravočasno izpolnila finančnih obveznosti. V razpravi je bw slišati tudi predloge, da naj j" občina Bled sama začela iskati rešitev za odlaganje smeti za čas, ko jih ne ho več možno voziti na Črnivec vendar pa svet za zdaj 0 takšnem predlogu ni glasoval in odločal. • C. Zaplotnik
Dom Trenta
sprejel prve obiskovalce
Trenta - Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar jSl soboto Na Logu v Trenti odprl informacijsko središč Triglavskega narodnega parka Dom Trenta. Slovesnosti 0 odprtju so se med drugim udeležili predsednik državneg zbora Jožef Školč, predstavniki političnih strank in nekateri tujih narodnih parkov ter koprski škof msgr. Metod PirijjVjE je dom tudi blagoslovil. Naložbo je predstavil direktor TN Janez Bizjak, bovški župan pa je v nagovoru očital državi, 0 dolino Sočo zavestno peha v gospodarsko nerazvitost,
zavod TNP je Dom začel graditi pred šestimi leti, po letih zastoja v gradnji pa so ga dokončali letos. Na t
unaJ
izgleda kot nekajkrat povečana trentarska hiša. V njej . prostori za različne razstave in predstavitve edinega lUlf^ nega parka v Sloveniji, etnološki muzej ter osem visok" kovostnih apartmajev. • CZ.
Spet letovanje v počitniških domovih v Pineti
Jesenice, Kranj - Številni Gorenjci, predvsem pa otro^j zagotovo dobro poznajo prijetno letovanje v Pineti P Novigradu, kjer je več počitniških domov in otros* letovišč. Po znanih zapletih /. begunci, uničenim inventa jem, predvsem v jeseniškem otroškem letovišču, se oči| stvari premikajo v smeri, da bo v Pineti spet oniogoče letovanje.
Del tega počitniškega območja je odkupilo oziroma vzelo v najem slovensko-hrvaško zasebno podjetje. . delno že v letošnji poletni sezoni omogoča letovanje-Pineti so med drugim počitniški domovi občin I ^rast^nc> Trbovlje, Litija in podjetja Tekstilindus Kranj. ^asCy0. podjetje jc nekaj domov opremilo in uredilo za počitru vanje. V jeseniškem otroškem letovišču letos Še ne^ možno letovati, potekajo pa dogovori z občino Jesenice tamkajšnjim društvom prijateljev mladine, da bi letOVl*^ spet usposobili za prihodnjo poletno sezono, Iz Pinete s j dobili tudi informacijo, d aimajo med Gorenjci 'c Pineti prednost delavci Tekstilindusa, sicer pa FahkOpi^gp podrobnejše informacije o letošnjem letovanju v H dobi na telefonski številki 0038552-757-589. • J- K"Dl
Svetniki o proračunu in šolstvu
Medvode, 25. julija - Medvolki svetniki bodo danes n* svoji osmi seji največ svojega časa posvetili šolst^ lokrat imajo na dnevnem redu poleg obravnave osnut** občinskega proračuna tudi podelitev soglasij k imen?, vanju ravnateljev osnovnih šol. Na seji se bodo svetn* seznanili s poročilom o gradnji podružnične šole v Sori razpravljali o predlogu osnovne šole Smlednik ponovitvi javnega razpisa za ravnatelja omenjene lojj
Redna seja v Tržiču
Tržič 25. julija - Jutri bodo tržiški občinski svem*1[fi svoji redni sedmi seji razpravljali o Predlogu organi/«*^ in delovnem področju nbunske up.ave, poleg W*/o »»■»jo na svojem dnevnem udu tudi predlog odlO**£ I|n,;,<ll"»u občine, predlog sklepa o vrednosti t^JV-POloč.Iev nadomestil.-, upoiabe stavbnega '•'''"'Ctv Svctn.ki bodo odločali o odobritvi sredstev /a d«*«' čanje gradbeno obilniških del v tižiški glasben, sol' I] [/•,, ponovno lotili obravnave listih t„čk prejšnje seje, kat* £ sklepe je župan zadržal. V'
To*ek, 25. julija 1995
PO GORENJSKEM
5. STRAN • GORENJSKI GLAS
^nacionalizacijski zapleti v Vintgarju
Vintgar naj plača 50 tisoč nemških mark
^ristično društvo Gorje je vsa leta vzdrževalo sotesko Vintgar z denarjem, ki so ga dobili z vstopnino, občina Radovljica pa je v ^nacionalizacijskem postopku vrnila parkirni prostor pred vhodom v sotesko nekdanji lastnici. Le-ta zahteva od Turističnega društva kar 40 do 50 li,;')!o Jn 7fl tnlariev od vsake vstopnice. Občina Bled je vložila zahtevek za obnovo denacionalizacijskega postopka.
--------------a -
Soteska Vintgar je ena naj-.-pSih naravnih sotesk, ki si jo Je v turističnih sezonah pred VoJno za Slovenijo ogledalo tudi 40 tisoč obiskovalcev v Sezoni. S sotesko že vseskozi Jpravlja Turistično društvo G°rje. Po osamosvojitveni Jojni pa je obisk soteske /trngar hudo upadel: gostov Je bilo na Bledu in v Gorjah palo, soteska je zabeležila Komaj 10 tisoč obiskovalcev, veČinoma šolskih skupin.
I* smrt dekleta 5 milijonov tolarjev odškodnine
Predsednik Turističnega dnJštva Gorje Jože Markelj Pravi. »Turistično društvo so-te«ko redno vzdržuje. Vedno Ves denar, ki ga dobimo od ^topnine, porabimo za redna y*drzevalna rfpla Postavili «mn
. —evalna dela. Postavili smo Sa3"'0' P°Pra_viti.
Ali se bo moral vhod v sotesko Vintgar preseliti na drugo stran Radovne in se z novim mostom povezati s sotesko.
pred Vmtgarjem od Turističnega društva Gorje zahteva reci in piši nič manj kot 40 do 50 tisoč nemških mark za parkirni prostor! Turistično društvo pa parkirnine sploh nikoli ni pobiralo, saj parlurni prostor v resnici ni parkirni prostor, z vstopnino pa zdaj niti približno ne dobijo toliko, saj je Vintgar slabše obiskan in odprt komaj nekaj mesecev.
Se bodo morali zaradi tako visoke in za Turistično društvo naravnost nerazumne višine zahtevanih sredstev dogovoriti s pašno skupnostjo Podhom in preseliti na drugo stran Radovne, na Vršče, z brunarico vred in zgraditi nov dohod preko novega mostu?
evamo. da bi v okrcpčevalni-v° na Sumu napeljali pitno °no, ki jo zdaj morajo nositi, soteska je zaprta od jeseni 0 pomladi. Jeseni začne «nrzovati, skale so krušljive.
skju,mlad' P* znirzal P°Pusti in
mostove
je bilo Zdaj si priza-
vedno
so spet krušljive, zato - prosimo alpiniste, da Pogledajo sotesko.
Soteske se ne da popolnoma l»varovati, kot se ne da v n*ravi ničesar zavarovati in Naprej predvideti. Ne more-aio vreči mrež preko skal, saj r.to občutljiv teren - najbolje 1 "**«da bilo, da bi zgrudili neke vrste predor s steklenimi P.0vršinami. A za tako investicij0 nimamo denarja. To, kar * nam je zgodilo pred leti, ko
je zaradi krušljive skale umrla deklica iz Ljutomera, ki je bila v šolski skupini na ogledu Vintgarja, je bilo za Turistično društvo izjemno tragično in obžalovanja vredno. Zdaj je vsaka vstopnica zavarovana pri Zavarovalnici Triglav.
Tragični primer pa še ni rešen. Starši ponesrečenke preko advokata terjajo kar 5 milijonov tolarjev odškodnine, kar je za nas dveletni promet! Najprej so preko advokata zahtevali 3 in pol milijona tolarjev in stroške advokata 900 tisoč tolarjev, nato so odškodnino zvišali.«
Kje bomo jemali, da bomo novim lastnikom dajali?
Turistično društvo Gorje pa ima še en problem v Vintgar-
ju: denacionalizacijski! Občina Radovljica je namreč v denacionalizacijskem postopku lastnici površin, kjer so improvizirani parkirni prostori za vhod v Vintgar, vrnila zemljišče! Zemljišče, ki je bilo v Času nacionalizacije -vsaj tako pravijo v Podhomu -močvirje in so s prostovoljnim delom uredili dovozno cesto in zasilne parkirne prostore, poskrbeli za odvodnjavanje, za jarek. Še hranijo dokaze, da so iz tega močvirnatega gozda, kot mu pravijo, odvozili in navozili več kot tisoč 200 kubičnih metrov materiala - poleg vsega ostalega dela. In kaj je pravzaprav tako zelo sporno?
To, da lastnica vrnjenega nacionaliziranega zemljišča
Pol Homa so pripravljeni podreti
Obrnili smo še *
drugo
plat in povprašali novo lastnico Anastazijo Golob Žikič, ki so ji vrnili med drugim tudi restavracijo v Vintgarju in drugo premoženje. Njen sin Jure Žikič pravi:
»S Turističnim društvom smo se pogajali, da bi nam dali 70 tolarjev od vsake vstopnice, ki velja 200 tolarjev, zato da bi uredili parkirni prostor, ki je zdaj naš. Za parkirni prostor, ki je še vpisan kot travnik, bi namreč morali plačati spremembo namembnosti zemljišča. Površine je 5 tisoč kvadratnih metrov, plačilo prispevka za spremembo namembnosti znaša 578 tolarjev za kvadrat-
ni meter, tu so še davki... To je torej ta vsota, ki naj bi jo nam plačalo Turistično društvo. Namreč: kot novi lastniki smo si zamislili, da bi Vintgar promovirali z raznimi prireditvami, zato smo želeli biti soudeleženi pri vstopnini.
A zdaj sem že izgubil vso voljo: načrtujejo, da bi me obšli in se preselili na pašnik Vršče, kije izjemno lep, kar je absurdno. Pripravljeni so oskruniti del neokrnjene nar-ave, tako rekoč podreti pol Homa, samo da meni ne bi plačali, čeprav mislim, da od vstopnine dobijo okoli 100 tisoč nemških mark! Očitajo mi, da gre za zaslužkarstvo, kar ni res: tu gre za nevoščlji-vost, zame pa za tržnost, saj je lastnina veliko breme. Dejal sem jim tudi: »Potem pa premoženja ne vračajte, ce mislite drugače! Prihajajo novi časi, socializma ni več.«
Pogovarjal sem se z blejskim županom - pa nič. Občina je ponujala par sto mark, na kar nisem pristal. Pisal sem občinskemu svetu Bled in zdaj čakam na odgovor. Odgovornosti za to, da se bodo preselili na Vršče in uničili najlepši travnik, ne prevzemam. Sam pa namreč parkirišča ob takih stroških ne morem legalizirati...«
Vsekakor bo izjemno zanimivo, kako se bo zadeva razpletla. Zvedeli smo tudi, da je občina Bled že vložila predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka... • Tekst in slika: D. Sedej
KJE SO, KAJ DELAJO
Z vaško filozofijo ne moreš delati svetovne znamke
^ ... _ . . .. *   ^. v„    4n„n „^ip.ia . Tnd\ uookoien še vedno ne more brez dela
T UlJIVV/  AllV/JJVfAMI ------
**e Vojsk, nekdanji sencami direktor E.ana o ila.ih časih lega podjetja - ludi npokojen ^^^^
........---------m*
, začneva na začetku: kdaj ste W« v Klan?
'Sem Celjan in v Elan sem prišel £la 1950 kot strojnik. V tistih časih g n:is pošiljali v službe z dekreti.
mt's sem šel študirat, nato pa sem se 5** vrnil v Elan in bil tri mandate, d° začetka leta 1986, generalni i/k ,   r Moja prva in zadnja služba
*ga v Elanu.11
taksna je bila pot ustvarjanja vetovne numkt lL tiana?
y klan je bil od leta 1950 naprej Vat£S na izVoz na '-ahod. Brez JJJttnih izkušenj in možnosti pri-
ot/JaV Sm° hil1 V|žcni v tržni prostor,
Pot m Pa se ic vsc vrednotilo tudi Tat   ' koliko je politično ustrezno
Din    le bi,° n«'Še delo v Elanu
in« dcl° /atVcli smo 1 raarket" tr£°rn, Itrategjjo prodora na svetovni
Ven '•klamo... Ugotovil sem - in
ah v°čLZnova Poudarjal - da bo Elan
Tezi'1'    l,nna ali svetovna znamka.
;) s^ je namieč iti svetovno
gamko
z vaško filozofijo, lb miš i bilo s Itrani domačinov sprejelo s simpatijo.  Tisti, ki naš V ^lanu garali, smo vedeli, da »apeh nj hu naključen, in da |e p, vgrajeno ogromno truda, da v skun postal      tovarne krajevne Pnojti svetovna firma. Poleg tega
Wftri«x an imcl ,reCo« dH Je Znal ^'šcati naravne danosti "
bj| tMo generalnega direktorja pa je
S-Varjetno Izredno naporno...
ba L?.Pravzaprav sploh ni bila slu; pral«.** ,c hol> dežurstvo, ko ii delal Vc »učno noč in dan Ljudje danei bc priSv1?!0. kakšen psihični in fizični
di.i.,i Je 0,1 to. laz sem vsako službo
da mi ene tretjine vsega ne uspe opraviti. Tiste Čase nisem bil noben gospod, bil sem navaden garač."
Kakšni ste bili kot generalni direktor - ste vodili podjetje s trdo roko?
"Nisem bil prijeten partner, a brez tega ne bi bilo uspeha. Bil sem oster do vseh, tako navzgor do politike kot do delavcev. Imel sem strašne boje s politiko, a se nisem pustil. Tudi delavci mi danes povedo, da bi me včasih najraje nekam poslali, ker sem pač na nekaterih stvareh vztrajal."
Pa ste v času svojega vodenja Klana tudi materialno poskrbeli r.use - tako kot nekateri kasnejši direktorji?
"V tistih časih v Elanu ni bilo večjih dohodkov od 1400 mark. Vedno je veljalo razmerje 1:3,2. In rad bi videl tistega, ki si v takih razmerah zgradi poleg hiše še vikend, kupi velik avto in še kaj na morju. Jaz vsega tega nimam. In ker nič nimam, so ljudje govorili: ima v tujini, ima nekje skrito. A jaz sprašujem: skrito za kdaj? V posmrtno življenje pač ne
verjamem...
Pa ste v tem času veliko potovali,
videli cel svet?
"Mi smo postavili Elan v svetovni prostor, pa nihče ne verjame, da jaz v vsej svoji karieri nisem videl ne Val d Isera ne VVcngna Bil sem samo na olimpiadah in svetovnih pokalih, kjer sem moral biti, ker smo bili sponzorji. Če bi hotel biti odsoten, bi bil lahko osemsto dni na leto, na nisem bil, ker enostavno nisem imel časa. To ni bila moja funkcija, moja funkcija je bila vodenje podjetja."
Po dvanajstih letih pa ste se umaknili i mesta generalnega direk torja.
Dolfe Vojsk v zlatih časih Klana
i— —
pol delovne dobe."
Ali ste s svojimi bogatimi izkušnjami še naprej pomagali Klanu?
"Vedel sem, da me takoj, ko bom odšel iz Elana, ne bo več nihče potreboval. Tako sem se na to pripravil in nisem bil razočaran. A vseeno sem bil začuden, da me nihče ni nikoli poklical in potreboval za noben nasvet. Vsak, ki pride na neko mesto, očitno misli, da se je svet začel z njim. Sebi v uspeh pa štejem to, da smo uspeli z Elanom identificirati tako delavce kot celo slovensko in takrat jugoslovansko javnost."
Sedaj ste že štiri leta upokojeni. Ali ste še vedno aktivni?
"Še vedno precej delam, in sicer iz dveh razlogov: ker moram zaslužiti, saj se s pokojnino ne da živeti, in ker se mi zdi, da lahko še kaj naredim. Tako se ukvarjam z navezavo stikov med nemškimi in slovenskimi gospodarskimi kiogi, zlasti v kovinskopredelovalni industriji, za banke delam ocene kredibilnosti posameznih firm, prevzemam notranje urejanje firm, zastopam pa tudi nekaj nemških firm. Trenutno imam vsega preveč in moram tempo zmanjšati. V mojih letih je treba
90 let GD Predoslje
Eno od gasilskih društev, ki letos praznujejo visoko obletnico delovanja, je tudi Gasilsko društvo Predoslje, ki v teh dneh praznuje 90 let. Organizirano deluje od leta 1905 in vsa leta so spremljali tehnični napredek. Tako so lani kupili nov avto za prevoz opreme in članstva, svoj sedež pa imajo v obnovljenem gasilskem domu. Poleg skrbi za zaščito pa gasilci iz Predoselj sodelujejo tudi v kulturnem življenju na vasi, uprizarjajo igre in skrbijo za razvedrilo. Danes ima društvo več kot sto članov, predvsem pa imajo v svojih vrstah veliko mladih, kar zagotavlja nadaljnje življenje društva. • U.P.
Prvi krajevni praznik Tnnjic
Tunjice pri Kamniku, 22. julija - V soboto so v Tunjicah praznovali svoj prvi krajevni praznik, posvečen spominu na pred skoraj sto leti ustanovljeno društvo samopomoči.
Društvo, po domače imenovano tudi Sekuranc, je bilo ustanovljeno 19. julija 1897. Njegov namen je bil nuđenje pomoči tistim, ki jih je prizadela nesreča zaradi požara, viharja, po-vodenj ali plazu. Kljub temu da društvo formalno ne obstaja več že vse od začetka druge svetovne vojne, se je v kraju ohranilo vse do današnjih dni.
Osrednja točka sobotne prireditve je bila predstavitev monografije o Tanjicah, avtorja Toneta Palčiča, sicer pa so sc v soboto tam zbrali poleg TunjiČanov že mnogi tisti, ki sicer izhajajo iz tega kraja, pa zdaj Živijo drugje. V kulturnem programu so sodelovali otroci tamkajšnje osnovne šole, Kamniški koledniki, Tujiš-ki oktet ter po petih letih
gonovno folklorna skupina lamnišk Bistrica. Prireditev jc bila nekakšen shod vseh Tunjičanov, ki so prišli od vsepovsod, saj so vabila poslali vsem, ki so kdaj kol i živeli oziroma bili rojeni v Tunjicah. • M.A.
"Iako je. Bilo je prijetno, a obenem silno naporno in po osmih letih sem hotel nehati. Imel sem namreč velike
težave z zdravjem, štirikrat sem bil , ...
operiran na slinavki. A prepričali so ponehavati in to se mi zdi naravno,
me, da sem vztrajal še en mandat. S čim se še ukvarjate?
Ostal sem, ker sem se bal, da bo na "Zelo rad hodim v hribe, lani sem
čelo prišel kdo od zunaj in to bi bilo prehodil čez 40 tisoč višinskih me-
negativno za Elan. Upal sem, da bomo trov. Ogromno tudi kolesarim, tudi
v teh štirih letih formirali kakega mladega sodelavca iz kolektiva, a se je izkazalo, da so bila nasprotja med mladimi in starimi v Elanu prevelika. Tako sem po dvanajstih letih odšel z mesta generalnega direktorja. V nasprotju z ugibanji, da me je vrgla
irOV.   UKUMHIIU   luv,. .....,----
do 50 kilometrov na dan. Čeprav rad tečem, pa zaradi težav s hrbtenico ne morem več. In ko se zjutraj, ko povprečen Slovenec še spi, vrnem s take ture, se mi šele zdi, da sem zaslužil dan. Skratka, življenja nočem prespati." • V. Peternel
Konec počitnic za Rauhovo
Kranj    Po prvem letu študija na londonski Con-temporarv Dance School je Kranjčanka Andreja Rauch lahko le zadovoljna. Študij na tej znani plesni šoli dobro poteka, razen tega pa ima tudi še naprej zagotovoljeno štipendijo kranjske občine. Stipendija sicer ne bo zadoščala za sicer skromni študentski standard, zato si je za naslednje šolsko leto že zagotovila začasno delo v šolskem dnevnem baru. Vse minulo šolsko leto pa se je posvetila le študiju, zato tudi ni bilo možnosti za občasno delo. Prav zato je bila še kako dobrodošla sponzorska pomoč Flekro Gorenjske iz Kranja, ki je Študentki kupilo letalsko vozovnico do doma in nazaj.
Kratke počitnice se za Andrejo Rauch te dni že končujejo, saj je bila sprejeta v plesno skupino mladih, ki bo avgusta (za študijsko plesno prakso) pod vodstvom profesionalnega koreografa pripravljala celovečerne plesne predstave v Londonu in drugih krajih. ♦ LM.
Ko na jezerski gladini zasveti petnajstisoč lučk, ognjemeta sploh ni treba
Najbolj burna noč na Bledu
Rikli, jajčne lupinice, stari običaji, predvsem pa veliko ljudi, ki vsako leto pridejo na tradicionalno Blejsko noč.
Ob dobrotah blejske in bohinjske kuhinje, ki so jih v narodnih oblačilih pripravljale kuharice na blejskih stojnicah, so se marsikomu cedile sline.
Bled, 22. julija - Tudi letos so bili obiskovalci Blejske noči zelo številni. Riklijevi dnevi so se tudi tokrat začeli že v petek, ko so ob jezeru od hotela Park pa vse do festivalne dvorane postavili stojnice, na katerih je bilo moč najti gorjuške pipe, panjske končnice, lončarske izdelke, okusno domačo hrano.
Petnajst tisoč lučk v jajčnih lupinicah je tudi letos krasilo gladino Blejskega jezera in razveseljevalo na tisoče obiskovalcev, ki so na Bled, nekateri prav za to priložnost, prišli od blizu in daleč. Včasih je bil znameniti ognjemet največja atrakcija daleč
naokoli, zdaj pa so se mu, Zabave je bilo dovolj vse tri dni prireditve. Vsakovrstne. Obvezna domača glasba, jeseniški zaradi fosfornih ostankov, ki igralci z Riklijem, zabavna glasba in seveda Godba na pihala iz Gorij, ki je v soboto zvečer padajo v jezero in povzročajo pospremila lučke na jezero. In za tiste, ki se niso mogli odločiti za nobeno od naštetih ekološko škodo, odpovedali, zanimivosti, še ameriški Indijanci.
Nič zato. Blejska noč, podaljšana kar v tri vznemirljive Riklijeve dni, je še vedno privlačna. Za mnoge prav zato, ker dobiva novo podobo. Manj bleščečo morda, pa zato toliko bolj prijetno, blizu ljudem, ki živijo tod.
Tujci kupujejo pristne spominke, domačini se veselijo najrazličnejših majhnih kulturnih dogodkov, posebej tistih, ki jim na Bledu uradno rečejo Prikaz Riklijeve dobe, v resnici pa je zabavna predstavitev zgod in nezgod moža, ki je pred mnogim' leti prišel na Bled, se navdušil za zdravljenje z vodo, 0 tem prepričeval druge in tako utemeljil blejski turizem.
• M.A., ■ foto: Gorazd Sini*
Zaključena osrednja turistična prireditev Selške doline
Za čipkarski dan kar čipkarski teden
Tradicionalno oživljanje starih obrti so letos še dopolnili. Obisk pa še vedno ne dosega tistega pred vojno.
Železniki, 24. julija - Včeraj so se v Železnikih končale kar enotedenske prireditve, ki so jih prizadevni delavci Turističnega društva pripravili ob že 33. čipkarskem dnevu. Na razstavi najlepših čipk so letos nagradili kar deset umetnin iz sukanca, nekatere pa bodo obogatile tudi muzejsko zbirko.
Letošnje prireditve ob tradicionalnem čipkarskem dnevu v Železnikih so bile res raznovrstne: začeli so s športnimi tekmovanji, nadaljevali z otvoritvijo likovne razstave stvaritev domačih likovnikov, ponovili otroški "živ - žav", prisluhnili večeru podoknic, novost pa je bilo nogometno
popoldne z zabavnim programom za mlajše in starejše. Kot
naslov prireditve sam pove, je bila osrednja pozornost seve-
da namenjena čipkam, zato so v soboto odprli razstavo najlepših čipk izdelanih v preteklem letu, ki so bile ponujene v ocenitev, v nedeljo pa priredili tudi javno tekmovanje v klekl-janju. Nagrade za čipke so letos podelili v treh kategorijah: za umetniško oblikovano čipko, ki je tudi najbolj cenjena (klekljane za to zvrst je vedno manj), čipke z narodnim motivom, ki je med klckljaricami v Železnikih najbolj razširjen (stari vzorci s širokim risom, značilno za Železnike), ter kot novost - ne glede na vse "vojne" z Idrijo -skupino idrijskih čipk (značilen ozki ris). Odkupili so nagrajene Čipke v skupini umetniško oblikovane čipke,
saj te lahko dragoceno bogatijo čipkarsko galerijo, ter primerno okvirjene, služijo tudi za predstavitve v drugih krajih.
Na tekmovanju v klekljanju, ki je osrednji dogodek nedeljske prireditve, so letos razveseljivo sodelovali tudi mladi iz ponovno oživljene klekljarske šole v Železnikih in iz Žirov, pri čemer lahko kot zanimivost omenimo, da se tudi med mladimi tega natančnega dela lotevajo fantje Ker gre za oživljanje starih tradicij, so klekljarsko tekmovanje na bližnjem dvor išču popestrili tudi s prikazom drugih starih obrti. Vreme je bilo prireditvam ves teden
naklonjeno, le v nedeljo )e zaključek motil dež. Kot nai» je povedala tajnica turistiČ^j ga društva Anči Trojjar, tud letos z obiskom pravih tufl$" tov niso zadovoljni, Čeprav s z obvestili turističnim agcn.c'' jam, hotelom, turistični"! društvom, pa tudi z objavah v medijih, želeli, da *c \ izboljša, medtem ko ohjj domačih gostov iz leta v ^0 narašča. Povejmo še, d* >a prodajna razstava čipk odp -0 do 29. julija, tako, da tisti, ki niso uspeli pri1' prireditve, ali pa so se uS,rajno prav pasje vročine, še vC' -Q možnost, da si čipke ogle^ in morda za okras v svoj domu tudi kaj kupijo^ ^ j
Blejska "poroka leta"
Poroka je bila, a ne v Vili Bled
Aleš in Vesna iz Šempetra pri Novi Gorici sta želela skleniti zakonsko zvezo v Vili Bled, a ker vila ni uradni prostor za poroke, ji",sl v
radovljiški upravni enoti tega niso dovolili.
Bled - Vse pritožbe ter prizadevanja blejskega župana Vinka Golca in Grand hotela Toplice, da bi poroka vendarle bila v Vili, so bila potlej zaman. Ministrstvo za notranje zadeve kot drugostopenjski organ bo o pritožbi odločilo "post festum" (po dogajanju), medtem ko je poroka v soboto že bila: civilni del v poročni dvorani v občinski stavbi, cerkveni del na otoku, svatba pa potlej v hotelu Toplice.
Takole sta pisala Aleš in Vesna radovljiški upravni enoti: "Vzrok za najino odločitev, da skleneva zakonsko zvezo v občini Bled, ni samo lepota Bleda, ampak predvsem to, da najinim povabljenim gostom iz Avstrije, Italije, Francije, Švice, Nemčije, Hrvaške in Slovenije pn-kaževa tudi odnos poslovnih partnerjev do naše hiše. Podpisani Aleš. . strokovno vodim pri svojem očetu pridobivanje visokokvalitetnih vin v Brdih Vinograde imamo v Brdih in Italiji, lahko se pohvalimo z več desetinami zlatih in drugih visokih vinskih odlikovanj. S kvaliteto smo prodrli celo do Bele hiše v VVashing-tonu, kjer so z našim vinom ob obisku postregli tudi predsedniku llovensk« države Milanu Kučanu.
Po tem nas je predsednik obiskal zaslužek (po nekaterih ocenah od
na domu in mu je bilo neprijetno, da 150 do 200 tisoč mark), sta Aleš in
nas je moral "spoznati" v tujini, v Vesna prejela negativno odločbo
Ameriki. Ker donavljamo svoja vina Ker je župan ocenil, da so z
v najboljše hotele v občini Bled in v negativno odločbo prizadete pravice
okolici (Cirand Hotel toplice, Vila in koristi občine, je glede na določbe
Bled, Hotel Grad Podvin, Golf zakona o lokalni samoupravi in
igrišče...), bi nam bilo zelo prijetno, občinskega statuta poskušal vstopiti
da nam omogočite sklenitev za- v upravni postopek kot stranka, pa
tonska zveze v Vili Bled, kamor bi so mu I upravne enote sporočili, da
povabili vse naše goste na slavnostno občina po /akonu o zakonski zvezi m
prireditev... Sorodnike in poslovne družinskih razmerjih to ne more biti.
z\ipan in (irand hotel Ibpliee sta potlej (vsak posebej) pisala tudi ministru za notranje zadeve Andreju Šteru. V pismu sta med drugim navedla, da je blejska občina 22.
zakonske zveze m upravnim orga- dar le tedaj, če tO za tO tehtni^jj^jft nom. Radovljiška upravna enota je Med taksne razloge štejejo '"""(II<i$-pritožbo Aleša in Vesne odstopila invalidnost in druge "fizične fc ministrstvu za notranje zadeve, ki bo ti". Vse lepo in prav, če "c $ očitno 0 zadev, odločilo ta teden, po slišali za sklenitev zakonske ZV ^ ze končani blejski "pomki leta" V vrhu Triglava in če ne bi ^j^n upiavni enoti pojasnjujejo, da je decembra lani v blejsi občin ^fl3j glede na strokovna stališča ministrstva za notranje zadeve možno dovoliti sklenitev zakonske zve/t tudi zunaj uradnih prostorov, ven
decembra lani v blejsi občini ^ jena  zakonska  zve/a  ,u^' o\0 uradnih prostorov, na Blejske
partnerje sva obvestila."
o tem
tudi že
Pisali tudi ministru Šteru
Ko se je blejski Zupan Vinko Gole, junija letos sprejela odlok o določil
očitno zainteresiran, da je poroka na vi prostorov za sklepanje zakonskih
Bledu in v Vili Bled, zanimal, kaj je zvez, s katerim je prisluhnila željam
potrebno za pridobitev dovoljenja za turističnih delavcev in posamezni
sklenitev zakonske zveze v vili, mu je kov, ki želijo skleniti zakonsko
uslužbenka radovljiške upravne en- zvezo šr na posebno slovesen način,
ote povedala, da jc sicer potnima / odlokom, ki je začel veljati IS
vloga in občinsko priporočilo, hkrati julija, je namreč določila, da se
pa tudi tv), da bo vloga tako ali tako zakonske zveze sklepajo v treh
zavrnjena, ("eprav je župan v piipot uradnih prostorih (grad (inmšče,
očilo zapisal, tla bi  poroka  tako Blejski grad m poročna dvorana v
uglednih ljudi (s tolikšnim številom stavbi občine), poleg tega pa na
svatov iz tujine) pomenila dobro posebno željo in ob dodatnem
propagando za Bled v tujini in da plačilu tudi v prostonh. dOjgOVOfje
bi kraju prinesla tudi precejšen nih med kandidati za sklenitev
Znamenje na Visočah ponovno stoji
Vhoko, 22. julija - V soboto so na VtsoČah slovesno znamenje, ki Je bilo podrto takoj po drugI svetovni vojni, potem tem mestu stalo ie stopetdeset let. gll
Dogodek so počastili > krajšim kulturnim programom, slovesi t • ^ je udeležil tud, trliskt tupm Pavel Hupar. ki je izrazil svoje vu /^g dejstvom, da je omenjeno znatnenje te drugo, ki so ga v U
el za
uspeh postaviti po petdesetih leti uničevanja Zupan u ft
bi takšna znamenja po Trli'u postavljah in obnavljali U naprfl ^ nlll\il.<
Znamenje so na prejšnje mesto postavili na pobudo Franca
\o razpelo hranil vse do danes. Res ta vriral gaj^jo slikar Vinko Hilmikar, leseni krt.', na katerem sloji, pa je fl«0 ' jj $9
ki je po voini zavrženo razpeli.
Meglica. Duhovnik, ki je znamenje blagoslovil, je ob tem Y takšna obeležja biseri slovenske vernosti in kot taki ne I* obeležja, temveč predvsem znamenja vere. • M.A.
Sindikat Neodvisnost v Planiki
»Ne greste domov -zaklenila bom vrata!«
Alenl^ n Pl.an1i!t04Kra,lJ °*?isksf,a Predsednik KNSS Neodvisnost France Tomšič in podpredsednica Planik! ir        S,   Se ^JPrej P°8°varJa,a z izvršnim odborom sindikata, nato še z vodstvom MKe Kranj, delovni obisk pa je vključeval tudi obisk proizvodnih hal.
Kranj, 25. julija - Pogovor s sindika-lls» Planike je bil zelo kratek. Najprej jWo čakali na sindikalnega zaupnika,
&a njegov delovodja na sestanek ni Pustil. Izpustil ga je šele po posredovanju. Nato so sindikalisti Planike na ^ro naštevali probleme, kajti po besedah Franceta Tomšiča so bili v {Judi časovni stiski. Zato je predsednik lomšič dopuščal le ilustracijo ali oris Problema, sicer pa je med večkratnim Poudarjanjem, da jih čas zelo priganja, JUed drugim tudi pripomnil, da je treba °rti pragmatičen, stvari ne zaostrovati, le tako se da kaj doseči.
Nanizajmo le nekaj problemov, ki 5&0 jih slišali na tej telegrafski seji s sindikalisti.
Sindikat Neodvisnost od vodstva planike zahteva, da ima enakopraven °dnos do obeh sindikatov, in da
odstvo podpiše pogodbo o sii *m delu. Najmanj, kar je, naj bi P rznalo sindikalne zaupnike in jim "počilo normalno delo; navse-liuHnjC je v P,aniki zaposlenih 2.900 irn ■ ln m Slcdc na članstvo morali J"^1 vsaj polprofesionalnega sindikal-
sindikal-
nega funkcionarja, s pisarno in tehnično opremo.
V Planiki je precej hude krvi zaradi -norm. Po nekaterih podatkih kar 40 odstotkov delavcev ne dosega norme. France Tomšič je pripomnil, da norme ne smejo poniževati, ampak stimulirati, da morajo biti norme take, da jih delavec s povprečnim naporom izpolnjuje vso delovno dobo.
Po veljavnih normah nismo plačani -so rekli sindikalni delavci. Za 1.500 minut ali tri dni nadur je delavec dobil le 500 tolarjev več pri plači. Druga delavka je maja za 184 ur dela dobila 44.396 tolarjev bruto ali 31.104 neto. Plače so minimalne: zadnja dva meseca so dobili regres in tedaj so, po besedah delavcev, plače avtomatično manjše.
Nadalje so govorili o lastninjenju, o firmi v Nemčiji, o kateri sindikat ne ve veliko, saj mu podatki niso dostopni, lahko le posluša govorice o tem, da je Planika menda pod hipoteko in da se Adidas, ki daje posel za 40 odstotkov delavcev Planike, menda poslavlja. Da se izguba Planike veča, da nihče ne
pove, kje naj bi se zmanjšali stroški, da se na sejah delavskega sveta avtomatično dvigajo roke m nihče nič ne vpraša, da so volitve za nov delavski svet izvedli šele z intervencijo z zaprtimi listami tako, da so delavci oddajali kar prazne listke...
Sindikalisti so opozorili na problem delovne organiziranosti, ko se menda v Planiki dogaja, da jim šele zadnji hip povedo, da morajo ostati v tovarni in delati nadure. Vedno zadnji hip! Če povedo popoldanski izmeni, delavke potem delajo vso noč, »majstrica« pa se postavi pred vrata in reče: »Ne boste šle domov, bom zaklenila vrata!« Ponoči so delale tudi nosečnice.Neke vrste posebnost je tudi to, da so delavcem za malico odbijali od plače 1.050 tolarjev. Na vprašanje, zakaj, je bil odgovor, da bi bilo čudno, če bi delavci jedli zastonj... Za prehrano dobijo 10.000 tolarjev in če dobiš malico, ti med ceno malice in 10.125 tolarjev ne pripada razlika. Delavci, ki so na dieti, dobijo le 5.720 tolarjev -kako so prišli do tega zneska in zakaj diferenciacija zaradi diete, se ne ve. • D. Sedej
Notarji ponovno v Sloveniji
Državni zbor R Slovenije je v letu 1994 sprejel zakon o "otariatu. S tem je po petdeseti* letih, na ozemlju današnje * ^ovenije ponovno uveden n°tariai kot institucija, ki naj
varii•   'Ja pravno varnost in
S|JC Pravni položaj ljudi. b0 °Venija se s ponovno uved-žicj Hrt3riala priključuje mno Že j j v' od katerih nekatere 'nstitu P,oznajo to pravno jc Uv c^°- Zakon o notariatu
flfiskii,ako »rnenovani la" jeri n'Up notanata, k. je razlil
k^htetnejših prvin romans neoa pa notariata, dopolnjc-Icm * "katerimi izsledki M
Hr n   1 Je J*vna služba,
ki mu J„a Jc Poklicni pravnik, SVc'ova *auPana javna naloga Varianj.n)a s bankami in ust Potrcbn, naJra/ličriejših listin Notari? VKpravncm prometu. Prev?c, J1. hodo sicer deloma lih orol  c|° sodišč in uprav
c*lj uv, ,k,v' vcnd;" v temeljni
n°< oh l notaria,a neodvis >«nicn,, Vno delovanje. t0sti varovanju /k1—1
Uyeliavi; ponu,čl ')udcr ,arJc 2*T Prav,c ljudi '"»iza«    lscn samostojen a.PoSdTO^e«liJcene
kar ga
No-
m
)V
urzave « ^.Pogodbenih strank ^'oj odvetnika
c ustvarjalnim svetovanje l^nkam mora notar strokov r Pomagali ljudem, da bi se. , J stranke, dogovorile za ««no pogodbo, ki bo vaiova « »nteresc vseh pogodbenikov " r»c le tistega, k! bo prvi prišel 7 pornoč k notarju. Pogodbo
obhki notarskega zapisa bo JJtdfte primerjati s sodno SJF^navo, kar se kaže tudi v UJstvu. da je na podlagi no ^skega zapisa mogoče pu1
aRati i/VISlU.v pogodbenih SJftino»ti neposredno v izvi
^cr» sodnem postopku ^^avedeno kaze na visoko a?Pnlo zaupanja, ki ga država „ f notarju, saj le la v mnogih J^oh lahko nadomesti sod Osi i ,>0R"dbc ne bodo več ,M;lU' trke na papirju, saj za J'""ve> i/v,šlh.v 1U. bodo vce V()tvb»> dolgotiajni postopki, '/ *C to pogosto dogaja sed.i| ; notarski, hstmo naj se vrne Cpan)° v pogodbo in oano
*uo Od notarske listin« krt
javne listine tudi ni mogoče enostavno odstopiti, jo preklicati, temveč se lahko takšna listina prekliče le v obliki in na način, kot to velja za javne listine.
Poleg javnih listin, torej vseh vrst pogodb in notarskih izjav strank, pa bo notar lahko sestavljal tudi vse zasebne listine, enako kot to sedaj delajo odvetniki. Zasebne listine, ki jih bodo zapisale stranke same ali odvetniki, bodo z naknadnim sodelovanjem notarja, lahko pridobite status javne listine in s tem izvršilnega naslova.
V obliki notarskega zapisa, torej pred notarjem, pa morajo biti sklenjeni zlasti naslednji pravni posli:
- pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema;
• pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim jc odvzeta poslovna sposobnost;
- pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazumi o odpovedi pravdnemu dedovanju;
- darilne pogodbe za primer smrti, kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice in še drugi pravni posli.
Poleg sestavljanja pogodbo kot javnih ali zasebnih listin pa bo notar opravljal še visto drugih opravil Overjanje podpisov naj v notarjevi pisarni I'ost.me prijaznejše, ob over itvah pa bo notar stranki lahko še svetoval in opozarjal na pomanjkljivosti v pogodnah.
Notar bo nastopal tudi kot javna oseba, ki ii je lahko zaupana začasna hramba denarja ali vrednostnih papirjev z
nalogom, da se ta denar izroči tietji osebi, potem ko so /,i to izpolnjeni določeni pogoji. Sedaj se v praksi mnogokrat odpira vprašanje, kcl.i| na| se i/ioi'i kupnina za nepremični no Ah jued overitvijo podpiM na pogodbi ali šele po tem tveganja v zvezi s tem, z vlogo in>t,ii).i, kot skupnega zaupnika za deponiranje kupnine, ne bo več.
Pn notarju bomo lahko ses
lavili m ihranilJ tudi oporoko.
( )poroka sestavljena pn not.u ju v obliki notarskega z.api »i m !>isna oporoka, ki jo oporoCitelj itroči   notarju  z notarskim
zapisom ima enake pravne učinke kot sodna oporoka. Poleg tega pa bodo notarji opravljali še vrsto drugih opravil, na primer: overjali prepise, opravljali proteste menic, popis premoženja zapustnika v zapuščinskem postopku, kakor tudi druge naloge, ki jih v določeni meri že napoveduje zakonodaja, ki je v pripravi.
Izredno pomembno vlogo pri ustanavljanju in urejanju pravnih razmerij določa notarju tudi zakon o gospodarskih družbah. Ustanovljene so bile številke gospodarske družbe, poteka lastninsko preoblikovanje podjetij in registrska sodišča so preobremenjena z delom. Vse to jc v praksi mnogokrat vodilo k poenostavitvam in neredu. V takšnih pogojih prav lahko pride do zlorabe pravic in s tem do oškodovanja solastnikov, upnikov ali države. Notarji bodo morali z doslednim in natančnim delom preprečevati izigravanje pravic in skrbeti za zakonitost postopkov in spre-
Iemanja odločitev v gospodarskih družbah. Vse statusne spremembe gospodarskih družb, zmanjšanje ali povečanje osnovnega kaptiala in vse druge pomembnejše spremembe, se lahko opravijo le s sodelovanjem objektivnega in nepristranskega notarja
Posebno vlogo ima notar pri skupščini delniških družb. Skrbeti mora za verodostojnost dela skupščine delniške družbe, kar je zlasti zelo pomembno za lastnike - delničarje. Notar na skupščini
nadzoruje zakonitost poteka skupščine in zakonitost sprejemanja sklepov. Zato je tudi pomembno, da notar sodeluje že pri pripravi skupščine m temeljito pozna statut ter druge akte delniške družbe. Vse spremembe se morajo tudi nemudoma prijaviti pri pristojnem registru družb na sodišču. Tako bo tudi na področju varovanja zakonitosti pri spremembah in delovanju gospodarskih družb, in sicer preko notarja, izenačena slovenska pravna ureditev s pravnimi ureditvami evropskih držav.
Naloga notarjev pa bo, da bodo s primerno organiziranostjo svojih pisarn in zavzetim, strokovnim in natančnim delom omogočili uspešno izvajanje zakona o notariatu. Prepričan sem, da bodo ljudje notarje resnično sprejeli kot pridobitev, tako da bodo tudi pri nas, podobno kot v tujini, postali del pravnega življenja. Zato pospremimo začetek dela notarjev z dobrimi željami in s prepričanjem, da bodo notarji delo opravljali odgovorno in v korist vseh, ki bodo z njimi sodelovali.
V Sloveniji sedaj notarske pisarne odpira 67 notarjev, od tega dva v Kranju. Sedež podpisanega notarja jc v Kran ju, C. Kokrškega odreda 1 (v neposredni bližini sedeža sodišča) - tel. 064/215-209. Na Gorenjskem pa so pravne pisarne tudi v Škof j i Loki, Radovljici in na Jesenicah.
Notar Vojko Pintar
OSNOVNA ŠOLA POLDETA STRAŽIŠARJA JESENICE
razpisuje delovno mesto:
SPECIALNEGA PEDAGOGA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov zavoda. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku
Glasovi poletni celodnevni izleti
Se enkrat na Veliki Klek
Zaradi izjemnega interesa za Glasove "visokogorske" izlete bomo na željo bralk in bralcev, ki se niso uspeli pravočasno prijaviti za podobna izleta v juniju oz- v tem mesecu, avgusta PONOVILI Glasov celodnevni avtobusni izlet na Veliki Klek (Grossglockner) v Avstriji. Izlet bo v ponedeljek, 14. avgusta. Vsem, ki bi se želeli "na komot" povzpeti na višino 2571 metrov z udobnim turističnim avtobusom: strošek izleta na osebo je 3.300 SIT; za naročnike Gorenjskega glasa (tudi družinske člane) po 2.900 SIT, za naročnike s plačano letošnjo celoletno naročnino zgolj 2.600 SIT.
Vse ostale informacije in prijave za izlet 14. avgusta na Veliki Klele po telefonu 064/ 223 - 444 ali 223 -111. Prijave za izlet sprejemamo do zasedbe sedežev v avtobusu (tako kot junija in julija bo ta visokogorski Glasov izlet le z enim avtobusom!). Odhod avtobusa je iz Škofje Loke in Kranja.
Na enak način se lahko prijavite tudi za zadnji letošnji poletni Glasov izlet v Celovec, ki bo na prvo septembrsko soboto (2. septembra). Prijave za kombiniran avtobusno ladijski izlet na avstrijsko Koroško (z ogledom Mini-mundusa) sprejemamo do zasedbe sedežev v razpoložljivih avtobusih. Za septembrski Glasov celodnevni izlet na avstrijsko Koroško prijave sprejemajo tudi v Turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Kranjska Gora, Radovljica in Škofja Loka. Avtobusi bodo 2. septembra zjutraj odpeljali z Jesenic (v primeru večjega števila prijav je možen odhod tudi iz Kranjske Gore) in Žirovnice, Lesc ter Radovljice; iz Škofje Loke; iz Kranja in iz Tržiča - ravno tako bo na povratku. Cene zadnjega letošnjega Glasovega izleta na avstrijsko Koroško: 3.200 SIT na osebo. Za naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane pa 2.600 SIT; zgolj 2.400 SIT za naročnike Gorenjskega glasa s plačano celoletno naročnino. Za otroke do 15 leta je cena enotna: 1.900 tolarjev (ker je v programu izleta tudi Minimundus, bi bil ta Glasov izlet kot nalašč darilo mladim bralcem Gorenjskega glasa ob začetku novega šolskega leta - torej: starši, ideja!)
Za Glasov avgustovski izlet na avstrijsko Koroško (ki bo naslednjo soboto, 5. avgusta), žal v razpoložljivih avtobusih oziroma na potniški ladji (plovba po Vrbskem jezeru) ni več prostora.
SREDNJA ŠOLA JESENICE Ul. bratov Rupar 2 Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV
v programu podjetniško poslovanje - poslovni tajnik za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 1995.
Pogoji za sprejem:
Poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem šolstvu, mora imeti kandidat VII. stopnjo izobrazbe -ekonomske smeri.
Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Srednje šole Jesenice, Ul. bratov Rupar 2, 64270 Jesenice.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
/IK
ZDRAVILIŠČE MORAVSKI TOfUCE
Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske počitnice v
ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE
V poletnih mesecih - JUNIJ, JULIJ, AVGUST-smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO.
Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave, za najmlajše razposajenost v počitniškem klubu - vse to za nepozaben dopust.
• 5-dnevne počitnice že od 361 DEM (polpenzion - hotel TERMAL)
• 7-dnevne počitnice, že od 488 DEM (polpenzion - hotel TERMAL)
VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 69221 Martjanci telefon: (069) 46-210, 48-106, telefaks: (069) 48-607.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Varstvo narave na Slovenskem. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik nastalih v slikarski koloniji Vrata *95.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled kiparska razstava akad. kiparke Sabe Skaberne. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava Mesto Radovljica '95.
BLED - V gostišču Okarina razstavlja risbe in akrile Damjan Jensterle.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Lojze Čemažar. V galeriji Fara so na ogled fotografije članov Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Marjan Belec. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja.
TRŽIČ -V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič.
KAMNIK - V gradu Zaprice je so na ogled likovna dela I. Mednarodnega bienala akvarela.
NOV SLOVENSKI FILM
Te dni je pod Nanosom padla prva klapa novega slovensko francoskega celovečernega filma Felix.
Režiser in koscenarist Božo Šprajc bo s filmsko ekipo razen pod Nanosom film snemal še v Trstu in na Dunaju, posneto pa naj bi bil do začetka septembra letos. V igralski ekipi so znana imena kot Milena Zupančič, Jernej Šugman, Janez Hočevar, Judita Zidar in drugi, naslovno vlogo desetletnega Felixa pa bo igral Feliks Žnidaršič.
Božo Špraic in Dušan Jovanovič sta filmsko zgodbo, skupno avtorsko delo nagrajeno na natečaju TV Slovenija s prvo nagrado, postavila v visokogorski kras, kjer nenaden izbruh vojne zaustavi kolono vračajočih se potnikov, med njimi tudi avtobusa s šolarji in malo cirkuško karavano, skratka ljudi z vseh koncev Evrope. • L.M.
PETER KLEPEC V KIESELSTEINU
Kranj - Na vrtu gradu Kieselstein bo v okviru poletnega otroškega festivala v četrtek, 27. julija, ob 19. uri nastopila kranjska Lutkovna skupina Tri z lutkovno predstavo Peter Klepec.
LITERARNA DELAVNICA
Revija Literatura organizira s pomočjo SOU Ljubljana, MKC Maribor in Urada za mladino RS že peto literarno delavnico. Ta bo znova potekala v Piranu in sicer od 15. do 17. septembra.
V tridnevni literarni delavnici bo o poeziji in popularni glasbi predaval Jure Potokar, Phillis Levin bo govoril o sodobni ameriški poeziji. Pesniško delavnico bo vodil Boris A. Novak, prozno delavnico pa Andrej Blatnik. Med ostalimi predavatelji so še Neva Slibar, Branka Remšak Kalcnič, predviden pa je tudi pogovor z literarnim gostom Kajetanom kovice m.
V literarni delavnici se srečujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki naj ob prijavi pošljejo pet svojih pesmi, kratko zgodbo ali prozni odlomek. Prijavo in tekste jc treba poslati na naslov: Revija Literartura (za Piran), Gosposka 1071, Ljubljana. Prijave sprejemajo do 31. avgusta.
GLASBENA DEDIŠČINA SLOVENIJE
Bled - Tokratni blejski nastop umetnikov in njihove glasbe,
ki so bili v prvi vrsti namenjeni letošnjemu 43. mednarodnemu poletnemu festivalu LJUBLJANA 1995 v blejski Festivalni dvorani, ni minil v takem razpoloženju in s takim uspehom, kot smo o tem lahko poročali pred tednom dni, ko je šlo na Bledu za nastop Komornega tria.
Glasbeno dediščino Slovenije so predstavili sopramstka Olga Gracelj, altistka Sabira Ilajdarevič, tenorist Andrej Dehevee, basist Juan Vasle, orglavec Milko Bizjak, Akademski pevski zbor iz Maribora, Komorni orkester Mariborske filharmonije in dirigent Simon Robinson. Na sporedu je bila zgolj slovenska glasbena dediščina, ki jo v razkrivanju, tisku in sedaj še izvedbi ljubljanskega glasbenega barda Milka Bizjaka in njegove delovne organizacije Kdition Bizjak srečujemo v tisku, na koncertih ter ploščah že nekaj let. Od treh napovedanih vokalno 'instrumentalnih Tarsijin del (Antonia larsia) smo uvodoma slišali le eno samo, pa tudi sicer so izvajalci ob zelo majhnem številu publike celoten večer zakrožili in izvedli v enem samem zamahu, brez odmora Motet neznanega slovenskega avtorja iz 17, stoletja iz Kopra je ob orkestrovi spremljavi zapela S. Ilajdarevič. Nato sta bila na vrsti dva Ofertorija Ljubljančana Antona Ilocllerja, spet v zborovsko-orkestralni izvedbi. Vsi štirje pevski solisti so se potem prvič združili v kvartet v kantati "Pridi sveti duh" Mariborčana Valentina Lechnerja. Solistka, sopramstka O. Graceli je odpela motet neznanega slovenskega skladatelja iz. 17. stoletja, spet iz koprske glasbene zapuščine. Veliki finale pa je tokrat pripadal spet vsem navedenim izvajalcem v (morda krstni izvedbi?) Glorie v D Milka Bizjaka. Obsežno, deset-stavčno vokalno-instrumentalno delo na duhovno besedilo (v latinščini, tako kot je potekal celoten koncert Glasbene dediščine) je široko zastavljeno, z vsemi elementi anosa, baročne "da capo" arije, orkestralnih in zborovskih, solističnih in pevskih elementov. Bizjak dobro pozna kompozicijski ustroj slovenske glasbene dediščine izpred stoletij, pa delo navkljub dejstvom ni deloval«) kot plagiat Zal zbor in orkester iz Maribora tokrat pod vodstvom S. Robinsona niso bili kos zahtevni in stilno dovolj enoviti glasbeni dediščini Slovenije   • F. K.
Tenorist Krunoslav Cigoj
GLASBA JE MOJ SVET
Bled - V okviru komornih koncertov, ki ob petkih zvečer potekajo v blejski farni cerkvi in jih organizirata Turistično društvo Bled in Lumen Tržič, je minuli konec tedna nastopil tenorist Krunoslav Cigoj, eno naj vidnejs"1 pevskih (predvsem opernih) imen sedanje hrvaške glasbene scene. ^
Kljub temu, da je bila v akustičnem prostoru cerkve sv. Martina zbrana le peščica poslušalcev - okoli petdeset -pa je dobro razpoloženi Krunoslav Cipci ob izvrstni spremljavi pianistke Darijane Blače izvedel svoj nastop brezhibno in z vsem pevskim žarom, kot je za sohsta njegovih kvalitet tudi pričakovati. Nad odzivom hvaležnega poslušalstva ni ostal neprizadet in je dvema biseroma iz zakladnice italijanskih kancon iz zadnjega dela koncerta dodal še eno. Bil je tudi tako prijazen, da je po koncertu pristal na krajši pogovor za Gorenjski glas.
Vam je bilo kot pevcu mednarodnega slovesa in vajenega množice poslušalcev težko peti peščici, ki vas je prišla poslušat v blejsko cerkev?
"Sploh ne. Pomembno ni, koliko ljudi posluša, pač pa kdo posluša. Na koncert je prišlo občinstvo, ki se je takoj odzvalo na moje petje, tako kot vsak pevec pač začutim, če sem vzpostavil stik z občinstvom, če uživa v mojem petju. Tako je potem vse v redu, pa čeprav bi pel le desetim. Današnji mali avditorij je pozorno in naklonjeno spremljal moj nastop in to mi je pač dalo dodatno energijo in veselje, da dobro izpeljem koncert. Zelo dobro sem se počutil. Tudi prostor je izjemen, omogoča vsakršno tudi najzahtevnejšo interpretacijo."
Koncert je bil vsebinsko razdeljen na tri dele, med njimi ni manjkalo zahtevnejših odlomkov, kot je na primer iz opere Arležanka; presenetili
Tenorist Krunoslav Cigoj nastopil v blejski cerkvi.
je s pianistko Blačejevo
okoli festivala mimo, sam
pa ste z italijanskimi kanco-nami. Ste tej zvrsti posebej naklonjeni?
"Najbrž ste opazili, da imam karakteristike italijanskega tenorista. Zato tudi zelo rad zapojem kakšno kancono, Še posebej, ker ie vse to povezano z mojo mladostjo. Ko sem bil star trinajst let, sem že pel kancone, seveda je bil Mario Lanza moj veliki vzomik. No, rad imam še vse kaj drugega v glasbi, nekaj tega na primer Haendlov Largo, pa Bizetov Agnus dei, pa Verdijev Re-quiem sem zato tudi izbral za blejski nastop. Pa seveda Ave Mario Bacha-Gounoda, pa Giordanijevo skladbo Caro mio ben in druge."
Zadnja leta ni ravno veliko gostovanj glasbenih umetnikov s Hrvaške in najbrž tudi obratno. Se stvari že kaj spreminjajo?
"Medsebojni stiki, izmenjave so se resnično zadnja leta
SLOVENSKI OKTET V MAKEDONIJI
V okviru makedonsko-slovenskega sporazuma o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti te dni nastopa Slovenski oktet: pel bo na jubilejnem mednarodnem festivalu Ohridsko poletje in na festivalu Skopsko poletje.
Za nastop na ohridskem festivalu so slovenski pevci izbrali pesmi makedonske, ruske in bolgarske pravoslavne liturgije, v drugem delu pa dela Gallusa, Haendla, Mozarta, Schumanna, Griega, Mihelčiča in Schuberta. Za nastop v Skopju pa je program v glavnem enak drugemu delu skopskega koncerta, dodali pa so še priredbe ljudskih pesmi (slovenske, italijanske, makedonske, ruske). Celoten koncert v Skopju bo posnela makedonska televizija, ob ohridskem nastopu pa bo posnet krajši informativni prispevek.
NE SAMO POLETNO BRANJE
Pri založbi Modcna, katere cilj je izdajati samo izvirna slovenska dela, so pred kratkim predstavili dve novi knjigi:
Kramljanja z nesramno deklico publicista, esejista in urednika Tadeja Čatra in knjigo Pa saj ne bom pisatelj bratov Petra in Boštjana Šolarja.
Čatrova knjiga je izšla v zbirki F.sprit sloven, ki jo založba posveča Louisju Adamiču Knjiga prinaša 3X kratkih tekstov, ki jih je avtor v obdobju petih let objavljal v časipisih in na televiziji, vendar pa jih je, kot je sam povedal na tiskovni konferenci, za objavo v knjigi dodelal in priredil. Vsebinsko so teksti razdeljeni na eseje o kulturi, zapise o reklamah in eseje o televiziji. Pisce spremne besede Tugo Zaletel ceni pri avtorju to, da mu je uspelo v knjigi ustvariti koeksistenco dveh navidez, izključujočih se pojmov - lahkotne zabave in preudarnega razmišljanja. Če je torej bralcu do tega, da prebira razmišljanja o "(ponovni) dvoličnosti rimskokatoliške cerkve na slovenskem, o Utapljanju Slovencev v bedarijah" in drugem potem so Kramljanja vsekakor prava izbira.
Koga pač zanimajo prosti spisi učencev.' Matsikdo je prepričan, da so to mladostno okorni izdelki, nad katerimi se učitelji poklicno mučijo. Da so lahko tudi kaj svežega, zanimivega in tudi bralnega za vse, ki so že odrasli Stilskim k lope m, sta skušala dokazati brata Šolar. Na pobudo svoje mentorice sta zbrala nekatere svoje proste spise iz. šolskega obdobja in jih v lični knjigi ponujata v branje vsem, ki radi pišejo, pn tem pa se seveda uspešno izogibata vsaki didaktiki Knjiga s spremno besedo prof. Berte Golobove je vsekakor primer kreativnega pisanja ki bo dobrodošlo napotilo tudi učiteljem, za mlade pa spodbuda, da se da tudi iz tako dolgočasnega opravila, kot so šolske naloge, narediti kaj dosti več • I*a Mencinger
zelo zmanjšale, mislim, da je razlog prevsem finančni. Cisto brez stikov seveda ni, prav zdaj v Križankah teče predstava opere Trubadur, pri kateri sodeluje tudi reška Opera. Sam sem prav zdaj izredno zaposlen; če ne bi bil moj dob er prijatelj Vcrbcr, organizator tega koncerta, tako zelo vztrajen, bi si najbrž le težko utrgal čas za nastop. No, k drugi razlog pa je seveda tudi ta, da Bled, ta biser nar-ave.obožujem."
Dejali ste, da ste zelo zaposleni. Lahko poveste, za kakšen projekt gre?
"Pred kratkim smo ustanovili festival Zmareljana, ki smo ga poimenovali po enem največjih glasbenih imen na tem področju srednje Evrope An-toniu Smaregliu (1854-1992), rojen je bil v Puli. Napisal je devet oper, med njimi je najbolj znana Istrska noč, V kateri je skladatelj uporabil tudi glasbene motive iz istrske folklore. Opero so v Šestdesetih letih uprizarjali tudi v Mariboru, sam pa sem še kot zelo mlad pevec prav z odlomki te opere nastopil tudi v ljubljanskih Križankah. Zmareliana bo operni festival v Puli, na katerem bomo predstavili vsako leto eno od njegovih oper. Naslednji teden bodo vse formalnosti
prevzel direktorske dolžnost' Gre vsekakor za ambicioz^ načrte, saj bomo povabili tu* marsikatero znano operno ii"6 za nastop v Smareglievih ope' rah."
Ve se. da ste pravkar pod& tudi direktor lani povsfi obnovljene (granate so jo hudo poškodovale) opere. Osijeku. Vam potem osW sploh še kaj časa za p^ nastope doma in v tujini?
"Sodelovanje z osiješko Ofc ero je del moje osebne PonT0 tej operi, delo pa ne " zahtevalo moje stalne nosti. Zato imam seveda * dovolj časa na razpolago, fl lahko nastopam kot pejjj Pogosto me vabijo v Z™' gostujem v philadelphijski °P' eri, pel sem v newyoršk^ Camegie Hallu, CorinectidJ in drugje. Nastopam pa seved tudi doma. Pel bom v eni ^ Smareglievih oper. Prav z^j
a sodelujem na turneji ega narodnega gledališč3^ Osijeka po istrskih mestih Rovinja, Labina, Poreča, °e tonigla, Buzeta, Vodnja"3; Pule. Letos žal še ne tudi PJ slovenskem delu Istre, drUi leto pa zagotovo. Gre sev tudi za vefik finančni zaJo^ saj ni enostavno in pocCPs izpeljati operno predstavo 160 nastopajočimi. Gre sevc^ za glasbeni spektakel, ki l bomo v avgustu uprizarjali n prostem, na mestnih trgih "
Boste spet kmalu nastopa na Bledu? ( "Mislim, da mi moj Pr'J*L Vcrbcr prav za avgust, ko ^ najbolj zaseden, pripravi)' en blejski nastop. V Sld^, sicer že dolgo nisem nasfL. razlog je tudi moje kar f>c* letno zdravljenje v ZDA £ j zdaj pri 47 letih spet dd^ velikim veseljem, ukvarja01 :c tudi z operno režijo. BeS v glasba moj svet, vendar P l% njem najdem prostora slikarstvo in tudi književ^' • Besedilo in »I** U» Mencinf
IZŠLA JE MONOGRAFIJA TUNJIC
Knjižna monografija Toneta Palčiča govori o kraju ''^„f, Kamnika, ki ga mnogi poznajo po znameniti cerkvi *v- .yo enem najpomembnejših spomenikov baročnega stavb" -
na Slovenskem, Iunjice s'o tudi rojstni kraj umetiiosti«1^ zgodovinarja prof. Franceta Steleta.
Avtor je v sto petdeset strani obsegajočem delu o^'jjjjaj* obdelal predvsem zgodovino kraja Po uvodnem opisu P^-j|0J in značilnosti lunjic se je najprej lotil natančni- ° p.V3 i" znamenite cerkve svete Ane, nadaljeval z razvojem >( ^vil1 občine, pa s predstavitvijo prebivalstva v vseh nJ *3(1 la/sežnostih: v knjigi spregovori o tamkajšnjih običaji'1' ^ zaposlovanju in obrti, o najstarejših Tunjičanih in žrtva svetovnih vojn.
Podrobna piedstavitev hiš, domačij, bo piav gotovo
zanimala tiste, ki Izhajajo iz Tunjic, prav tako bo inarsiK«y^
bralca pritegnil pregled številnih društev, ki so delovala ^J^Š
območju   Najbolj poznano je prav gotovo Društvo ^CA
pomoči, Dp domače "Sekutanc", ki ie bilo ustanovljen'   , v
pOP»l *0
V*'
um"
ikiv gotovo pa so iriicn nnjooij z auiiiii vin u*»w.  ■--   y jfjBiPj
pravljice, pripovedi, zgodbe m anekdote, zbrane na ^(",c njci. 1\ Med njuni tista o hudiču, ki je tulil po Tunjicah, 0 iar°,;,an<*
skoraj sto leti in katerega namen je bil medsebojna P'^u 1' nesreči, ki nastane zaradi požara, viharja, povodenj ah P 0 društvo se je ohranilo vse do današnjih dni, čeprav form obstaja več /e od začetka diuge svetovne vojne nOKrlt^
!'i iv gotovo p.i 10 eden najbolj zanimivih delov "'^ ^jii^
niči 11'"1
dnevnik Maleževcga očeta in ne nazadnje pfipOVK U1 Steleta tragao Koi pravi avtoi, se jc dela lotil, da sc ne bi pozabilo o»JJ pf j
Izročilo njegovih prednikov Naloga |e bila posebej tezi*v ^fC*.( vasi Obetala k malo pisnega gradiva   limjice so sod "C*   (Cljiil )y
eno redkui župnij, v katerih niso pisali kronike K|JU o0d#t^
piepričan, da si kraj kroniko zasluži in obžaluje, kei "|S" V£ tfljjj ričeli zbirati že prej   starejše generacije odhajajo, W|J ja g .h ni zapisano, pozabljajo Pia\ zato |c iivtoi prepn   ^ fVflJ knjiga v vtfttyf. vsem domačinom, pa tudi vsem """"l"^'* izh.i] i|o, a ph je življenje odneslo proč od tam. •
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Mesarija Antona Arvaja iz Britofa pri Kranju pobrala kar 41 medalj in priznanj
Arvajke so še vedno najboljše
hrenovkah so še vedno najbolj znani, mnogi pa že poznajo odlično pečeno Šunko, jetrne ^oke, želodec s kašo...
i\yfib julija - Medalje in priznanja bodo na kmetijsko->end seJmu v Gornji Radgoni podelili 28. avgusta, visnt So. mesne izdelke že ocenili in objavili rezultate. Za pj;. a.sejemska priznanja je s 263 izdelki konkuriralo 22 Arv • • 0zu"orna mesnih predelav iz vse Slovenije. Mesarija BvrJt i m ^r't0Ia P" Kranju se je z 41 medaljami in priznanji naihr Da tretJe mesto< med gorenjskimi pa se je odrezala ohi i? ^°^ična uvrstitev je bila seveda razlog, da smo "■skali Mesarijo Arvaj.
icP *< Ja,m PnznanJa pomem-Ton Yellk?>" je bil kratek so"Cm FVa^' dobra reklama vori W?L.1?h so nJ'eg°vi °dgo-tZ   "atki, z nekaj besedami
Pove veliko. Ob našem prihodu nas na vratih sprejme v Jkomjih in z belim mesarskim ^»obukom na glavi. Čeprav je gajeva mesarija postala ve-nka, saj je zaposlenih že trideset, ne "špila" direktorja J kravato, temveč še vedno ?ela tako kot včasih. Pogovar-
mL »vu kuhinii in mladi
kai    Pnnajajo po nasvete, zame§aio, koliko ... re* t    neta v delavnici torej
rern? [e 56,etni Tone Arvaj mlai« xSeden' Je leto dni zpni žena Ivica toliko bolj ES*** Jeziček ji teče kot ne m poloCek- Tud' obsedeli nehn °re, dol8° P" miru> ne-ve? , skače naokrog, ureja ton.; an hkrati- Odlično se Jjej ujemata, saj Tone vodi parijo, Ivica komercialo,
zato ka
Vi
ka f;JC ra2urnlJ>vo, da družins-irma uspeva že vrsto let.
anjo sta se vključila tudi >va 29-letni Marko ,n 24-
H^°neL0ba sta živi,*ka Clka' oba delata doma. * mlajši pa se počasi
aja
na
NI pa že
očetovo delo. V visi slika
jka» Markovega sinčka. Žen, _.,ma naJvcč besede, Vi,
-na ali
sinova, se zbadljivo
Prav 7'aenkrat Sc j^.ee-°dvmne^Zgledam tako- kaJne> hom i Ionc s širokim nasme-dodl' ? "ekoliko bolj resno ^rn,',Kabo nckaJlet še delal, Se *tir; i zdravJe dalo, da ima ^Zewld?P°koJa-daPaJc
izvem, da sta tako praznovala 30-letnico poroke.
Časi so se zelo spremenili, danes trgovce odločajo, kaj bodo vzele
Tone Arvaj je mesarijo odprl že leta 1981, ko je bilo privatnih mesarjev še malo. Sodnik v Preddvoru, kjer se je Tone izučil za mesarja, pa Kalan v Stražišču in še nekaj drugih. Mesnico so odprli 8. maja, bila je prva nekoliko drugače, predvsem lepše urejena, saj so bile vse dotedanje obložene s suhoparnimi, svetlimi keramičnimi ploščicami in imele visok pult, Arvajeva pa je bila domiselno obložena z lesom in zato prijetno domača. Kupce pa je seveda privabila dobra ponudba svežega mesa in izvrstni mesni izdelki, saj je Arvajeva mesarija daleč naokoli kmalu zaslovela po odličnih hrenovkah, ki jim pravimo kar arvajke.
Hrenovkam se je zlasti v zadnjih letih pridružila cela vrsta mesnih izdelkov, tja do Lmo, čeprav bi ji morali reči gnjat, izdelujejo pa jo iz govejega in svinjskega mesa. Da seveda ne govorimo o kranjskih klobasah, pa modernejših
Eivskih klobasah, želodcu s ašo, jetrnih cmokih za juhe, najbolj izbirčnim je namenjen pečen rostbeef z začimbami in še bi lahko naštevali.
Ivica in Tone Arvaj
Kakšna je za mesarije razlika med nekdanjimi in sedanjimi časi? S prodajo včasih ni
vi mesa, na drugi strani pa so v zadnjih letih začeli poslovati trgovci z mesom, kakor jim
bilo težav, saj vsem še ustreči lahko rečemo. To so podjetja, nismo mogli, danes je konkur- pri katerih so bistveni komer-
ence vse več, ponudbe dovolj in trgovke odločajo, kaj bodo vzele, vzamejo pa seveda tisto, kar prodajo, pravi Tone. zasebni mesarji so bili včasih prava redkost, danes jih je vse več, samo na Gorenjskem, če upoštevamo še Kamnik, od osemnajst do dvajset. Verjetno se nam bo pridružil še kakšen, čeprav nas je za
cialni posli, ki denimo tedensko uvozijo 20 ton svinjskega mesa in ga nato prodajo po Sloveniji.
Zasebne mesarije pa se seveda še vedno ne morejo primerjati z velikimi firmami, kot je denimo Perutnina Ptuj, ki dnevno predela 30 ton mesa. Vendar pa ji je vse več, obstoječe pa rastejo. Tudi Arvajevi načrtujejo izgradnjo
slovenski trg že preveč, raz
misija Tone. Res pa je seveda nov4e predelave gradnjo bodo tudi da ■* kreni z^ehni m  zastavili spomladi, z njo bodo
zmogljivosti zelo povečali, saj naj Bi v novih prostorih predelali 10 ton mesa dnevno. V novih prostorih bo seveda nova tudi tehnologija, v starem delu pa bodo lahko uredili skladišče. Arvajevi imajo že trideset
tudi, da se krepi zasebni in usiha družbeni sektor.
A naje ve izdelke poznajo tudi v Mariboru, Murski Soboti, Brežicah
Arvajevo mesarijo seveda
najbolj poznajo Kranjčani pa arvajevi imajo ze inaesei tudi drugi Gorenjci, v zadnjih "Pojlenih. Nobena skrivnost letih pa je postala znana po seveda ru, da dobro plačani
Sloveniji. Svoji mesnici imajo sicer le v Britofu in Trzinu in
k0y"v -Cillko nJcBovin vrstni-kdaj
Pokoj
pokoju. Ivica besede o u*oju kar prcsliši. S» kdaj vzameta dopust/ roleti ne, saj se zdaj vrstijo Uposleni, ker jih je trideset, J*k dan manjkajo štirje, pet. Mcer pa Tada smučava, letos SVa šla za en teden, prav Tone, Pa na Kanarskih otokih sva °Ua ob prvem maju, ko nekaj «■-'
		PIK «§% Ubfvša ■.....
■		
		
prvem maju, Ko je ani zaprto. Kasneje
H/sorija Arvaj iz Britofa pri Kranju je V^tno </«o, tri srebne in tri bronaste medalje ter osem priznanj J» "«vosri. Skupaj je tako zbrala 41 točk. V^'P*"/* u»yia na tretje mesto, saj je odločajo število zla h ltd«lJ. Na drugo mesto se je namreč s 33Jgg^SjSS industrija Radgona - Mir U Gornje Rutine ki e prejeta eno zlato, bn^tih meditj terena zlato diplomo in priznanja a Na prvo mesto pa se je uvrstila M^Jg'J 2*W industrija Kras iz Sežane, ki e zbrala 57 ročk In /a kar tri zlate medalje. Seianski
Af/d »letošnjem letu.
Kras je tako postal odrezala
gorenjskimi konkurenti se je najbolje "narija Arvaj, sodelovale pa so še tri: Mesarstvo Cadeiz %*°k<ga pri Kranju se Je uvrstilo na P<<°»<$J»> Ztr<*torievl Mesoizdelki iz Škofje Loke na deveto mesto m Mesarija Mlinaric iz l*sc na enajsto mesto.
1.1 Arv«J i' ihto medalJ° Prtjf,la Zl iZfJna
Jodatt pa je potrebno, ia Je to ie druga zlata H^lJa zapored Lbrno medaljo so prejeli za hrenovke 7g J* bila edina srebna medalja za hrenovke zlata pa ni Podelimo, zato lahko rečemo, da so * £T? najboljše. Srebrni medalji pa pa so P"}™\e zf Z*y>ko klobaso in jetrne cmoke. Bronaste mtA(±J?7 Zali'1,1" k'«*" » pivsko klobaso in izbami. Med novimi izdelki, za katere so pr*J<»°Je'" P?«*!/, pa je potrebno omeniti svinjsko glavo v ™P<** J?*van« svinjaka MNL svinjski kare t^»*™J** "°v»'ti Imajo\seltj reliko, nekatere se "primejo , druge Uto»<Jo v p'nabo.
Izdelke Mesarije Arvaj danes poznajo že po vsej Sloveniji, Kranjčani in okoličani pa seveda najraje prihajajo v Britof.
maloprodaja ima le 10-odstot-ni delež. Toda zlasti z mesnimi izdelki oskrbujejo številne trgovine po Sloveniji. Tako so prek ljubljanske Emone prišli celo v Maribor in Mursko Soboto, pred kratkim so začeli voziti v Brežice, saj zalagajo tudi vse trgovine Živil. Arvaj oskrbuje tudi ljubljansko Delikateso, pa Namo, ki ima prav tako prodajalne po Sloveniji itd. Za prevoz imajo tri kamione in štiri kombije. Sveže meso pa naročajo predvsem menze, šole, vrtci itd.
Kolikšna je zmogljivost Ar vajeve mesarije? Predelajo 15 ton mesa na teden oziroma 50 do 60 ton na mesec. Skupaj s svežim mesom pa proizvodnja znaša 20 ton na teden oziroma 80 ton na mesec.
Katera zasebna mesarija je v Sloveniji največja? Tega seznama ni, če bi ga sestavili glede na promet, ne bi povedal vsega, pravi Tone. Mesarije se danes zelo razlikujejo med seboj, na eni strani so takšne, kot je Arvajeva, ki so rasle postopoma in danes vse večjo pozornost namenjajo predcla-
Fantje zaslužijo vsaj dvakrat do trikrat več kot v družbenih podjetjih, najbolj pridni še več. Seveda pa tudi delajo več, kolikor je pač dela. Včasih tako le šest ali osem ur, običajno pa deset, dokler ni vse postorjeno.
Novo gostilno ob mostu bodo odprli spomladi
V Kranju pa so Arvajevi znani tudi po gostilni pri kokrškem mostu, ki jo stalni gostje zelo pogrešajo in se sprašujejo, kdaj bo spet odprta. Z gradnjo mostu čez kokrš-ki kanjon je izgubila pokriti vrt, poslopje pa je bilo tako dotrajano, da ni preostalo drugega kot rušenje. Zraslo je že novo, ki je že pod streho, do spomladi bodo uredili še notranjost. Računajo seveda, da jo bodo odprli hkrati z mostom oziroma cesto.
Gradnja poteka hkrati s gradnjo mostu in ceste, saj so Arvajevi delo prav tako zaupali Slovcnijacestam, ki imajo tam žerjav in vso potrebno mehanizacijo. Morda se tudi zato pletejo govorice, kako so Ar-vaju z denarjem za izgradnjo mostu postavili gostilno. Vendar temu seveda ni tako. Dobili smo le nadomestno zemljišče za izgubljeni vrt in prednost pri nakupu občinskega zemljišča nasproti gostilne, kjer bomo lahko uredili parkirišče, pravi Tone. Res so uredili brežino, doda Ivica, toda uredili so jo na vseh štirih straneh mostu, ker so jo pač morali, ne pa zaradi nas. urejena brezina pa bo Arvajevim seveda prišla prav, saj jc nova gostilna zgrajena tako, da bo imela teraso oziroma restavracijo pomaknjeno nad kokrški kanjon in razgled bo seveda izjemen.
• M. Volčjak, foto: G. Šinik
Sava ima dobro razvit raziskovalni inštitut
Prihodnje leto se izteče pogodba s Semperitom
Kranj, 19. julija - Slovenija se mora odločiti, kakšen bo nadaljnji razvoj njene tehnologije; ali bomo polnopravno sodelovali z razvojno tehnološkimi inštituti v tujini ali pa bomo pokleknili odnosu servisiranja tujih proizvodnih sredstev, je po pogovoru z vodstvom Save Kranj dejal minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Rado Bohinc
"Tuji partner ne sme le kupiti podjetja, ampak mora tudi vlagati v njegov razvoj, mu ponuditi svojo tehnologijo, drugače bomo postali le del multinacionalnih koncernov. Sava ima tu veliko vlogo, ko se pogaja o svoji lastninski strukturi," nadaljuje minister Bohinc.
Sava ima dobro organiziran raziskovalni inštitut s 73 raziskovalci, od tega so štirje doktorji znanosti, enajst pa je magistrov. Dobro sodeluje tudi s Fakulteto za naravoslovje m tehnologijo, s fakulteto v Mariboru ter Kemijskim inštitutom. Njena izvozna usmerjenost in dolgoletno sodelovanje s tujim partnerjem sta le dokaz kakovosti produkcije, je pohvalil kranjsko tovarno minister Bohinc.
Ministrstvo po svojih močeh pomaga savskemu inštitutu. V preteklih letih je sofinanciralo pet projektov in denarno podpiralo dva doktorja znanosti, ki bosta kasneje delala v Savi. Letos so zvišali tudi denarno podporo s petnajst milijonov tolarjev, kot so prispevali lam, na osemnajst milijonov tolarjev. Minister Bohinc pa je razočaran, ker v parlamentu v proračunski razpravi niso sprejeli tehnološkega tolarja. Dejal je: "Kot kaže, tehnološki razvoj za Slovenijo še ni na prednostni listi."
O pogovoru z ministrom Bohincem je direktor Save Kranj Janez Bohorič dejal, da so govorili o aktualnih vprašanjih za Savo in tudi druge gospodarske organizacije v Sloveniji. Poudarek so dali na položaj raziskovalne-razvojne dejavnosti, njeno vpetost v svetovne gospodarske tokove, govorih so o uporabi tuje tehnologije in odnosu države do tehnoloških inštitutov. Bohorič je ocenil razgovore z ministrom kot zelo pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju razvojno tehnoloških inštitutov, minister pa jim je pokazal smeri k boljši povezavi s tujino.
Zaradi razvoja dogodkov na svetovnem avtomobilskem trgu je nastalo mnogo novih problemov, s katerimi se doslej niso srečevali, je dejal Bohorič. Danes se morajo vsi manjši proizvajalci avtomobilske opreme, med njimi pa je tudi Sava z avtopnevmatiko, povezovati, da bi obstali na trgu.
Savi se naslednje leto izteče pogodba s Semperitom, s katerim sodelujejo že 23 let, in ki je 27-odstotni lastnik tovarne avtopnevmatike. To je čas, da spremenijo pogodbo, da pogledajo tudi za drugimi ponudniki, ki za Savo kot uveljavljeno in znano znamko kažejo veliko zanimanja.
• S. Šubic, foto: Lea Jeras
TURISTIČNE NOVOSTI
V petih mesecih 4 odstotke več nočitev
Iz različnih koncev Slovenije prihajajo zelo različne vesti o letošnji turistični sezoni, eni tarjajo slaba, drugi povprečna, tretji dobra in četrti pravijo, da je sploh ni. Poglejmo torej številke, Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS je dni postreglo s podatki za letošnjih prvih pet mesecev. Kažejo, da je turistični promet glede na pretekla leta sorazmerno dober, sa je bilo v letošnjim prvih petih mesecih glede na enako lansko razdobje gostov za 5 odstotkov več, število nočitev pa se je povečalo za 4 odstotke; število domačih gostov se je povečalo za 2 odstotka, njihove nočitve so ostale na lanski ravni, število tujih gostov pa se je povečalo za 2 odstotka, imeli pa so za 8 odstotkov več nočitev. Glede na leto 1990 pa je bilo domačih turističnih prenočitev za 14 odstotkov več, obisk iz klasične tujine pa je še vedno za 25 odstotkov manjši.
Med tujimi gosti je bilo v letošnjih prvih petih mesecih največ Italijanov, sledili so Avstrijci, Nemci in Hrvati, pri številu njihovih nočitev pa je bil vrstni red nekoliko drugačen: Avstrijci, Nemci, Italijani, Hrvati. Bolj kot deleži so zanimive stopnje rasti turističnega prometa iz posameznih držav: število nočitev italijanskih gostov se je povečalo za 14 odstotkov, nemških za 13 odstotkov, nočitve avstrijskih gostov pa so se zmanjšale za 7 odstotkov, hrvaške pa so se povečale za 5 odstotkov.
Turistični izkupiček narašča
Po podatkih Banke Slovenije je bil devizni priliv od tujskega turizma v letošnjih prvih petih mesecih za 35,7 odstotka večji kot lani v tem času. Turistični izkupiček je znašal 435 milijonov dolarjev, od tega 53 odstotkov z odkupom gotovine in čekov tujcev, 23 odstotkov s prodajo tujega blaga tujcem, 20 odstotkov z igrami na srečo in s prodajo domačega blaga tujcem in 4 odstotke z nakazili tujcev turističnim podjetjem.
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
*M NA ŠTIRIH KOLESIH
TEST: FORD ESCORT 1.4 CL
MLADOST ZRELIH LET
Za nekatere avtomobile drži, da so takšni kot vino: z leti vse boljši in z vse bolj polnim okusom. Ford escort, avtomobil z že kar dolgim vztrajanjem na avtomobilski sceni je bil zgodaj letos deležen še tretje pomladitve in s tem vstopil v svoje zadnje obdobje.
Prenova je najmanj izrazita in vidna na zunanjosti, zato pa toliko bolj v notranjosti in posledično tudi občutna pri vožnji. Novo podobo je dobil sprednji del karoserije, ki je zdaj oblejši, z novimi zajetnejšimi odbijači, masko hladilnika, žarometi in pokrovom motorja. To ob nespremenjenih bokih povzroča nekoliko navidezne neskladnosti, oblikovalci pa so pri vseh različicah pustili tudi nespremenjen zadek, z edinimi drobnimi novostmi, robom nad registrsko tablico in novimi napisi.
Escort se z novo obliko armaturne plošče in ostalih delov potniške kabine približuje večjemu mondeu. Armaturne plošča, ki je pri prejšnjem modelu nekoliko skazila celotno podobo avtomobila ni več, zdajšnja pa je moderno zaobljena, pregledna in pripravna, vključno z velikima stikaloma za zadnjo luč za meglo in grelec zadnjega stekla ter ovalno oblikovano analog-
no uro, kar je svojevrstna oblikovalska osvežitev. Oprema z oznako CL sodi v dno ponudbe in to pri fordih pomeni kar precejšnje osiromašenje. Že pri odklepanju vozila bi bila v korist osrednja ključavnica, čeprav je bil testni avtomobil v trivratni karoserij ski izvedbi, še bolj pa bi se prilegel servoojačevalnik za volan, kajti v izvedbi brez tega pripomočka je avtomobil občutno težje vodljiv, obračanje na mestu pa že na meji težaškega opravila, čeprav je bil izboljšav deležen tudi volanski mehanizem.
Že serijsko je v vseh escortih zračna varnostna vreča za voznika in samozatezni varnostni pasovi, opreme, ki bi služila udobju pa s tem paketom opreme praktično nič.
+prenov!jena oblika +mo-tome zmogljivosti +arma-turna plošča/ -skromna serijska oprema pri paketu C L -volan brez servoojače-valnika -preglednost nazaj
Notranjost: prenova v mon-deovem stilu.
Escort v osnovni izvedbi s tremi vrati in 1,4-litrskim motorjem seveda ni avtomobil za številno družino, vendar tako prostor v potniški kabini kot tudi pod tretjimi prtljažnimi vrati ne razočara. Drži pa, da je dostop na zadnjo klop zaradi samo enih vrat na vsakem boku, nekoliko otežen.
V pestri paleti različnih motorjev je bencinski 1,4-litrs-ki štirivaljnik z močjo 73 KM osnovna motorna oprema. Agregat z dobro znano klasično zasnovo s po dvema venti loma na valj se izkaže za dokaj živahnega že v srednjem območju vrtljajev, le pri prigan-janju v višje vrtljaje mu
POROČITE SE PRI NAS
trik Miniti
TEL.: 064/50-232
EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090 31-20   -► SAMO ZA ODRASLE -»156 SIT/MIN    -► KISS UNE 24 UR V ŽIVO
STARI DVOR
Škofja Loka, Kidričeva 26, tal.: 634 - 800 HZK 33,3 E
gorenje najceneje!!
HM •
1
^TTTf^ ► hladilno zamrzovalna kombinacija ^*mm*^   3101,2 vrata, 2 kompresorja
► štedilnik kombinirani 50 cm K 511 49 080 I ► pralni stroj WA 906 k 57.000
► TV Vovager 51 cm ttx_ 44.990
► TVVoyaa«r55cm.1x 53.200
M4H:fJlMll:g
► posode, svetil t* električnih in ročnih orodij
► elektromatenala »■ vrtnega orod|a in kosilnic
akustike, bele tehnike
► malih gospodinjskih aparatov
- gotovinski popust 5
PAVARINI 6oo
Na zalogi tudi ostali modeli in profesionalni program KARCHER
15%
vse cene *-°Lr* S°t° vino °*o prodajo zalog
tst
KOVIN <^>TEHNA
NEMOGOČEJE MOGOČE!!!
MEŠETAR
Ford escort: prenova v zrelih letih.
prožnost nekoliko pojame. Ob upoštevanju razmerja med težo avtomobila in motorno močjo postreže z dokaj zadovoljivimi pospeševanji in solidno končno hitrostjo. Vžiga brez obotavljanja, za kar skrbi enotočkovni elektronski vbrizg goriva, tudi pri ostrejši vožnji pa poraba bencina ne preseže pričakovanih številk K dodatno izboljšanim voznim lastnostim v znatni meri pripomorejo nova protihrupna zaščita, in izboljšano podvozje. Posledice: manjši hrup in manj tresljajev v
potniški kabini, boljša lega na cesti in lažja vodljivost.
CENA do registracije: 24.852DEM (Summit Motors, Ljubljana)
In v celoti gledano je novi escort kar soliden avtomobil, ki si ga je moč z izborom karoserijske izvedbe, motorja in opreme prilagoditi svojim potrebam in željam. To pa je za model, ki bo čez nekaj let dobil popolnoma novo podobo in verjetno tudi ime, dober prodajni adut.
Regres za obnovo črede plemenskih krav
Slovenska vlada je na osnovi letošnjega državnega proračuna sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje m razvoj kmetijstva ter pridelavo v letošnjem drugem polletju. Uredba, ki je začela veljati v petek, 14. julija, med druginj predvideva državno podporo tudi za obnovo črede plemenski živali. Da bi spodbudili obnovo črede plemenskih krav kakovostnimi prvesnicami kombiniranih pasem, država name' nja rejcem plemenskih krav - prvesnic 12.500 tolarjev regresa na žival oz. skupno za več kot osem tisoč živali okoli sto milij°n° tolarjev. Regres pripada rejcem le za plemenske krave prvesnice kombiniranih pasem, ki so vključene v A kontrolo, so po telitvi najmanj 100 dni v kontroli mlečnosti, so znaneg porekla in po oceni selekcijske službe primerne za
nadaljnjo
rejo. Zahtevke za regres bo mogoče vložiti med 10. in avgustom ter med 1. in 15. novembrom.
Regres za plemenske prašiče
Da bi izboljšali proizvodnost mesnatih pasem prašičev, držav* namenja v letošnjem drugem polletju okoli 97 milijonov tolarje za spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali. Za živa'1' prodane julija, so do regresa upravičeni kupci, od 1. avgusta dalj pa rejci. Zahtevke bo treba vložiti do 30. oktobra. Višina regres (v SI T/žival) je tolikšna, kot jo kaže tabela.
vrsta živali nakup    obnova iz lastne čred*
mladice:  'breje 18.000
* nebreje 7.000 merjasci: * s testiranim! starši 30.000
* s testom lastne proizvodnosti 45.000 " pleme ohranitev linije 50.000
5.000
20.000 20.000
Zadaj: skoraj brez sprememb.
TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni postavljen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 5 stopenjski menjalnik, 1392 cem, 54 KW/73KM. Mere: d.4100 mm, Š.1690 mm, v. 1390 mm, medosna razdalja 2525 mm, prostornina prtljažnika 380/735 I. Najvišja hitrost 163 km/h (tovarna), 167 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,8/7,0/9,2 I 95 okt. neos-vinčenega bencina na 100 km. Poraba na testu: 8,81.
* M. Grcgorič, slike Lea Jcras
Regres za plemenske kobile
Vlada bo v letošnjem drugem polletju za spodbujanje rej visokokakovostnih plemenskih žrebic in kontrolirane rej kakovostnih plemenskih kobil namenila nekaj manj kot 4-milijona tolarjev. Regres pripada rejcem le za plernens^ žrebice, ki so vključene v A ali B rodovnik, so ocenjene okviru selekcijskega programa, pregledane na brejost in Pr^ izločitvijo prepuščene še najmanj eno plemenilno sezono. *g žrebice A rodovnika je 36.000 tolarjev regresa in za žrebice rodovnika 12.000 tolarjev.
Regres za drobnico
Za pospeševanje reje drobnice na območjih, ki so za to pruneg in za zagotavljanje zadostne prireje mladih živali za obnovo osn°vf> črede je v proračunu za drugo letošnje polletje predvidenih 8'. milijona tolarjev. Rejci so upravičeni do regresa nakupne cenc žrv ali vzrejene živali v lastnem tropu za potrebe obnove. Za sarnce.L državna podpora 10.000 tolarjev, za samice pa pri obnovi iz lasJ črede 3.(XK) tolarjev ter pri nakupu za obnovo ali za prvo našel'1 4.800 tolarjev.
Odnosi med notranjimi in zunanjimi lastniki
Ljubljana, 20. julija - V ljubljanskem World 1 rade Centru je bil 13. Klub Socius s predstavniki skladov. Tema okrogle mize jc bilo lastniasko preoblikovanje in odnosi med notranjimi in zunanjimi lastniki. Gostja Kluba Socius pa je bila mag. Vojka Kavbar, državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino, ki je govorila o položaju Slovenije na svetovnem trgu.
Namen okrogle mize jc bil odpraviti nesoglasje, ki se prevečkrat pojavlja v medijih glede vloge investicijskih skladov pri lastninskem preoblikovanju, je rekel direktni Somisa I.eonardo F. Peklar, ki jc vodil okroglo mizo. Na njej pa so sodelovali Branko Pavlin iz KBM Infond Maribor, Marko Prijatelj iz Odškodninskega sklada, mag Peter Filipič iz Pokojninskega sklada in mag. Stane Valant iz. Nacionalne finančne družbe Ljubljana.
Branko Pavlin je dejal, da je Upravljanje s skladi strogo določeno z zakoni. Sklad ustanovi in upravlja družba za upravljanje. Ta lahko ustanovi enega ah več skladov, katerih vrednost pa skupaj ne sme presegati 35 milijard tolarjev. Lastniki skladov oz. piMiblaščenih investicijskih družb so delničarji - to so državljani, ki skladom dajejo lastninske ecrtifi-kate ali denar Lastniki družb za upravljanje, ki so lahko delniške družbi ali pa družbe / omejeno odgovornostjo, so večinoma banke in zavarovalnice Vendar pa se prevečkrat pojavlja mnenje, da so zato banke in zavarovalnice lastniki skladov
O posebnostih Odškodninske-
ga sklada je govoril Marko Prijatelj, ki je rekel, da jc naloga tega sklada poravnava odškodnin up ravičencem, ki so opredeljeni z zakoni. Ta sklad je 10-odstotni solastnik v podjetjih, ki se lastninijo. Problem pa je umetno ustvarjeno nezaupanje do zunanjih lastnikov, ki po Prijateljevih besedah z zakonom niso posebej zaščiteni.
Mag Peter Filipič je tako kot vsi ostali posebej poudaril dolgoročno usmerjenost Pokojninskega sklada Cilj sklada pa je, da se iz 1500 podjetij, v katere bo
vložil, čez približno deset let skoncentrira samo še na 200 podjetij. Že leto dni se pogovarjajo z bodočimi menedžerskimi skupinami.
Mag. Stane Valant pa je dejal, da varovanje investiranja v obdobju izgraditve pravnega sistema ni zadostno, zato so sestavili poseben protokol - spisek zakonskih določil, ki predstavlja samor-egulacijo skladov Valant je rekel, da so interesi skladov dolgoročni, da ne sme biti nobene diskriminacije med notranjimi in zunanjimi lastniki Nameri skladov jc, da ljudem nudijo finančno naložbo nasproti hranilnim vlogam
Posebna gostja 13. Kluba Socius je bila mag. Vojka Rav bar, državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino. Dejala
jc, ua Slovenija nima vce " r,0 opazovalca, ampak da že aktivno vpliva  na ekoiv.'"1^,
odnose v svetu. Zato ^ m tudi dokaj dobic ekoru"11* , rezultate v primerjavi z °stapro-državami Vzhodne Evrope *^ blem pa zaenkrat predsl* |n inflacija, ki še ni dovolj n'^, ' se pa visoke obrestne mere ^a-jijri tiče članstva v pomembfl*Lj, institucijah, je Slovenija l* c ^„j ca vseh o Sporazumu o tr^().,jjo in sodelovanju z Evropsko u jc Ravbarjeva dejala, da P ^ dstavlja popolno .»simetrij0- '. nam je namreč odprla trg. 111 jj, njej ne Ne dajemo jim rl° Jjjjj koncesij pri izvozu i>a ',ni tržišče   Sicer pa dve ".?*'p
zunanje trgovine SloveojJ-
pouka / I L   • Polon« <>B1"
NAM Al. TV r«»Ol IDI
■ IIANJI IN m»'inii POD VODNIM
ar«
jlilHHTjriTIIiBMHi
*JI»/J.'.M \ I.M 14 1MP
. TEL/FAX:061 451 586 .
Karikature Iztoka Sitarja, poletje, Gorenjski glas
Na majicah za vroče dni
Naše ven
U- majice I karikaturami Iztoka Sitarja so skorajda pošle. Prav, se borno m Q darle odločili, da jih nekaj ponatisnemo (V bi tudi vi radi nosili Jaku Pokoro Z HJfFLtf
spremljevalko vedno s seboj, je nakup mame skorajda obveznost Motiv in veliko*1 'a\i izbrali svoji postavi primemo, večjim gredo [>ač Vtčii kosi blaga, izbira slike pa jt M *~Lfr tako stvar posameznikove glave oziroma okusa. Ce bo vaše f>ovpraševari)e pO ttx večje, naj bi Iztok Sitar morda pripravil nove motive Starih namreč počasi fJffl Naročite pa jih lahko po telefonu 064/223-111 ((iorenj: ,k, glas) ali z i naročilnico (pošljite jo na C P (iorenjski glas, 64000 Kranj).
XXXXXXX><
NAROČAM........kosov majic z risbami Iztoka Sitarja/z motivom ABC/
velikost:    M (srednja)   L (velika)   XL (Zelo velika)      Cena: 690 SIT/kos
Mo) naslov:......................................................... ..................
VREME
Meteorologi nam za danes napovedujejo sončno in postopno spet bolj vroče.
LUN/NE SPREMEMBE
Pojutrišnjem bo ob 17.13 nastopil mlaj. Po Herschlovem vremenskem ključu se nam obeta lepo in sončno vreme.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Pred tednom dni smo tule objavili sliko, ki je prikazovala povodenj, ki je pred skoraj natanko sedemdeseti leti prizadela območje Poljanske doline od Trebije do Žirov, kjer je prav v Žireh največjo škodo utrpela takrat novozgrajena elektrarna, ki ji je podivjana voda odnesla del jezu in cevovod. Prav veliko vaših odgovorov sicer nismo dobili. Morda je dogodek, ob vseh današnjih, šel že v pozabo. Žrebali smo in naslednjih N reševalcev bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. Matic Kavčič Novovaška 1, Žiri. 2. Alojzija Selič, Sv. Duh 42, Sk. Loka; 3- Mimi Košir, Podlubnik 161, Sk. Loka; 4. Janez Kokalj, Gorice 20, Golnik; 5. Lidija Uranič, Trstenik 15, Golnik. Čestitamo!
Tokrat pa imamo razglednico in vprašanje za planince, in seveda dru9e, ki morajo ugotoviti, kaj je tokrat na sliki in katera gora je V ozadju Verjetno je prav sedaj kar precejšen planinski naval na naše 9ore in planine, in uganke ne bo težko razvozlati. Odgovore pošljite do gjki, 28. julija, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. pet izžrebanih bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Ko preberem kakšno prav Pjrsenetljivo časopisno ves! 0
notranji politiki, nikoli
'•■Veni
presunljivem hipu ne
vzrojim, se ne nasmejem ali ne razialostirn. Vedno me presne: kaj pa če ni res? Kaj pa če H to spet ena novinarska raca? Novinarji pat blebetajo tja v en in so grozno bujne domaje, zato je koristno počakati dan aH dva, da se dotična
čaj
Pa s
"pisna vest demantira. Če
Ko je ob takih argumentih za udeleibo na konferenci v Pekingu en moški član komisije podvomil, da je udelelba nalin gospa in gospodiČen v Pekingu sploh umestna in ali ima sploh kakšen smisel, saj je po njegovem mnenju že kairska konferenca doživela eno veliko polomijo, je slovenska ekspedicija v Peking vzrojila: Kaj da ne! Islam vedno bolj
Radio - tovarna idej
Radio Kranj je pred kratkim praznoval peto obletnico delovanja. Novinarji, spikerji in moderatorji se menjajo, Lili Kalan pa mu ostaja zvesta.
Na radiu ste že od vsega začetka. Kdaj in zakaj ste se odločili prav za ta medij?
"Bilo je ravno nekaj dni po diplomi (diplomirala sem iz slovenščine in bibliotekarstva), ko je pravkar ustanovljeni Radio Kranj razpisal avdicijo za novinarje, moder-atorje, spikerje... Sla sem
f)oskusit srečo in mi je uspe-o. Za radio sem se odločila zato, ker mi je pomenil (in mi še vedno pomeni) neki izziv, poleg tega pa imam zelo rada slovenščino, ki naj bi jo vsak "radijec" obvladal."
S čim ste pravzaprav začeli? Ste imeli v teh petih letih kakšne stalne oddaje?
"Na začetku sem se najprej uvajala v poklic kot dežurni novinar - brala sem reklame, čestitke, poročila; potem sem postopoma prešla na servisne informacije in ankete, dokler nisem začela s svojo samostojno oddajo Skriti reporter. Tej so sledili Pozdravi iz naše ulice, zadnja pa je bila Čaj ob petih. Sedaj rednih oddaj nimam, pač pa sem voditelj določenega programskega pasu trikrat do štirikrat na teden. Ti so sestavljeni iz napovedi, koristnih informacij, poročil, prispevkov, kontaktov s poslušalci, ter seveda gostov. Gostila sem kar nekaj uveljavljenih ljudi, kot so Boris Cavazza, Vlado Kre-slin, Eva Longvka, Zlata Volarič, Josipa Lisac..."
Bi menjali radio za kakšno drugo sredstvo javnega obveščanja?
"Ker sem začela na radiu, sem se v bistvu nanj tudi navadila. Poskusila bi tudi v drugih medijh, vendar bi kljun temu ostala zvesta ra-
diu. Zanj bi lahko rekla, da je tovarna idej - delo ni nikoli dokončno, vedno so nove možnosti za ideje."
Kdo po vašem mnenju lahko pride na radio?
"Osnovna pogoja sta vsekakor srednješolska izobrazba, ter uspešen preizkus na avdiciji. Pomembnejša od tega pa je seveda ljubezen do dela. Kdor se odloči za tako vrsto dela, mora vedeti, da zahteva veliko časa - če hočeš delati kakovostno, se moraš stvari posvetiti."
Vam sploh še ostane kaj prostega časa?
"Zaradi vsega dela, ki ga imam, zelo malo. Kadar pa ga imam, zelo uživam v sprehodih v naravo, izletih; rada se pogovarjam z ljudmi, ki jih poznam; poleti pa kolesarim, berem knjige, ter obiščem kino ali gledališče. Sicer pa si težko predstavljam, da bi delala kaj drugega." • M. Soro
posebej všeč! Če ne gre slovenska ženska delegacija v Peking in I trdnimi argumenti ne prepriča islamskih držav, ki so spodnesle Že kairsko konferenco, bo žensko svetovno gibanje kratkornalo doživelo še hujšo polomijo!
Ah, kako radi verjamemo, da se bodo naši borke na Kitajskem borile z vsemi sredstvi argumentov in prepričevanj! Saj že doma vidimo, kako vedno priskočijo,
1 ne, p je treba verjeti.■ In tako verjamem v nasledn fO časopisno vest, ki je nt nihče dcrnanto,,!
piše, da je vladna komisija za hnsko politiko potrdila osnutek HduV, ki jih bo zavzela slovens *u delegacija na četrti svelovu
KonfertM i žensk v Pekingu t\ot h dejala direktorica vladnega
urada za žensko politiko, /c Poprava dokumenta konference obtičala pri naslednjih neusklu )<nih točkah države imajo ra Mična stališča do nasilja nad hnskarm, do oboroženih \popa-**V ki prizadenejo tudi ženske m do uveljavljanja človekovih pravu za ženske Slovenija pa da trdna stališča, od katerih na konferenci kljub pričakovanemu **SprotOvanjU islamskih držav v ' ekingu ne bo odstopila
DaijC. naša vladna ženska v[«<iri(i delegacija, ki potuje v *king, je povedala, da so ^katere dr zave spremenile sta "i(u v odnosu do žensk m če ^"/>ru dokument v Pekingu ne '"' l»>dpisan. bo to klofuta giba-
nJ" za enakopravnost ali enakost iensk m korak nazaj pri UVtl-frfljanju človekovih pravit
Tema tedna
Prave ženske za pravi oder
Naša ženska vladna delegacija gre v Peking, da se s trdnimi argumenti zavzame za pravice žensk, še posebej pravice v islamskih državah. Prave ljudi na pravo mesto, prave ženske za pravi oder!
prodira, vemo, kaj je islam za Žensko!
Krona vseh žolčruh ženskih odgovorov, da je udeležba v PeidngU nujna pa je bila, da bi bila naša neudeležba na konferenci lahko nevarna'
I o. zadnje, da bi nate umanj kanje na konferenci postalo lahko nevarno za uveljavitev ženskih pravic v svetu, mi je še
če se kakšni naši ženski v tej državi slučajno zgodi kakšna krivička, kaj šele kakšna tazar-esna krivica! Prava skrivnost je, kako je vladni urad za žensko politiko doma znal pošlihtati zadeve tako, da danes ni v Sloveniji nobene ženske, ki bi trpela nasilje, nobene ženske, ki ne bi zaslužila vsaj toliko kot moški    In koliko šele bi imeli
vodilnih žensk v politiki, v gospodarstvu: kar mrgolelo bi jih, če bi le hotele! Malo jih je samo zato, ker so nekam čudno staromodne: same kuhajo, same likajo in so po lastni krivdi videti nekakšne sužnje familiji in gospodinjstvu! Ko pa imamo toliko pralnic, čistilnic in servisov za gospodinjska dela! Vse slovenske ženske bi bile lahko prave dame in enakopravne, da bi se kar kadilo, pa nekako nočejo - ali kaj?
Zato, ker smo visoko enakopravna država kar se žensk tiče, zato, ker v teh krajih sploh ni nasilja nad ženskami, gre naša delegacija zares lahko z visoko pokončno glavo za oder konference v Pekingu in »našloga* svetovni javnosti, še posebej pa islamskim državam, kar jim gre! Ct so se znale nate enakoprav-nice vzdigniti tudi tedaj, ko so žalili slovensko žensko s plakatom ritk za ne vem kakšen faktor, bodo znate porihtati tudi islam, ki gre v drugo skrajnost..
Kaj vem zakaj, ampak ob takih rečeh mi vedno hodi v spomin naslednja primerjava iz komunistične zgodovine.
Ko so sovjetski tanki zasedli Prago, je protestiral ves svet. Ob tej priložnosti se je sestala tudi majhna partijska organizacija v neki odročni vasi v Črni gori. Ko so se vaški partijci zbrali v zadružnem domu, so zagrozili Moskvi: če se sovjetski tanki pri tej priči ne umaknejo iz C ehoslovaške. se borno mi, komunisti naše partijske celice, še enkrat sestali in ostro protestlraltt • I). Sedej
ZLATI MIKROFON RADIA ZIRI
Lestvico pripravka Boštjan Rupar
Še teden dni je ostalo do konca meseca julija in seveda tudi glasovanja za našo in predvsem vašo lestvico Zlati mikrofon Radia Žiri. Predloge tega meseca dobro poznate, zato le glasujte. Na glasovnicah nam jih pošljite do 30. julija 1995 na naš naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 2, 64226 Žiri. Predlogi tega meseca pa so:
1. Moj mornar - ans. Braneta Klavžarja
2. Vsem prijateljem - Šaleški fantje
3. V nedeljo popoldne - Igor in Zlati zvoki
4. V dolini Vrat - ans. Vita
5. Prazniki nas družijo - ans. Obzorja
Glasovnica
Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov:
Akcija za bolj združeno Evropo
Kranj, 24. julija
V okviru
projekta Evropska radijska družina je v soboto, 15. julija, v Slovenijo prišla skupina mladih gostov iz Češke, Avstrije in Belgije, ki sta se jim pridružili tudi slovenski dekleti, ki so spoznavali posebnosti Slovenije. Hkrati pa je Val 202 na pot pospremil tudi šest, na natečaju izbranih poslušalcev, ki so bili gostje češkega, avstrijskega in belgijskega radia.
Akcija Evropska radijska družina, v kateri so doslej sodelovale že radijske postaje iz Francije, Belgije, Švice, Nemčije, Nizozemske, Luksemburga, Češke in Madžarske, drugo leto zapored pa je v njej sodeloval tudi Val 202, poleg turistične promocije sodelujočih držav v medijih predvsem spodbuja zbliževanje, združevanje in spoz-
navanje. Za to pa se zavzema tudi Evropa, zato ni čudno, da je pokrovitelj akcije ravno predsednik Evropske komisije Jacques Santers.
V akciji so radijske postaje izmed svojih poslušalcev izbrale nekaj kandidatov, ki so jih poslale v goste k radijcem iz drugih sodelujočih držav. Mlade počitnikarje so spremljali radijski in televizijski reporterji, ki so spremljali njihovo početje in počutje.
Nazadnje so se letošnji in bivši udeleženci akcije za tri dni zbrali na zaključni prireditvi, ki je bila letos v Belgiji, kjer so mladi strnili vtise o življenju v drugih državah. Prireditev, na kateri so sodelovali tudi glasbeniki sodelujočih držav, so prenašale mnoge radijske in televizijske postaje, zato je bila pjomocija zagotovljena. • S. Subic
E3E
I BRDO PRI KRANJU
064/22-11-33 ■
FITNES AEROBIKA
Občina Cerkno, turistični, gostinski in kulturni delavci v Cerknem vabijo na prireditve
POLETJE V CERKNEM
v soboto, 29. julija
jutri
sreda, 26. julija
PRAZNIK SVETE ANE
ob 11.00 Odprtje obnovljene blagovnice v Cerknem
ob 20.30 Orgelski recital v župnijski cerkvi sv. Ane v Cerknem
Setek, julija
Zabavna prireditev na Starem placu v Cerknem s ob 19.00 Pihalnim orkestrom Eta in ansamblom STOCK.
SEMANJI DAN
sobota, 29. julija
Hotel Cerkno: Okrogla miza na temo Razvojne ob 10.00 možnosti Cerkljanskega ob 15.00 Kolesarske tekme po ulicah Cerkna
ob 16.00 Nastop HELENE BLAGNE
ob 17.00 Konjeniške igre
ob 18.00 Nastop jadralnih padalcev društva Viharnik, Kulturni program, nastop Pihalnega orkestra Eta
ob 18.30 Cerkno in MAŽORKTK iz Logatca
Otroški program z mlado pevko MANJO ŠALAMUN.
Za ples in razvedrilo bodo
igrali ansambli SLOVENIJA,
VRTNICA, TEQUILA SUNRISE
in pianist jazz evergreenov JIMlM Y
iz Missourija (ZDA)
Vabljeni v Cerkno!
Ta mesec na vrta
Julija še zadnjič pognojimo vrtnice, da poganjki do zime lahko dobro dozorijo. Nedozoreli poganjki pozimi zmrznejo, zato moramo tudi v razmeroma milih zimah računati na precejšnjo izgubo. Julija damo prednost gnojilom, ki vsebujejo več kalija. Če dalj časa ne dežuje, moramo vrt zaliti, da pride gnoj do korenin.
Spenjavim vrtnicam, ki cveto samo enkrat, močno porežemo cvetne poganjke. S tem naredimo prostor za letošnje poganjke, na katerih se bodo prihodnje leto razvili cvetovi.
Na pota viseče poganjke grmastih vrtnic pravočasno porežemo, da se ob njih kdo ne rani. Še posebej so v nevarnosti otroci. Julija že odmro nadzemni deli skoraj vsem zgodaj cvetočim čebulnicam in čebule lahko izkopljemo.
Zvončke, krokuse, čebulnike in velike zvončke lahko pusti-
mo dolga leta na istem mestu. Te čebulnice in gomoljnice najbolje delujejo, če jih je mnogo skupaj. Že po nekaj letih se s semenom in zarodni-mi čebulnicami in gomolji tako namnožijo, da naredijo velike strnjene barvne preproge. Moramo pa jih seveda pustiti pri miru, da se lahko nemoteno razvijajo.
Krokusom in vrstam divjih gomoljnic in čebulnic plodečih delov s semenom ne porežemo. Te rastline se zasejejo same. Ker so te rastline večinoma na skalnjakih, tudi ne moti, če se njihovo seme razseje na različne prostore, saj zavzamejo tako ali tako malo prostora. Te rastline so na sklanjaku celo zaželene, saj sodijo med najbolj zgodaj cvetoče.
Ribez prav previdno obiraj-mo, da ne poškodujemo grmov. Pri marsikateri sorti se namreč precej grozdiča težko loči od
poganjka. Malomarno trganje lahko povzroči znatno škodo. S pecljem odtrgamo list in poškodujemo brst v listni pazduhi.
Beličnik je navadno zrel za obiranje že julija. Najboljši okus ima, če ostane na drevesu do užitne zrelosti. Zato odlagamo obiranje, kolikor se največ da. Če ga prezgodaj oberemo, zgubi ta sorta svoj okus. Poleg tega se plodovi, ki ostanejo teden dni dalj na drevesu, znatno odebelijo. Užitno zrela jabolka beličnika pa so zelo občutljiva na pritisk.
Drevje, močno obloženo s sadjem, pravočasno podprimo. S tem preprečimo, da se ne lomijo veje. Podpore moramo namestiti tako, da ob vetru ne nastanejo rane zaradi drgnjenja. Med oporo in vejo položimo kos starejšega gumijastega plašča za kolo ali kaj podobnega. Pribijmo prečno letev, tako se podpora zaradi težke veje ne bo pogreznila.
Poskusimo še mi
Za vroče poletne dni
Zavitek iz poletnega Sadja  stepemo posebej. V steklene Za vlečeno testo: 50 dag  kuP,cc nalagamo P1^ mali-
moke, topla voda, malo soli, Žlica olja, žlica kisa (lahko pa testo kupimo že pripravljeno).
Nadev: 2 kg različnega sadja: jabolka, hruške, fige, marelice, razno jagodičevje, čim več različnih vrst, maslo ali margarina, sladkor, cimet, drobtinice.
Testo lahko umesimo dan prej, zavijemo v plastično folijo, da se ne naredi skorjica in damo v hladilnik. Naslednji dan se nam bo testo zelo lepo vleklo. Testo razvlečemo in ga pokapljamo z na maslu popra ženimi drobtinicami.
Očiščeno in narezano sadje zložimo na testo, posujemo s cimetom in zvijemo. Premažemo z maslom in spečemo.
Ko je sadja dovolj, lahko kakšen hladen dan izkoristimo za peko tega zavitka za zimsko zalogo. Hranimo ga v zamrzovalniku.
Ali za zavitek na hitro:
Na namazan pekač položimo plast kupljenega testa, pokapl jamo s popraženimi drobtinicami, nato položimo drugo in tretjo plast testa, vsako plast pokapljamo z maslom, naloži mo sadje, pokrijemo s nekaj plastmi testa, spet vsako plast posebej pokapljamo z maslom in sladico spečemo.
Malinova krema
25 dag sladkorja v prahu, 1 beljak, 25 dag zmečkanih malin, nekaj celih malin za okras, 2 dl sladke smetane.
Iz beljaka in sladkorja stepemo sneg in počasi dodajamo sadje. Smetano s sladkorjem
nove kreme in plast smetane, okrasimo s pripravljenimi malinami in v hladilniku dobro ohladimo.
vročem olju od obeh strani popečemo.
Pecivo s pudingom, keksi in sadjem
3/4 l mleka, 2 van i lijeva pudinga, 1 sladka smetana, 1 kozarec vloženega, zamrznjenega ali svežega sadja, keksi, rozine, rum
Iz mleka skuhamo puding po navodilih za puding. Kekse na-
Ledene hruške
/ kg prvorazrednih hrušk, cimet in sladkor po okusu, 2 Žlici masla ali margarine, 5 dag mandeljnov, 1 zavitek sladoleda
Otupljene in narezane hruške zložimo v pekač, posujemo s sladkorjem, cimetom, /. nalista-nimi mandeljni in pokapljamo /. maslom. Pečemo jih K) minut pri 250 stopinjah C. Pečene hruške zložimo v skodelice in obložimo s sladoledom.
Bučni /Ikniki
Ok 50 dag naribane buče, I jajce, malo moke, sesekljan peterštlj, strt česen, sol, poper, olje za peko
Vse sestavljeno damo v skledo, dobro premešamo, z žlico zajamemo žličnikc in jih na
ložimo v pekač, potresemo z rozinami, namočenimi v rumu, posujemo s sadjem in prelijemo z vročim pudingom Ohladimo in premažemo I sladko smetano.
Vanilijo sladoled
1 sladka smetana, 3 žlice sladkorja, 3 vanilijevi sladkorji, (3 žlice ruma), 3 rumenjaki
Sladko smetano stepemo in razmešamo s drugimi sestavinami, damo v jogurtove lončke in zamrznemo.
limonin sladoled: vanilijeve-mu sladoledu dodamo sok cele limone.
Sadni sladoled vanilijevemu sladoledu dodamo K) dag zmehčanega ali pretlačenega sadja
Čokoladni sladoled- Vanilije vemu sladoledu dodamo še K) dag raztopljene čokolade.
Novo na knjižnih policah
Sveta Hildegarda zdravi
Odkritje celostnih terapij iz 12. stoletja
Ljubljana, julija - Pred krat kim je pri založbi Vale Novak prvič v slovenščini izšla knjiga
SVETA HILDEGARDA ZDRAVI. Sveta Hildegarda je bila redovnica v Bingu na Nemškem. Kot je zapisala sama, ji je notranji glas velel, naj opiše gospodove čudeže, ki jih je videla in slišala in se nanašajo tudi na zdravje človeš kega telesa. Pri njenih spoznanjih gre za mistična in praktična znanja. "Vse znanje, ki sem ga pridobila, dolgujem nebeškim skrivnostim," je zapisala. "Ko sem imela videnja, sem bila pri polni zavesti, moje telo je bilo povsem budno Posredovale se mi ga notranje oči mojega duha in notranja ušesa..." Strokovnjaki pravijo, da je
njena knjiga domačega zdravi jenja, obogatena s številnimi recepti dragocena zato, ker je Hildegarda že takrat govorila o celostnem človekovem zdravju, njeno zdravljenje je praktično in preprosto, zadeva pa telo, dušo in duha. Po njenem moramo skrbeti za skladnost in razvoj vseh trej plasti: zdravega okolja in zdrave hrane, pravilnega čustvovanja in razmišljanja ter uravnovešenega odnosa do koz mosa in stvarnika.
Njena zdravila so prehrana, zelišča in dragi kamni Na prvo mesto postavlja pravilno prehrano. Njeno osnovno živilo je pšenica in sicer pira. Sledita kostanj in koromač, potem pa še vrtsa drugih živil, ki so podrobno opisana v knjigi.
Zanimivo je, da ne govori o vitaminih, jagode in breskve ima za povsem neprimerne za prehrano, dobre pa so kutine, drnulje, mandeljni in tudi nekatere vrste mesa. Vsak se mora odločiti sam, prisluhniti sebi. Hildegarda ni pristašica suiove hrane Vino je njena omiljena pijača in velja v zmernih količi nah za vir zdravja. Knjiga prinaša vrsto napotkov za do bro počutje, za zdravo življenje, spregovori o postu, požrešnosti, puščanju krvi, dietah, začimbah, hujšanju, o vsaki bolezni pose bej razvrščene so po abecedi o zdravilnih zeliščih in o drugih poldragih kamnih ter kovinah, ki pomagajo zdraviti. Lepo je opremljena, zelo je pregledna m predvsem zanimiva.
V prihodnjih številkah Gor enjskega glasa vam bomo, drage bralke m bralci,, na tejle strani postregli s kakšnim 1 hI degardinim receptom Sicer si pa lahko ogledate in kupite knjigo v vseh naših knjigarnah
SREDA, 26. JULIJA
TVS 1
10.15 Hroščosned, ameriška risana serija
10.40 Podmornice, Jekleni morski psi, avstralska dokumentarna nadaljevanka
11.35 Iz življenja za življenje
12.00 Ognjena moč, ameriška
dokumentarna serija
12.30 Širjave, evropski magazin o
varovanju okolja
13.00 Poročila
16.00 Opus
17.00 Odmevi, ponovitev zadnjega dela angleške nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Na smrt prestrašeni, angleška nadaljevanka
18.40 Fallerjevi, 27. del nemške serije
19.13 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 šport
20.05 Forum
20.20 Film tedna: Provincialka, italijanski film
22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.35 Žarišče 22.55 Sova;
Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka;
Gangster, ameriška nanizanka
TVS 2
13.00 Euronevvs 14.45 Zgodbe iz školjke 15.15 Tedenski izbor 15.15 Stranski učinki, kanadska nanizanka 16.00 Videošpon 16.45 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.05 RPL - Studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna serda: Ljubljana: Slovenski superpokal v nogometu: SCT Olimpija - Mura, prenos 22.05 Omizje
HTV 1
7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Legenda in resničnost, nadaljevanka 11.45 Kako je kaj nastalo 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se vnamejo srca, humoristična nanizanka 13.10 Severna obzorja, ameriška nadalhevanka 14.00 Največji zločini in sodenja v 20. stoletju, dokumentarna serija 14.20 Zbogom, Supermana, ponovitev ameriškega filma 15.55 Mednarodni folklorni festival v Poreču 17.00 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Pozor, steklo 19.20 Loto 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 21.05 Ljubezen in mir, zabavno-glasbena. oddaja 21.50 Poslovni klub 22.40 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.20 Jazz klub, oddaja jezikovne glasbe 0.15 Sanje brez meja
HTV 2
16.45 Slika na sliko 17.30 Skrivna orožja, dokumentarna serija 18.25 Vrtinec, ponovitev južnoafriške nadaljevanke 18.45 Odbojka na pesku, reportaža 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers, ameriška humonst-zičnannanizanka 20.45 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 21.40 Človekova zadeva, francoski barvni film 23.35 Poročilo o smrti hrvaškega fimlmskega festivala v Puli
KANALA
10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Hodeo, pono vitev 11.35 Male živali 12.05 A shop 12.15 Spot tedna 17.25 Spot tedna 17.45 Računalniška kronika, ponovitev 18.15 Vrečni krog, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlob« 20.00 Sedem veličastnih 20.30 Pariš, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Karma 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.05 Tropska vročica, ponovitev 11. dela 23.55 Epikurejske zgodbe 0.10 Spot tedna 0.15 A shop
AVSTRIJA 1
6.05 Zlata dekleta 6.30 Otroški program, ponovitev 8.50 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 MacGy-ver 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Columbo: Prekrito poizvedovanje, ponovitev amer iške TV kriminalke 13.00 I račji dol 13.25 Mila Superstar 13.50 Bmrkol 14.05 Sanjski kamen 14.35 Ko so živali zapustile gozd 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja En terpnse16.25 MacGvver 17.10
Strašno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Prijetna trojica 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Šport 22.15 Kraj zločina 23.40 Čas v sliki 23.45 Mak je tudi cvetlica, ameriški film 1.15 Strašno prijazna družina 1.40 Vsak dan s Shiejokom Z40 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Vesela vdova, ameriški glasbeni film
AVSTRIJA 2
7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Moja sestra in jaz, nemška komedija 11.30 Mopdern Times 12.00 Vreme 12.10 Ozri se po deželi 13.00 Čas v sliki 13.10 Divje živali ob veliki reki 13.55 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Šport 20.15 Belo-modre zgodbe 21.00 Zdravilna moč 22.00 Čas v sliki 22.30 Roll-ing Stones 1.00 Pogledi od strani 1.00 Videonoč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 13.50 Test slika 13.50 TV napovednik TELE-TV 13.55 EPP blok 1 14.00 Direktni prenos z mednarodnega teniškega turnirja Satelit Slovenija I -Kranj 95 - tekme četrtfinala: posamezniki in dvojice 18.50 TV napovednik TELE-TV 18.55 EPP blok -2 19.00 Otvoritev teniškega turnirja Satelit Slovenija I - Kranj 95 (v živo) 19.30 Mladi novinarji 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 3 20.10 Moda in mi -kopalke 20.17 Otvoritev novega teniškega igrišča 20.27 Peš na Triglav iz Krškega 20.32 Stare obrti na Gorenjskem 21.00 EPP blok 4 21.05 Film: Krištof Kolumb -Odkritje, ameriški film 23.05 Teniška poročila s Satelita Slovenija I. - Kranj 95 23.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 20 23.00 Vi deostrani
TV ŽELEZNIKI
19.00 Mladinska oddaja 20.00 8 Groharjev teden v Sorici
LOKA TV
Videostrani
MMTV - TELE 59
7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.45 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.00 Santa Barbara, ponovitev 16.00 Beda, film 18.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev 18.30 Santa Barbara, 1049. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatniji. oddaja o narodno zabavni glasbi 20.35 Kamera na potepu, doku mentarni film 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Škandalozno odkritje, kriminalka 22.35 Zakladi preteklosti, ponovitev 22.50 Živa scena, ponovitev glasbene oddaje 0.35 Video strani 1.00 Deutsche VVelle
TV ŠIŠKA
8.30 Počitniški program 19.55 Napoved sporeda 20.00 Telemar ket 20.10 Rezerviran čas 20.30 EPP 20.35 Veni vini 21.35 Video boom 40 22.35 Napoved za četrtek 22.55 Videostrani
TV MEDVODE
0.00 - 21.00 Videostrani 21.00 21.05 Reklamni blok 21.05 -21.40 Kmetijska oddaja 21.40 -21.45 Reklamni blok 21.45 - 24.00
Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včerai, danes 10.40 Informacija zaposlovanje 12.30 Osmrtnice zahvalo 13.00 (»ushiti tudna 14.00
Gorenjska danes 15.30 Dogodki m odmevi RS 16.10« Zavarovalnica Triglav - Novosti na področju življenjskega zavarovanja 1&-y Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Glasba po izboru Mateje Zveršen
R TRŽIČ
V zgodnjem popoldanskem delu bomo govorili o vremenskih bp kušnjah, v nadaljevanju pa lahko prisluhnete skušnjavam in dilemam. Ponujamo vam kar proOn informacij. Tako bomo ob Spremljali in komentirali, vas obveščali ob 16.10, nekaj minut kasneje pa se bomo vključili v prenos poročil radia Deutsche VVelle. Skočili bomo še na filmska platna, ob 17.30 sledi beseda o knjigah, nekaj kasneje, ob 18.00. pa bomo šli lahkih nog naokrog-Ob koncu sredinega programa najboljše postaje v mestu TrziC vas bomo seznanili z nekaterimi novostmi iz sveta glasbe.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf, Poletni po-bisk na Bledu 10.30 Novice 12.W BBC, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje narodnozabavne glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 BBC, Nadaljevanje poletnega obiska na Bledu 16°U Zdravnikov nasvet 16.30 Novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.55 Pogled v jutrišnji dan
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika Slovenija 5.40 Napoved prog'3' ma - servisne informacije 6.20 NoC ima svojo moč 7.00 Novice 'n dogodki 7.30 Minute za narodno-zabavno glasbo 8.30 Kuhajte 1 nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.0" Dopoldanske novice 11.00 Kultur' ni paberki 12.00 10 poletni" komarjev 14.30 Brezplačni maj oglasi 15.00 Dogodki danes - Pr 15.30 RA Slovenija 17.00 Glasb«; no popoldne: Boom 19.30 0° poved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: #'5 MHz - LJUBLJANA: 105.1
5.00 Jutranji program - vodi , mara Vonta 5.15 Novice NOvice 7.00 Horoskop 7.15 Nu vice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldm? Majdo Ju van 8.15 Napoved 0£ godkov 8.30 Jutro je tudi tak rfl 9.30 Kam danes 10.15 N«^«; 11.00 Anketa 12.00 BBC novi^ 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x glasbena oddaja 13.15 Novi^ 14.05 Pasji radio 14.15 NO*S 14.30 Glasbena oddaja t Popoldanski vodeni prograrri Edito Žugelj - Trček 15.15 nj£ komentira in obvešča jjg vostl Alpetour-Remont 10Jnj Spoznajmo se 18.25 Nagrdo uganka 17.00 Naj-naj pesem ' na 17.15 Novice 18.00 Glasova^ \i ptr.Hin tudna   18 11) ,(<1' 0
rajžo gre... ROYAt In HIT i»-,e Novice 19.25 Vreme 20.00 r position 22.00 Radosti *|VlJ,J$ 24.00 New -Novak 2.00 do jutra
age glasba jjj čun m Cura z v"
R OGNJIŠČE
0 ^
5.30 - 8.30 Jutranji program • „ Duhovna misel, svetnik o ^ 8.30 Dop inf oddaja 10-1d2o$ oglasi 11.10 Svetovanje J ,n
Poj)  ml  (.,ld ija It. 0!» h)" j)o/dravi poskJi * av 1 1 1j vor o   18.30 Večerna mi. °£ /a 19.00 Glas Amerike 19-* Knc
■ f..|.i,-.,-   ;,. <■ lir'..ili      '°   ' ,)f,j.i dobrote oz Luč v temi ol «, teljstvo bolnih    21.35 h» roman 22.00-530 Nočni g'» pfoijrani ^
KINO
KINO CENTER
akcijski film VOJNE
•'••••«!'  prt«...... kino  .•.■;..<•  STOH/lC •»'."^
Ni   K,Ml   nt)  HI   uri, amm   rnolodf.M"'1 .g/l
Dl KI IŠTVA ob ?1   uri ŽELEZAR Daru.s zaprto' SORA **9fot> LOKA avstralska romantična konmdija MUHU I  SI  P°Mc', fj|m K) uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA ameriSi"
ČAS 1)1 KI IS IVA ob ;■() 30 ur,
NA MEJI
j*riJoga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Domžale, Kamnik, Medvode, Mengeš in Vodice (15)
Vod
a izpod Krvavca
Takšnih biserov je malo v Sloveniji
Tihi
/uhovnik je 8 kranjskim kolegom iz JP Komunala Jože tom Pesakom nali SfSte vode" o stanju krvavškega vodovoda.
Domžale, julija - Dipl. inž. Jože Duhovnik, direktor K°munalnega stanovanjskega podjetja Domžale, ki uPravlja krvavški vodovod na spodnjem delu Goriške, je bi! z razlago županom in predstavnikom občin s sPodnjega dela Gorenjske konec junija pri izvirih in *°jetju pod Krvavcem. Z razlago o pogojih za cisto vodo SePosebno "radodren". Nalilje zares čiste krvavske vode ^Pomembnejšim možem občin Cerklje, Kamnik, Men-9eš in Vodice, pri čemer ga je podpiral pri utemeljit-VQh tudi direktor JP Komunala Kranj Jože Pesak (kot Predstavnik soupravljalca vodovoda na območju nekoje kranjske občine), ki se je zrcalila v dveh casah: ^vod je star 50 let, njegova 22 kilometrov dolga °°nova pa je ocenjena na 400 milijonov tolarjev.
Oba predstavnika upravljal-^y vodovoda, se posebej pa »•»ž. Jožeta Duhovnika, direktorja upravljalca iz Domžal, je "ti po seznanitvi vodilnih mož v novonastalih občinah na gorenjskem s stanjem krvavš-*ega vodovoda presenečen.
bilo neumesnih, provoka-ttvnih vprašanj, pripomb, testrpnih očitkov ali taksnih ali drugačnih pogrevanj. Ob fosilu je potem potekal zelo Spodbuden in razumen pogo-vor, da bo treba sedanji vodovodni sistem obnoviti, da bo *^ko oskrboval sedanjih 8000
prebivalcev na spodnjem delu Gorenjske še prihodnjih najmanj 50 let.
"Mislim, da nama je z Jožefom Pesakom uspelo predstaviti po organiziranosti v novi lokalni samoupravi, daje vodovod potreben obnove, in da bo v občinskih proračunih novih občin v prihodnjih letih treba zagotoviti denar za obnovo dotrajanega 22 kilometrov dolgega primarnega cevovoda. Lahko trdim, da je voda izpod Krvavca pravi biser, kakršnih je malo v Sloveniji.  Kakovost redno
Dipl. inž. Jože Duhovnik, direktor Komunalnega stanovanjskega podjetja Domžale: "Bil sem presenečen nad razumevanjem in sodelovanjem vseh predstavnikov občin, da se hitro lotimo zares potrebne obnove primarnega voda in razrešitve problema zaradi sedanjega drenažnega zajetja."
kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Zdaj sistem deluje ob 70 do 100 litrih vode na sekundo, ki jo dobivamo pod Krvavcem. Naš cilj je, da čez čas izločimo iz sistema drenažno zajetje, ki povzroča ob nalivih kaljenje (zato je potrebno na trenutke za porabnike zelo moteče kloriranje), še letos pa nameravamo vgraditi tako imenovani indikator motnosti, ki bo kalno vodo, ko se bo pojavila, preusmeril v bližnji potok," je, zadovoljen nad to letošnjo investicijo, poudaril Jože Duhovnik.
GoreC'^nniJa so si iuPani oziroma predstavniki občin spodnjega dela 1/ske ogledali izvire vode pod Krvavcem.
1992. leta seje začela postopna obnova celotnega vodovodnega sis-tewma. V obdobju 1992/93 je bil obnovljen 6 kilometrov dolg odsek Vodice - Bukovica - Repnje. Zgrajen je bil nov 100-kubični rezervoar nad Bukovico. V letih 1994/95 je potekala obnova na dobrih 5 kilometrih na odseku Vodice - Komenda. V naslednjih letih je predvidena obnova na odseku Komenda -Mengeš, potem pa še proti Cerkljam.
Za dokončno izločitev sedanjega drenažnega zajetja pa bodo potrebna nova vrtanja, s katerimi naj bi dobili 50 sekundnih litrov za sedanji vodovod. Vse to seveda ne bo zastonj. Tako kot bo potrebno kar 400 milijonov tolarjev za celotno obnovo primarnega cevovoda, katerega obnova se je že začela. Trajala naj bi prihodnjih nekaj let, odvisno pač od denarja v novih občinah. Na sestanku so se predstavniki občin oziroma župana Cerkelj in Mengša zavzeli, da bi bilo potrebno obnovo opraviti čimprej.
lzpušni sistemi za vse osebne avtomobile
Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina
AMBROZ
i'c><ln<ir|t' pri Kamniku icl lOfctl 812-541
proizvodnja, servis, montaža
V o de na območju Krvavca oziroma pod njim je dovolj. Potrebnih 50 litrov na sekundo, da bi izločili iz sistema sedanje drenažno zajetje, bi postopoma dobili z novimi vrtinami. Obnova celotnega primarnega cevovoda je ocenjena na 400 milijonov tolarjev. Približno tretjina cevovoda pa je že obnovljena za prihodnjih 50 let.
Skupni dogovor je bil, da bodo v vseh občinah, ki se oskrbujejo z vodo izpod Krvavca, problematiko oziroma potrebno obnovo obravnavali občinski sveti. Jeseni pa naj bi že konkretneje opredelili potek postopne obnov«. • A. Zalar
Voda
Lani, še posebej pa predlanskim, sojo ta čas že marsikje močno pogrešali. Letos se sicer tam, kjer jim vode zaradi suše zmanjka, čeznjo ne pritožujejo. Tam, kjer je imajo vedno dovolj, pa se to poletje nad radodarnostjo neba na trenutke že kar kislo držijo. Poletje brez sonca pač ni pravo poletje.
No, pa je tudi vročine to poletje kar nekaj. Kar dvakrat "vroče" je bilo na primer gorenjskim županom in predstavnikom občin spodnjega dela Gorenjske - Cerklje, Kamnik, Vodice in Mengeš - ko so se konec junija zbrali pri zajetjih oziroma črpališčih pod Krvavcem. Pripekalo je tisti dan, ko so se peš odpravili v hrib. Pogovor pa jim je z razlago o krvavškem vodovodu potem "hladil" direktor Komunanega stanovanjskega podjetja Domžale.
Vročine si želijo povsod, kjer imajo tekočo vodo ali pa primerno za "namakanje". Tudi v Drago čajni, kjer so z obiskom v kampu zaradi domačih gostov, kar zadovoljni. Če pa bi bilo več tujih, bi bilo še bolje in bi lažje "pogoltnili vroč napitek", ki jim gaje za tenis poslal župan občine Medvode oziroma občinski svet, kije sprejel odlok.
Poletni kolesarski vodni salto z ohladitvijo, ki smo ga posneli ob Savi v kampu v Dragočajni, pa bi si najbrž po vročih razpravah o statutu in krajevnih skupnostih zaslužili tudi v občini Vodice. Sicer pa je bilo na spodnjem delu Gorenjske v zadnjih tednih tako ali drugače vroče, če že ne preveč pregreto, pa vsaj zanimivo. • A. Zalar
KJUAiVDIJA. KOVA.ČMC
Cesta ob 5ori 7, 61215Medvode teC: 061/611-512 (Defovni čas: Ton.- Tet: 7ft- 19h, Sobota: 7h- 12h
PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM
AHA
SALON Al.I' MAJA POHIŠTVA
KRANJ. PREDOSLJE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031
NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI!
VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure
Ivan Pristovnik, tajnik občine Kamni
Cilj: pravilno delovanje občinske uprave
Od 1. maja letos je Ivan Pristovnik tajnik občine Kamnik. Kai recej časa sije vzel za premislek, potem pa je zagrizel v izziv.
Kamnik, julija - Zaželel sem mu, da bi mu uspelo v njegovem mandatu potegniti čimveč uspešnih potez pri trasiranju in oblikovanju nove občinske uprave, ki bo vsaj na začetku ena glavnih nalog. Poudaril je, da bo njegova skrb zagotovitev pričakovanih uslug občanom. "Vedno sem bil pripravljen pomagati ljudem Zajiinkcijo tajnika sem se odločal od novega leta. Marca sem se odločil. Bil je to izziv. Zagrizel sem vanj, po končani nalogi pa grem nazaj."
Pred imenovanjem za tajnika je bil Ivan Pristovnik, pravnik po izobrazbi, poročen, oče dveh otrok, doma iz Kamnika, republiški inšpektor za upravne zadeve prometa v Ministrstvu za notranje zadeve. Bil je priljubljen med sodelavci, poznan po svoji objektivnosti in poštenosti. Ko je odhajal na novo delovno dolžnost, se je ob odhodu na srečanju zbralo več kot sto ljudi iz vse Slovenije.
"Uprava mi ni povsem neznana, vendar pa jc popolnoma nova, ker se je zamenjal sistem lokalne in državne samouprave. Zdaj bo treba celoten sistem postaviti na noge. Občinska uprava ne bo več to, kar jc bila včeraj, bo pa Se vedno imela poudarke na komunalnih dejavnostih. Ostaja ji tudi nekaj pristojnosti s področja družbenih dejavnosti, vendar pa nima več tistih upravno nadzorstvenih funkcij kot nekdaj."
Ivan Pristovnik: "Trudil se bom, da bom v tem mandatnem obdobju za-
?lotavljal občanom us uge, kijih pričakujejo in terjajo."
Tajnik občine pa vendarle ostaja na neki način drugi mož v občini; takoj za županom. Vendar pa tudi župan ni tako suveren in nima oblasti, kot bi morda mislili. Omeju-
jejo ga zakoni, odgovoren je občinskemu svem. Odločitev za Ivana Pristovnika, da prevzame tajniške posle, kot je poudaril, pa ni bila enostavna.
"Najbolj trd oreh bo vsekakor pravilno organiziranje delovanja občinske uprave. Zdaj je v pripravi predlog odloka o delovnem področju občinske uprave. To bo temeljni akt za delovanje občinske uprave. Temu pa bo sledil potem Pravilnik o sistematizaciji in delovnem področju delavcev zaposlenih v občinski upravi. Vzporedno s tem pa so seveda tudi akti za druge strokovne službe. "
Ni čudno, da je danes delovni čas Ivana Pristovnika dolg najmanj 12 ur na dan. Zaveda se, da bo takšen tempo trajal še kar nekaj časa. Tudi družina se je morala s tem sprijazniti. Pa tudi kakšna urica manj kolesarjenja bo, ki si ga rad privošči ob prostem času.
"Zavedam se, da je naloga težka. Vendar odločil sem se za ta izziv. Vgriznil sem vanj. Zdaj ni časa za pomisleke, polovičarstvo. Nalogo moram speljati do konca. Potem pa sem si zagotovil, da se spet vrnem med naloge, ki sem jih opravljal do zdaj. Mislim, da ne bi bilo pošteno, da bi za seboj podrl ta most."
• A. Zalar
Dopust v Dragočajni letos pogostejši
▲
NAPREDEK
D 0 M i A l I
Veliko posezonsko znižanje oblačil za vso družino
od 30 - 50%
Napredkova blagovnica Vele v Domžalah
Odprto vsak dan od 7.30 -do19.30 sobota od 7.30 do 13.00
Na 7.000 m2 izredno bogata ponudba domačega in uvoženega blaga po ugodnih cenah.
Veliko parkirišče
NAPREDEK ■ DOBRO IME MED TRGOVCI
Priljubljeni so predvsem pikniki
oze Rozman, dolgoletni predsednik in eden od zavzetih urejevalce kampa v Dragočajni letos ugotavlja, daje porasel obisk domačih gostov.
Dragočajna, julija - Letos se bo spet najbrž po nekaj letih zgodilo, da bodo prizadevni turistični delavci v kampu Smlednik v Dragočajni zabeležili vendarle malo boljši obisk. Seveda si ne obetajo, da bi se jim že to leto povrnili časi, ko so tuji gostje napolnili pretežno večino blizu okrog deset tisoč prenočitev.
Kamp so letos odprli 1. maja, odprt pa bo do sredine oktobra. Preurejene in obnovljene sanitarije dajejo trenutno kam-
Eu še vedno oznako tretje ategorije, vendar lahko pričakujejo, da se je bodo slej ko prej otresli. Lepo urejen kamp z recepcijo, s hrano, pijačo oziroma restavracijo, trgovino, teniškim igriščem, sanitarijami s toplo vodo ima tudi poseben nudistični del ob Savi in odprto kopališče. "Letos smo še posebno za-
nimivi za domače goste. Kar nekaj jih je, Id imajo v kampu prikolice in pridejo ob koncu tedna. Postali smo poznani tudi po piknikih. Če ribiči na karte, ki jih lahko kupijo v kampu nič ne ujamejo, jim potem postrvi ponudi restavracija v kampu. Trenutno tujih gostov praktično ni, pričakujemo pa, da se bodo morda avgusta spet vrnili Nizozemci, ki so bili nekdaj pri nas redni, ne le zgolj prehodni, gostje." Da je v kampu v Dragočajni
Jote Rozman: "Tujce pričakujemo avgusta."
Trenutno so v kampu predvsem domači gostje.
Bojan Grden: "Barko imat* na Ljubljanici, prvič m kampiramo v Dragočajn1, Zelo mi je všeč."
lahko tudi dopust zelo PriJctLJ!j pa nam jc med nedavn'^ obiskom potrdil tudi B»J8 Grden, iz Ljubljane, ki z lino v prikolici dopustu}* Dragočajni. In takšnih dO** čih dopustni kov je šc nekaj A. Zalar
Informaciji*
T?
<M;i/r»5«;-«i:t7
KAPUICE Z JAVORJEVIM SIRUPOM IN TlRMOGKNIMI ZAČIMBAMI
Kapljice za hujšanje z javorjevim sirupom in termogenimi začimbami uravnavajo presnovo in delovanje ledvic ter odstranjujejo škodljive snovi iz telesa. Na ta način se zveča odpornost organizma, občutno pa lahko poveča tudi učinek prizadevanj za pravilno težo in dobro počutje, lermogena zelišča povečajo termogenezo in pomagajo pri razgrajevanju maščob. Kapljice Gracija Termo dieta jemljemo 3-krat na dan po 1 jedilno žlico v vodi ali čaju Poleg rednega pitja zeliščnih kapljic v obliki nesladkanega napitka, ki torej blago čistijo organizem, razgrajujejo maščobe m povečajo odpornost organizma, pa se priporoča tudi uporaba zeliščnega Čaja in hrane Gracia lermo dieta.
iMZKOKALORICNA HRANA
12 vrečk po 25 gramov nizkokalorične hrane je v eni škatli Naravnega dietetnega
obroka za hujšanje. To je nizkokalorična hrana, sestavljena iz žitnih otrobov boga^ z vlakninami sadja, fig in termogemn začimb, ki preprečuje lenost in kron^n° zaprtje črevesja. Je energijsko revna, biološko pa zelo bogata hrana z vitamms' ko-mineralno sestavo, ki zagotavlja ka najboljšo ureditev presnove. S to hrano zadostimo vsem funkcijskim potreba^ organizma, obvladuje pa tudi lakoto. tn vrečko hrane pripravimo z 2 dl mle*3-jogurta ali mineralne vode. Z dobijo kašo prijetnega okusa lahko nadomestirn vse ali samo nekatere obroke jedi. P0^. vimo učinke hrane Gracia Termo dieta-pospešuje termogenezo, zmanjšuje lako stimulira prebavo.
ZKLlSČNI ČAJ .
Gracia Termo dieta zeliščni čaj vsebiJJ termogena zelišča in začimbe, ki stirnu^
ajo porabo energije, kar imenujemo term? geneza. Termogene začimbe In —'j^fl
zeliš^
pospešujejo izgorevanje maščob ter na ^ zorujejo oziroma zmanjšujejo apel'1 Gracija Termo dieta čaju so tudi wfk0 ki povečajo delovanje ledvic in Jjj, omogočajo naravno čiščenje in razstruP janje organizma. Prav čiščenje telesa postaja vedno bolj priznani način povečanje odpornosti organizma ter v ovanja zdravja. Zeliščni čaj pijemo tri
"•i (l.ui ;.....1 |0(J|(i t .It. i wr. kO (,,,'ll,,'"t,k.i)
2 del vrele vode in pustimo stati n minut ter ga pijemo primerno t0|?Ljal' Pijemo ga lahko samostojno pri shujS«» ni dieti In za čiščenje ter razstrup1* v telesa ali pa po priloženem navoo kombinaciji z Gracia Termo dieta o hrano in Gracia termo dieta javorje sirupom.
(.ram, lermo dieta je primerno sil Ljt valnu dnin ludi :a mladi, ul/ '"" *'* kemičnih dodatkov ali kon:ervitns"v
Slov
esnost v Komendi
Obnovljene orgle in zlata maša
an sv. Petra in Pavla zlata maša pomožnega škofa Jožefe J^gsa, ki ie blagoslovil tudi obnovljene cerkvene orgle.
J0rnenda. julija - Duhovniško pot je pomožni škof Jožef *}Xts, ki je 29. junija v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi kot zlatomašnik blagoslovil obnovljene orgle. 2Qčel pred petdesetimi leti na avstrijskem Koroškem Ob Somaševanju in blagoslovitvi orgel pa so se domačini opozorili na še en jubilej. Komendski dekan Niko Pavlic ^d pomembnimi osebnimi dogodki letos med drugim tudi srebrni duhovniški jubilej.
i«2>rgle v Komendi, ki jih je J5^- leta izdelal Joseph Maur-^her> je tri tedne pred rokom ponovil orglarski mojster An-[°n Jenko iz Šentvida. Baldo-j"1* Kremžar, ki se je z °]strom pogovarjal, pogovor pa Je objavil v Aplenci, piše,
da imajo orgle zdaj 1907 piščali, od teh pa je 1207 še strarih. Sicer pa imajo orgle 31 registrov in štiri stalne kombinacije. Za obnovo so uvozili celoten igralnik in elektromagnetno trakturo.
Posebnost obnovljenih or-
^Lri^°rdinem CasuJe orglarski mojster Anton Jenko v KoJUJSm1 obnouiI orgle v župnijski cerkvi sv. Petra
V cerkvi sv. Petra v Komendi pa potekajo tudi restavratorska dela Zavoda za spomeniško varstvo na stranskem oltarju.
gel, ki so zdaj kot nove, je tudi, da je od skupno 1907 piščali kar 236 lesenih. Igralnik je obrnjen k orglam, ker ima organist boljši občutek, če sliši orgle pred sabo. Ob svečanem dogodku pa nam je komendski dekan Niko Pavlic tudi zaupal, da bo v drugi polovici oziroma v jesenskem delu letošnjega leta slovesno obeležil tudi osebne jubileje. • A. Žalar
PRODAJALNA
TDU
61234 MENGEŠ, TRDINOV TRG 4, TT 061/737-808
TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO GLASBIL IN .     GLASBENE OPREME. ^SELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
TRGOVINA 6TDUNC A JE ODPRTA UD 9. DO 13. IN OD 16. DO 19. URE
sobota od 9. do 12. URE!
Gorenjski prvak na diatonični harmoniki
Prvi učitelj je bil oče
GT7
drej Svetlin: "Harmonika mi pomeni sprostitev. Imamo pa udi trio Svetlin. Da Moravče niso na Gorenjskem? Taje pa bosa.
Spodnji Tuštanj, julija - "Pri nas, v Spodnjem Tuštanju, ma po novem v občini Moravče, ne boste nikogar slišali, da bi rekel mat kurja Tako pravijo v Zasavju, s katerim mejimo. Moravče pa so še vedno ta prava Gorenjska Res paje, daje to nekako zunanja spodnja Gorenjska" je razlagal Andrej Svetlin, Spodnjega Tuštanja 8, letošnji gorenjski prvak na diatonični harmoniki na četrtem prvenstvu, ki je bilo junija v Besnici, ko smo mu omenili, da so nekateri njegovo zmago komentirali, da prvo mesto tokrat ni z Gorenjskega
Da pa Andrejeva zmaga ni priplavala po vodi, kot pravimo, ali prišla kar tako, po naključju, pa nam je potrdil Andrej, ko nam je zaupal, da se je diatonično harmoniko začel učiti pred osmimi leti.
"Doma je bila harmonika in takrat mi je oče pokazal "prve korake" na njej. Kasneje sem se potem učil pri Niku Zajcu. Na začetku sem
veliko vadil, zdaj pa mi harmonika največkrat pomeni sprostitev. Seveda pa najmanj dvakrat na teden posežem po njej"
Andrej je letos končal drugi letnik na šoli, kjer se uči za finomehanika. Čez poletje posebnih načrtov nima, razen...
"Trdo bo treba delati. Imam trio Svetlin. V ansam-
blu igrata še oba brata, Aleš ritem kitaro, 22 let bo star, in Tomaž bariton, ki bo letos dopolnil 20 let. Do zdaj smo izdali dve kaseti. Na prvi so Avsenikove, na drugi pa prdvsem moje skladbe in mentorjeve. Zdaj pa se pripravljamo, na izid prvega CD. Spomladi bi moral biti na domačem, slovenskem trgu. Pripravljamo pa tudi CD za nemško govorno področje."
Andrej, ki je vodja ansambla, je hkrati tudi najmlajši član. Pri osemnajstih letih pa so njegovi načrti, da bi morda kdaj trio prerasel v kvintet. Vendar, kot pravi, kakorkoli se bo zasukalo, frajtonarica ga bo vedno spremljala. Tudi Ljubečne letos ne namerava izpustiti. Vendar pa se ne obremenjuje z zmago na tekmovanju za Zlato harmoniko.
"Lepo se sicer sliši, da si zmagovalec, da si prvak. Vendar jaz igram zato, da pač sodelujem, zaradi ljubi-teljstva. Res pa je, da je ob odlični organizaciji v Besn ici to tekmovanje morda postalo preveč "nabito". Selekcija s kvalifikacijskim pred-tekmovanjem bi bila po moje kar koristna. Tako bi samo tekmovanje obdržalo tudi neko kvalitetno raven. Zdaj se namreč na njem lahko "kažejo" tudi takšni, ki še premalo znajo, da bi se merili na tekmovanju.
• A. Žalar
DOMŽALE        SERVIS IN TRGOVINA d.o.o. LJUBLJANSKA 1, tel.:061/721-804,714-100INT.33 DOMŽALE fax: 061/711-501
"osti/.
SLOVIN7I
ODl'K'K) ()I) 7h - 23h
SOBOTA, NEDELJA I2h-23h
(iorvnjska c. 18 61215 MEDVODE
Z 0 H M A N       lVA   061/6H -7H?
Trgovina in posvetovalnica M m za Svali
7^      *      MEDVODE, ( KOM STANETA 22 "T/ TEL: 061/611-318
^VEČ, KAU LAt IRC) &TODITE ZA (SVOJO ŽIVAL,
{]}] To, da prh )y:\x k nam.
0*1. čas od pon, pet 9. Olj \, sobota{). i v
^KllrPij VAM SVETUJE STROKOVNJAK
vab l j i ; n i
UVOZ IZ ZDA
Audi
AVTOMOBILSKE GUME C00PER
COBRA	9 720 sit	SPORT 1000	7 028 sit 11	I2 840tii	SPORI 1000
CIS		MFTRIC			MFTRIC
1 / V/O HI »		l»»$R 1»			I9J/6JSR1J
12 959 sit
MOTORJI ■GENERATORJI
OPREMA MENGEŠ
KOLODVORSKA 2,61234 MENGEŠ TEL.: 061/ 737-006
SUPER AKCIJA!
Bodo Medvode prva občina v Sloveniji
MLINČEK ZA KAVO GORENJE S M K - 202
CENA
MEŠALNIK GORENJE M - 202
CENA
UKALNIK ELMA Z INOX PLOŠČO PARNI TIP LPR07
CENA
RADIO - URA ICS ET 212
CENA
JEDILNI PRIBOR ZA 6 OSEB
CENA
MINI MULTIPRAKTIK MOULINEX + 71
CENA
OTROŠKA GARNITURA 3 KROŽNIKI + SKODELICA S PODSTAVKOM
CENA
ENOROČNA BATERIJA OMEGA ZA KOPALNO KAD Z ROČNO PRHO
CENA
PRALNI STROJI GORENJ TIP 904 - SIDEX
ZA GOTOVI
CENA
NA ČEKE
CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE BLAGA
UGODNA ČEKOVNA PRODAJA
GOTOVINSKI POPUSTI NAD 20.000 SIT5%
NAD 70.000 SIT 8%
NEMOGOČE JE MOGOČE
kovinOtehna
Priložnost za celostno podobo
Medvode, julija - Precejšnjo pozornost je v začetku meseca zbudila v Knjižnici Medvode razstava izbranih idejnih zamisli o celostni podobi tako občine Medvode kot turističnih Zbilj. Zdaj je na potezi občina oziroma njen občinski svet, da se odloči, ali bo katero od ponujenih variant sprejel za svojo vizualno podobo občine. TD Zbilje pa se bo za takšno možnost, kar zadeva njihove tovrstne promocije, prav gotovo odločilo.
Tajnik TD Zbilje Iztok Pipan je ob razstavi idejnih zamisli pojasnil, da je razstava rezultat razgovora TD s prof. dr. Janezom Bogatajem, da bi študentje likovne akademije lahko pripravili idejne osnutke za celotno podobo občine in posebej za Zbilje.
"Teden dni smo potem spomladi letos gostili študente in jim predstavili celotno občino in se posebej tudi Zbilje. Do zaključka semestra so potem študentje delali projektne zasnove. Najboljša dela je
V žiriji, ki je izbrala najboljša dela, so bili prof. dr. Stane Bernik - oblikovalec, prof. dr. Peter Skalar - dekan Akademije za likovno umetnost, doc. prof. Ranko Novak - mentor, Aleš Korbič -TD Zbilje, Mitja Ljubeljšek - predsednik občinskega sveta občine Medvode in dr. Janez Bogataj - Zbilje.
I zbilje
f
zh«j€
Izbrane ideje so bile predstavljene na razstavi v Knjižnici v Medvodah.
Iztok Pipan: •Imamo pri!«*" nost, da dobimo celostno podobo občine in turizma Zbiljah."
izbrala strokovna žirija, zdaj pa je naloga občine, da se odloči, da morda eno od izbranih del
uporabi. Turistično društvo Zbilje bo izbrano delo vsekakor odkupilo in ga potem tudi začelo uporabljati," je poudaril Iztok Pipan.
Občina Medvode ima tako pri-
ložnost, da, po mnenju
Iztok3
Pipana, prva v Sloveniji na ^ azmerno poceni način pnoe kvalitetne celostne vizuelne dobe za svoje predstavljanji nastopanje v prinodnje. A. *"
Oživljanje tradicije v Smledniku
Praznik sv. Urha kot nekdaj
Po lanskem poskusu so 1	etos praznik sv. Urha proslavili tudi z
domačina Alojzija Jenka.	
Smlednik, julija - Odbor, ki je lani prvič predstavil praznik župnijskega zavetnika sv. Urha v cerkvi v Smledniku z različnimi prireditvami, je praznovanje pripravil tudi letos. Že v torek, 4. julija, na dan sv. Urha so v gostišču in galeriji Urh v Smledniku odprli razstavo konj v sliicah in skulpturafi Osrednje praznovanje pa je bilo potem v nedeljo, 9. Julija, ko je imel v župnijski cerkvi tudi biserno mašo domačin Alojzij Jenko.
Mirko (.antar predsednik TD Smlednik in župnik Rafko Kralj sta še posebej poudarila, da letošnje praznovanje, ki postopoma oživlja nekdanjo tradicijo praznovanja v kraju s češnjami in predstavitvami izdelkov domače obrti, obeležujeta biserni jubilej in Ixto žene. Zato so se po dopoldanski slovesni maši Alojzija Jenka predstavili tudi godbeniki iz Medvod pod vodstvom Vilija Benedikoviča, popoldne pa je
bila prva prireditev nagovor ljubljanskega kanonika Vinka Prestorja ob Letu žene in potem še koncert vokalne skupine Krila.
Seveda pa so prireditelji poskrbeli tud za veselo rajanje na župnijskem vrtu. Mirko
Gantar je tudi letos imel s čl odbora na skrbi različne bavne igre. Poskrbeli so i'A ' da ni bil nihče žejen in Iačc" vročem nedeljskem P°P°! j^l vu. Za razvedrilo pa je skr ansambel Milana Resnika
. A. M0
V odboru so letos bili Mirko Gantar - TI) Smlednik, Jože Siler - Zbilje, Franci Zor -Moše, Zdrav ko Debeljak -Smlednik, Jožica Jenko -Hraše, Metod Ferbar -Smlednik, Andrej Čannan -Smlednik, Franc Ravnikar -Valburga, Alojz Nučie" -Smlednik in župnik Kafko Kralj.
V gostišču in galeriji Urh skulptur konj.
v Smledniku je odbor že v začetku tedna pripravil razstavo
Zgledi (lahko) tudi vlečejo
Pohvala Sreču in Andreju
Dobeno. julija S Srečom in Andrejem smo se str«v pogovarjali že aprila, koje na občini v Mengšu tekla beseda o celostni podobi ixisi in podeželja fCRPOV) za Dobrno, Ko pa smo v začetku mtOTCfl pMVtrfalL, ali seje na Doln-nem kaj spremenilo, smo izvedeli, da sta Andrej in Srečo še vedno tako prizadevna, kot sta bila takrat spomladi.
In takial ju je na sestanku Ione Premk s Kmečkega turizma Blaž omenil /a zgled krajanom Dobe na in drugim v občini. Zakaj?
"Nama ni vseeno, kako kraj izgleda," sta pnpovedo vala Srečo Urbunčič in Andrej Urh,oba upokojena, ki sta postala Dobenčana "Ogledalo, ali je urejen ali ne, je na primer že cesta. Ko
ie Dobeno dobilo asfalt, je lilo marsikaj narejeno precej "na hitro in na horuk". Hank-ine na primer že niso bile urejene. To pa je tisto, kar
lahke /t-lo skrajša trajnost asfaltni prevleki oziroma testi. Dobeno je hribovit predel in nalivi še posebno hitro odnašajo gramoz z neurij •• nih bankin ob cesti. Zato sva si- samoiniciativno lotila utrjevanja. Začela sva pri vrhu in počasi "greva" navzdol."
Najpiei so 111 ljudje doma čini malo čudno gledali. Potem pa je "kapnilo" Se nekaterim, da so pri svojih domačijah poskrbeli za urejene bank me "Če bi občina zagotovila material, bi na ta način uredili ne le cesto. S.
marsikaj bi lahko naredili i/ programa G K PO V, če bi se tako začeli pogovarjati in lotevati uresničevanja zamisli in reševanja problemov. Jaz sem vi-diio pripravljen
podpret, »^vrstmj ,hv|»J začetek pa velj" » *f Sreču in  Andreju Jprl.,i >
in raztegnil meh
ČETRTEK, 27. JULIJA
10.55 n
jadral    Tantu. ki je po suhem
na^2ankn0rČki' ameriska risana 10,3q 0 ? .
'Zobra* nvanJe zemlje, ameriška 1i»valna serija
13.06 p domace
ttjjjj J0ročila
lovita,, Pcitnice brez vrnitve, po-" K^razilske drame
'8.00 T\/ h l
18 05 pY dnevnik 18.40 p [Pški P^gram: Živ žav
19 ta QallerJevi, nemška serija
19.55 i dnevnik 2, Vreme *0 te Port 10 franStrta srca II: Helenine oči, J1.0QrC!?ske nadaljevanke 21 S Jdnik
fc^ l^kar! (oddaja o prometu)
Iv dnevnik Spon Žariš,
Alfr^Sova
Jo poslovna borza
afn6ri*u,ltchock vam predstavlja, Qannstaa nanizanka;
nani2ankdnia epizoda amer"
16 52 Euronews 16.00 V vrtincu dna Sova. ponovitev 18.00 TV ^evnik 18.05 Regionalni studio
19 ii^e veste 19-10 w noco>
W K°rziski škof, zadnji del
20 nt nadaljevanke
^5 Intervju 21.05 Umetniški oSkL Kratki film o ljubezni, an-feir.3 dokumentarna drama Ciiii Stoletnici filma naproti:: J^s filmov Andreja Tarkovske-fL..Rovanje, švedsko-francoski ^»b) 0.35 TV jutri
rjj? TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Cr° lutro 10.00 Poročila 10.05 Program 11.05 Otroški Li?iiram 120° Poročila 12.15 s'6^en, nadaljevanka 12.45 Ko is.^narnejo srca, ameriška humor-
i*0ra ser,'a 13-15 Severna °P-hJ*' ameriška nanizanka 14.05 stoi^ zločini in sojenja v 20. I4?rw' dokumentarna oddaja *0rax Nai odmeva Radetzkvjeva 15s»i,ca- avstrijski barvni film v pJ^dnarodni folklorni festival Hrv^u. zadnja oddaja 16.30 barg Ka danes 17.30 Santa Bar-I8f' ameriška nadaljevanka Kr»u---- ---
t '5 Kn Ra nadaljevanka S!''9a io?ASreče 18 50 Hrvaška tNčki J Dnevn'k 20.10 "Dja-7an hrI, ovi". posnetek 21.20 Tr>^ °kvir'a 22.00 TV raz-S*Vnik%lav Krizman 22.35 TV
^evnik oo tlav Krizman 22.35 TV S'ka na i50 Moc denarja 22.45 Sa na sliko 23.30 Sanje brez
16.40
v'J° l7aa°JSar 16 50 Slika na 1anec, iij>„ B'» Ponovitev 18.25 C5 nišani?9 nadaljevanka ,>>n?S? 20-10 FBI. doku-feftiSS*21-08 Brooklynski lknievanica «ka humoristična na-
\^ arTl< Klic anka 21 ic-iCi V Sili qi   5 Vr,,nec 22.35 23-20 u • dokumentarna ^ EXp0^° Kmoka HFF 23.50 MO' glasbena oddai
-, Dnn   .—- 10.15 Luč
»>ke °0S ameriSke na" H«i?-35A«i 5 Sedem veličast A ..Sh°P 11.45 Spot tedna
n  • a'iop
SC»v  17.10 Karma,
Cerlev || 1Q& Generacija trans-
tfiS. ar, R!?anka 19-10 Luč
^ 'V"
V^to. amt0Sk°P 20.30 Pred
i'teW ^stolovščme kV^-30 p''"n«;"'-k,
^Ss^f.23-20 Kino, kino, ^Pot tedna 0.00 A shop
viW a £alac«> 6.30 «5 Maco?6 umor, j«
i^g""'  1°35' \
9 Ml 007
\lad|a I ntn
Otroški napisala Vosi iljska ovitev 11.20 ponovitev program 15 35 pono Straš /lata
a" IW Macgyv«r 17.10
1% i 18.05 Prijetna troiica [\lu Huxtabtovlh 19.30 Cns ^WUltura 19.53 Vreme 20.00 ^tokio stranl 20.15 Bavarec i-lft ,vRu9«n; Nevarnost plazov \?M MV'ekiivk! Iz Hamburga I % ^;Dp newyoršk. policisti znamenje HI Barbarin
otrok, ameriška grozljivka 0.35 Čas v sliki 0.40 Strašno prijazna družina 1.05 Schiejok, ponovitev 2.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 3.55 Omen III: Barbarin otrok, ponovitev filma 5.45 Raji živali
AVSTRIJA 2
7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Večerja z zajtrkom, italijanska komedija 11.35 Raji živali 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Reportaža 14.00 Zemlja in ljudje, ponovitev 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Svhiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Šport 20.15 Pri gledališkem krčmarju, humor in glasba 20.35 zagnanec, 6. del 21.00 Kuharski mojstri 21.10 Nori par 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Otroci morilci v ZDA, Oboroženi najstniki 23.50 Orel in lev, 2., zadnji del 1.10 Pogledi od strani/ 1000 mojstrovin
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Kulturni mozaik: Razstava slik Maria d'An-na 20.30 Rejec malih živali 20.40 Utrip Tržiča 21.00 Mednarodni teniški turnir: Satelit Slovenija I. -Kranj 95, izbor najzanimivejših tekem četrtfinala: posamezniki in dvojice 22.30 Teniška poročila: S Satelita Slovenija I. - Kranj 95 22.35 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica) 23.35 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
19.00 Otroška oddaja 20.00 Nagradno žrebanje Pr'Stefan v Selcih
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, 48. del 21.05
Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.30 Izmenjava programa LTV - Pozdrav poletju, 2. del (IMPULZ) ... Videostrani
MMTV - TELE59
7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 14.30 Santa Barbara, ponovitev 15.30 Čudežna trava: Bambus kot gradbeni material, ponovitev 3. dela 16.00 Kamera na potepu, ponovitev 8 dela 16.30 Škandalozno odkritje, kriminalka 19.00 Max Headroom, ponovitev 2 dela 18.30 Santa Barbara, 1050. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Triperesna deteljica, nadaljevanka 20.30 Spot tedna Žive scene 20.35 Obred pravice, akcijski film 22.05 MMTV šport, športni dogodki 22.50 Neat & Tidy, ponovitev 2 dela serije 23.20 Reke Evrope: Visla, dokumentarna oddaja 23.50 MMTV shop, televizijska prodaja 0.00 Videostrani 1.00 Deutsche Welle
TV ŠIŠKA
8.30 Počitniški program 19.55 Napoved sporeda 20.10 Rezervir-iiii ras 20.30 Program M, ponovitev 21.30 Telemarket 21.40 Skupščina 21.45 EPP 21.50 Na poved (za petek) 22.00 Videostra-
TV MEDVODE
... Videostrani 20.15 reklamni blok 20.20 Novice med vodami, informativna oddaja 21.40 Reklamni blok 21.45 Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Gost v studiu
KINO
10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Kontaktna oddaja 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj
R TRŽIČ
Ker je poletje, bomo govorili o turizmu in za vse lačne iskali najboljšo pizzo. Seveda ne bomo pozabili na informacije s tržiškega konca, zgostili jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15.30. Ob 16.17 bomo prisluhnili radiu Deutsche VVelle, pred tem pa še Obvestilom. Osrednja četrtkova oddaja Pod kozolcem se bo začela ob 17.-30. Vsem, ki boste glasovali za svoje priljubljene narodno-zabavne skladbe, pa tudi šaljivcem, obljublja pokrovitelj možnost, da poceni pridejo do velikega presenečenja. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
R ŽIRI
5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narodnoza-bavne ansamble 19.30 Odpoved programa
R RGL
5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtom arket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barom eter poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba Marko Plahuta 2.00 Satelit
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop inf oddaja 9.00 Pla ninske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna ifn oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše po slušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 r r.i. i Hlasba 2? 00 5.30 Nočni glasbeni program
KINO CENTER Zaradi prenove kino zaprt1 STORŽIĆ ameriška
aki ijski * imadija coni i iantji ob 19 m 21 url ZfJJEZAn amer. akcijski film VOJNE IGRE ob 19. in 21 uri SORA SKOFJA i ()KA avstralski film MURIEL SE POROČI ob 20.30 uri OBZORJE ŽELEZNIKI ameriški biografski lilm Ni SMHINO l JUHI Jt NA ob 20 ur. BLED kriminalni film 7ASE BNI DETEKTIV SHAME ob 20 30 uri
TVS 1
11.05 Delfin Flipper, 1. epizoda ameriške nanizanke 11.30 Moja enciklopedija živali, 7. oddaja: Opica
11.40 Roka ročka: Annie Lenox 12.35 Že veste
15.15 Kam vodijo naše stezice 16.05 Film tedna: Provincialka, ponovitev italijanskega filma 18.00 TV Dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
18.20 Pasje mesto, kanadska
risana nanizanka
18.40 Fallerjevi, nemška serija
19.13 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme
20.05 Voznik v najem, ameriški
film
21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova
22.20 Brooklvnski most, ameriška nanizanka
22.50 Seaquest, 1. epizoda ameriške nanizanke
0.20 Brane Rončel izza odra, ponovitev
TVS 2
12.45 Forum 1.55 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 13.50 Omizje 15.50 Osmi dan 16.40 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Ne vem, kdo sem, angleška dokumentarna oddaja 20.05 Podeželski utrip, an-gleška nanizanka 20.55 Podmornice: Jekleni morski psi, avstralska dokumentarna nadaljevanka 21.50 Opus 22.50 Izgnanec, avstralski film
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Loving 12.45 Ogenj v srcu 13.10 Življenje na severu 14.00 Največji zločini 20. stoletja 14.25 Morske poti 14.55 Goreči pohlep, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Alpe - Donava - Jadran 19.30 Dnevnik 20.10 Resnica o Iloku 20.50 lndexi, posnetek koncerta 22.00 Razsvetljeni oder -Hlebine: Generalič 22.30 Dnevnik 22.50 S sliko na sliko 23.20 Money movers, avstralski film
HTV 2
16.20 S sliko na sliko 17.05 Jazz club 17.50 Kolesarstvo 18.25 Vrtoženja, serija 19.30 Dnevnik 20.10 Poletni filmski večer: Bomb-shell, ameriški film 21.50 Jean Harlovv: Seks bomba 22.40 Koni-ka Arena festa 23.10 Cro pop ročk
KANALA
10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magne-toskop 11.30 A - shop 11.46 Spot tedna 17.00 A-shop 17.10 Pustolovščine Viljema Telia, ponovitev ameriškega filma 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Obalna straža - Kačje oči, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Teden na borzi 21.35 študentsko življenje, ameriški pustolovski film 23.05 Vodnik za zaljubljene, 6. del ameriške nanizanke 23.30 Učna leta, ameriška nanizanka 0.00 Pred poroto, ponovitev 54. dela ameriške nanizanke 0.25 Živeti danes 0.55 A shop, televizijska prodaja
AVSTRIJA 1
7.20 Smrkci 7.35 Mali Muppetki 8.00 Vroča počitniška sled 8.05 Ko so živali zapustile gozd 8.30 Kremenčkovi 8.55 Umor, je napisala 9.40 MacGvver 10.30 Ve soljska ladja Enterprise 11.15 Junak z majhno napako 13.00 Fračji dol 13.25 Mila superstar 13.50 Smrkci 14.15 Sanjski kamen 14.35 Ko so živali zapustile gozd 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 MacGyver 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Trije zaljubljenci 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Brezno, ameriški film 22.35 Supermodeli tajnega oddelka, ameriški film 0.10 Nor na video, ameriški film 1.40 Schiejok vsak dan 2.40 Dobro-došča, Avstrija 4.25 Prvo hrepenenje
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Bavarec na Rugnu 10.55 Dvojna akcija 12.25 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Šport 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Glavni zdravnik Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.20 Dr. Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.05 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.05 Tehnologija 23.55 Nevidni kremplji dr. Mabu-seja, nemški film 1.20 Pogledi vstran 1.25Videonoč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 74. tedenska informativna oddaja 19.40 GLASBENI UTRINKI 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Srečanje kranjskih Janezov 20.20 Ali potrebujemo otroška igrišča? 20.40 Spomin na Ivana Hribarja 21.00 EPP blok 21.05 EPP blok 3 21.05 Teniška poročila: S satelita Slovenija I. -Kranj 95 21.10 Po planinskih poteh: Jakob 21.26 Glasbeni utrinki 21.30 Film: Igra obrambe, ameriški film 23.00 Petkov tedenski pregled 73., tedenska informativna oddaja 23.30 Nočno zabavno-erotični program 2.00 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Izmenjava programa z drugimi lokalnimi TV postajami
LOKATV
.. Videostrani
MMTV - TELE59
7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30 in 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 14.30 Santa Barbara, ponovitev 15.30 Plesi sveta: Žetveni in svatbeni plesi, dokumentarna oddaja 16.00 Triperesna deteljica, ponovitev 2. dela nadaljevanke 16.30 Obred pravice, akcijski film 18.00 Kuhajmo skupaj, kulinaraična oddaja 18.30 Santa Barbara, 1051. del ameriške nadalhevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Lovec na glave, akcijski film 21.30 Spot tedna Žive scene 21.35 Detektiva, nadaljevanka 22.05 Mavrična cesta smrti, akcijski film 23.40 Popotnik, ponovitev 0.40 GEO, nastanek in razvoj sveta, dokumentarni film 1.10 Deutsche VVelle
TV ŠIŠKA
8.30 Počitniški program 19.55 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 Videoboom 40 21.15 Film 22.15 Telemarket 22.25 Napoved za soboto 22.35 Videostra-
TV MEDVODE
... Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Videoboom 40 - slovenska videolestvica 21.10 Reklamni blok 21.15 Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Taki smo - Darko Torkar
KINO
R TRŽIČ
Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 Khz, od 13.30 do 19. ure. Ob 13.30 bo stekel porgram Radia Tržič, tako kot vsak petek s tržiškimi študenti Ti vam pripravljajo informacije, izbor recepta tedna in kviz radia Tržiški študent. Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ko bomo ponovili 15. lekcijo English one to one. Kratko in jedrnato smo poimenovali oddajo ob 15.30 kjer vam ponujamo pregled tržiških informacij. Izbirali bomo Gorenjca meseca ob 15.50, ob 16.30 pa lahko prisluhnete Nataši Sedmi-nek in njenim novostim s področja kulture v oddaji Kulturni Babilon. Za konec bomo ob 18.25 ponovili oddajo Na štirih kolesih.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Vošči-Ia18.50 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 16.50 Športni utrinki 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA. 105,1 MHz
5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.00 RGL ves dan v živo iz Izole 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra (iskanje zaklada)
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji pgoram 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program
SORA ŠKOFJA LOKA avstralska romantična komedija MURIEL SE POROČI ob 18.30 uri; ameriški biografski NESMRTNO LJUBLJENA ob 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA ameriški film KNJIGA O DŽUNGLI ob 20.30 uri BLED kriminalni film ZASEBNI DETEKTIV SHAME ob 18.30 uri RADOVLJICA kriminalni film ZASEBNI DETEKTIV SHAME ob 20.30 uri
TRALALA PLAC
Pop Design -kaj napisati?
Ja res, kaj naj vam novega napišem o Pop Designih. Saj jih poznate do cifre čevljev, kajne. Ni kaj fantje se znajo it, najnovejšo zadevo (nosilec zvoka), ki nosi naslov "Potepuh" so naredili pravzaprav sami, mimo založbe RTV ZKP m na njej predstavili slovensko in angleško verzijo pesmi "Potepuh" oziroma "Like A Qown". Sicer pa, "Po-tepuh"je tako ali tako že stalni gost na slovenskih radijskih postajah, jasno tudi na takih in drugačnih lestvicah. Kaj je ostalih deset komadov na kaseti (skupaj jih je namreč kar 12)? Uspešnice iz prejšnjih izdelkov Pop Designov, kot so Ko si na tleh, Ne bom ti lagal. Bolečina, Ne bom te pustil same. Pokliči me nocoj... Ja, najnovejši izdelek Designov je pravzaprav nekakšen "d'best oP za tiste, ki ste se na njihov vlak priklopih šele letos, vsekakor pa za strastne zbiralce vscea kar diši po Pop Designih. Mimogrede, fantje so ta vikend v Tonetovih krajih praznovali deseto obletnico obstoja in glede na njihovo psihično m fizično kondicijo bo tisto, kar so napisali na ovitek kasete, namreč ...Vili, Janez, Damjan, in Tone smo še vedno z vami..., stoprocent držalo. In prav jc tako, saj so čist o zares fest fantje.
REKLI SO
Številen obisk počitniških delavnic
Te dni imajo v knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču počitniške delavnice. Lahko jih obiskujejo otroci, ki bi radi prijetno in ustvarjalno preživeli dve dopoldanski počitniški urici. Začele so se 10. julija z gledališčem, prejšnji teden, od 17. do 21. julija, pa so otroci slikali na svilo.
Več o tem nam je povedala mentorica Ljuba Jak-šič: "Delavnice so zelo jjfc f dobro obis-r^T*. <L ^ kane. Prvi teden je bilo malo manj otrok, zdaj pa jih je več kot trideset. Stari so od šest do trinajst let, dostikrat pa se oglasijo tudi odrasli, da si ogledajo, kaj so ustvarili njihovi otroci. Ti so navdušeni. Vedno pridejo že kakšno uro prej, ravno tako jih še dolgo po dvanajsti ne mika domov. Otroci prekipevajo od kreativnosti, pomembno pa je tudi, da v delavnicah koristno preživijo nekaj počitniških ur, namesto da bi se dolgočasili."
Tole pa so nam povedali udeleženci teh delavnic:
Eva Koče-var, 7 let: "Ker bomo šli na morje, se nič ne kopamo, zato mi ostane veliko prostega časa, ki ga preživim tukaj. Bila se tudi prejšnji teden, še bom hodila, ker mi jc zelo "fajn"."
David Ke-zar, 10 let: "Tukaj sem, ker bi se dru ^ gače zelo dol-
f;očasil, mišim pa, da se * bom veliko naučil ter da bom   nov o /nanje lahko uporabil tudi v šoli. Še naprej bom hodil sem."
Urša Zag-majster, 8 let: "Bila sem že prejšnji teden, ko sem našlo
VAŠA POŠTA
USPEŠNI UČENEC
Iv
pelka, sicer
[>a  v Kranju lodim k '/.ma |U 1'uharju, kjer se učim risal. Tukaj mi je zelo všeč, posebno še, ker tovarišice "ubogajo"."
* IVI. Noro, foto: G. Sinik
Planinska šola na Zelenici
Vzpon na Stol
V šoli sem kot interesno dejavnost izbrala planinski krožek. Že med šolskim letom smo se povzpeli na več vrhov, v začetku počitnic pa sta nam mentorici pripravili planinsko šolo. Koča na Zelenici je bila pet dni dom osemnajstim učencem iz Križev in sedmim iz Borovnice. Z nami je bilo tudi več kriških planincev, ki so nam posredovali svoje bogate izkušnje.
Osvojili smo dva dvatisočaka: Stol in Begunjščico. Čeprav nam vremenska napoved ni bila naklonjena, nas je v ponedeljek zbudilo žvrgolenje ptic in že navsezgodaj smo se odpravili osvojit najvišji vrh Karavank. Med potjo nas je planinec Ivan seznanjal s planinskim cvetjem in nas poučil, da ga ne smemo trgati. Nebo so kmalu prepredli sivi oblaki. Ker pa je pihal tudi hladen veter, smo se najprej zatekli v Prešernovo kočo, kjer smo se oskrepčali po naporni hoji, šele potem smo se povzpeli na irrh Stola. Prav prijaten občutek je, ko stojiš na tako visoki gori, pa čeprav tiveter mrši lase in ti megla zastira pogled v dolino. • Aleša Dolinar
Z vrstniki iz Borovnice smo takoj postali nerazdružljivi prijatelji. Skupaj smo preživeli pet nepozabnih dni, tako da nam je bilo ob slovesu vsem hudo. Izmenjali smo naslove in si obljubili, da se dobimo avgusta z našimi starši na Kriški gori, kjer bomo ob slikah obujali spomine. • Katja Kler
Na Zelenici smo najbolj uživali v popoldanskih in večernih aktivnostih, čeprav smo vstajali zgodaj in hodih na dolge pohode, nam ni zmanjkalo ne volje in ne energije za razne igre. Igrali smo
odbojko, nabirali zdravilne rastline za čaj, izdelovali ikebane iz naravnih materialov, se ob pomoči alpinistov učili pnnh alpinističnih korakov, tekmovali v kvizu, karaokah in drugih družabnih igrah, ob katerih smo se do solz nasmejali. Najbolj pa so nam ostali v spominu pozni večeri, ko smo se igrali s kartami, se pogovarjali, smejali... in končno zaspali. Hvaležni smo planinskemu društvu Križe, občini Tržič in vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi planinske šole • Mateja Hrast in Mojca Primožič
C^l^u
MLADINSKA POROTA    MLADINSKA POROTA MLADINSKA
Ljubosumnost
Dragi porotniki, ne vem, kaj naj naredim. Sem brez prijateljev. \ naš blok se je prešel i la nova družina. Moja najboljša prijateljica se je začela družiti z novo prišleka, ki je enake starosti kot jaz. Po telefonu mi še sama obljubi, da bomo vse tri skupaj, v resnici pa sta samo onidve. Stara sem štirinajst let. Prosim, če objavite moje pismo, drugače bom še bolj letala okrog kot zbegana kura. Hvala.  • Karla
Sergrja, 13 let: Draga Karla, ne sekiraj se, če se nočeta družiti s tebo/ Poišči .vi nove prijatelje m ko bosta videli, da jih imaš, te bosta začeli obletavali Svetujem ti tudi, da gre.< kar z njima, kamorkoli gresta. namesto da užaljena kuhaš mulo Kmalu te bosta tudi sami pogrešali, skupui \e boste zabavale in boste fitll the best
frendue, boš videla.  Veliko sreče pri
iskanju novih prijateljevi
Bojan, 15 let: Mar nič ne m '.mišljaš o tem, da bi namesto iskanja prijatelju pogledala okrog sebe in si naila primernega fanta''' te ne boš 'padla" na kakšnega rnačota ali vaškega j>lej boja, boš prav s fantom dobila tudi najboljšega prijatelja. Precej nas je namreč, ki smo resni m j>ošleru
Marjeta, 19 let: Že suma \i prav ugotovila, res si ljubosumna Skušaj se te slabe lastnosti čim prej otresti Nobenega človeka si ne moreš lastiti povsem zase Hodi prijazna, družubnu. sprejmi novo blokam o tudi :a svojo prijateljico, pa boste kmalu nerazdružl jiva triperesna deteljica, to ti zagotovi jam /.daj je poletje, počitnice tO, najlepši čas v letu Nikar ne čepi domu in ne kuhaj ljubosumju, [><>i<ii joai blok, na kopališče, sladoled, gotovo \i pnietna punca m boš sj>oznalu veliko novih vrstnikov Morda tudi kakšnegu funtu, ki ti bo všeč. A f)azi, če boš
ljubosumna, boš vsakega odgnala in boš spet sama.
Klemen, 22 let: Skodu /<• poletju m počitnic, tlu bi letal,i okrog kot zmešana kura Karla, stara si štirinajst let, nujbr: kur pametna punca Vzemi torej pamet v roke. Ce ti je res toliko za najboljšo prijateljico, stori pomemben korak; sprejmi tudi njeno novo prijateljico, v troje bo še bolj zabavno C e boš prijateljici samo očitala, se užaljena držalu po strani m čakala, boš res lahko ostalu sumu Neumno, rnur ne' Premagaj torej svojo užaljenost in ljubosumnost, saj ne bo tako težko kot mogoče misliš Držim pesti
Ste nesreči, imate tc.tnc domu, v {jubezni, sosedstvu, soli, pa niko gar, da bi o njim polit:tli in dobili nase ti, pišite na (iorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova I - za Mladinsko poroto.
MATEJ PFAJFAR
Sam sebi sem kar všec
Radovljica, 23. julija - Ko smo v radovljiški osnovni šoli povprašali za uspešnimi učenci, je ena od učiteljic kot iz topa ustrelila: Matej Pfaj-far. In ko smo ga spoznali, smo se prepričali, da se ni zmotila. Matej je izreden fant, pa ne le zaradi številnih dosežkov na tekmovanjih iz znanja. Je tudi odličen računa In i ear in obetaven odboj -kar, hkrati pa čisto navaden najstnik, ki ima rad televizijo, zabavo in morda tudi kakšno sošolko.
Letos si končal osmi razred, vsa leta pa si sodeloval na najrazličnejših tekmovanjih. Katerih?
"Že v petem razredu sem se uvrstil na republiško tekmovanje iz logike, v šestem pa sem zmagal na občinskem tekmovanju iz matematike. V sedmem razredu sem zmagal na državnem tekmovanju v matematiki, pa tudi v osmem razredu sem dobil zlato Vegovo priznanje."
Odlikoval pa se nisi le v naravoslovju, ampak tudi v znanju jezikov...
"Res je. Letos sem osvojil tudi zlato priznanje iz znanja angleščine. Tega jezika se namreč dodatno učim že od drugega razreda naprej in mi je zelo všeč. V petem razredu sem bil tudi štirinajst dni v jezikovni šoli v Angliji kjer sem se veliko naučil. Že od tretjega razreda naprej pa se učim tudi nemščino."
Pa se nasploh veliko učiš?
"Ne, in tudi med sošolci ne veljam za piflaria. Učim se predvsem pred kontrolkami, vedno pa se precej pripravljam /a tekmovanja. Pri tem mi dosti pomaga mama, ki je
sama učiteljica. Tako miv no lahko razloži, če česa
razumem.
S čim se še ukvarjaš f6 šole?
"Moja velika ljubeze« računalništvo. Sam sem * knjig naučil programih Tako sem na primer sp^ miral urnik, ki mi je med; vsak dan povedal, kaj ^ moral narediti. Če me . prosi, mu i/delam Pr0Pj ki ga želi. Poleg tega C odbojko pri kadetih v Oo ; karskem klubu Bled. Ra.đi imam tudi filme in sl * ogromno ogledam."  „ J
In kako si zamišlja*
prihodnost?
"Vpisal sem se na kranj j gimnazijo, nato pa bofljj daljeval študij računali"! želim si namreč postati f*? nalniški programer. Poflgl no v življenju se mi sem najprej uspešen >' *S nato kasneje v poklic \j bi se tudi čimveč ukvajr športom. Sicer pa »gj takšen, kol sem, kal *g)l se ne bi spreminjal." '
FILMSKA NAGRADNA UG
Podli fantje
Na fotografiji iz filma Čas deklištva je igralka ^ Rvder Med reševalci uganke, ki ste prav odgovor izžrebali Katarino Mlakar i/ Žirov, Prvomajska *'\jt'l Kuharja iz Kranja, Staneta Rozmana l Katarino Kranja, (   na Brdo 47, in Matjaža Križa ja i/ 1 vSW 61. Vsem nagrajeneem čestitamo, brezplačne kini mce pošiljamo po pošti u)^« Zgodba filma Podli fantje, o katerem bonu> h^j danes, se začenja neke vr<>če poletne noči, ko polit Ijake postaje i Miamiju ukrade heroin v * J((ir,H'!!" milijonov dolarjev Za karieri detektivov Nanusa     ,ji r m Mika l.avvreva je to življenjska priložnost. ^fm družinski človek, ki l.ovvrevju /avula samski sta ' jjji,' družinskem življenju nuna pojma I )osle| nista d o* bi njuno zasebno življenje vplivalo na delo, a / ' |jt, morata najti drogo Njima edina sled je seksi I1 ^ priča umoru, ki ga je zagrešil eden od ''''"^jj vl^ detektiva primer lahko rešila, morata zamenjati ^ ffM Med dirjanjem avtomobilov in streljanjem burfii   ^ gf uresničitev svojih playboyskih sanjari), 1 ovvrey P
kako težko |e Nti <h.v. ^ w M*1 v
l-ilm |e ak< i|sk.i komedi|a, v glavnih vlogah igr ^jija^JA l.avvrvnce in VVill Smith. Smithova zvezda l1' ^ /nam televizijski seri|i, ki |o spremljamo tiu'1 malih ekranih Sprašujemo [><> naslovu serije       jj f}
Odgovore pošljite do konca tedna na (.on? J MOOO Kranj, Zoisova I   lilmska uganka
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
Iščita potrošnikov
Kovanje v lloretde mar
tirni10*0 Pravno pisarno se je lTe?l<1 ravnateljica ene izmed lila Š°l v LJuMiani- Razlo-učennam Je' d" se je skupina da s(ev Saf*ovoljno odločila, med poukom privošči
aSe^UČni l^let. S turistu nm Cn° S° v imenu Sole sl(le-Uoret0;0^.0 ° potovanju v oči/o ar v $PamiL Nar-
W Ja V irnenu šole podpisal
nater izmed učencev- Rav' takšnC0 Je zanim»lo, ali je im?0 P°8odba veljavna in ali dobit >aki sPl°h možnost, da denar. Šola si °men pnzadeva, da dijaki na lok ' lzlet ne bi odšli, saj zije fodPira različne ekskur-tu4i w ; Primeru> ko imajo te
močen (vsaj minimalen)
in vzgojni učinek, navff, z° Lloret de Mar po mogu,?. . rQvnateljice ne bi vsa\0 ,■ Turistične agencije honi- za to letovišče mi»vega slovesa predvsem
z nizko ceno pridobijo veliko slovenskih srednješolcev. Te nastanijo v poceni hotelskih kompleksih in velikokrat prepustijo samim sebi. Nad samim namenom različnih zaključnih in maturantskih izletov ter tem, ali so res namenjeni samo zabavi ali pa naj bi imeli tudi določen vzgojni učinek bo moralo razmisliti Ministrstvo za šolstvo in Šport ter vsaka posamezna šola, ki podobne izlete organizira.
Pogodba, ki so jo sklenili učenci ljubljanske šole, je neveljavna in turistična agencija bo morala že vplačani znesek vrniti. Mladoletni učenci ne morejo sklepati tako pomembnih pogodb, kot je pogodba o organiziranju potovanja, v nobenem primeru pa ne morejo zastopati oz. sklepati pogodbe v imenu šole.
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
. STA HSHČNE INFORMACIJE
Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12
orJV^slene osebe v podjetjih in drugih rts^izacijah po področjih dejavnosti, jabuka slovenija, maj 1995
JAVNOST
&0DARSTVO GOSPODARSTVO
ST0PNJ
ZAPOSLENE OSEBE]__INDEKSI
V 95 i V9Sl|bI-V95 IV S5 . V 94 c!V94
IV 95 ! V 95 I0I-V95
598201 596181 598648 99,7 98,1 98,4 452570 450284453335 99,5 97,0 97,3 145631 145897 145312 100,2   101,4 102,1
A REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI
SKUPAJ
Moški
IV 95
V 95
13,7 14,0 13,3
13,4
13,7 13,0
V Škofjo Loko se vračajo nizozemski gostje
Škofja Loka, 24. julija - Letošnje poletje so se v Škofjo Loko začele vračati organizirane skupine turistov z Nizozemske, ki v mestu ostanejo teden dni.
Skupine, ki štejejo od 30 do 45 gostov, se nastanijo v hotelu Transturist, kjer jim po besedah direktorice Irene Uhan posvetijo posebno pozornost. Pripravijo jim dobrodošlico z značilnimi slovenskimi jedrni, nato pa čez teden več prireditev. Gostje imajo večinoma polpenzion, zato se pri večerjam prilagajajo njihovim željam, tudi tako, da jim enkrat večerjo pripravijo v Kroni ali v kakšnem turističnem kraju na Škofjeloškem, kamor jih vozijo tudi na prireditve. Gostje so posebej veseli, če se spomnijo njihovega rojstnega dne. Poleg Nizozemcev prihajajo tudi gostje iz Nemčije, Francije, Belgije in Češke, pričakujejo pa jih tudi s Kitajske.
Hotel Transturist ima letos boljši promet in zadnje mesece posluje z dobičkom, zato pričakujejo pozitivno poletno sezono. Dostikrat so v celoti zasedeni, zlasti, če v hotelu potekajo seminarji. K odlični zasedenosti prispevajo tudi skupine kolesarjev, ki v skupinah od 16 do 20 kolesarjev kolesarijo po Evropi. Pri njih gre za hotelsko povezavo Bovca, Škofje Loke in Kamnika, hotelirji jim organizirajo prevoz prtljage.
Dobro so se v hotelu uveljavili plesi, ki jih prirejajo na štirinajst dni, saj pride do 150 ljudi. V zadnjem času je dobro obiskan tudi vrt v Kroni. Turistom prav gotovo ni všeč, da je strani del mesta ob sobotah popoldne in nedeljah pust in neurejen, v turizem je treba verjeti, pravi Irena Uhan, ko bodo Škofjeločani zares verjeli v turizem, temu ne bo več tako. * Polona Oman
BANKA
SLOVENIJE
POVPREČNE LETNE EFEKTIVNE PASIVNE OBRESTNE MERE ZA PREJETA KRATKOROČNA SREDSTVA V DOMAČI VALUTI BANKE
za obdobje od 01.04.1995 do 30.06.1995
v%
	Realna obrestna mera	Revalorizacija	Skupaj obrestna mera
Vloge na vpogled	0,00	1.40	1,40
Kratkoročna sredstva do 30 dni	1.35	2,74	4,12
Kratkoročna sredstva nad 30 dni	7,53	3,31	11,02
Kratkoročni vrednostni paptrj.	7,18	2,89	10,23
Skupaj kratkoročna sredstva	4,05	2,53	6,66
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
NAKUPNOTODVM ! NAPjBjjjtpDMM i N.MCtTNl/PRODAlNl
MENJALNICA
1 DEM    ! 1 ATS
100 ITL
A BANKA (Kranjjržlč) 81,60
AVAL Bled 81,75
AVAL Kranjska gora 81,60
BANKA CREDTTANSALT d.d. g 81,60
EROS(Stari Mayr), Kranj 81,95
GEOSS Medvode 81,90
GORENJSKA BANKA (vseenote) 80,90
HRANILNICA LON, d.d.Kranj 81,90
HIDA-tržnica Ljubljana 81,90
HRAM ROŽICE Mengeš 81,82
ILIRIKA Jesenice 81,60
INVEST Škofja Loka 81,75
LEMA, Kranj 81,90
MIKEL Stražišce 81,90
PBS d.d. (na v$eh poštah) 80,25
ROBSON Mengeš 81,80
SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 81,90
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 81,20
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 80,90
SL0VENIJA7URIST Jesenice 81,60
SZKB Blag. mesto Žiri 81,75
ŠUM Kranj 81,90
TALON Žel. postaja Trata, Sk. Loka 81,95
TALON Zg. Bitnje 81,95
TENTOURS Domžale 81,80
TROPICAL Kamnik-Bakovnik 81,85
UBK d.d. Šk. Loka 81,40
WILFAN Kranj 8190
VILFAN Radovljica, Grajski dvor 81 80
VV1LFAN Tržič 81,80
POVPREČNI TEČAJ 81,67
82,20 82,10 82,10 8210 82,10 82,10 82,35 82,09 82,00 81,91 82,15 82.10 82,40 82,03 81,95 81,98 82,10 81,95
82,15 82,15 82,10 82,15 82,15 82,20 81,99 82,05 82,10 82.00 81,90 82,10
11,46 11,57 11.55 11,55 11,58 11,60 11,28 11,40 11,57 11,63 11,46 11,56 11,56 11,58 10,60 11,60 11,58 11,35 11,28 11,48 11,30 11.60 11.60 11,60 11,55 11,59 11.52 11,53 11,57 11,58 11.46
11,68 11,66 11,66 11,70 11,70 11,64 11,71 11,64 11,93 11,66 11,65 11,67 11,66 11,63 11,60 11,67 11.63 11,74
11,65 11.68 11,64 11.65 11,65 11,75 11,63 11,70 11,64 11.65 11,60 11,67
6,93 6,90 6,90 6,80 7,00 7,00 6,62 7.10 7,10 7,03 7,00 7,05 6,90 7.10 6,35 7,00 7,03 6,80 6,62 7,01 6,85 7,05 7,05 7,05 6,90 7,10 6,90 7,00 7,00 7,05 6,95
7,36 7.15 7,15 7,20 7.15 7.15 7.35 7,20 7.15 7,09 7,30 7.19 7,20 7.18 7.17 7.15 7,10 7.15
7,34 7.33 7.15 7.15 7,15 7.30 7,19 7.30 7,20 7,18 7,10 7,20
Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
BANKA SLOVENIJE
POVPREČNE LETNE EFEKTIVNE PASIVNE OBRESTNE MERE ZA PREJETA KRATKOROČNA SREDSTVA V DOMAČI VALUTI HRANILNICE IN HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE
za obdobje od 01.04.1995 do 30.06.1995
v%
	Realna obrestna mera	Revalorizacija	Skupaj obrestna mera
Vloge na vpogled	0.03	1,81	1,85
Kratkoročna sredstva do 30 dni	3,05	4,60	7,75
Kratkoročna sredstva nad 30 dni	7,16	3,87	11,24
Kratkoročni vrednostni papirji	6,78	2,98	9,91
Skupaj kratkoročna sredstva	4.25	3,10	7,45
i M il V MM /1 JLF 1^. /1
LJUBLJANSKA 1a ^. |
64000 Kranj Tel.: 064/221-112 ^Kl
FOTOGRAFIRAJ! IZKORISTI PRILOŽNOST! '%
Poto Bobnar In Gorenjski glas Izbirata najboljšo fotografijo n« temo "POLETJE"
Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno skratka jOOJi cool fotografijo m (o v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pn Foto Bobnarju v Kranju ali Sk Loki) P°sileš na naslov Gorenjski glas, oz. Foto Bobnar, Ljubl|anska 1/a, 64000 Kranj.
Strokovna komisija bo izbrala tri (3) "alboi|še fotografije če pa Tvojanebomrtdnjimi Ti to mogoče naklonjen žreb        ^gffl • ,n boš izžreban za eno
odtolažilnihnagred. T« K
NAGRADE SO: <n
1. Fotoaparat NIKON W ^
2. Fotoaparat KODAK fc,,
3. 5 barvnih filmov
Rot vidiš, nagrade so »uper! Fotografiraj, zabeleži avoj n«J*anlmlveJil motiv! N«JbolJ oditekan trenutek! Sodeluj, bodi naj!!!
MMMJM GLAS
AGRADMA
SE VIDITE
TELEVIZIJI?
Seveda. Le kdo bi ne hotel biti del največjega medijskega projekta, ki se trenutno rojeva med Alpami in Jadranom? Pro Plus, podjetje, ki so ga za produkcijo, trženje in nakup televizijskih programov ustanovili MMTV, Tele 59 in ameriško podjetje CME, prehaja v zaključno fazo priprav za oddajanje novega programa.
Potrebujemo vas ! StOtilijO najboljših kreatorjev programov in novinarjev, mojstrov televizijske produkcije in tehnikov, profesionalcev trženja in oglaševanja, neizprosnih finančnikov, pravnikov in administratorjev.
Skupaj bomo ustvarjali kompleksno programsko celoto, ki bo gledalcem še letos lahko ponudila kakovostno lastno produkcijo, izviren informativni program, najpopularnejše nadaljevanke, najnovejše filme, nagradne igre in svetovljanske nočne pogovore, vrhunske športne dogodke in še in še. Morda ste doslej imeli samo vizije. Zdaj |e končno prišel čas, da pridete do svoje televizije. Zato se ne obotavljajte in nam čimprej pošljite svojo vizijo našega prihodnjega sodelovanja. Vsem ponujamo dinamično življenje s polnim delovnim časom za nedoločen čas in iziemno obetavne zaslužke. Delali boste lahko v Mariboru ali v Ljubljani, videlo pa se nas bo po vsej Sloveniji
Svoj življenjepis pošljite do 31. julija 1995 na naslov Pro Plus, Stegne 21 c, 61101 Ljubljana. Lahko si mislite, da vas bomo po prvem, najširšem izbornem krogu osebno povabili na razgovor.
VIDIMO SE!
PLUS
SLOVENSKAIILIVIIIJIK« PRODUKCIJA
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Denacionalizacijska neučakanost
Razlaščenci uresničili grožnjo
Okoli štiri tisoč hektarjev zemljišč na Dravskem in Ptujskem polju varujejo oboroženi varnostniki.
Kranj - Neučakanost kmetov, da bi v denacionaJizacijskem postopku dobili nazaj zemljišča, ki so jim bila odvzeta z arondacijami ali kako drugače, se zaradi počasnosti reševanja zahtevkov povečuje.
Že spomladi so kmetje "udarili" na zemljišča Agroe-mone, potlej na' zemljišča v Levanjcih v vzhodni Sloveniji, kjer so preorali 30 hektarjev, v soboto, 15. julija, pa še na 19 hektarjev njiv, s katerih je zakupnik, to je Kmetijski kombinat Ptuj, pred nedavnim pospravil letošnji pridelek pšenice. Kot pravijo v kombinatu, je razlika med oranjem v Levanjcih in v Cirkovcih v tem, da je bilo tokratno poseganje na zemljišča, ki so v lasti sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč, javno napovedano na shodu razlaščencev 28. maja v Markovcih, in da je kombinat o grožnji kmetov obvestil vlado in ustrezna ministrstva. Kombinat je kmete, ki so orali v Levanjcih ovadil, vendar je javni tožilec ovadbo zavrnil. Ko je iste kmete tožil na sodišču zaradi motenja posesti, je sodišče obravnavo, ki jo je razpisalo za 13. julij, preložilo na jesenski čas. V kombinatu se ob nezakonitem oranju sprašujejo, ali za nekatere kmete zakonodaja ne velja, pa tudi to, ali je državi vseeno, kaj se dogaja z njeno lastnino. Da bi preprečili nadaljnje "oranje", so najeli podjetje Protect iz Maribora, ki odslej z oboroženimi varnostniki varuje okoli štiri tisoč hektarjev zakupljenih zemljišč na Dravskem in Ptujskem polju.
Na posestvih Mercatorja - KŽK Kmetijstvo Kranj doslej ni bilo organiziranega poseganja v "njihovo" zemljo, še največ imajo opraviti s kmetom iz Bitenj, ki vztrajno "obdeluje" svojo nekdanjo zemljo. • CZ.
Kmečka družba
Solastnica osmih podjetij
Ljubljana - Kmečka družba je doslej solastnica osmih podjetij. Na dražbi 10. julija je kupila lastninske deleže Semenarne Ljubljana, Mlinotesta Ajdovščina, Manufakture Ljubljana, Pivovarne Laško in Tovarne eiektromateriala Čatež, že prej pa je postala solastnica Kolinske Ljubljana, Kompas hotelov Kranjska Gora in Tekstilne tovarne Prebolel. Doslej je za nakupe deležev podjetij porabila 1,65 milijarde tolarjev ali okoli osem odstotkov sredstev, zbranih s certifikati. Kot poudarjajo v družbi, bodo v vseh podjetjih dajali uravnoteženemu dolgoročnemu razvoju prednost pred hitro delitvijo dobičkov. • CZ.
Planinski izlet
Kmečke žene gredo v hribe
Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj in aktiv Tržič vabita v ponedeljek in torek, 14. in 15. avgusta, na planinski izlet do Triglavskih jezer in na bohinjske planine. Kmečke žene se bodo prvi dan z bohinjske planine Blato povzpele do koče pri Triglavskih jezerih, kjer bodo tudi prespale. Drugi dan bodo odšle še na planine Ovčarija, Dedno polje in V Lazu, odtod pa se bodo vrnile na planino Blato. Za varnost udeleženk bodo skrbeli jezerski alpinisti in gorski reševalci. Kmetijski svetovalki Metoda Karničar in Milena Črv sprejemata prijave do ponedeljka, 31. julija. • CZ.
Naravoslovna fotografska razstava
Drevesa velikani v Bohinju
Bohinjska Bistrica - Gozdarsko društvo Bled bo v petek ob 20. uri v avli Doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici odprlo naravoslovno razstavo fotografij Drevesa velikani v Bohinju. Razstavo, ki bo odprta do 14. avgusta, bodo posvetili lani preminulemu upokojenemu gozdarju Marjanu Zalokarju, ki se je prizadeval, da bi izjemno stara drevesa zaščitili. S fotografijami bodo predstavili osemnajst gozdnih velikanov, med drugim tudi 185 centimetrov debelo jelko in 43 metrov visoko smreko.
Že predhodniki sedanjih bohinjskih gozdarjev so vedeli za nekatera izjemna debela drevesa v Bohinju in so jih tako tudi imenovali (npr. Debela jelka Za Malim vrhom). Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Bled je ob koncu sedemdesetih let organiziralo popis debelih dreves na območju Gozdnega gospodarstva Bled, v osemdesetih letih so v Bohinju začeli sistematično raziskovati, meriti in fotografirati tudi zanimiva drevesa na manj obljudenih območjih, pred tremi leti pa so na pobudo Marjana Zalokarja in po dogovoru z upravo Triglavskega narodnega parka začeli popisovati dendrološke zanimivosti in posebnosti na celotnem območju parka.
Gozdarsko društvo Bled je razstavo (s pomočjo bohinjskega foto kluba) pripravilo predvsem zato, ker le redki vedo, da na strmih pobočjih skoraj tisoč metrov nad dolino rastejo drevesa, ki so stara več stoletij in so pravi potomci nekdanjih pragozdov. Z razstavo želijo v letu varstva narave opozoriti tudi na nevarne spremembe, ki so se v slovenskih gozdovih začele pojavljati nekako pred tremi desetletji. Jelka, ki je bila graditeljica obsežnih gorskih gozdov, je začela hirati. Pred dvema desetletjema se je že po vsej Srednji Evropi sušila smreka, zadnje desetletje ugotavljajo tudi propadanje bukve. • CZ.
Zasebno podjetje Cirles četrto leto seka in odkupuje les
Prva večja naložba: gozdarski kamion
Lani so odkupili blizu deset tisoč kubičnih metrov lesa, približno toliko ga bodo tudi letos.
Tupaliče - Na sedežu podjetja Cirles v Tupa lit ah. to
te na dvorišču Šternove imetije, je bil v petek zanimiv poslovni dogodek. Lastnik Ciril Zupin je predstavil prvo večjo naložbo svojega podjetja, novi gozdarski kamion znamke Mercedes. Predstavitve so se med drugim udeležili pre-ddvorski župan Miran Žad-nikar, vsi, ki so sodelovali pri nabavi in opremljanju kamiona, poslovni partnerji, med katerimi so največji KLI Logatec, Jelovica in Stol Kamnik, ter predstavniki nekaterih konkurenčnih podjetij.
Ko so v Gozdnem gospodarstvu Kranj pred približno štirimi leti likvidirali temeljne organizacije kooperantov, med njimi tudi preddvorsko, se je lesni manipulant Ciril Zupin iz Tupa-lič po enajstih letih dela v GG-ju brez odpravnine znašel brez dela. Ker je kmetija premajhna, da bi lahko zagotavljala preživljanje vsej družini, se je odločil, da se tudi kot zasebnik preskusi v dejavnosti, ki jo je kot izučeni lesni tehnik najbolje poznal, in ki jo je prej opravljal že v GG-ju. Pred štirimi leti je ustanovil zasebno podjetje (poimenoval ga je Cirles) in se pridružil že tedaj kar lepemu številu podjetij, ki so se ukvarjala s posekom in predvsem z odkupom lesa. Vsak začetek je težak, in tudi Cirilov in Cirlesov je bil! Začel je, kot pravi, domala brez "cvenka" v žepu, z vsega dvajset tisoč tolarji kapitala, korak za korakom. Ker je podjetništvo temeljil
na stari kmečki izkušnji, češ "besedo ie treba držati", je hitro pridobil zaupanje kmetov, ki pri odkupovalcih lesa najbolj cenijo prav to, ali se držijo dogovorjenih plačilnih pogojev ali ne.
Podjetje Cirles je zdaj že pomemben odkupovalec lesa na Gorenjskem. Lani ga je odkupilo (in nekaj od tega tudi posekalo) blizu deset tisoč kubičnih metrov, približno toliko ga bo verjetno tudi letos. Les odkupuje predvsem na območju nekdanje gozdarske temeljene organizacije kooperantov Preddvor (od Krvavca do Jezerskega in Kokre in vse do Golnika), nekaj pa tudi na besniškem in kamniškem območju. V podjetju je redno zaposlen samo Ciril, v konicah pa si pomaga še s pogodbenimi delavci oz. kooperanti.
Gozdarski kamion - prva večja naložba zasebnega podjetj9 Cirles
Ciril Zupin
Prva tri leta so v Cirlesu delali le za to, da so ustvarili kapital, ki ga podjetje potrebuje za normalno poslovanje brez posojil, predvsem za redno in pravočasno plačilo odkupljenega lesa. Letos so se odločili za prvo večjo naložbo, za nakup gozdarskega kamiona s prikolico. Izkušnje so namreč pokazale, da je v konicah, ko imajo vsi prevozniki dovolj dela, težko zagotoviti prevoz, potlej, ko ni gozdarska sezona, pa je ponudba velika. Z novim kamionom, ki je stal 283 tisoč mark, si bo olajšal delo in zagotovil, da bosta odkup in dobava lesa potekala nemoteno. Kamion je znamke Mercedes, dvigalo je švedsko. Opremljen je s protihrupno zaščito, ki omogoča tudi nočno vožnjo po avstrijskih cestah. Na njem in na prikolici bo možno naenkrat peljati od 25 do 30
kubičnih metrov kratkeg8 ali dolžinskega lesa.
Lastnik Ciril Zupin Bjjj tuje, da bi se v prihodnosti* bolj usmeril v posek lesa- & bo načrt uresničil, je odvisij0 predvsem od tega, ali hod" gozdna gospodarstva še H** prej imela prednostno prav'' co do poseka v sedanj^ državnih gozdovih ah ne. y zasebnih gozdovih je namreC dela bolj malo, večino mM posekajo lastniki sami.
Ob delu v podjetju M
na
kmetiji (v hlevu imajo dva najst glav živine) je Ciril tu predsednik Gasilskega dfjjj va Preddvor, ki je Pre. nedavnim začelo z gradflJ prizidka, član preddvorsk^
občinskega sveta in
Član
sveta krajevne skupnosti P' ddvor. Na nedavnih lo*8.^ volitvah je kandidiral tu^ župana. • C. Zaplotnik
Občni zbor Združenja govedorejcev Slovenije
Će kihne govedoreja, se prehladi vse kmetijstvo
Združenje bo med drugim ponovno oživilo prodajo plemenske živine.
Združenje se bo zavzemalo ^ ' ^
(troblje pri Domžalah - Predstavniki zveze rejcev za lisasto in zveze za rjavo pasmo in društva rejcev govedi črnobele pasme so v sredo v prostorih Biotehniške fakultete v Grob I j ah pri Domžalah ustanovili Združenje govedorejcev Slovenije, ki bo kot krovna interesna organizacija združevala rejce ne glede na to, kakšno pasmo goved redijo.
Kot jc na zboru povedal predsednik odbora za ustanovitev združenja dr. Janez Verbič, je pobudo za ustanovitev že pred tremi leti dal sedanji kmetijski minister dr. Jože Osterc. Pobudo so lahko uresničili šele letos, ko je kmetijsko ministrstvo zagotovilo denar za pok ličnega tajnika. Ob tem, da v Sloveniji deluje okoli 60 govedorejskih društev in Se dve rejski zvezi, bo združenje opravljalo naloge, ki jih društva in zvezi ne morejo. Med najpomembnejše njegove naloge sodita oživitev prodaje plemenske živine, ki je v zadnjih letin povsem zamrla, in zastopanje govedorejskih interesov pri strokovnih in upravnih odločitvah. Pomen združenja povečuje tudi spoznanje, da je govedoreja (in vse kmetijstvo) v krizi in da je zaščita domače kmetijske pridelave premalo učinkovita. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc jc poudaril, da bo združenje lahko delovalo v dobrobit govedorejcev, celotne govedoreje in slovenske aržave, hkrati pa jc opozoril, da se v gospodarsko razvitih državah poraba perutmnarskega mesa in mleka povečuje, medtem ko poraba govejega mesa nazaduje. Predsednik Slovenske kmečke zveze in poslanec dr. Franc Zagožen je združenju svetoval, naj se čimprej zavzame za ustanovitev kme h|sko gozdarske zbornice, ki bo lahko najbolje zastopala interese kmetijstva lo
je še toliko bolj pomembno, ker jc kriza v kmetijstvu huda in je nevarnost, da kmetijstvo v nekaj letih razpade. Slišati je, da ostajajo nepokošeni travniki in neobdelane njive celo v Prekmurju in na Ptujskem polju. Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je pomen govedoreje in ustanovitve govedor-cjskega združenja označil z besedami: "Če kihne govedoreja, se prehladi vse kmetijstvo.Ciril Smerkolj, piedsednik sindikata Slovenske kmečke zveze, je menil, da bo rejske cilje težko doseči, če ne bo ekonomike. Združenju je svetoval, da naj zavzame stališče do odkupne cene mleka in mesa, do problematike odkupa živine m do močnega upadanja števila krav v Sloveniji in da naj poskuša z enotno zavarovalno polico poceniti zdaj drago zavarovanje živine.
sanje kakovosti govedi in gospod3
of
reje, se vključevalo v načrt ra?(l^f govedoreje v Sloveniji, zastopal0 ^ ese vseh govedorejcev ne glc ^ pasmo govedi, soodločalo pri obliiK^ p|
ju programov razvoja gove
dote}'
01
trženja govedorejskih pridelkov, jevalo delovanje govedorejske, s^ \ cijske in osemenjevalne slu*p ^ interesi govedorejcev, organiziraj0^) dajo plemenske in pitovne živali. Pj^ piralo raziskovalno delo - in tak° 0 ^ Združenje bo vodil 11-članski upjjjjj odbor, za predsednika pa so &pt Cirila Zaplotnika, pridelovalca tOFj leten«, pri Ooričah, sicer tudi ?xC,^ nika Gorenjske mlekarske z.ao Kranj. • CZ.
Šenčurska občina za kmetijstvo #
Regresi za semena, analize in obresti
§enČur - šenčurska občina je v
letošnjem proračunu namenila nekaj manj kot 6,1 milijona tolarjev za pospeševanje kmetijstva, vzdrževanje gozdnih cest in urejanje kmetijskih zemljišč. Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, ki jo vodi kmet Janko Golorcj iz Voklega, je že pripravila program pospeševanja kmetijstva. Občina bo regresirala nabavo semenskega krompir )a elita, semena koruznih hibridov, semens kega žita in uvoženega semena za osemenjevanje krav, preventivno varstvo prašičev in apnenjc kmcti|s kih zemljišč 70 odstotno bo solin in
cirala analiziranje vzorcev kr tl zemlje, regresirala pa bo tudi °,eV<jV za najeta posojila za gradnjo n p in nakup opreme ter za Prcur(Jti'° objektov za dopolnilne dtj*'? pomagala pri šolanju kmečkih ^ na kmetijskih šolah OjgJJ $e' račune za nabavljene koU«!|oft*i nunskega krompirja elita m s.^c)c' (z. vsemi potrebnimi podatki). \ 0\> mala do 15. avgusta, in *'c i)d 9-ponedeljkih, sredah in I"-'11" ,4 d4' d«. 12 me tei v sredah še <Kl )s|V-i lf) me Kci so denarna ^jsfl* omejena, bo višina regresa od prijavljenih količin •
SCOTT
"to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: * kolesa: gorska, treking, dirkalna " znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. * Popravilo koles, rezervni deli in oprema " Posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji
VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750
AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja
Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025
S Y S T E M S do..
UREJA: Vilma Stanovnik
^vornendi so z veliko konjeniško prireditvijo proslavili štiridesetletni jubilej domačega kluba
ŽIGA IN MOJCA SLAVILA TUDI DOMA
P?em kasaških dirk je na hipodromu v Komendi navdušilo več kot tri tisoč obiskovalcev, žal pa se je l et»tev končala z nesrečnim padcem na galopski dirki, ko si je konj Princ Franca Okorna zlomil ^ 8° m morali so ga odpeljati v klavnico • Je hipodrom v Komendi primeren za galopske dirke?
stin^en^a> JunJa " Konjeniški klub Komenda je ob svoji osred c' Pr'pravil veliko konjeniško prireditev, katere
obra^'. sP°red so bile kasaške dirke. V osmih zanimivih DJIJ2an- . sov sc pomerili kasači različnih starosti in zaslužkov, Moifa T\''V<y*e £a so m'e zadnje štiri dirke, ko so slavili domačinka
Malo ak z.^>gom, Slavko Jureš iz Ljutomera z Lexom, Slavko konii'VCC tt ^Ju,ornera z Leono II in Milan Žan iz Ljubljane s koJp^v ^ornehody Lied. V nedeljo, 6. avgusta, pripravljajo J n,sko prireditev tudi na Visokem v Poljanski dolini.
p
vork0 Vn°stnem uvodu s P°" prvo v Je tekrr»ovanje začelo s
***** konji dirk°' kOSOSC
Ji z najmanj starti in kasafiJ mi zasl"žki. 2 - 12-letni
Sd<-1 na   1 *nn_____i ■ _____
progi Osterc iz konjem Eski-
kasj
„ ,na 1600-metrski afal Je Zvonko
•o vi?tomera s
KK
Ljutnm*xUWor Lobcllom (KK k p70eKrVretjajevciljpritek. norn Aela z voznikom Boja-LjuhL A"1 on čiče m (K K je ltn'd)- Na četrto mesto se Ladv S ,Slavko Makovec z ,iyn H°Hy (KK Ljutomer),
l&g&l Stank0 ?raka z Li
^ 1 \KK Ljutomer). na 3 /f dirka Jc bila namenjc-kom h ^nim kasačem z zasluž-^na i«I5t,SOČSIT-Pomerili so Pa :d ^-metrski progi, zmagal
Poki «"ROJ,n Sack s konJe»" Pred c1S°Vnd0mr (KK 7Veb),
^iCrc,(KkK Ljutomer in p-,^°m Skubetom, ki je nasto-^stol° (KK Visoko). Strto Vaje.j, Sl jc pritekla Vektra na janal Petre Herce (KK Ljubila yaPcl! Pa jc bil Franch Caleb
(Kk n,e.tlv Lojzeta Gorjanca *v orUo).
^-l*ng7aleC ,rCtJC dirke za 3 "
Postal Li ***** v Komendi je No y °man * v>*n« (KK na va,w?*8al Jc pred Fredo III (KK
>r
Plavsiča" (KK
Liub& Marllna M««« ^jctir^g^b.l LMptfi
Si
Bled), četrti je v cilj pritekel Slak B z voznikom Francem Škoficem (KK Brdo), peta pa je bila Rozka B na vajetih Zvoneta Vidica (KK Brdo).
V četrti dirki je slavil Pero Crnkovič z Rosso B (KK Bled), druga je v cilj pritekla Nevica B z voznikom Viktorjem Dolinš-kom (KK Grosuplje), tretji je bil Altaj z voznikom Mirom Božičem (KK Ljubljana), četrta Romina Hill z voznikom Petra-novičem (KK Daruvar), peti pa Fin Kay z voznikom Ivanom Košakom (KK Šentjernej).
Edina dirka, na kateri si jc zmago zagotovila domača tekmovalka Mojca Tušek je bila peta. Prvi je bil v cilju Žiga (KK Komenda), za njim pa so se uvrstili: Moni Hill z voznikom Bojanom Kukoljem (KK Ljutomer), Delon z voznikom Boštjanom Plcčkom (KK Maribor), Davo B z voznikom Perom Crnkovičem (KK Bled) m Stel-la II z voznikom Marjanom Žanom (KK Ljubljana).
Vzdušje ob tekmovališču je bilo vse bolj napeto, v šesti dirki pa so se pomerili 3 - 12-letni kasači z zaslužkom do 700 tisoč SIT. Zmagal jc Slavko Jureš s konjem Lexom (KK Ljutomer), drugi ie bil Ivan Kosec z Ajdom B (KK Komenda), tretji pa Marko Skubc z Alijo II (KK Visoko). Na četrto mesto sc je uvrstil Vojo Maletič s
Kasaške dirke v Komendi so vsako leto velik praznik za domačine in obiskovalce od blizu in daleč, letos pa so jih pripravili ob 40-letnici kluba.
Pelizono (KK Šentjernej), peti pa je bil v cilju Janez Štremfelj z Akrijem (KK Visoko).
Pokrovitelj sedme dirke, osrednje točke, je bila Skupščina občine Kamnik, župan Tone Smolnikar pa je pokal za zmago izročil Slavku Makovcu, ki je z rekordom steze (1.19,1) zmagal z Leono II. Na drugo mesto se je uvrstil Ivan Humek s Figar Asom (KK Šentjernej), tretja je bila Danila Mihelič s Pelko II (KK Ljubljana), četrti Lojze Gorjanc z Jaso (KK Brdo), peti
6a Zvone Vidic s Que B (KK rdo).
Na osmi dirki, ki je štela za memorial Janka Juhanta, so startali 3 - 12-letni uvoženi kasači. Zmagal je Milan Žan s konjem Somebodv Lied (KK Ljubljana). Skupaj z drugouvr-šečnim Soulmanom na vajetih Janka Makoterja (KK Ljutomer) sla postavila tudi rekord steze, ki je zdaj 1:17,8. Tretji v
tej dirki je bil Lojze Gorjanc s konjem Meadovv Meritime (KK Brdo), četro mesto je zasedel Ivo Žan s konjem Soulmanom (KK Ljutomer), peti pa je bil Martin Mars s Kevston Tornadom (KK Pos. Krško).
Oraganizatorji so nato pripravili tudi ravno galopsko dirko, ki pa se je končala s padcem treh konj in tekmovalcev. Najslabše jo je odnesel Princ, lastnika Franca Okorna, ki si jc zlomil nogo in so ga zato po dirki odpeljali v klavnico. Mnogi ljubitelji konj pa so se ob grozljivem pogledu na konja spraševali, ali je sploh primemo na neustreznem dirkališču prirejati galopske dirke, čeprav so za gledalce gotovo po drugi strani tudi svojevrstna atrakcija.
Za konec praznika v Komendi so se ob prvih kapljicah pomerile še kmečke vprege, slavil pa je Janez Pipan iz Luž, ki je vpregel Bebo in Vardo. • VStanovnik
J^P1 in slabovidni šolarji bodo od danes do petka nastopali na EP v atletiki
? GIBANJEM PREMAGUJEJO TEMO
mladino moč popeljati do zavidljivih
športirtn' Peda8°8* dokazujejo, da je tudi slabovidno
0k   n,h rezultatov - Lanski tekmovalni uspehi atletov spodbuda tudi za letos
"•'"dihLP"iK.ranju, 25. julija - Včeraj zjutraj je skupina šestih k ^vriU)sL>rt"'kov v *Pm,,stvu svojih pedagogov odpotovala na 0 od £>    So,sko prvenstvo v atletiki za slepe in slabovidne, ki
*rv Uaill«v rt.k ">«    •    1-1 . . mL*      '---- Kl »_____i—i IJ
*° »e tak"es d° 28 JuliJ» v Slaubiiigu v Nemčiji. Naši športniki ^ so v |SntR,a prvenstva prvič udeležili lani. štirje tekmovalci Ve* Nleta! °nU wsvoJin kar »edem medalj. To jim je dalo še ^daljt ,reriiiigu, ki pa slabovidnim ne pomeni le boja za ^'rebnLi Ve* * športom pridobivajo spretnosti, ki jih DuJ«Jo v vsakdanjem življenju
idon
' ) lani odhajali v si Jekli predvsem tako potekajo atletski -vmmja mladih IpOrtntkOV, Ktnovalni rezultati pa so bih im8unc'RJ1 Pu,»cna. Vendai ps "J bui presenečeni, saj so sinje 2g tekmovalci skupno osvojili B(;crr» modah v različnih kat« C1!**. To je edino taksno
*n»>vanjc, kjer se lahko naši primerjajo i vi itiriki W ,llnhlnH' mladih po šport iW udejstvovanju začele povelj1 in učenci imajo lkO» Vte
0 motiv, da se dokazujejo m
V, JJooitni tiskovni konferenci, v f?)o mirnih Četrtek pripravili <iS*u oddiha Zveze drultev b 1 \ ln rtabovidnih Slovenije
f^Rat-ih m Predala Iportna ISv, i'  " ilepih ui
\Sil   V Sk°0i LokiW
«n'h Sff^^Pehu m drago-
izki
,ubljani : ,bov,dno mladino
m v
Centru slepih in
slabovidnih dr Antona KržiSni-ka v Škofji Loki, že takoj po novem razpisu za letošnje tekmovanje, začeli s pripravami. Najpiej so mladi tekmovali na internih tekmovanjih, nato pa so med najbolj.šimi i/brali šest potnikov za Evropsko atletsko prvenstvo. To so sc prejšnji teden na Okroglem in na atletskem Stadionu v Kranju pripravljali za tekmovanje, velika spodbuda pri tem pa jim jc bila, da so trenirali tako rekoč skupaj z Brigito Bukovec, saj so bili v Kranju istočasno z njo. "NaSi tekmovalci so na Stadionu spoznavali objekt, trudili pa smo si i/boljSati tektiko in tehniko," je dejala Helena Rogelj, ki si bo skupaj s Športnim pedagogom Antonom Maminom na tekmo vanju v Staubingemi lahko i/ rnenjalu tudi dragocene izkušnje pri delu s slepo in slabovidno mladino, saj je takšno tekmo vanje tudi pomembna strokovna izkušnja spremljevalcev iz različnih držav
Slovensko zastopstvo na EP v Nemčiji
Metei Lvdinek iz Slovenj Gradca. Čeprav si vsi želijo dobrih uvrstitev in tudi kakšne medalje,
Letos se bodo namreč Evropskega šolskega prvenstva v atletiki predvidoma udeležili tekmovalci iz 25 držav, nastopili pa bodo v teku na različne razdalje (tekmovalci so glede na starost razdeljeni v tri skupine, na tri skupine pa so razdeljeni tudi glede na stopnjo izgube vida), v metu kopja, v metu krogle (žogice) in v skoku v daljino. Za Slovenijo bodo n.islopali Marjan Zalar iz Ormoža, Janez Cankar i/ Dolenje Dobrave, Jure IViovnik i/ Šempetra, Jožica Feržan iz Rui, (•ora/.d Dolanc iz Trbovelj in
pa jim bo veliko pomenil že sam nastop na tekmovanju. Da so nanj lahko odšli so jim poleg Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, Centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke, Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane ter Ministrstva za šolstvo in Šport pomagali tudi podjetji Mamut & comp. iz Črnuč in NES - Sportswear s Ptuja. • V. Stanovnik
1JENIŠTVO
KALANOVA NA EP
Kranj, 23. julija - Brat in sestra Blaž in Polona Kalan sta odpotovala v glavno mesto Finske Helsinki, kjer bosta nastopila na letošnjem EP v dresurnem jahanju za mlade jahače in mladince. Blaž, ki je član KK Kranj, bo nastopil s konjem Whisperjem, Polona pa je članica KK Lipica in bo tekmovala s konjem Gradinom. Prvenstvo se bo začelo 26. in končalo 30. julija, slovenska predstavnika sta se dobro pripravljala za nastop v tako močni mednarodni konkurenci, kjer bodo nastopili tekmovalci iz 30-tih držav. Pripravljala sta se v Lipici in Postojni, kjer sta si pridobila dovolj znanja, tako da sta na Finsko odpotovala s precejšnjim optimizmom. • Nenad Antonič
NflNJE
Iz svetovnega prvenstva vendarle s koljno
BRON ZA SOFRONIEVSKEGA
V nedeljo se je na Reki končalo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v balinanju, kjer je nase zastopstvo nastopilo sicer slabše kot lani, vendar pa so se domov vrnili z obljubljeno kolajno. Osvojil jo je 15-letni balinar iz Trate pri Škofji Loki, Damjan SofronievskL
Uspeha iz Saluzza, kjer so naši baiinarji postali svetovni prvaki, naša pomlajena ekipa sicer ni ponovila, saj so v četrtfinalu nesrečno izgubili s kasnejšimi svetovnimi prvaki, domačini Hrvati. Prej Jj^^L ammam m kasncie Pa so vse tekmece
H —~ WBD premagali in na koncu osvojili H Pet0 mest0 7a Hrvaško, Francijo,
Br^^ Italijo in Alžirijo.
Edino medaljo za Slovenijo je osvojil mladi, a že kar izkušen balinar traškega prvoligaša Casino-Damjan Sofronievski ja Sara, Damjan Sofronievski, in to v natančnem izbijanju. Z najboljšim rezultatom se je uvrstil v polfinale, le 27 točk pa je bilo nato premalo za kaj več kot bron. Zmagal je Italijan Mandula, pred Francozom Thubertom, bron pa sta skupaj osvojila Sallem iz Tunizije in Sofronievski.
Z bronasto medaljo so naši baiinarji izpolnili zastavljen načrt pred odhodom na svetovno prvenstvo, novo možnost za kolajne pa bodo imeli že prihodnje leto v Franciji. • V.Sianovnik
BALINARSKI TURNIR NA HRUŠICI
Hrušica, 23. julija - Člani domačega balinarskega kluba so v okviru letošnjega krajevnega praznika organizirali turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip z Jesenic, Podnarta, Žirovnice in Hrušice. Zmagala je ekipa Podnarta pred jeseniško ekipo Gradiš in drugo ekipo Hrušice. • J. Rabič
i&mttiiiiiiiB
QS®tLiS«IRSTVO NAŠI PO NAPOVEDIH
V San Marinu se Je s kronometrom za mladinke in mladince začelo letošnje SP v kolesarstvu. Na njem sta nastopila tudi dva naša. Tadej Valjavec in Leon Bergant sta kolesarila po pričakovanjih.
Zmaga je odšla v Avstralijo, saj je zmagal Avstralec Joshua Collingvvood pred Italijanom Laurijem in rojakom Evansom. Kronometcr je bil dolg 209 km. Kolesarje je motila velika vročina in veter, kar še posebej ne ustreza Valjavcu, zato je imel pričakovan časovni zaostanek in slabšo uvrstitev kot jo je načrtoval Miran Kavaš, ki je tudi v vodstvu reprezentance. Naša sta na koncu zasedla. Leon Bergant 24. mesto, zaostanek minuta in 17 sekund, Tadej Valjavec pa 34. mesto z zaostankom minuto in 45 sekund. Naši veliko več pričakujejo od dirke posameznikov, ki bo na sporedu v nedeljo, 30. julija. Prav Valjavec in Bergant sta letos krojila vrh na enodnevnih in večetapnih mladinskih dirkah doma in v tujini. Sicer pa bodo letos naši mladinci na SP nastopili prvič v vseh discilinah tudi na dirkališču. • M. Dolanc
Qj@[K©STRElSTVO t^mMMEM} MEDVED OPTIMISTIČEN PRED SP
Ljubljana, 24. julija • Slovenska lokostrelska reprezentanca, ki bo nastopila na SP v Džakarti od 1. do 6. avgusta, je danes, v torek, odpotovala v Indonezijo. Med našimi tekmovalci največ pričakujemo od barcelonskega olimpijca in državnega prvaka Sama Medveda.
Prvenstvo za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. Tekmovalci, ki se namreč uvrstijo med 46 na Sp zagotovijo svoji državi mesto za Atlanto. Med Slovenci ima možnosti za tako uvrstitev tudi Peter Koprivnikar, ki je letos kar nekajkrat presenetil z odličnimi rezultati.
Samo Medved se jc za nastop pripravljal na domačem strelišču v Bizoviku. Meni, da je v zelo dobri formi in pričakuje uvrstitev okoli 30. mesta. Ker pa sistem tekmovanja na izpadanja zagotavlja veliko presenečenj, je kaj možna boljša ali pa slabša uvrstitev.
Slovenski lokostrelci potujejo na SP v lastni režiji in na svoje stroške. LZS krije tekmovalcem le štartnino in trenirke, vse drugo pa so si tekmovalci morali zagotoviti sami. Samu Medvedu so udeležbo na SP omogočili: Pink Projekt, Odeja Škofja Loka, Tobačna Ljubljana, Mobitel, IBE, RT telefonija Tvvin telekomunikacije, Okrepčevalnica Luka, Archery team Samo Medved in Klub lokostrelcev Moste. • S. M., M. Vo.
MO^OMET
Dino LALIČ v vratih Maribora Branika
TRIGLAVU IN
NAKLU ŽELIM NAJBOLJŠE
Štajerci so prijazni in so me lepo sprejeli, pravi nogometni vratar Dino Lalič iz Kranja, ki je pred odhodom v Maribor branil za Naklance.
Kako je v Mariboru? Se vam toži po Gorenjski?
"V redu je, samo na trenutke mi je dolgčas. Čeprav Maribor ni daleč, je vseeno malo domotožja. V Kranju imam dekle in starše. Kadarkoli sem prost, grem domov. Sicer pa najverjetneje Kranja oziroma Nakla ne bi zapustil, če bi ostali še naprej prvoligaši. Verjetno bi ostali tudi moji kolegi, ki so poiskali druge klube."
Ste novinec v klubu. Se s soigralci tudi zunaj igrišča dobro razumete?
"Se. Največ pa se družim z Marinkom Galičem, ki stanuje v isti soseki in se poznava iz reprezentance, in z Amirjem Karičem, s katerim se srečujeva že od pionirjev naprej."
Kaj pa Štajerci?
"Kar prijazni so in z njimi nimam nobenih problemov."
Maribor je veu'k klub, verjetno najbolje organiziran od vseh, za katere ste doslej igrali.
"Resnično je velik klub z odlično organizacijo. Vsi igralci smo profesionalci in naša edina skrb je treniranje in igranje. V tej in prihodnji sezoni startamo na naslov državnega prvaka, zato je za vsa mesta v moštvu velika konkurenca."
Vaš konkurent je Dabano-vič?
"Da. Na trening tekmah brani vsak po en polčas. Priložnost za prvega vratarja imava oba, uspel pa bo boljši. Trudim se, da bi bil to jaz."
Imate odličnega trenerja flerberta Vabiča.
"Trener vratarjev je Herbert Vabič, nekdanji odlični mariborski vratar. Od njega se bom marsikaj naučil. Glavni trener pa je Branko Horjak, ki zagovarja disciplino, vendar je tudi zelo človeški."
Koliko trenirate?
"Sedaj dvakrat na dan, avgusta pa bo drugače. Liga se bo začela in igrali bomo ob sredah in nedeljah, nas pa čaka še tekmovanje v pokalu in evropskem kupu."
S prestopom k Mariboru ste dobro zaslužili.
"Lahko rečem, da se mi je finančno odlično izšlo. Tudi po tej plati sem zadovoljen. Sploh pa je ta prestop prvi v moji karieri, da mi je nogomet prinesel boljši zaslužek."
Odigrali ste že nekaj težjih trening tekem. Kako je šlo?
"S Hajdukom smo igrali 1 : 1, z Osijekom smo zgubili 2 : 0, celovški Sak pa nas je porazil s 4 : 0, vendar smo na tej tekmi igrali predvsem mladi.
"Kakšno uvrstitev napovedujete kluboma, za katera ste doslej igrali: Naklu in Triglavu Creini?
"Obema želim najboljše, predvsem pa to, da bi prihodnjo sezono oba igrala v drugi državni ligi. Naklo, ki je zgubilo veliko igralcev, se bo moralo potruditi za obstanek v drugi ligi, Triglav Creina pa za uvrstitev v drugo ligo."
J. Košnjek, slika G. Šinik
^terpolo mmmmuamm u
REPREZENTANČNE PRIPRAVE PO NAČRTIH
Kranj - Le še dober teden nas loči od odhoda naše kadetske reprezentance na Evropsko prvenstvo v Esslingen v Nemčiji. Reprezentanca se pridno pripravlja v Kranju.
Tako so fantje reprezentance skupaj že od 4. julija, se pravi kar 20 dni. Za seboj imejo že priprave v Kranju, Rovinju, turnir v Košicah, na katerem so osvojili odlično drugo mesio /a Madžarsko in pred Slovaško, Nemčijo, Francijo in Češko. Že včeraj je reprezentanca za en dan odšla v Reko, kjer je z mladinci Reškega Primorja Croatio Line odigrala dve trening tekmi in se vrnila v Kranj, kjer bo ostala vse do odhoda v Maribor, kjer sc bo še pripravljala skupaj s hrvaško reprezentanco. Prav take priprave, kot se jih je zamislil trener Rado Čermelj, lahko prinesejo določene uspehe.
Za našo reprezentanco je že uspeh, da se je uvrstila na evropsko prvenstvo. Vsaka dodatna zmaga v Esslingenu pa bo še dodaten uspeh, kajti na prvenstvu sodelujejo bolj vaterpolske države kot pa je Slovenija. Sistem tekmovanja na prvenstvu jc krut. V treh dneh bodo igralci odigrali tri tekme. Uvodno tekmo bo naša reprezentanca odigrala proti Belorsiji, ki nam je poznana iz kvalifikacijskega turnirja v Kranju, nato sledi tekma proti Španiji in tretji dan še proti Grčiji. V primeru, da reprezentanca v tem predtekmovanju v skupini A2 zasede tretje ali boljše mesto, je v igri od 1. do 12. mesta, če pa je v skupini zadnja, pa igra od 13. do 16. mesta.
V ekipi trenutno ni poškodovanih ali bolnih. Napora reprezentantje dobro prenašajo, saj se zavedajo, da bo v Esslingenu naporno in da se na to morajo privaditi. Edina težava, s katero se reprezentanca srečuje, pa so finance. Le teden dni pred odhodom na tako veliko tekmovanje s strani ministrstva za šolstvo in Šport Republike Slovenije na račun Vaterpolske zveze Slovenije ni bilo nakazano niti tolarja.
Jože Marinček
merski skoki mm
KRANJEC DRUGI
Reit im w m ki, 20. julija - Na prvem letošnjem mednarodne -m tekmovanju v smučarskih skokih v tem bavarskem turističnem središču jc nastopilo okoli 70 skakalcev iz Avstrije, Nemčije in Slovenije ter prvič v Evropi tudi Kitajci.
Med člani je zmagal Reinthaler (Avstrija), najboljši Kitic < Liu Shu Ming pa jc HtfCdel solidno osmo mesto. Pri mlajših mladincih sta Kranjčana Cuznar m Kešnert zasedla tretje oziroma četrto mesto, Najbolje pa se je od iriglavanov izkazal Robert Kranjec, ki je med dečki do 15 let osvojil drugo mesto. V isti kategoriji je bil Homorič šesti in NOfCUl Otmi   • J J.
" IN 1
UREJA: Vilm« Stuiovnik
Kranjski in naklanski nogometaši se pripravljajo na novo sezono
POVSOD S POLNO PARO
Letos gorenjska nima prvoligaša, v drugi ligi nastopa Naklo, v tretji pa Triglav Creina.
Kranj, 21. julija - Nogometaši Triglava Creine začenjajo priprave na tekmovanje v tretji ligi okrepljeni in z ambicijo priti v drugo ligo, ključ do tega uspeha pa naj bi bil tudi novi trener Janez Titan, po rodu Prekmur-ec, sedaj pa živi v Škofji Loki. Doslej je treniral mladince Ilirije in Slovana, je pa tudi trener mladinske državne reprezentance.
"Kranjčani so me poiskali in njihovo ponudbo sem sprejel, saj je to zame svojevrsten izziv. Triglav Creina je moštvo, ki zasluži višji rang tekmovanja, Kranj pa mora v naslednjih letih dobiti prvoligaša. Nekaj nogometašev je zelo nadarjenih in zaslužijo igranje v reprezentanci. Mislim predvsem na Borisa Verbiča in Gregorja Grašiča. Sicer pa je naš cilj zmaga v tretji ligi in uvrstitev v drugo ligo. Po programu priprav na začetek lige, ki bo 19. ali 20. avgusta, dve prvi tekmi z Biljami in Visokim ali Črnučami, če ne bodo šle v drugo ligo, pa igramo doma, bomo dvajset dni vadili doma, potem gremo za nekaj dni na Češko in povsod bomo odigrali nekaj tekem za trening. Igralci so zelo prizadevni in so začeli priprave z velikim tempom. Med tekmovanjem si napak ne smemo privoščiti, posebno pa ne doma
Pomiritve še ni
Na trenutke je prerekanje med NK Naklo in NK
Trigf
Creina zelo ostro. Pretekli teden sta se sestala pr^86^ obeh klubov Janez Zupan in Borut Petrič, vendar sta of trenutno na morju, zato rezultat pogovora ni znan. Glavfl problema sta možnost oziroma termini igranja Nakla & kranjskem stadionu ter odškodnina Kranjčanov Naklu z Verbiča, Jerino in Grašiča, ki so odšli v Kranj. Naklanci s prejeli cenik igranja na kranjskem stadionu. Za eno tekmo lepem vremenu bi morali odšteti 1.200 mark, za tekmo v dezj ali snegn pa L800 mark. Cenik je podpisal upravnik športni objektov Brane Terglav.
Janez Titan
oddajati točk neposrednim tekmecem za prvo mesto," je povedal trener Janez Titan.
V Triglav Creini vadijo s
Eolno paro tudi mladinci in adeti z ambicijami poseči v vrh obeh lig, kjer so bili v zadnji sezoni kadeti četrti in mladinci šesti.
Nova imena v Naklem
V Naklem, kjer imajo ob skrbi za čim boljšo pripravljenost moštva za tekmovanje v drugi ligi še probleme s pridobitvijo pravice igranja jesenskih
tekem v Kranju ter plačilom odškodnine za igralce, ki so odšli k Triglavu Creini (gre za nekaj deset tisoč mark), delajo s polno paro. Glavni trener ostaja Peter Lazarevič, njegov pomočnik pa je Janez Križaj. Jerina, Verbič, Grašič, Marušič, Lalič, Demirovič in Mitev so odšli, vsi drugi, vključno z Ahčinom, Vodanom, Murni-kom, Kečanom in Hristovom, pa so ostali zvesti Naklu. Tehnični vodja naklanskega moštva Viki Cilenšek našteva nove igralec v moštvu. To so mladinci Svobode Nedžad Botolič (vratar), Blaž Puc (napadalec) in Andrej Razdrh (libero), domači mladinci Davor Zupančič. Andrej Jožef, Tomaž in Matjaž Žbogar in Klemen Triler, mladinec Olimpije Jure
Žagar, izkušeni igralec Jože Koprivec ter povratnik2 Avstrije Rajko Kondič in S«" Brkič. Thaler pa se še ni odlo^ V moštvu vladata optirnizen> delovna vnema, saj trenlfij vsak dan, dvakrat na tedenA dvakrat dnevno. Dopoldan* treningov se udeležuje od w ,j 70 odstotkov igralcev. Od'g • so dve trening tekmi: z Zlehj_^ carjem so zgubili 2 : O.mlad'11, Olimpije pa premagali s 4 ■ £ Do začetka lige 13. avgusta^ avgusta bo pokalna t^^jL Visokim) bodo igrali s T3^. jem, Sakom iz Celovca, Zf^ ničarjem in Mengšem ^ trener Peter Lazarevič sta*'jri optimizem in realnost. 5V : pred prevelikimi ambicij3 y realni cilj pa je obstan^ drugi ligi. • J. Košnjek
Vrhunski atleti prihajajo v Kranj
POHVALA BRIGITE IN MIRA
Kranj, 25. julija - Brigita Bukovec že pet let pred velikimi tekmovanji prihaja na trening v Kranj. Pretekli teden, pred odhodom na veliki miting v Monte Carlo, je dejala: "V Kranju smo vedno zadovoljni. Dobro treniramo, se spočijemo in se v redu nadihamo." Na vprašanje (med treningom ni imela veliko časa za klepet), kaj pričakuje od nastopa na svetovnem prvenstvu, in ali je v nevar nosti njen državni rekord na 100 metrov z ovirami 12,75, jc odgovorila pritrdilno. "Pripravljenost je dobra. Na svetovno prvenstvo grem z najvišjimi cilji, nsj>c!i pa bo odvisen tudi od tega, kdo bo nastopil na prvenstvu," In po svetovnem prvenstvu7 Brigita in njen trener Jure Kaste lic sta povedala, da bo do konca sezone še nekaj mitingov, med njimi po svetovnem prvenstvu tudi v Zuerichu.
Brigita bo imela to sezono rekordno število nastopov, blizu 40.
Razen Brigite jc bil na pripravah v Kranju tudi naš najboljši tekač na 400 metrov z ovirami Miro Kocuvan s svojim očetom in trenerjem Mirom, nekdaj odličnim atletom. Tudi Kocuvanova hvalita pogoje vadbe na Brdu in na kranjskem stadionu. Nekateri tuji trenerji, ki so bili s Kocuvanom starejšim na kranjskem stadionu, so povedali, da je to eden najlepših objektov nasploh. Zato je škoda, da tartan ni več dober. Velika škoda bi bila, če ga m bi obnovili. Na priprave v Kranj prideta še metalka krogle Nataša Erjavec in metalka kopja Renata Strašek.
Kranj je torej zbirališče naših atletskih asov pred velikimi tekmovanji. To bi mestu in njegovemu vodstvu moralo kaj pomeniti... * Besedilo in slika J. Košnjek
Miro Kocuvan
lETIKfl
LANGERHOLČEVA DANES NA EVROPSKO PRVENSTVO
Kranj - Mlada škofjeloška atletinja Brigita Langerholc, sicer članica atletskega kluba Triglav Kranj, in njen trener Dobrivoje Vučkovič bosta po nekajdnevnih pripravah na Kogli danes, v torek, odpotovala na prizorišče evropskega mladinskega atletskega prvenstva na Madžarsko. Brigita bo v četrtek dopoldne nastopila v kvalifikacijah teka na 400 metrov, popoldne predvidoma v polfinalu in če bo šlo vse po načrtih, v petek še v finalu. V nedeljo bo tekla še v slovenski štafeti 4 \ 400 metrov. Trener Vučkovič ocenjuje, da bi ji tek v času letošnjega najboljšega rezultata in osebnega rekorda (53,58) že zadoščal za uvrstitev v finale.
UMNIK0VA SPET ČEZ ŠEST METROV
Veterani nastopajo na svetovnem prvenstvu
NAŠIM ŽE ŠTIRI KOLAJNE
Kranj, 23. julija - Te dm v Buffalu poteka atletsko veteran«* svetovno pivenstvo, kjer naši tekmovalci posegaj" ,rfl najvišjih uvistilvah. Iako |c Novogoričauka Lidija LftP|^ osvojila zlato medaljo v skoku v višino, ko jc preskočil3 ^ centimetrov, po /lnti koljni pa je nato posegla se Celja Nataša Urbančič   Bezjak, ko ie kopje vrgla 41,58 nietra^
Srebrno medaljo je v skoku v višino osvoji Dušan Prezelj, bronasto pa Marjan Krempl iz Poljčan v na 5000 metrov. • V.S.
Kranj V nedeljo je bil v Trbižu mcdnaiodm atletski miting, na katerem jc med drugim nastopila tudi Marcela Umnik iz kranjski i i h udava. Čeprav ti v njeni disciplini, to je v skoku v '][ll»M|Jk daljino, letos ni uspelo izpolniti norme za evropsko mladinsko LallB* prvenstvo, je tudi na mitingu v Trbižu pokazala, da je dobro pripravljena. V slabem deževnem vremenu (nalivi) je skočila '>0I centimeter, zmagala m pustila za sabo nekaj uglednih atletskih imen. Andrej ltabič je bil na istem tekmovanju v metu kojija drugi (61,86), Robert Krajne pa tretji (60,28). Damjan Rozman si je v teku na 8(M) metrov pritekel tretje mesto
MRAVLJE ŠE VEDNO VODI
Kranj, 24. julija - Iz Marvsvilla v Ameriki pnhajajo dobre m ultramaratoncc  Dušan  Mravlje  po 35. C t »P (1 jf šc vedno vodi Čeprav je imel v - -' jjl 1 etapi težave z vnetjem mišice, je kn/o uspešno p*cV ponovno leče s polno paro   • V.S.
sa| naš
ransamenca l>v
0KICU DRUGO MESTO
Kranj Skupina atletinj in atletov kianjskcj-a liiiduvu se |c s petek Udeležila tekmovanja v italijanskem Pordennoneju Edi
Okič je bil med mia|šuni mladimi drugi v metu krogle (12,98), Andrej Babic sedmi v članskem metu kopja (59,58) In mlajia mladinka Mojca Golob osma v članskem nuiu kopji I 19,48) • < J
ŽIRI OPEN BOŠTJANU MULEJf!
Žiri, julija - 1'iejšnji konec tedna jc 1K Kamnik "'■„■hi1
organiziral teniikl turnir "Ziri open" Nagradni skl'".ll) j1'
86 tisoč tolarjev,  pokrovitelji  turnirju,  na  ^ ,u|tlfil1' Sodelovalo 28 tenisačev / (ioienjskega. Ljubil a "K ^{ in ( c i k na pa so lu h diskoteka ("ur 11, ti govina ^ in Muk   ( oloi, vsi i/ /nov ^
V pollmalu sla sc pomenil BoitJM Mulcj '".^'(f'-'
Pogačnik (6 1,6:1), ter Aljaž Stare in Franci Pece«"^»1
6 0), v finalu pa jc nato Moštjan Mulej s 7:5 m 6:4 p'1
Aljaža Stan • • v.s.
"EJA; Vilma Stanovnik
^jmlajši Triglavovi plavalci so uspešno končali letošnjo sezono
PRVI V LJUBLJANI IN TRETJI V MARIBORU
|ajmlajši kranjski plavalci so letošnjo sezono zaključili z dobrimi uvrstitvami, Petra Omejec v ^enevi ni izpolnila vseh pričakovanj.
Hj^l'jši slovenski plavalci so  predlani in lani pa prvi in letos nu,> konec tedna končali
jQ J3° sezono; mlajši dečki Prvonl 80 iraen' državno deklic 0 v Ljubljani, dečki in so,S Pa v Mariboru. Na obeh s« ^f'ovali tudi Kranjčani in Ijuhr lpni Uvrstitvi vrnili iz P« h* z z,al0> « Maribora tekm,°nast0 medaljo, na obeh VsiTVanJih P« so sodelovali
VS,?venski klubi - 15 torej. Udeie7UbJJani Je bila najboljša VankaA P1^05^3 Trigla-08voiiiaVt",-a Carman- ki Je dve jv •prva in štiri druSa na 5qC |^eti' mesti s tem, da je
kot že rečeno tretji s tem, da so bili dečki prvi, deklice pa četrte. Res pa je, da bi bili z malo več športne sreče lahko drugi, saj jih do srebra loči le dobrih 16 točk
Brein-t državni rekord Tjaše 37 76i £ 12 leta 1993' ki znaša
u^^Sfcapajepl,lv,l,a
rnlaj.'f"1 uvrstitivi pomenita za kor Us .čke in deklice vseka-Jšniim;?e v Primerjavi s pre-Cm,?,-letal991in 1992 so Potem J dečki državni prvaki, tretji c?* dve ,eti zapovrstjo torej c°Zlroma četrti, letos pa pa i Pet Prv'. Dečki in deklice Prvem?3 malcc "omočili" - v res «PiJetu samostojnosti so bili
Peti.leto pozneje drugi,
Včeraj se je z mladinskega evropskega prvenstva v švicarski Ženevi vrnila kranjska reprezentantka Petra Omejc, ki s svojimi nastopi ni preveč navdušila - od nje je slovenska športna javnost pričakovala nekoliko več. Nastopila je na 100 in 200 m delfin, ko je s časoma 1:09,61 bila 32. oziroma 2:35,32 na 23. mestu in na 400 m mešano, ko je s časom 5:17,01 bila prav tako 23. Med 12 slovenskimi reprezentanti je bil najboljši IlirijanPeter Mankoč, ki je bil trikrat A in enkrat B finalist s tem, da je z novim absolutnim državnim rekordom na 100 m hrbtno dosegel tudi za nas najboljšo uvrstitev - peto mesto.
In kako so se odrezali drugi gorenjski klubi? Radovljica PH Bled je bila med najmlajšimi ekipno četrta, Kamnik pa 12, med nekoliko starejšimi pa je bil njuna udeležba še skromnejša - Radovljica je bila 10, Kamnik pa predzadnji, 14. s tem, da jima v Mariboru ni uspelo osvojiti niti ene medalje.
Rezultati (najprej mlajši dečki in deklice) - moški: 100 m kravi 3.) Ambrožič (RPB) 1:13,01 in 200 m kravi 3.) Ambrožič (RPB) 2:35,60; 50 m prsno 1.)Ambrožič (RPB) 0:42,43, 3.) Zaplotnik (TK) 0:42,90; 50 m hrbtno 1.) Zaplotnik 0:36,96, 2.) Oblak (oba TK) 0:37,48; 100 m hrbtno 3.) Zaplotnik (TK) 1:22,69; 200 m mešano 3.)
Zaplotnik (TK) 2:56,89 in štefete 4 x 50 m prsno 1.) Triglav s časom 2:56,97; 4 x 50 m kravi 3.) Triglav s časom 2:19,43 in 4 x 50 m mešano 3.) Triglav s časom 2:35,81. Ženske: med najboljše tri sta se uvrstili samo dve Triglavan-ki - Anja Čarman in Sara Oranič. Čarmanova je bila prva na 100 m prsno s časom 1:34,26, 50 m hrbtno s časom
0:37,87 in 100 m hrbtno s 1:23,48 ter na 200 m mešano s časom 2:56,89, druga na 50 in 100 ter 200 m kravi s 0.35,84 oziroma 1:15,91 ter in 100 m delfin s Časom 1:27,78, tretja pa je bila na 50 m prsno s časom 0:44,21 in 50 "m delfin s časom 0:38,71. Oranič je bila tretja na 50 m hrbtno s časom 0:41,23. Štafete so se uvrstile takole; 4 x 50 m prsno je s časom 2:56,97 zmagala, tretji pa sta bili na 4 x 50 m kravi s časom 2:19,49 in 4 x 50 m mešano s časom 2:35,81.
In še rezultati iz Maribora -dečki: 100 m kravi 3.) Stare (TK) 1:04,33; 200 m kravi 2.) Stare (TK) 2:17,57; 400 m kravi 3.) Stare (TK) 4:48,83; 1500 m kravi 2.) Šter (TK) 18,49,57;štafete 4 x 200 m kravi 1.) Triglav 9:32,21 in 4 x 100 m mešano 3.) Triglav 5:03,06. Deklice: 200 m kravi 3.) Berra (TK) 2:27,04; 400 m kravi 3.) Berra (TK) 5:07,93; 100 m delfin Pirih (TK) 1:17,76; 200 m delfin 2.)Pirih 2:47,58, 3.) Berra (obe TK) 2:59,21. Štafeta Triglava 4 x 100 m mešano je bila s časom 5:21,19 tretja. • Dija Bregar
ZNANI
. ZMAGOVALCI V VSEH LIGAH
Tajski prvak je ekipa Fan Sporta, v prvo ligo se je uvrstila CS Protenex, v tretjih ligahpa sta prvaka Bor in ZtffcaO.
JH • Končalo se jc tekmovanje v gorenjskih ligah, v katerih c popilo rekordno število ekip, kar 39. Zmagovalec v 1 ligi t Rala ekipa FAN ŠPORT, ki jc izgubila e točko in to proti JpFOREBU, ko so igrah neodločeno 3 : 3. Na svojem pohodu na ^lestvice pa so premagali Vogu s 4 . 2, Triglav 4 :2 Pode® 5 A, JfBul 5 :1, Bio Fit 4: { Tenis Sašo 5 :1 inZarico 4 :L Vrsta, red lk ligi: 1. Fan sport 17 (39 :15), 2. Red Bul 15 (41 :13), 3. Triglav
2Hq\i\ °gU 12 <34 : 20). 5. Soforcbo 10 (29 : 25) ^ Z\'   ,,?nJLs Sašo 6 (20 :34). 8. Marmor 5 (18 : 36),
6. Poden 8 9. Bio Fit 3
nast0J?{,n 10- carica 1 (10 : 44). V drugi ligi, v kateri jc prav tako OsVoj.V e^'P' Je Prvo mesto z. enim porazom proti Zaki s 5 : 1 točJ a. ekipa Protencx s 16 točkami. Drugi so tenisači Zake s 14 bo ž 1 'n tretji Kurja vas z 12 točkami. Kdo bo zasedel 8. mesto, Vjs^30.0 13. septembra, ko bosta na igrišču Visoko igrali ekipi AliKj0^n Kanu. Zanimivo pa je bilo tudi v obeh tretjih ligah. V 3 Rreu liC /lal.°pilo 10 ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa Razicc II ntieste° v |em' k" Je osvoP' 'st0 število točk, tretji so bili tenisači ^°nnekt ^ ^ ^C lc^movame končalo devet ekip, saj jc ekipa JeosVojj,a P°.,retjem krogu odstopila od tekmovanja. Prvo mesto ^ točlf a.c'l'Pa Bora s 16 točkami, drugi so bili tenisači Jesenic z tretji pa Kres z 11 točkami.
^N SPORTA je zmagovalec v gorenjski teniški ligi.
Kru8^Iw.Vi'RC JC lzPadla ekipa Zarice, na njihovo me h °d|otala k!' v ckiPa Protencx- Sc /a cnc£a č,ana P
sto se jc iz i prve lige pa Zako, ki sc Jože Marinček,
f°igrala 15 ™lf5kacijska tekma med Bio Fitom in 0: Cottad'iuff10^ na 'KriSf ih v Koritncm. • Jož
DJBERŠEK ODLIČNO ZAČEL
l "'»keJ.    I**SJ" • Medla m ko se jc prvi turnir slovenskega ■'•rikLij**1*1'1" v Domžalah končal, sc je v Kranju s I Na SS »""»r.
t, Pa "ilst*'P-» 59 igralcev, na glavni turnir, ki se bo začel h fcnečrn- UVrs,il° Si"n<' "S(l" najboljših. Ze prvi dan jc za PCniJ»gal H posk,hcl celjski Kranjčan Boštian Doberlek, ki jc v Parja in /Va,a Srdanoviča. Zanimiv jc bil tudi obračun Zigc t litjem ,,rL'p<)r,a ,urina Mladi Triglavan je pred prekinitvijo (f ^dclo VodiI z 1 0. Vseeno pa ga v nadaljevanju čaka še k°V^ i z. k 11\ tc sc na R'avni turnir nc uvisti, si je nabral nekaj ip^JCani P Na 8'av,,i turnir so uvrščeni tudi vsi trije 0 dv0jic' v r ^rn 1,1 JanSkovec. Slednja sta tudi med favoriti v .Pravil p0 |Y jf° 0 llsPt'hu odloča tudi žreb, ki ga bo oiganizatoi jSirja j k<'nČanih kvalifikacijah I*o lanski organizaciji prvega Jtadniet? . ° JanSkovec letos precej lažje delo, tudi zaradi nr<tvii\r<,v in <m»>.,.i/.l-,ii...if/. m L viliii'iiii'ii'
GORENJSKO PRVENSTVO UPOKOJENCEV
Bled, julija - Konec julija je v organizaciji Društva upokojencev Bled pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev občin Bled, Bohinj in Radovljicam izvedeno gorenjsko moštveno prvenstvo v šahu. Natsopila so moštva DU občin Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica in Škofje Loke. Prvenstvo je potekalo po sistemu vsak z vsakim Najbolj uspešni so bili šahisti iz Škofje Loke, ki so na tesno premagali domačine. Zmagovalci so prejeli prehodni pokal že drugič po vrsti.
Omeniti je treba, da je pri ZDU Radovljica dokaj uspešna šahovska sekcija, ki jo vodi Miča Rokvič. V njej redno deluje nd 20 upokojencev, ki se srečujejo vsak teden v medsebojnih igrah. Hkrati kaže izreči priznanje tudi vodji sekcij pri ZDU prizadevnemu ing. Dragu Šiftarju.  • J.R.
[K®t<iRK«fl mnm¥mmumnn
NAJBOLJŠI KAMELA STARŠ
Tržič, julija - Pred dnevi so na drsališču za Virjem v Tržiču pod pokroviteljstvom PAK BARA in Petra Mikliča, ki je poskrbel za kompletno izvedbo, potekali boji na prvem odprtem prvenstvu Tržiča v ulični košarki. V dveh predtekmo-valnih skupinah sc je pomerilo osem ekip, v polfinale pa sta se uvrstili po dve najboljši iz vsake skupine. V polfinalnih srečanjih so Kamela starš izločili Trojkam dvojke, Karantanija pa Talule. V tekmi za 3. mesto so Trojkam dvojke premagale Talule, v finalu pa so bili Kamela starš po izenačenem boju in metanju prostih metov boljši od Karantanije in zasluženo osvojili prvo mesto.
V okviru tekmovanja pa ie potekalo tudi tekmovanje v zabijanju in metanju trojk. Tekmovanje v zabijanju je bilo zelo atraktivno in izenačeno, tako da se jc žirija šele po večkratnem ponavljanju odločila za zmagovalca Janeza Kozamernika. Vse pohvale pa zasluži tudi drugi finalist Janko Mohorič. V metanju trojk je tudi šele v dodatnem dvoboju prišlo do končne odločitve. Zmagal je Robi Kozamernik, ki je bil za las boljši od Iva Marica.
Košarkarsko dogajanje na drsališču za Virjem pa s tem še ni končano, saj organizatorji obljubljajo še nekaj podobnih tekmovanj, s katerimi bodo popestrili letošnje poletje. • J. Kikel
tSKi teki «BmmrGTmnn:]
EVOPSKI POKAL V GORSKEM TEKU
V soboto, 15. julija 1995, jc potekal v francoskem mestu Vallcraugue evropski pokal v gorskem teku, ki sc ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca.
Start teka jc bil v mestu Vallcraugue na nadmorski višini 350 m, cilj pa na gori Mt. Aigual na višini 1550 m višinske razlike, torej 1200 m. Dolžina proge za moške jc bila 10,7 km, za ženske pa 9,7 km. Tekmovanje je potekalo v zelo vročem vremenu, starti pa so bili ob 10.30 in od 11. uri. Tekmovali so tekači iz 16 držav, obe naši reprezentanci pa sta sc uvrstili na deveto mesto.
Uvrstitve: moški: 29. mesto I. Urh, 30. mesto I. Mernik, 31. mesto S. Melinc; ženske: 19. mesto O. Grm, 22. mesto A. Živko, 30. mesto E. Brojan. Ekipno so pri ženskah zmagale Švicarke, pri moških pa Italijani, • M. Lovšin
t^'jene 11 ' Prostorov, ki omogočajo hitrejše m kvahtetnejc Jjthir „c Mu"lve /,, vse udeležence turnirja Zato se ni bati, da K^tncrnji?' Us,)cl Na glavnem turnirju bo potem igralo 32 >irniv il • ,n ,0 dvojic, Od srede dalje se v Kranju obeta °tlaČinaUllS' OIKanizatoi pa pričakuje v (mahi tudi kakšnega "'"roma slovenskega igralca.  • Martin Dolanc
DUPLJANSKI ŠPORTNIKI PRAZNUJEJO
Duplje, 25. julija - TVD Partizan Duplje praznuje letos 40. obletnico delovanja in za jubilej želijo zboljšati pogoje za svojo dejavnost. V nedeljo, 30. julija, bodo priredili veliko vrtno veselico s Slakovim ansamblom in srečelovom, izkupiček pa naj bi prinesel tudi nekaj denarja za dejavnost. I 'rediti nameravajo rokometno igrišče in okolico ter ustvariti pogoje, da se moška rokometna ekipa uvrstila v tretjo državno ligo. Rokomet ie bil nekdaj dupljanski ponos in del tejja ponosa želijo sedaj vrniti. Zato računajo na pomoč. •
GLASOV KAŽIPOT M
Prireditve
Poletje v Cerknem
Cerkno - Letos bo v Cerknem prvič organizirana turistična kulturno-zabavna prireditev, ki je poimenovana Poletje v Cerknem. Jutri bo praznik sv. Ane. Ob 11. uri bo odprtje obnovljene blagovnice v Cerknem. Zvečer pa bo orgelski recital v župnijski cerkvi sv. Ane v Cerknem.
Vrtna veselica
Duplje - TVD Partizan Duplje letos praznuje 40-letnico delovanja društva, zato bodo v nedeljo, 30. julija, ob 17. uri pripravili veliko vrtno veselico. Igral bo ansambel Lojzeta Slaka,
V primeru slabega vremena bo izlet naslednji torek.
Kopalni izlet
Kranj - DU Kranj organizira za svoje člane in ostale upokojence 2. avgusta na kopalni izlet v Prekmurje. Odhod je ob 5.30 izpred kina Center Kranj. Potovali bomo po zanimivi pokrajini Prekmurje. Ogledali si bomo tudi nekatere zanimivosti. Največ čas pa bomo namenili kopanju v termah Banovci. Prijave sprejemajo na DU Kranj.
Izleti
Po obronkih Karavank
Kranj - Pohodniki pri DU Krasnj se bomo v četrtek, 3. avgusta, podali na pohod po karavanških obronkih. Odhod bo s posebnim avtobusom ob 8.30 izpred kina Center, če bo slabo vreme, bo pohod naslednji četrtek. Priporočamo primerno obutev in opremo. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarnih ob uradnih urah.
Na planinsko turo
Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskra iz Kranja vabi, v soboto, 29. julija, vse prijatelje planin na zahtevno planinsko turo - čez Jalovško škrbino v Vel. Dnino, na Travnik in obe Mojstrovki. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Tura je izjemno lepa in razgledna, vendar tudi zahtevna! Prijave sprejema Planinsko društvo Kranj.
Kolesarski izlet
Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj vabi svoje člane na kolesarski izlet v Selško dolino do Železnikov. Izlet bo v torek, 1. avgusta, z odhom ob 8. uri izpred stavbe društva. V Železnikih bo možnost kopanja v pokritem bazenu.
Groblje - V baročni gro-beljski cerkvici pri Domžalah bo danes, v torek, ob 20. uri nastopila odlična vokalna skupina Kvarta, ki jo sestavljajo: Mateja Zakrajšek, Mihaela Pihler, Ariana Debeljak in Marjeta Prelovšek. V programu bodo nastopili kot gosti še Nicoleta Sanzin s harfo ter pevca Igor Novak in Žiga Faganel. Koncertni program obsega glasbo Gallusa, Mendelssona, Regerja, Ba-dingsa, Lipovška, Brittna, Rota in Hačaturjana.
POKLIČI ME!!! 005-99-2558
Naredim vse kar želiš
madiMrodn« tarfc
PRAZNOVANJA
X
tikfetrkt
TEL.: 064/50-232
radio tri glav
64270 Jesenice, Čufarjev trg 4
STERE0 96 MHz RDS
NAJ NAJ GORENJSKA POZA
Vsak četrtek ob 14. 30 na radiu Tržič in vsak torek v Gorenjskem glasu.
GALA PIZZERI JA ŠPAGET ARIJA
GALA PIZZERIJA SPAGETARIJA je odprta vsak dan od 12. do 23. ure, razen ob ponedeljkih. Naša ponudba ie zelo bogata, saj lahko poleg 15 vrst pizz nudimo še:
- več vrst špagetov
- dunajske zrezke
- lignje
- solatni bife
- vegetarijanski krožnik
- slaščice ter
- hišno specialiteto lasagno.
Vse informacije dobite po tel.: 064/311-777.
Priporoča se GALA PIZZERIJA SPAGETARIJA v Sp. Bitnjah v
Žabnici.
GORENJSKI POSLANCI ia
iSm GLAS
Danes poslanci - jutri upokojenci?
Sašo I^ap>, -poslanec Slovenske nacionalne desnice v državnem, z.t>orvt
Gorenjski [javnosti ielim pojasniti in razložiti gonjo, ki jo nekateri mediji po nalogu tistih, ki na vsak način želijo umazati ime slovenskega parlamenta, vztrajno vodijo do absurda.
90 poslancev Državnega zbora kot najvišji predstavniki ljudstva, smo deležni s strani večine levo usmerjenih medijev neverjetnih napadov na našo osebno integriteto in tako obenem pada tudi ugled države v celoti. Kajti kako drugače je mogoče razumeti vsakodnevno "dajanje v nič" prav vsega, kar naredimo, pa naj si bo dobro ali slabo. Krona napadov pa je vedno dosežena, ko se pojavi karkoli v zvezi s plačami poslancev, ali zadnje dni okrog domnevnega upokojevanja poslancev.
Kot da bi vsi pozabili, da smo v novembru 1992, ko smo kandidirali za predstavnike vsega ljudstva in mi kot kandidati za najbolj odgovorno delo v državi - ustvarjanje zakonov - vedeli, v kakšno igro se podajamo, prav tako, kot so volivci vedeli, kaj bodo IZVOLJENI poslanci imeti za časa mandata in po njem. Pravila igre so bila sprejeta še v prejšnji skupščini, ki so natančno določala, da bo vsak poslanec profesionalno zaposlen, za kar bo dobival plačo, ter da se bo po koncu mandata lahko upokojil pod točno določenimi pogoji. Prav zato pa je bilo med drugimi tudi tako zanimanje za poslansko delo. Naj povem, da je bilo blizu 3000 državljanov Slovenije pripravljenih delati za narodov blagor, Državni zbor pa šteje samo devetdeset izbrancev. Poudarjam, teh pravil si nismo izmislili mi, ki danes zastopamo po Ustavi voljo
vsega ljudstva, odgovarjamo pa le svoji vesti in jasno na naslednjih volitvah ponovno vsem volivcem. Vse evropske države, ki imajo dolgoletno parlamentarno tradicijo, imajo enako ali zelo podobno urejeno zakonodajo na tem področju. Pri nas je Ustavno sodišče Republike Slovenije na t. i. pritisk javnosti pred letom razveljavilo člen zakona, ki ureja to področje? Le zakaj? Ali res zaradi pritiska javnosti, ali mogoče zaradi pritiska "neevropskosti", ali pa zaradi politike same?
V nekaterih evropskih državah je urejeno tako, da če si poslanec le en dan, kar pomeni, da si bil izvoljen, se po preteku mandata upokojiš v skladu z zakonom, ki velja. Predstavnike, kijih je izvolilo en milijon in pol polnoletnih državljanov Slovenije, je v prvi vrsti treba spoštovati, jim zaupati, kar pa ne pomeni, da so nezmotljivi, da se jih ne sme kritizirati. Vendar javnost vse premalo pozna vlogo Državnega zbora in na drugi strani Vlade, ki dnevno kot izvršna veja oblasti posega v vsakdanje življenje vsakega posameznika in ni deležna nikakršne večje kritike. Kako to? Naslednjič tudi kaj več o tej relaciji Parlament - Vlada. V naši Sloveniji obstojajo sile, ki jim življenje v samostojni državi pomeni preveč dela, bolj udobno jim je bilo v Jugoslaviji, kjer so bili prvi na vasi in tako lagodno jim ne bo nikoli več.
Nekateri so v tej državi pač NEDRŽA V O T V ORNI in izkoristijo vsako priložnost za to, da diskreditirajo, omalovažujejo, skratka krnijo ugled državnih institucij, predvsem Državnega zbora. Prav dobro je iz Zgodovine znano, da je najprej na vrsti
Parlament, ki ga je potrebno zato, ker "ne dela dobro" najprej diskreditirati^ nato umazati, na koncu pa razpustiti. Potem sledijo izredne razmere in na koncu diktatura (običajno predsednika države).
V Sloveniji smo venomer na robu te situacije in le razumnim desnim strankam gre zahvala, da prvič stalno opozarjamo na to nevarnost diktature in fašizacije družbe in drugič s svojo doslednostjo, ko zagovarjamo RED, držimo to težko pridobljeno državo pri življenju.
Kampanja proti poslancem glede upokojevanja je v teh vročih dneh namenjena predvsem "kislim kumaricam", ter zato primernejša tema za jesensko obravnavo v Državnem zboru. In tak je bil tudi namen. Pripraviti zakon, ki bo veljal za najmanj naslednjih 10 let in bo po evropsko uredil status poslancev po preteku mandata. Prepričan sem, da bi marsikaterega poslanca del slovenske javnosti rad videl na cesti, kako prosi vbogajme, ker politično v času mandata ni bil prave barve. In prenekateri, ki mu ne bo uspelo še enkrat priti v poslanske klopi, bo imel kar obilo težav pri ponovni vključitvi v okolje, od koder je ali prišel ,ali pa, ko bo iskal novo službo.
Zelo zanimivo bo septembra poslušati poslance, ki bodo po naročilu zmanjševali pomen dela samih sebe, se istočasno trkali po prsih in na koncu glasovali.
Naj se dokažejo jeseni tisti, ki stalno zagovarjajo EVROPSKE NORME VEDNO IN POVSOD, kako bodo razpravljali in glasovali lažni in pravi SOCIALDEMOKRATI v Državnem zboru tokrat???
PREJELI SMO
Ministrstvo za okolje zavrača očitke glede koncesij za HE
Spoštovani g. Radovan Tavzes, državni sekretar v MO! Dejstvo je, da kot sekretar Zveze društev mllE zastopam interese graditeljev malih hidroelektrarn, vendar v zvezi s problematiko koncesij jzačasno zastopam v okviru Združenju uporabnikov vodnih virov, ki ga ustanavljamo, tudi interese ostalih panog, ki so vezane neposredno na izkoriščanje vodnih virov. To pooblastilo mi je bilo dano na skupnem sestanku, ki je bil 29. 6. 1995 v Tupaličah pri Preddvoru, kjer smo sprejeli tudi zaključke, ki so osnova mojih nastopov v javnosti Povod za omenjeni sestanek je bil že šesti osnutek koncesijske pogodbe, ki pa je bil vsebinsko in pravno popolnoma neustrezen, vzrok združevanja pa je vsekakor vaš (ne)koncept koncesij, ki je po mnenju uporabnikov zgrešen Koncesije za vodo torej niso problem zgolj elektrarnarjev, temveč je to širši problem, kakor ste pripravljeni priznati in se posredno nanaša tudi na ostale naravne vire.
Vsekakor ni nai namen posredovanje nepreverjenih podatkov in neosnovanih komentarjev o delu Ministrstva za okolje, kakor tudi nismo kompetentni ocenjevati uspešnosti dela omenjenega ministrstva. Na
tiskovni konferenci, ki smo jo pripravili, smo javnosti sporočili zgolj dejstva, ter katera pravna sredstva smo uporabili, da bi zaščitili pravne in ustavne pravice uporabnikov naravnih virov in s tem tudi interese vseh državljanov RS. Vaše delo in posamična dejanja bodo torej ocenjevala ter komentirala ustrezna sodišča, inšpektorji in v končni fazi tisti, ki so vas in vaše položaje imenovali.
Tako je prva določba, ki kateri ie pripravo dokumenta cije aktivno sodelovalo tudi zgoraj omenjeno združenje, že tu. To je odločba št. U-1-32V5-20, ki jo je izreklo Ustavno sodišče RS 30. 6. 19Q5 v komi pobudnika podjetja Perne, d,o.o., Kranj v zvezi s problemi okoli vode iz predora Karavanke, bolj znano pod imenom JULIANA. Ker bo odločba objavljena, lahko na vedem le vsebinski povzetek Odločba namreč zaradi neskladnosti Zakona o varstvu okolja z Ustavo RS razveljavlja vseh devet uredb, ki jih navajate, demantira pa tudi vaše navedbe v zvezi z navodilom ministra g Pavla Gantarja, ki je dejansko protizakonito. Tako je na več mestih v obrazložitvi navedeno, da je vaše ravnanje v nasprotju z 2. členom Ustave RS, ki določa, da je Slovenija pravna država. Iz povedanega sledi, da ste izgubili popolnoma vso osnovo, s katero ste se v odgovorih doslej postavljali, sicer pa uslužbenci Uprave za varstvo okolja RS strankam, kt jih zastopam, sami odkrito priznavajo, da koncep
ta o koncesijah sploh še ni, da ne vedo, kako naj bi vodili upravne postopke, ter da zaradi tega še kar nekaj časa ne bo podeljenih nobenih koncesij. Ker imate pozive strank za neprijetno nadlegovanje, bom v prihodnje v korist vašega miru na Ministrstvu za okolje, vsem uporabnikom, ki jih zastopam, med njimi tudi 130 pobudnikom, ki jih omenjate to odsvetoval in jih napotil, dt na podlagi 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah sprožijo ustreznejšo pravno sredstvo, s katerim se bo nadlegovanje preneslo na Ministrstvo za finance. Omemba kategorizacije vodotokov se dejansko nanaša na nalogo "Kotegori zaci je voda, pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu". Pri prebiranju le-te smo ugotovili, da ste kot ,ulm<> ocenjevalno merilo uvedli vizualno percepciji, oziroma,
zunanji izgled nekega vodotoka, kako "lepa" je neka zajezitev... Upam, da boste tudi vi še pravočasno prišli do spoznanja, da takšna subjektivna merila v današnjem materialističnem svetu eksaktnih znanosti ne pristojiio niti varuhom narave več. Ce bi bila to kakšna publicistična Študija, se obnjo ne bi spotaknil, tako pa naj bi bila to osnova za urejanje vodotokov in podeljevanje kon cesij. V praksi bo to pomenilo, da Če bo neki potoček nekomu iz Ministrstva za okolje ob določenem obisku "všeč", s čimer bo označen za 1. kale gorijo, bo tam prepovedano
graditi, tudi na primer protipo-plavne zajezitve.
Iz vašega nadaljnjega pisanja pa je razviden predvsem skrajno zaničljiv odnos do malih hidroelektrarn, kar v nasprotju Z državno politiko, ki gradnjo tudi finančno podpira. Vaše navedbe o načinu gradnje in cenah mHE preprosto ne držijo in kažejo na strokovno raven službe, ki vas s podatki oskrbuje, saj je dovolj zgovorno dejstvo, da na primer sploh ne znate najti podlage za določanje biološkega minimuma. Problemi in napake, ki jih navajate, seveda obstajajo in od njih ne bežimo, vendar pa smo mnenja, da za ureditev razmer ob gradnji obstajajo drugi predpisi, za spremljanje razmer in izvedbo sanacij pa inšpektorji in za to predpisani postopki. Skozi t.i. koncesije si torej neupravičeno lastite pristojnosti, za katere niste pooblaščeni.
Iz vašega pisma je razvidno tudi, da še vedno živite v času pred junijem 1991. Seveda "voda... gre v zasebno korist", kakor tudi ves zaslužek od katerekoli druge gospodarske dejavnosti. MHE, kakor katerakoli druga gospodarska dejavnost pa ni samo zasebni interes, temveč je v javnem interesu, da je v omrežju elektrika, v trgovinah hrana, na cestah avtobusi... G. Tavzes, z zgoraj omenjenim datumom je "družbena lastnina", preko katere "voda ne bi šla" v zasebno, temveč družbeno korist, ukinjena in pri nas naj bi že kar nekaj časa imeli t.i. kapitalizem in s tem predvsem zasebno lastnino.
Za zaključek lahko navedem pomislek, da bo za zanikanje suma uničenja dokumentacije dovolj vaše pismo, saj bo o tem verjetno odločal javni tožilec. Predvsem je očitno, da ne Želite upoštevati legitimnih in zakonito osnovanih pripomb uporabnikov. Vaše pismo je poskus minimizacije problema, zato tudi moja osebna diskre-ditacija, ko navajate, da naj bi vse aktivnosti počel zgolj zaradi svojih egoističnih in s tem po vašem očitno podlih zasebnih interesov. Seveda to počnem zgolj zaradi svojih interesov in sem potencialni graditelj elektrarne. Kot graditelj sem tudi član ustreznih društev in z zastopanjem svojih interesov zastopam tudi interese drugih. Če ne bi bil
J\raditelj, sploh ne bi imel egitimnega mandata in dan danes tudi zasebni interes ni več kletvica. Sicer pa je dejstvo, da bi bil ob upoštevanju zako nodaje tudi moj zasebni pro blem rešen v nekaj mesecih.
Prva obtožba je Že izrečena in to ne z moje strani, druge pa še sledijo.
ZDRUŽENJE UPORABNIKOV VODNIH VIROV RS v ufrtanavljanjii začasni naslov: Likozarjcva 3, 64000 Kranj
Aktivnosti ZZZS
za zagotovitev plačevanja prispevkov v zasebnem sektorju
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevan \u /uvod) je v mesecu juniju 1995 pristopil k okrepljenim aktivnostim za boljšo izterjavo prispevkov za obvez.no zdravstveno zavarovanje /a te ukrejre se je odločil zaradi nedvoumnih podatkov, iz katerih izhaja, da je stanje na področju plače vanja prispevkov v zadnjem obdobju zaskrbljujoče Primer ov finančne nediscipline je v Sloveniji relativno veliko Skupni dolg zavezancev za prispevek po podatkih Agencije za plačilni promet, nadzir anje in informiranje (Agencija) in Republiške uprave za javne prihodke (RUJP) po teh podat kih znaša kar 5,7 milijarde tolarjev Približno enakomerno ga "ustvarjajo" tako večji javni poslovni sistemi (ok. S,3 milijarde tolarjev), kot tudi zasebni .sektor (ok. 2,2 milijarde tolarjev).
Ukrepi Zavoda se nanašajo na vse zavezance za plačevumc
2. Vsi samostojni ^ave^. (zasebni podjetniki in ki), ki svoje prispevke rear$ poravnavajo, bodo pri"?. pooblastilo za potrjevanj ^ kaznic za svoje zaposle*1* njihove družinske člane in# bo to pooblastilo evidentm^ s posebnim žigom dot>rl>. plačnika, ki bo veljav*^
določeno obdobje. Za
plačnike bo to pooblastilo* jalo 6 mesecev. Pri tistih, »' sicer redni plačniki, vendO'lt„
le občasno za določen izpade plačilo, ki g<* ''■ j poravnajo, pa bo to °b"0*\x mesece. Po preteku tega ol ja bodo veljavnost P00" ^ morali samostojni zavei podaljšati. . #
3. Samostojni zaveza*1^ so neredni plačniki pn-kov, tega pooblastila ne - ^ dobili Prav tako jim na Zavoda, dokler dolga ne ^ poravnali, ne bodo P0} ^ zdravstvenih izkaznic h proti njim sprožen P°f.°L-\ za izterjavo prispevkov. P1.^ 1 cem (in njihovim družic 1 članom), ki so zaposle^ Hi samostojnih zavezancih, * ^ ' neredni plačniki, pa "0 . 1 poravnanja prispevit' zdravstvene izkaznice P°\^ l vala območna enoza j^j
prispevkov tako v zasebnem, kot tudi v t.i. "družbenem" sektorju. Pri tem je odnos Zavoda do "majhnih" in "velikih" podjetij enak, saj je na primer zoper tiste večje poslovne sisteme, ki so se skušali na nezakonit način izogniti plačilu predpisanega obveznega prispevka, sprožil ustrezne pravne postopke ali celo presojo ustavne zakonitosti določenih ravnanj.
Cilj aktivnosti v zasebnem sektorju, ki zadevajo samostojne zavezance za plačevanje prispevkov, kot so na primer zasebni podjetniki, obrtniki in drugi, je na eni strani doseči boljšo finančno disciplino, na drugi strani pa izboljšati zdravstveno oz. socialno varnost vseh, ki so pri tovrstnih delodajalcih zaposleni. Znano je namreč, da mnogi zasebni delodajalci neredno izplačujejo plače, izplačujejo plače v gotovini, ne zavarujejo svojih delavcev, ne izplačujejo nadomestil zaradi bolezni, ki jih refundira Zavod za bolniške odsotnosti nad 30 dni, ali se na druge načine izogibajo plačilu obveznih prispevkov.
Zato je Zavod izdatno okrepil delo finančno-revizijske službe Zavoda, ki v sodelovanju v Agencijo in RUJP-om opravlja ciljane nadzorne preglede na celotnem prostoru Republike Slovenije. Nadzor zadeva rednost in pravilnost obračunavanja ter plačevanja prispevkov. Nezakonite primere ravnanja bo Zavod predal ustreznim službam. To pomeni, da bo v odvisnosti od ugotovljenih primerov zahteval za kršitelje tudi takšne sankcije, kot so na primer odvzem dovoljenja za delo, kazenska prijava in drugo.
Posebej odmeven pa je v javnosti nadzor Zavoda, ki ga izvaja pri potrjevanju zdravstvenih izkaznic samostojnih zavezancev in zavarovanih oseb, ki so zaposlene v zasebnem sektorju. Zavod je v zvezi s tem izdelal mesecu juniju 1995 posebno navodilo, na podlagi katerega Zavod pri postopkih za potrjevanje zdravstvenih izkazniv zavarovanih oseb, ki so zavarovane kot samostojni zavezanci (na primer zasebni p<idjetniki in njihovi družinski člani) ali po samostojnih zavezancih (delavci, zaposleni pri samostojnih zavezancih in njihovi družinski člani), pred potrditvijo zdravstvenih izkaznic preverja, ali so bili prispevki za obvezno zavarovanje redno plačani. Navodilo je napisano na sonovi 59., 78. in 79. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovan ju (Ur. 1. R Slovenije št. 9/92 in 13/93).
Zavodovi ukrepi v zvezi s potrjevanjem izkaznic so bili usklajeni tudi na sestanku predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Ministrstva za zdravstvo RUJ Pa, Agencije in Zavoda dne 12. 7. /W. Udeleženci sestanka so bili pri tem enotnega mnenja, da sedanje plačevanje prisjrrvkov ne poteka povsod v redu in na zahmit način ter se strinjali, da je potrebno v pravno urejeni državi tekoče pora\■navati prispevke, plačila nadzirati in proti neplačntkom ukrepati Pn tem pa so dosegli tudi soglasje, da z ukrepi ne bi smeli prizadeti dobrih plačniko\ m pri njih uposlenih dela\< IV Ravnanje Zavoda pri potrjevanju zdravstvenih tzkazrm pri samostojnih zavezancih in pn njih zaposlenih delavcih ter njihovih družinskih članih je na osnovi sprejetih navodil naslednje:
l. Območne enote Zavoda redno pridobivajo ažurne podatke od Agencije in RUJP-a o —o-----r- •
plačanih in neplačanih prisptv- čimer so PnzUl'aVflaikih samostojnih zavezancev vam Pjed**e™rl0 svOJ* °" ff.\ (zasebnih podjetnikov m obrt-
nikov)   Dokazilo o plačanih . .,;
prispevkov   za  potrditev sprotju z naifil" 0bvt]a
Zdravstvenih izkaznic bo zah- *' /' lnfdp°K,larO*W%
teval Iv Od ustih zavezuncev, za zdravstvenega ^fV katere ne ho mul podatka o ZAVOD ZA JR!^/)** plačilu prispevka ZAVAROVANJI*'
in sicer na podlagi . izjave, ki jo bodo morali P J s pisati v zvezi s prejem0*'^!{ plače. Na osnovi te Jk l Zavod v primerih neplo^ev,i i prispevkov ukrepal Protltj>\ i dajalcem, saj v teh PvA \ delavci ne morejo nositi f p c dic zaradi plačilne nedis^r ^ t svojih delodajalcev. Ce P ,f. j Zavod pri preverjanju 0 rjjl avnanih prispevkov u8 iM da je delavec vedel in s0f-$\^ s tem, da njegov delodt) j prispevka zanj ne PoraVfiic\v v mu Zavod do izterjave <\J, čene vsote dolžnih prispe* jj. i zdravstvene izkaznice ■ potrdil. J
4. Dejstvo, ali je zdrav*' izkaznica potrjena oz- a.y$ ditev ni starejša od 30 dni p^ r v skladu z Zavodovim n^J lom zelo dosledno Pre* W. izvajalci zdravstvenih qIV Kaj pomeni neveljavntptV nepotrjena zdravstvena   tf< f niča, je znano in velja S: t1 ' zavarovane osebe, ne [ tiste iz zasebnega oz ^ ga sektorja. V teh P'J/0 ' velja za vse,  da s o t zavarovane osebe z nep0^,,^ c izkaznico pri uveljavljal l vic do zdravstvenih s'.- m c tretirane kot samoplaWj:fm i zen v primeru uvelj^L^ c nujnih zdravstvenih 5 j kjer pravilna urejenost l j vene izkaznice ni P° ,: Uveljavljanje ostalih Pra JjL obveznega zdravstvene^^ ^ varovanja, kot so n%L'^ pravice do določenih «' jm; nadomestil (nadomestil r{( J za odsotnost z dela, Kfo<r. breme  Zavoda) bo   ' ,<•> ' zadržal do poplačil* P'jJ kov oz  potrditve zdr" -jy izkanice. Tudi za ukrep    d I da,  ki ga sedaj »*v%f*J zasebnem sektorju,
i Zfi Urili r.   IliUl  v« ...... j a t i
da, ki ga sedaj '^VV zasebnem sektorju, gre   v,/ ' izenačitve z drugimi r } osebami, saj lete v P^JJmH t nimajo plačanih priSp* KJ ji morejo izplačati P'°1 tudi  ne morejo uve'M'
refundacije za na plače . yyffi J
torej naravnani pnf^ifJ
neplačnikom in v Z*** rfd J ki spoštujejo pravni m zakonitosti   ''"'»'"J^ < vanju ali nerednega /    [ fi.
prispevkov K'^'^pK '.ogibno v škodo <^fm kov, taj ,e v P^ZM
finančne ntdisctpl"1'%*f}
izvajanje progran** jdj nih storitev v <^^4 določa obvezno *" //(J, * -Poleg tega pa if ,<i ■
finančne discipli**
dvigovanje P"^"   aW v
dom*
*1ol^t>
redno '.;/'"/^W^/'L^ ^
oh ob
HALO - HALO, OGLASI
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
l£*EJELI SMO
Kontu
k(>ncesijo???!!!
l99S0)renJski glas> 2L JuliJ'a Tak
valke° t™ plavalci in pla-ludi      Slava razmišljajo
kk0Vaterpolisti> to Pa Je> hoVe*manJš<*ti stroške na
b*Zen pokritem olimpijskem tako U V branju. Pes je, da so sefa6*11 kot drugi imeli do ^'keon^ te ob Vgradnji il°Ru °azena v Savskem tren- "Porabo bazena za no cj* zastonj - brezplač-
PHČala ie bil° & takrat v »Kovati, da tako ne bo šlo
d°gled- T°
pa se je I v,)'o n l slavnostno otvorit-I bazen     te%a olimpijskega *r<*nia r šPortnem centru oba I,- ,Kar naenkrat je na PrihaČ   Va začela mesečno
Polojn P°Šta' v kateri ie bila jem ...°?. z ™čunom za na-
°bjektT ur v novem *$* objekt0 i€ tUdl PmV'
'°  Vzdr*' m ZaSt0nh nJe8°-
^Ivečia ¥n'e je draZ°' Pastn    °d]emalca objekta
SelTenjena kluba bivati bixm°rali le prej «arep«    račune za najem bi J ,P°kr'tega bazena, da
inali ni'''- ki vodij° klub> m, p   h,ter Preskok pripra-
Wo'ie'ida j€ t0 bil šok za *<itern„>, ° Plavalnega kot °b(in> * *a ki"ba. V mestni ne s0nf še nekaj klubov, ki se ko   °Cal° s to problematiko,
t*Rrahi.Se bodo> bo Panika E*17? <"di njih.
^rala*lipe+ k?1 8° ™*
boljše p> gLa,V- P° ni SfeSr'" Pozabili so na i Polute, ki so že pokaza-§Z*?aJ° objekt še kako *KB5 .. .. *° Pok<Kali s k*P na kadetskem evrops-
^tor»ryt'mYVW' na katerem so k ^.reprezentance Izraele, r)aavii1'' Litve, Betoni-jesen- e$ke in Slovenije. Že y poLto^tn'Je oktobra, bodo %e-tern bazenu igrale <eran'n reprezentance Medi-§Omlja Mediteranskem hni J .P,okalu. Tako bo v kil>odn dvanajst drtav, "lesto Spoznale Preši •rnovo Sir'^"Pravljale v njem *0 t>*"* Si'veda tu ne sme-
Đn, i   . "« ne
SS'"'' da P' v Pok lQ<Ud I," bazenu gos><„ ° klubihPreivntanca Atrije, Pa ne V sosednje Hrvaške
ritem tova-
tpid%Pa k tiskovni konjer-2&V /i" le Popravil l'K
>edaj
\^niuba hedah predscd Wka   °aJofeta Antolma n
mu
je
Ti- za ponoven 1% &yske*° Plavanja v sporna Tio nad obema
1 P*temnCeSli° Kie Pa £**Jskl u Vaterpolisti>
2 Ž KL?at"Polisti imajo S*OV, ^oriziranih šport
f) so 7' M ' okazah so, Zlahko^in' organizirati, kdo Pokor r^artizirajo. pa ,° Cd(izt do konca leta, k°tQJ vse »Poznale b *° nal tiave Evrope.
y»anl   rvvisko predtek
Mfr*« "' Potici M in r Rodovi-S Jyava, k, tako ali J^keL / m° trenirajo v *< »is* leP°tCU ''"tegova 0        toliko, da b,
mL^lki r;
. ?n n    orenjski po ^iku0renfs.ki8lasje v faabiM-^anca Saša 7!° a* Pomoh prt >r?" g* Napaka je
h $<%,kiseproPU i>n,ktll nam W7j2° U"l'- glasov, V. * OrodniSl vo
& HALO - HALO GORENJSKI GLAS & TEL.: 223 111
AVTO ŠOLA B in B
VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI
NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND
MEGGI TOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7
REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG
POČITNIŠKI URNIK
GORENJSKIH
KNJIŽNIC
NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 31. julija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne.
Vožnja z vozili: VW Polo, Mazda 121, Suzuki, R 5 in motornim kolesom Kavvasaki. Avto šola B in B, tel.: 22-55-22
PALMANOVA, 2. 8.; NOČNI GARDALAND - AOUALAND, 31. MADŽARSKA - LENTI, 27. 7. Rozman, tel.: 064/715-249
7.;
ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (1500 SIT); nočni Gardaland in Aqualand (65 DEM). Križarjenje, letni oddihi na hrvaškem Primorju, slovenskem Primorju; Španija, Sicilija, Turčija, Grčija in vse ostale destinacije. Skupinski izleti doma in v tujini. Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-870; Sk. Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169
Posebna ponudba v mesecu juniju:
Hi-Fi stolp SCM 6550 2 x 20 W, dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 W, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusa BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTV od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stolpi, radiokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekorderjem, fotoaparate...
V času počitnic /julij - avgust/ Gorenjske knjižnice poslujejo: RADOVLJICA: torek, sreda, petek, 8.-14.; pon. 8.-19.; čet. 10.-14; sobota 8.-12. ure. Knjižnica B. Kumerdeja Bled: od pon. do čet. 10.-14.; sreda ves dan, petek 8.-14.
KRANJ: pon., sreda, čet., petek 9.-15., torek 9.-17., sobota zaprto JESENICE vsak dan 8.-14., sreda 8.-19., sobota 8.-12. TRŽIČ: vsak dan 9.-15., torek in sreda do 17. ŠK LOKA: vsak dan 8.-14.30, čet. 12.-19., mlad. odd. 8.-14.; Trata: sreda 14.-19., Železniki: torek 15.-19.; Žiri: sreda 14.-19.; Gorenja vas: čtrtek 14.-18
KAMNIK pon., torek 13.-19., sreda, čet., petek 9.-15. MEDVODE: pon., sreda, petek 13.30-19., torek, čet. 8.-13.30
	
NAKUPOVALNI IZLET	5. 8., 12. 8., 19. 8. = Madžarska - Lenti. Tel.: 242-356, Konrad
	
Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o. J. Puharja 10, Kranj	PRALNI STROJ PS 608 X                                  57.546 got. KUHINJE BAV že od                                       50.000 dalje Dobava takoj. Tel.: 325-257
	
POČITNICE V ŠPANIJI	18. 8., 4. 9., 18. 9., 3. 10., 13. 10. - 8 dni, polni penzion cena do 399 DEM. Obročno odplačevanje! JAMI TOURS, Kidričeva 6, Kranj, tel.: 213-160
	
GORENJSKA PETNA KOPALIŠČA VAS
VABIJO, DA JIH OBIŠČETE
VA BIJ EN I NA PIKNIK
PARTIZANSKI DOM
na V O DISKI PIANINI
(Jelovica)
Inf. in prijave po
teh 064/715-293
JESENICE: vsak dan od 10. do 18.30. Vstopnina med delavnikom je 200 SIT, v nedeljo 350 SIT.
KRANJ: od ponedeljka do petka od 10. do 17.30, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. Celodnevna vstopnina znaša 350 SIT, od 13. ure dalje pa 150 SIT.
RADOVLJICA* med tednom od 10. do 18. ure, sobota, nedelja in
prazniki do 19. ure. 24. 7. še 20-urna plavalna šola. Cena 6.000 SIT.
Odbojka na mivki, od 9. do 21. ure (600 SIT/uro).
TRŽIČ: vsak dan od 9. do 18.30, ob petkih od 9. do 18. ure, vsak
petek nočno kopanje od 20. do 23. ure (200 SIT). Vstopnina 350 SIT,
za otroke 200 SIT, za predšolske otroke 80 SIT.
KROPA odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina: do7 let 80 SIT;
sob in ned: 100 SIT, od 7. do 15. let ♦ dijaki 150 SIT; sob iin ned: 200
SIT, odrasli 250 SIT; sob in ned: 300 SIT
Afrodita vabi na PIKNIK, 29. julija.
Prijave po tel.: 324-258
Dom |e odprt vse leto. Nudimo vam penzionske storitve (3.700 - 4.000 SIT dnevno) in bogate domače specialitete. Sprejemamo skupine in individualne goste ter jim zagotavljamo mir in dobro počutje. Dom ima izredno lepo lego na nadm. višini 1118 m, obdano s smrekovimi gozdovi. Upravnica doma je Magda Pivk.
0 HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 223 111
MALI OGLASI ® 223-444
rizzA
bELOVNI CAS: VSAK DAM    OD     850 - 2 2 00 ,MEDEL JA      OD   li00 - 2200
APARATI STROJI
Ponudba celotne računalniške opreme, potrošnega materiala za Epson, Havvlet Packard in Fujitsu, originalni trakov, zweckform etikete, knjige za računalnik, servis in tečaji računalništva. AGILIA,d.o.o., 0266-
564 15784
• Ugodno prodam namizni REZKAL-NO VRTALNI STROJ s pomično .mizo. Bojan Kveder, Predoslje 132,
«241-128 17273
Industrijsko šteparico NECCHI in OVERLOCK Sirubo ter ostalo opre-
,io za šivilsko dejavnost, ugodno prodam. Vse staro eno leto. Možnost plačila na več obrokov. O 064/ 47-499 17783
Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom 250 I in nov sesalec Corona 1100 W. ■ 695-103 18194
Samonakladaino prikolico SIP 21 kub. zelo ugodno prodam. 13329-
046 18199
Stroj za kemično čiščenje perila do 15 kg, znamke Donini, izredno ugodno prodam. Cena po dogovoru. «891-072 18209
Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom Gorenje, star 4 leta. «696-049
18215
Ugodno prodam nahrbtno ŠKROPILNICO Notokultivator. «802-007
Prodam voziček za kosilnico BCS in OBRAČALNIK SENA. «731-009
18222
Poceni prodam rabljeno kabino za traktor Štore. «725-091 18225
Prodam GUMI VOZ za traktor z dero
in ročicami. «725-091 18229
VILIČAR 1,5, 2,5, 5 ton in TRAKTOR STEYR 30, prodam. «061/738-619
18235
ANAL
Kupim majhen MOLZNI STROJ. « 621-8 78 18258
Prodam MOTORNO 2AGO Dolmar. « 622-986 18291
SILOKOMBAJN zelo malo rabljeni in PAJKA za seno, ugodno prodam. O 061/815-233 18297
GR. MATERIAL
Prodam 30 m2 smrekovega in 25 m2 macesnovega LADIJSKEGA PODA. «59-093 18174
Prodam smrekov žagan les, opaž in saloni tke. 064-222 18224
SMREKOVE DESKE in plohe 2,5 cm ter 5 cm, prodam. «45-672 »220
trenirali j>o širini in s tem odstopili prepotreben prostor ljudem leljnim rekreacije. In takemu dati koncesiio. Kaj ni to absurd? "Zajec" vsega tega tiči nekje drugje. Zavedajo se, da Če dobijo koncesijo, bodo lahko tržili bazen, kakor bo njim volja. DrŽava bo dajala
sredstva za vzdrževanje, smetana pa bo ostala njim. Tudi vrnitev Petričev je nekoliko pozna le kje sta bila celih deset let, ko je klub trj>el hudo pomanjkanje tako v vodstvu kot v strokovnem delu. liorut se je preselil nekako v Ra dovljico, kar so častrpisi ob širno pisali, se slikal z Alenko Kejžar, presedlal k nogometu, kar naenkrat pa se pojavlja ki>t rešitelj kranjskega plavan
i<i. čeprav ga kranjska bazena
nista \ uit hi deset let. Kje je hodil, ko je bil sestanek, na katerem je bil predstavljen projekt TRI.STAR. ki s,' ga pripravili  vaterpolsm  m v
njem niso pozabili plavalcev, iuti se je tedaj zgodilo njim. •
Io/» Muiiiuck
Običajno se grafiti pojavijo po kakšni množični veselici, denimo. Kranjski noči, tegale pa smo včeraj (torej pred bližnjo Kranjsko nočjo) ie čisto svežega odkrili na pročelju kranjske
gimnazije. Domiseln? Ne bi rekli. Tudi komaj dobro polepšano šolsko poslopje je vse prej kot domiselno izbrana podlaga za vandalske čačkarije.  • II. J., foto: (i. Sinik
Poceni prodam salonitke, strešne letve, okna in vrata, vse rabljeno. «061/612-917 18254
Prodam novo okovje za več oken Roto Centra-100. « 43-591 18265
Potopno črpalko Gardena in 20 m cola GUMIJASTE CEVI, cena 300 DEM, prodam. Q 723-168 18271
Prodam trimoelemente, polnjene, debelina 10 cm, za sestavo garaže, lakirnice ali skladišča. Velikost 6x4x3 m. 0 736-686 182bo
Prodam OPAŽ 12 in 16 mm, menjam tudi za gradbeni material. 0 64-207 JggBjf^m^   ^ ^^^^^^
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram matematiko in elektrotehniko za srednje šole in fakultete. Matjaž, 0213-644 17866
Prodam KNJIGE za 7. razred OŠ. 0 329-479 18185
Poletna šola risanja za otroke in odrasle. 0211-150, dop. 18214
Uspešno instruiram matemetiko in fiziko. 0 241-278 18262
KEKEC S.P. Dijaki, intenzivne priprave vseh predmetov na popravne izpite (avgustovski rok) v Kranju, vam nudimo od ponedeljka do nedelje. Sodobne metode, pedagoški pristop, zagotavljamo uspeh. 0 0609/ 632-874 ali tel/fax 710-099. Sporočilo pustite na odzivniku. 18275
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2
Kupim knjige za 1. letnik gimnazije. 0 622-030 18220
LOKALI
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj, trgovske lokale in pisarne različnih površin, proizvodne prostore 140 m2, 160 m2 in 200 m2 za mirno obrt; ročno avtopralnico, diskoteko, trgovino z živili itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 0211-106 17828
Oddamo živilsko trgovino, brez odkupa inventarja. KOŠNIK s.p. 332-061 18190
V centru Kranja oddamo 80m2 za poslovni prostor, 60 m2 za Dizzerijo, 100 m2 za mirno obrt. KOŠNIK s.p. 332-061 18191
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO ročno avtopralnico, poslovne prostore in prostor za avtosalon. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. 0 211-106 18299
PRODAMO: prodamo živilsko trgovino z odkupom inventarja v Kranju, K3 KERN Kranj d.0.0., 0 221-353
18310
PRODAMO: v Kranjski gori kava bar z odkupom inventarja, K3 KERN Kranj d.0.0., 0 221-353 183H
PRODAMO: večjo diskoteko z odkupom inventarja, K3 KERN Kranj d.0.0., 0 221-353 18312
NAJEM: kava bar z odkupom inventarja v Kranju, K3 KERN Kranj d.o.o., 0 221-353 18313
NAJEM: v Šenčurju nudimo najem manjše trgovine, K3 KERN Kranj d.0.0., 0 221-353 18314
NAJEM: v bližini Kranja večjo neživilsko trgovino v pritličju in nadstropju, K3 KERN Kranj d.0.0, 0 221-353 18315
V ŠENČURJU ODDAMO lokal 20 m2 z atraktivnim programom in poslovno hišo 180 m2 ter v Kranju lokal 20 m2. APRON 0 331-292 iB3ie
SATELITSKI
sisttimi " Amstrad"
S KONVLRTLRJI "SHARP'
ZADNJI MODELI
'IV IN RADIJSKI IKOG RAM I DEKODERJI, KARTICE ZA FILMNET VRTLJIVI SlSTLMl
UGODNE CENE, OBROKI
_ V JULIJU POPUST
SAT VRHOVNIK
ŠK LOKA.OODCSIC 125 Tt-L- 064/6*1 425
KOLESA
Poceni prodam ŽENSKO KOLO ROG brez prestav. 0215-701, zve-
22_m__17870
Prodam otroško športno KOI O 5 prestav. 0311-435 18112
,SSd»m VESpO MERI 4. 0633-203
MOŠKO KOLO (5 prestav), kolo leut'/' U9odno Prodam. 0620-152
r£°r?o!3Lprodam žensko in moško GORSKO KOLO O 311-8/2 1««»
Prodam žensko KOLO ROG, brez prestav. 0 215-701, zvečer 18269
Prodam TOMOS AVTOMATIK, star 12 let, dobro ohranjen. 0 422-369
18290
Prodam MOTOR APN 6 z BT mašino. O 57-786, popoldan 18293
OBVESTILA
ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portogruaro sreda. 049-
442 17284
NA MADŽARSKO S KOMBIJEM -enodnevni nakupovalni izlet - torek, četrtek, petek, sobota. 049-442
IZ3l=>l_JS
V redno delovno razmerje sprejmemo: REFERENTA ZA DELO V RAČUNOVODSTVU - potrebno znanje dela v GK in saldakontih in poznavanje osnov dela z računalnikom Prošnje (vključno s tel. št.) poslati v 14 dneh na naslov: OPUS, Jaka Platiše 13, 64000 Kranj_
Nudim kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig. AJK, 0216-
706 17645
SATELITSKI SISTEMI od 377 DEM z montažo, lahko na čeke. 0719-014
17758
VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno, priključek samo'25 DEM. KOŠNIK s.p. 332-061 18192
Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna PRI SLAVKI v Podbrezjah ZAPRTA do 7. agusta.
Prosimo za razumevanje in se priporočamo!
OBLAČILA
OSTALO
Ročno tkanje - statve za ročno tkanje z vsem priborom, ugodno prodam. ©212-236, od ponedeljka do petka, od 7. do 14. ure 17966
Ugodno prodam OKOVANE GAJ-BICE za krompir. Ličar, Posavec, 0731-208 18184
SLIKARSKO STOJALO novo prodam 40 % ceneje. »731-250 18227
PLANINSKE ČEVLJE Alpina, številka 42. prodam. O 325 082 meo
Prodam JEŠPREN po 70 SIT/kg 0 331-382 18279
Prodam ZLOŽLJIVO KAMP PRIKOLICO starejši letnik, obnovljena. Cena po dogovoru. 0 623-110 18323
POSLOVNA SREČANJA
WiK#rrkt
TEL.: 064/50-232
PRIDELKI
Prodam večjo količino sveže rezano CVETJE GLADIOL Smolej, Luže 22
A, 0 43-016 17805
PŠENIČNO SLAMO, prodam. Jezerska c 43, Kranj. um
Prodam PŠENICO 0 49-076 iax>i
POSESTI
Prodajamo več parcel, vikendov in hiš na Gorenjskem, oddajamo poslovne prostore, najemamo in kupujemo vikende, hiše in poslovne prostore. Posredujemo pri prodali, (nakupu) menjavi aH najemu nepremičnin. AGILIA.d.o.o., AGENCIJA 7 NI "Pl ^NINAMI 0084/266 M.-l 187M
Iščemo nepremičnine za tuje part nerje. AGILIA.d.o.o . 064/266-564
Oddajamo - najemamo, prodajamo,
kupujemo vse vrste nepremičnin. MANDAT, d.0.0., Kranj (za hotelom Jelen). 0224-477 itom
KUPUJEMO, PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE. Del.čas vsak delavnik od 8. do 18. ure. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. 0211-106_17825
HIŠE PRODAMO: Kranj. Sp. Gorje, Ribno, Podbrezje, Naklo, Cegelnica, Rupa, Bašelj, Šenčur, Britof, Suha, Zalog pri Cerkljah, posestvo na Dolenjskem, Štajerskem in v okolici Tolmina. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 0211-106 17829
Izposoja poročnih oblek z vsemi dodatki, izposojevalnica RIJA v Naklem. 0 48-737 18177
MLADOPOROČENCI iahko si izposodite avto za poroko s šoferjem. VERITAS, 0224-158 18232
NEVESTE pridite v VERITAS in si izposodite sanjsko poročno obleko. 0224-158 18233
VERITAS dobili smo nove poročen obleke, pridite in si izposodite. Izposoja samo 10-15000 SIT. Jenkova 1, 0224-158 18234
Prodam skoraj nove jahalne škornje št. 43. 0 331-382 18281
Z IGRO DO NAGRAD
090 45 09
Cona 58,50 SIT/0,5 min
VIKENDE PRODAMO: Čatež, Zreče, Atonske toplice, Bašelj, Tolmin itd. DOM NEPREMIČNINE, 0211-106
17831
HIŠO KUPIMO Kranj z okolico manjšo, starejšo hišo z vrtom do 120.000 DEM. DOM NEPRE-MIĆJNE, Koroška c. 16. Kranj,
0211-106 17832
Prodamo MONTAŽNO HIŠO z vrtom v Tržiču. 0731-549 18120
Prodam zazidljivo PARCELO 1100 m2 ob gozdu, Sr. Bitnje. 0311-383
18173
7 km iz Kranja prodamo lepo dvostanovanjsko hišo, sončna lega. KOŠNIK s.p. 332-061 18193
KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO vse vrste nepremičnin. MANDAT.d.o.o. (za hotelom Jelen), 0224-477 1824?
Prodamo zazidljivo PARCELO 760 m2 v Smledniku. MANDAT.d.o.o., 0224-477 18243
Prodamo zazivljico PARCELO 615 m2 v Prebačevem. MANDAT.d o.o., 0224-477 18244
Prodamo dvostanovanjsko HIŠO v Šenčurju s trgovino In 1000 m2 zemljišča. MANDAT.D.O.O., 0224-
477 18245
Prodam 2 stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v Stažišču. možen ugoden kredit. MANDAT.d.o.o., 0224-477 1824*
1/2 hiše v Žireh s posebnih vhodom, zelo ugodno. MANDAT.d.o.o., 0224-477 18247
Ugodno prodam 1/2 hiše v Naklem z vrtom. MANDAT.d.o.o., 0224-477 m i«
Zelo ugodno prodamo 1/2 hiše v neposredni bližni letališča Lesce z 2000 m2 zemljišča. MANDAT.d.o.o., ^ 0224-477 1*249
HIŠE PRODAMO: v Gozd Martuljku prodamo starejšo hišo s parcelo 1.600 m2, K3 KERN Kranj d.o.o., 0 221-353 ,830«
HIŠE PRODAMO: v Hotemažah novejšo hišo z večjo parcelo, K3 KERN Kranj d.o.o.. 0 221 353 iajor
HIŠE PRODAMO: na Drulovki novo vrstno hišo, K3 KERN Kranj d.o.o.,
0 221-353 išao«
HIŠE PRODAMO: v Stražišču hišo v gradnju, v Dupljah pri Kranju novejšo, lepšo hišo z vrtom, v mirnem predelu, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-
353 18309
PARCELO PRODAMO: zazidljivo
Karcelo 615 m2 v Prebačevem, v tavčičah 760 m2, v Tržiču 978 m2.
1 400 m2 v Sutni pri Šk. Loki skupaj z nezazidllivo 676 m2, v Britof u 854 m2, v Šenčurju 800 m2, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-353 is3is
V ŠENČURJU oddamo polovico hiše s CK in v STRAŽIŠČU manjšo novejšo hišo Najamemo stanovanja in hiše na Gorenjskem APRON 0 331-292 inu
STAREJŠO manjšo PRITLIČNO HIŠO prodmo pri VODICAH 50.000 DEM in parcelo 630 m2 v Dobenski Ameriki pri Šk. Loki. APRON 0 331-
292 18319
PRIREDITVE
DUO nudi glasbo za ohceti 0422
169 18241
POSLOVNI STIKI
Ponudba celotne pisarniške opreme, vse od pisal, rokovnikov in vse ostale pisarniške opreme. Zelo ugodno. AGILIA,d.o.o.. 266-56415786
Posredovanje informacij o najugodnejših kreditih do 5 let, obresti do 10,5 % letno dalje. Tel. strošek: 156 SIT/min. 0 090-42-14 18296
POZNANSTVA
Sem moški srednjih iet in bi rad spoznal kmečko dekle od 40-50 let, iz okolice Kranja ali Jesenic. Lahko se preselim na njen dom. Šifra: LJUBEZEN SRCA isisa
[SATELITSKE ANTENE
AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI
L +
plofoost plačila 2 do 12 čekov te}.: 064/422-585,421-108
SATTRADEd.o.o.
[Pozenik IO Cerklje
Pri nas smo najcenejši za vas. Upravljamo prevoze in selitve. 051-547 18198
Prevzamem čiščenje poslovnih prostorov in lokalov v Kranju. 0214-641 18202
Barvanje lesa (šplc, pobojonov) na višini in izposoja dvigala za taka dela. 0422-423 18207
RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 18217
MONTIRAMO OPAŽ (strop, stene, mansarde, zun.opaž). 083-585, Matej 18230
KOMBI prevozi tovora. 0215-211 ali mob.: 0609/631-776 18238
Panasonic
^^^^^^T KOLIČINE OMEJENE TELEFAX - TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ
KX-F230 BX/S
65.800SIT
+ p.d.
ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU
Avtoriziranf zastoonik Matsushite in znamke Panasonic
lltelefon trade
Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel /fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel./fan: 064 / 222-150
RAZNO PRODAM
Prodam SUHA BUKOVA DRVA. 064-323 18200
Prodam varnostno ogledalo, zelo primerno za nepregledno knžišče ali stransko cesto 0 881 230 mas
STAN. OPREMA
Ugodno prodam trosed tar dva fotelja 0 325-950_iaiaa
Prodam pohištvo za dnevno ali samsko sobo 0 43-591_18264
Dva nova enoseda prodam po ugodni ceni. 0 331-382 imra
foto bobnar
Prevzamemo vsa zidarska dela. Delamo hitro in poceni. 0224-730, zvečer t82si
Izvajamo vsa zidarska in fasaderska dela 0 225-362 is?«e
~ GRADBENIŠTVO -
asfaltiranje In tlakovanje ulic. cest in dvorišč. Prevzem m zidava komplet objektov ali adaptacije, izkope, odvozi, nasutja, peščena dela...
S. BOR. d.o.o.. Kamnik, tel.; 061/813-870
ŠPORT
Prodam PRIKOLICO 305. cena po dogovoru, stara 10 let 059-200
Romantični večeri I ob Zbitjsfgm jezeru
7n piog In razj:x?ložcnjc vran duo TAN i£fa v«tk večer
Odlična hran«, izbranu vina, vrt z bazenoma in (gnAča za term
Sprejemamo tudi rezervacije (061/627-011.
IZVAJAMO: novogradnja, adaptacije, obnavljamo dimnike in tlakujemo dvorišča Ml 081/614-221
od 18 do 20. ure, vsak dan.
STORITVE
Rolete, žaluzije, lemelne plise zavese1 Naročila na 0213-218 mm
SFRVIS PRALNIH STROJEV 0 714-465 1486/
Popravljamo pralne stroje, Stedll nlke, bojlerje, hladilnike, skrinje 0 332 053 i87ir
STEKLARSTVO SFLIŠKAR zas tekljujemo vse vrste - balkonov, terase, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela 0061/272-
381 17407
Gorenjska oblačila, d.d., Kranj, v svoji delovni enoti na Jeeenicah, Savska c. 1b Javornik, tel. 064/80-481. po naročilu Izdelujejo ravni pllsa različnih
oblik In dimenzij od 0,2 cm do 5 cm.
Naročila sprejemajo od 6. do 14 ure.
STANOVANJA
Mlad študnetski par najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju. 0 063/755-006 17435
STANOVANJA PRODAMO: KRANJ: Planina II, 34 m2, 43000 DEM, 39,6 m2, 55000 DEM ( z opremo), 64 m2, 71000 DEM, Zlato polje, 62,5 m2, 60.000 DEM, center 75 m2, 85000, 86 m2, 96000 DEM, Planina več 3-ss. DOM NEPREMiČNINE, Koroška C. 16, Kranj, 0211-106 17826
STANOVANJA KUPIMO: Kranj, Šk. Loka, Lesce: garsonjere in manjša stanovanja KUPIMO. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-
106 17827
Kupim manjše stanovanje do 35000 DEM. Šifra: OKOLICA KRANJA 18175
Na Planini prodamo 4 - sobno STANOVANJE 90 m2, CK, telefon, CATV. KOŠNIK s.p. 0332-061 18189
Prodamo 2-sobno stanovanje 54 m2. Informacije na 0331-122, od 8. do 15. ure 18204
Sobo in kuhinjo oddam v Kranju. 0225-743. med 16 in 19. uro 18219
Oddam SOBO 20 m2 za mimo obrt. 0224-730, Živanovič 18252
Prodam TROSOBNO STANOVANJE in kupim starejšo hišo. 0 217-367
18267
STANOVANJA PRODAMO: v Kranju
1 sobno 34 m2, 1 sobno 43 m2. K3 KERN Kranj d.0.0., 0 221-353 18302
STANOVANJA PRODAMO: v Kranju
2 sobno 62 m2, 65 m2 in 2,5 sobno 68 m2, 3s 72 m2, 84 m2, K3 KERN Kranj d.0.0., 0 221-353 1B303
STANOVANJA MENJAMO: v Šk. Loki 1 sobno 39 m2. 2 sobno 58 m2, K3 KERN Kranj d.0.0., 0 221-353 iax4
STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 1 garsonjero 22 m2. 2 sobno 54 m2 brez CK, 88 m2 s CK, K3 KERN Kranj d.0.0.. 0 221-353 1B305
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. 0064/692-194 14719
VOZILA
PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnlšva. 0325-981, 325-
659, po 20. url 9526
ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portogruaro sreda' 049
442 17763
NA MADŽARSKO S KOMBIJEM -enodnevni nakupovalni izlet- torek, četrtek, petek, sobota. 049-442
AUDI 80 GT COPE 2000 cm3. 85 KW, letnik 1982, ohranjen ugodno prodam. 0211-912, 0609/631-344
1782?
Zaposlimo AVTOMEHANIKA, s 5 let delovnih Izkušenj, plačilo po dogovoru. Šifra: FORD 17974
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, reg. do 5/96 0688-029 iai70
Prodam Z 101 za 1800 DEM. 051
960 18182
GOLF, letnik 8//88, diesel 1.6. 137000. bele barve, prodam 0714-257 iaiw>
Prodam GOLF JX. letnik 1988, rdeče barve. 083-374 ia?oi
W0w4h'iltrm-mobitrl SiMM
Struinikov* 19, 64208 itnčur TtL.fMK.  064/4 1 016,
AVTO AKUSTIKA
m
AVTO ALARM
mobitel
»... •t.ij*'..   ...... 1*.....1« . In montalo
Prodam GOLF GTI, letnik 1988 Cesta na Rupo 21, 0215-753 ia?oe
Prodam JUGO 45 E. letnik 198« lepo ohranlen, /a 2200 DEM. 0H')l
/06 18210
ALFA 33 1.5, dobro ohran|ena, letnik 1900, metalno »Ive barve, reg do 3/
96, prodam. Zbilje 1/c pri cerkvi.
Prodam R 4 GTL, cena po dogovoru 0832 327 mu
Prodam CTX SO, letnik 1989, dobro ohranjen 0422-553 ia7M
GOLF. letnik 1985. reg do 9/95 modre barve, pravkar obnovljen, cena 540<i DEM prodam 0327-034
ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, i POKLIČI 6
090 31-04
NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA
KI GORI VMENI!^.
090 31-03 Sfe
GOLF J letnik 1979, klepafl^J ličarsko obnovljen, prodam. ■* 582_____.
Z SKALA 65, letnik 1989, Prenvc°S 75.000 km, prodam. O 41-08^>
KOMBI Z 850. letnik 1986, 10/95, prodam. O 325-815_>
ZASTAVA POLY, letnik 1988, P^f za 2.000 DEM. 0 0609/620-01°
18263____'
————————---p ^
Prodam osebni avto GOLr, ^ barve, letnik 1980, bencina', po generalni, ostali vitalni "•,3d. novljeni. Cena 2.900 DEM. Britof 0 241-616, po 16. uri__J£
Za 1900 DEM prodam YU6° J letnik 1986. 0 719-525 1A
Prodam OPEL KADETT 1.5 J letnik 1991. Medja. Potoška * Koroška Bela.
Prodam BMW 318, avtomat*. ^3 3.100 DEM. 0 76-168
Prodam GOLF DIESEL, letnik, registriran do 10/95, cen(^ dogovoru. 0 891-133
AUDI TD. letnik 1990, 730-723
Prodam Z 128, letnik 1985 Kamna gorica 4/a
Posredovanje informacij o na nejših avtomobilskih kreditih, r^^ji informacije 156 SIT/min. ,^ 14
ZAPOSLITVE 1
----^J
Italijansko profesor s sinom i.ji išče GOSPODINJSKO POMOC^j za čiščenje, pranje in likanj* M tedensko. Plačilo 400 SlTM&J vezno pasivno znanje italijan** s4 nemškega jezika. 0 78-521 ^
Atraktivni lokal PANTA '^t
zaposli prijetno in pošteno Informacije osebno Bled, ZuP* va 20, Mala Zaka_^^fi
Možnost odličnega zas^V delovnem času in obs«% J^ odločate sami. 0311-710' \i+
22. ure
Mlad fant dobi delo v p'^jfe' peko pizz. Možna priučite* rl
226, po 14. url
Bistro Matjaž v centru in honorarno zaposli S NATAKARICO za strežbo 222-430 ali 331-654
Iščemo pridne DELAVCE ^jj, tj) tev v kamnoseški de)av"<J$li vzdrževalca strojev - ključ*y I
Potrebujem dva SLlKOPLt ^ JA «1 323-222 _*<J
.-.______jiv' r
Takoi zaposlimo
TRGOVKO v V trgovini. 0 329 794 ^^^j
Iščemo mlajšo NAfAKARlCO^ v gostilni, možnost stanovanj"- ^ NIK s.p 0332-061
-----7
Samostojni KUHAR $ Kranju uli okolici. 0214^^^
Zaposlimo PRODAJAL*? Jj pnpravntco v živilski tn3°* tj5 OKOLICA CERKFLJ ^^<S
Prijazno Izučeno trgovini redno zaposlimo- ■*
ali 633-152
Za dobo dveh ^•»"f*!" 'J šoferja za ambulantno P'^ J? j
slov , '4 1 -.»--'i
Nudimo /nnimivo honora^0 4 -.„lm  ki    '   ./'i .ill "1
Mesnica DolharTrtitM
• delavca ah delavko /« ^jj Pakirnici, zaželene delo*"* kušnje oziroma i/obrV** ? dajalec ali kuhar
delavca ali dvlavko & m«n predelavi, zaželen9 j 'ovne izkušnje
Nastop deta v mesecu . informacije osebno »" P%*& 503*8, mesnica Doln*r
MALI OGLASI, ZAHVALE
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
RADIO
OGNJIŠČE
W. 152-11-26 f«. 152-13-62
^^&Ly.,!!'..... ...................................................................................
^BcJno ■» ~~""""™"""""""""""
Co jn "zaPoslim frizersko pomočni •«>J^Pravnico. g 325-685 182B
ftSSft p,ODHOM
"i peka y >■«
»apotii"8 PODHOM - BLED tak°i Možna »^eka z ustrezno prakso. -   japnučitev. O 725-326 18321
Ja^Or^V^O podjetje išče akviziterja 1 ori     D° fl°reniskem ° 736"
36i Tak
IS
2116 -20 ure
itilni0].^3?051'™« prodajalko v tek-^ra: Po§^'N^ ustrezno izobrazbo.
18324 18187
Poceni prodam KOZICO in KOZLIČKA za zakol, ter podarim KUZ-KA O 50-570 18178
Ugodno prodam polkrvnega jahalnega in skakalnega KONJA. O 76-
315 18180
Prodam 2 meseca staro TELIČKO črno belo odbre sorte. »76-371
18186_
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 8 tednov, prodam. 041-373
Prodam mlade NIMFE papige. 12312-192 18221
Prodam JARKICE v 5. mesecu starosti. Krek, Zasip Reber 3, Bled
18228
Prodam 4 mesece brejo KRAVO simentalko. Debeljak, Podbrezje 150, 13731-069 18231
Dve KOZI, kozličke in kozla, ugodno prodam. O 47-628 18237
Mlado kravo, brejo, simentalko in teleta starega 3 mesece, prodam. Podreča 24, Mavčiče. 18250
Prodam 10 dni starega črnobelega bikca. Zapoge 19, Vodice. Đ 061/
823-160 18273
Prodam BIKCA simentalca, starega
14 dni. Hraše 34, Lesce. 18283
Prodam kravo po izbiri ali mladega bikca. Plevel, Zalog 89, Cerklje 18286
Prodam JAGENČKA. O 733-503
Prodam TELETA črno belega za nadaljno rejo ali zakol in pujske od
15 do 50 kg. B 733-680 iB29e
Prodam TEŽKO KOBILO, zapravljiv-ček, gik, radio Grundig. S 57-977
18300
Prodam ohranjene kletke za kokoši in kleparsko orodje. O 46-021 18320
ŠIVALI
*t>iri Tn b,r?ie TELICE in KRAVE po 'j^^Pf^ce 1, P45-457 laosa
alffi^3 K02E, 4 kozličke za zakol "uai|no rejo. »741-110 18171
Oddamo 10 tednov stare KUŽKE mešančke. 0731-487 18196
Prodam belo SANSKO KOZO. Podreča 119, Mavčiče 18208
ČEBELARSTVO (12 AŽ panjev, orodje in čebelnjak), prodam. 0 061/51-265 18213
OPRAVIČILO
Za pokojnimi brati Bobnar je pomotoma izpadlo naslednje besedilo:
Bolkovi iz Vogelj pri Šenčurju
Za napako
se opravičujemo.
ZAHVALA
V naših srcih ti naprej iiviš,
zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš.
lam lučka ljubezni gori
m tvoj nasmeh med nami živi.
17. julija 1995 smo sc poslovili od naše drage mame, babice, prababice
ANE ZUPANČIČ
da   J'ePšc se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, r<>vano cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se "Va'jujemo osebju "Doma počitka Mengeš" za skrbno nego do zadnjega trenutka. Hvl      kaplanu iz Šk. Loke in g. dekanu Metelku za lej a Pevcem m Matjažu Križnarju za zaigrano Tišino.
— ---b"----—j~e>- " ,--------
lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat - iskrena hvala.
Žalujoči: Tone, Marija in Ani z družinami Škofja Loka, 19. julija 1995
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni a ostala je tišina, ki močno boli.
Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi našega ljubega
MATEJA DOLINARJA
roj. 15.7.1977
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre tudi zdravnikom in osebju CIT-a KC v Ljubljani. Hvala tudi vsem Matejevim prijateljem za ganljivi poslovilni govor, vsem sošolcem in sošolkam. Hvala tudi sodelavcem in podjetjema Corona in EGP, gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem ter izvajalcu Tišine, ki so polepšali Matejevo slovo. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, tudi tistim, ki na tem mestu niste posebej imenovani, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Podlubnik, julij 1995
ZAHVALA
Po večletni bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
FRANC JENKO
p.d. Dobovičnikov ata iz Stiske vasi št. 2
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem tistim, ki ste ga obiskovali in nam stali ob strani v času njegove bolezni. Hvala sodelavcem lesnega obrata Jelovica v Cerkljah ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, se poslovili ob krsti in ga pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Beleharju za ves trud in zdravljenje in patronažnim sestram gospe Podjed in gospe Jenkovi za lajšanje bolečin na domu v času bolezni. Hvala gospodu škofu Uranu in vsej duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem iz Cerkelj in Polšnika. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Stiska vas, Zg. Brnik, Polšnik, 10. julija 1995
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi našega dragega
JANEZA BREZARJA
se iskreno zahvaljujemo za vse oblike izraženega sožalja: vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gospodu župniku, nosilcem praporov, pevcem, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v tihi dom. Imeli smo ga radi, spominjali se ga bomo večno.
Družini Brezar, Jenko Julija 1995
JL
ZAHVALA
MATJAŽ
Vedno bomo skupni
in večna bo naša ljubezen.
MATJAŽ MURKO
Vsem, ki imate našega Matjaža Murka v lepem spominu in ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala.
VSI NJEGOV!
ZA II VAL A
l \f tMfanje ti garala, vse za dom in družino dala. scdai ostale so sledi povsod od dela tvoph pridnih rok.
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, žena, babici m prababica
FRANCKA ŠMEJIC
Str Mark- aux Mim-s 32, Tržič
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali m nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče m našo mamo pospremili k zadnjemu počitku Prisrčna hvala sodelavcem Kopališča Tržič, PIKO, 1KSRA Kraii), Pihalnemu orkestru Tržič, g, Pangcršiču, bratom Zupan in gospodu diakonu Silvu Vsem se enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJFNI Irm, 1 \. julija 1995
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in tasta
JOŽETA BROLIHA
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Bavdku, dr. Pavlinovi, gasilcem, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega, podjetju Navček in Milki Ropret in govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI JOŽA Z ŽENO Visoko, 14. julija 1995
V SPOMIN
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
Danes mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in brat
VINKO MESEC
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
Šenčur, Kranj, 25. julija 1995
KRIMINAL KRIMINAL KRIMINAL
Ovadena povzročitelja eksplozije
Gostišče v Dragi še zaprto
Kranj, 25. julija - 16. maja je v kuhinji gostišča v Dragi, last turističnega društva Begunje, eksplodiral plin. Huje ranjena je bila najemnica lokala, ki je na štedilnik j>ristavila lonček za kavo, lažje pa pleskar, ki je delal v gostišču. Na srečo je bilo le-to za goste tistega dne zaprto, sicer bi bile posledice eksplozije najbrž se hujše.
Že takoj po eksploziji, katerega prizorišče si je ogledala tudi komisija UNZ Kranj z izvedenci za plinsko napeljavo, je obstajal utemeljen sum, da je do razdejanja prišlo zaradi napake v napeljavi. Dela je opravilo trboveljsko zasebno podjetje Euro plin.
Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic je na včerajšnji novinarski konferenci domneve potrdil. Povedal je, da bodo državnemu tožilstvu ovadili 26-letnega M. K. iz Trbovelj in 41-letnega J. K. iz Hrastnika zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti, kar je kaznivo dejanje.
Zaradi malomarnosti M. K. kot tehničnega vodje in J. K. kot serviserja plinskih naprav je prišlo do netesnosti plinske napeljave v gostišču. M. K. in J. K. tudi nista ukrepala na opozorilo najemnika gostišča, da v kuhinji smrdi po plinu. Zaradi tega je 16. maja ob 13.45 prišlo do eksplozije.
Škodo na objektu (stena v kuhinji je premaknjena za celih deset centimetrov) cenijo na 4,5 milijona tolarjev, škodo na opremi pa še za dodaten milijon tolarjev. Gostišče v Dragi je še vedno zaprto. • H. J.
Na Blejski noči veliko pijane mladeži
"Važič" s pištolo
Bled, 25. julija - Letošnja Blejska noč, ki je dosegla vrhunec s sobote na nedeljo, je - gledano skozi policijska očala - minila brez večjih posebnosti. To, da se rosna mladež do nezavesti opija, je očitno postal že vsakdanji pojav. Blejski policisti so obravnavali samo eno kaznivo dejanje, ki se mu v pravniškem je/iku reče preprečitev uradnega dejanja uradni osebi.
Kaznivega dejanja je osumi jen šestnajstletni Blejec M. P. V petek okrog 23.20 sta policista, zadolžena za varnost na prireditvi, naletela na tri krepko nadelane mladeniče, ki so po nečloveško vpili in se metali po tleh. Policista sta jih nameravala spomniti na pravila dostojnega obnašanja, tedaj pa se je eden od trojice "považnal", da ima pištolo in da bo policista ustrelil. Policist mu je svetoval, naj se umiri in naj gredo vsi tnje lepo domov spat, medtem ko je drugi policist stopil do drugih dveh. Eden od mladeničev se je res umiril, medtem ko je drugi obležal na tleh.
Tisti, ki naj bi imel pištolo, si je začel domišljati, da je Ram bo, vpil, da bo vse pobil, da je gledal veliko filmov, v katerih policaje tepejo in podobne neumnosti Kljub večkratnim opozorilom policistov ni odnehal, zato sta ga povabila v modro-belo vozilo, kar pa je fant odklonil. Po nekoliko tršem strokovnem prijemu si je vendarle premislil. Drugi
policist je nameraval ohladiti še na tleh ležečega M. P, tedaj pa se je njegov vrstnik pri avtu pognal v dir. M. P. je policistu, ki ga je skušal ujeti, skočil za hrbet in ga začel daviti.
Mladeniča na majavih nogah seveda nista bila kos policistoma in varnostnikom Kanje. Oba sta pristala na blejskem policijskem oddelku. Tam sta pobruhala avlo in hotela razbiti šipo pri dežurnem, zlasti togoten je bil M. P. Policisti so poklicali njegovega očeta, ki ni dovolil, da bi sinu odvzeli kri, 45 minut čez polnoč ga je odpeljal domov. Sledi kazenska ovadba.
Konec tega tedna bo podobna "veselica" v Kranju. Policisti že zdaj opozarjajo gostince, naj spoštujejo zakon in mladoletnikom ne strežejo z alkoholom.
Nenavadna ura za piknik
Naskočili lovčevo astro
Jesenice, 25. julija - V četrtek so jeseniški policisti obravnavali trojico mladeničev: 20-letnega D. K. z Jesenic ter 18-letna D. D. z Rodin in S. V. iz Žirovnice. Ovadili jih bodo dveh kaznivih dejanj, in sicer poškodovanja tuje stvari ter poskusa odvzema motornega vozila.
Zgodba je po svoje tragikomična. Dogajala se je na t.i. Pruhu nad Rodinami, kjer je ob pol petih lovec pustil svoj opel astro in se podal na lov. Fantje so se že navsezgodaj odločili, da bodo prav tu imeli piknik. Podkrepljeni z alkoholom so se spravili nad astro, ki ji je lastnik na obeh prvih vratih pustil rahlo spuščene šipe. Veseljaki so avto nasilno odprli in ga poskušali vžgati, da bi se z njim odpeljali na morje. Ker je bil volan zaklenjen, so se z nožem spravili nad armaturno ploščo. Niti s por-ivanjem jim avta ni uspelo spraviti v tek, to pa jih je še bolj razbesnilo. Pretrgali so vse stike in kable, napravili /a okrog 150 tisočakov škode.
Ob pol osmih je mladeniče presenetil lastnik astre, ki se je vrnil z lova in jih zadržal. Policisti so jim izmerili tudi količino alkohola v krvi. V času, ko večina mladeži še mirno spi, je imel eden 1,.W, drugi 1,48 in tretji 0,65 grama alkohola v kilogramu krvi.
Tatovi v Verigi
Iz tovarne na Dinos
Lesce, 25. julija - Radovljiški policisti so se ubadali s preiskavo tatvine, storjene med 4. in 10. julijem v leski tovarni Veriga, iz katere obrata težkih verig je izginilo več kosov bakrenih čeljusti za varjenje verig.
Policisti so tatovom prišli na sled. Osumljeni so trije delavci Verige, in sicer 26-letni K. V. z Bleda, ki začasno stanuje na Jesenicah, 24-letni J. J. in 20-letni Ž. L., oba z Jesenic.
Delavci so čeljusti, težke od devet do štirinajst kilogramov, odpeljali na jeseniški Dinos in jih prodali za odpadni material. S tem so Verigo oškodovali za 459.000 tolarjev. • H. J.
Ukradena paleta prstanov
Kranj, 25. julija - Kranjski policisti še iščejo tatu zlatih prstanov, vrednih 570 tisočakov.
Prstani so izginili v petek okrog enih popoldne iz Mer-kurjevega oddelka zlatnine v blagovnici Globus v Kranju. Za zdaj še neznani tat je izkoristil odsotnost prodajalke za pultom zlatarstva in iz nezaklenjenega predala ukradel paleto zlatih prstanov. • H. J.
Laserski radar že na Gorenjskem
Kranj, 25. julija - Gorenjski prometni policisti so včeraj pripeljali iz Ljubljane nov laserski merilnik hitrosti.
Gre za natančno pripravo, ki bo strah in trepet za prehitre voznike. Ti zdaj avto z radarjem opazijo že od daleč, si kolegionalno "žmigajo" in temu primer no zmanjšajo hitrost, medtem ko je laserski merilnik ročni aparat, ki ga je moč uspešno prikriti Policisti obljubljajo, da ga bodo uporabljali "na tri šihte"   • II. J.
Avtorske pravice stanejo
Še o mrku satelitskih programov
Kriminalisti so obiskali podjetji TELE-TV Kranj in Astra klikom Moste
Kranj, 25. julija - Kriminalisti uradu "krini" službe UNZ Kranj so 12. julija nameravali opraviti hišno preiskavo v zasebnih podjetjih TELE-TV v Kranju in Astra telekom v Mostah pri Žirovnici. Kot je povedal načelnik urada Boštjan Sladic, hišna preiskava v klasičnem pomenu ni bila potrebna, saj so bili v vodstvih obeh podjetij pripravljeni sodelovati.
V TEI.h-TV so kriminalistom izročili štiri dekoderje z ustreznimi dekoderskimi karticami za satelitske programe Sky movies, Itie movie channel, Skv one in lilmnet *, v Astra telekom, ki s satelitskimi programi oskrbuje gledalec lv Mostah, Žirovnici in na Hrušici, pa za programa Skv movies in The movie channel. Atra telekom Moste je ta dva programa oddajal še v omrežji pmljetij Eltrade, ki pokriva območje Lesc in Radovljice, ter Telestar Jesenice, ki pokriva Javornik in Koroško Belo.
Odgovorni ljudje iz obeh podjetij so osumljeni storitve kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela. "Mi nismo odklopili programov, to so storili lastniki. Ugotavljamo še i/vor dekoderjev in kartic. V preiskavi glede lastništva programov smo se pove/ali t Interpolom. Omenjeni programi so namreč kodirani, predvajajo jih lahko samo tisti, ki imajo i lastniki sklenjene ust rt/n« pogodbe in jih seveda plačajo. V I I 1 I l \ in Astra telekom takih pogodh nimajo," [c pojasnil Boitj&O SlldU • H. J.
Oddelek za nalezljive bolezni Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj priporoča
Kako preprečiti okužbe
Zadnja leta opažamo v poletnih mesecih porast Črevesnih nalezljivih bolezni, katerih povzročitelji se prenašajo s hrano ali vodo.
Letos je na vsem območju gorenjske regije v porastu kampilobakterioza, Povzročitelj obolenja, kampilobakter, povzroča pri ljudeh prebavne težave (bruhanje, drisko, visoko temperaturo, krče...). S to bakterijo so pogosto okužena živila živalskega izvora (perutnina, govedina), ista živila pa so lahko okužena s salmonelami in tudi drugimi bakterijami.
Da bi omejili okužbe s salmonelami in kampilobaktrom, priporočamo najnujnejše osnovne ukrepe:
1. Temeljita termična obdelava živil, kajti bakterije (salmonele, kampilobakter) nimajo možnosti preživetja, če so živila dobro prepečena ali prekuhana (temperatura notranjosti živila pri pečenju ali kuhanju naj preseže 85 stopinj C).
2. Poostren higienski režim pri obdelavi, pripravi in razdeljevanju hrane: umivanje rok, ločena obdelava surovih in kuhanih živil (ločena uporaba desk, nožev, delovnih površin, posode, pribora).
3. Shranjevanje živil v hladilniku pri temperaturi + 4 stopinj C. Živila, za katera vemo, da so lahko okužena, moramo v
hladilniku strogo ločiti od živil, ki P termično več ne obdelujemo. Živila, ki nafl* ostanejo, moramo hitro ohladiti in jih smemo hraniti v hlasilniku le kratek čas.
4. Izogibamo se uživanju surovih in slab0 termično obdelanih živil živalskega izvor** Za jedi, ki se pripravljajo iz surovih jajc: tiramisu, razne kreme, smemo uporablja*1 samo gotove pripravke; za majoneze, ta' tarske omake, tatarski biftek pa smem0 uporabljati samo industrijsko pripravljeno majonezo. .
5. Temeljito pranje sadja in zelenjave pf6" uživanjem.
6. Pravilno in natančno čiščenje površna pribora in opreme v prostorih, kjer # pripravljajo in razdeljujejo živila: čista topi3 voda, ločena uporaba čistilnih pripomoČk°v (vedra in krpe) glede na namen uporabe« prekuhavanje in pogosto menjavanje krp-
Z upoštevanjem navedenih priporočil # lahko v veliki meri izognemo posamezruij! primerom črevesnih nalezljivih bolezni $ epidemijam. Morebitna dodatna navodil3 lahko dobite na Oddelku za nalezljiye bolezni Zavoda za zdravstveno var^f/ Kranj, Gosposvetska ulica 12, telefon: 06* 211-556 (ali telefaks 064/217-361).
NESREČE  NESREČE NESREČE
Pristal na strehi
Dolenja vas - V četrtek, 20. julija, ob 20.40 je bila huda nesreča na regionalni cesti pri Dolenji vasi v Selški dolini. 57-letni Viktor M. iz Železnikov je vozil od Škofje Loke proti domu. V bližini Dolenje vasi je v levem nepreglednem ovinku zapeljal preveč v desno na neutrjeno bankino, ki se je je po 25 metrih rešil s sunkovitim zasukom volana v levo, zaradi česar pa je avto zaneslo prek ceste, na kovinsko drsno ograjo, ga dvignilo v zrak, obstal jena strehi. Voznika so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center.
Trije stolčeni pred Godešičem
Godcšič V petek ob 20.25 je 18-letni Dušan A. iz Škofje Loke brez vozniškega dovoljenja vozil osebni avto jugo od Škofje I oke proti (iodešiču. Na ravnem delu ceste je skic nil preveč v levo, sunkovit zasuk v desno pa je povzročil, da je avto začel bočno discli, se DO 1\ metrih prevrnil ter po nadaljnjih 30 metrih kot al jenja obstal na travniku, Med prevračanjem sta iz. avta padli sopotnici z. zadnjih sedežev, 17 letna Darja Z. od Sv. Duha in 15-letna Tanja L. iz. Gorenje vasi pri Retečah, obe sta se na srečo le lažje ranili.
Po nesreči je ob desnem robu ceste ustavila svoj R 19 33-letna Nada O iz Reteč, da bi ranjenim pomagala Na avtu je pustila vključen smerni kazalec, ki pa ga je 58 letni Bernatd l iz. Ljubljane, ki je pripeljal za njo, očitno spregledal.  V zadnjem hipu je
zaviral in se umikal, vendar je 1,40 metra od desnega roba ceste trčil v R 19. Njegova sopotnica, 52-letna Ana P iz Puštala je bila lažje ranjena. Huje ranjen pa je bil sopotnik na prvem desnem sedežu v jugu, 17-letni Boris R. iz Škofje Loke. Vse ranjene so reševalci odpeljali v Klinični center. Za oba voznika, ra/en Nado ()., ki ji jc alkotest pokazal popolno treznost, so policisti odredili odvzem krvi za analizo. Na kraj trojne nesreče sta prišla tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec.
Padel iz avta
Laški Rovt - V petek ob pol devetih zvečer je 17 letni David P. iz Boh. Bistrice s fičkom drvel po rcgionalki proti Ribčcvemu Lazu. /u naj Laškega Rovta je v desnem ovinku  po klancu
navzdol dohitel nekaj kolesarjev, ki jih je nainci.iv.il
Erehiteti, zaradi prevelike Itroiti, neizkušenosti in domnevno alkohola pa je izgubil oblast nad krmilom in zapeljal prek roba ceste. Trčil je v steno lesene bar ake, od koder se jc avto odbil in se še enajst metrov prevračal. Voznik jc padel iz. njega in obležal na bravi, Hudo ranjenega zdravijo v jeseniški bolnišnici.
Mopedist umrl v bolnišnici Savica V soboto ob 17.20 je 37 letna Saša J. iz. Logatca z osebnim avtom peljala od Boh. Bistrice proti Ribčeve mu Lazu. Zunaj naselja
Savica,  "na koku" j.ew ovim
desnem preglednem iz neznanega vzroka neje je povedala, da J1 j" bilo slabo) zavila v levo-j nasprotne smeri je ra, takrat z mopedom PriPf'i, 16-letni Amer S. iz BJJ Bistrice, za njim pa še & leti starejši sokrajan M*' Š. Amer se je skušal uIYr kniti, vendar mu ni u*P|j« Voznica ga je zbila, pade»f na pokrov motorja in{(, vetrobransko steklo, n3 v pa je Saša J. trčila $c i Marka Š. Amer je po mih metrih padel / avta, pristal pod cesto Hudo jenega so odpeljali v jcse,,d ko bolnišnico, kjer je '^r-dne  ob  -11 .)s> umrl. enjske ceste so tako \j zahtevale  že petindy*»j|| življenj   Marko Š. )e lažje ranjen.
Sreča v nesreči h0t<
Radovljica  V nočis^J
na nedeljo je 18 letni Oenp
z  Bleda,  ki  si je vo*^
dovoljenje pridobil šc'c £ v avtoJI
dvema mesecema, z.
katerem je imel štiri I" j drvel od I esc proti R?d Pri odcepu za Kropo j vilno pi policijsko
vilno prehiteval, ko )L 'ijo no Prfjj Plin je še bolj pohodu. •
Radovlj-c!' tU
|sko pr« t še bo ovinke proti gostilni Kun... zvozil  Avto je zaneslo f(. v kandelaber, nakai s« V0}'
vinilna strelu. Niti VOAJJJrf
je bil sicer trezen niti n1' A
mu od sopotnikov     h'|[(,v'' Naslednjič morda ne pO/NJ II. J«'°*
RADIO
STERiO
KADIO KRANJ, POSLUŠAM VSAK IH\ !