GEOGRAFSKI OBZORNIK zbornika. V vseh treh so objavljeni referati z geografskih simpozijev, ki jih je organiziralo Geografsko društvo SR Makedonije. V prvem zvezku so objavljeni referati znan- stvenega srečanja ob petindvajseti obletnici Geografskega društva SR Makedonije. V drugi številki so zbrani refe- rati na temo turizma in zaščite življenjskega okolja. V zadnjem zvezku so objavljeni prispevki s simpozija o prirodnih in sociogeografskih problemih planinskih območij. 1. GODIŠEN ZBORNIK, 2. geografija, 3. Prirodno - matematički fakultet na Univerzitetot "Kini i Metodij", Institut za geografija, 91010 Skopje, p.p. 162, 4. 1948, 5. enkrat letno. Geografsko periodično publikacijo Godišen zbornik izdaja Geografski institut PMF Univerze Kiril i Metodij v Skopju. Svoje začetke ima v reviji Godišen zbornik Filo- zofske fakultete v Skopju že leta 1948. Od leta 1969 izha- ja kot publikacija Geografskega instituta v Skopju. Godišen zbornik je letnik, objavlja geografske pris- pevke v makedonskem jeziku, cirilici, s povzetki v enem od svetovnih jezikov in UDK vrstilci. Tekst je dopolnjen s tabelami, grafikoni in črnobelimi fotografijami. Avtorji v razpravah obravnavajo različne geograf- ske elemente, vezane na Makedonijo. Razprave so rezul- tat dolgoletnih proučevanj in tematike usmerjenosti posameznih geografov. V zadnjem devetindvajsetem zvezku so med drugimi naslednji prispevki: strukturne spremembe v SR Makedoniji 1061-1981, determinante razvoja naselij v Skopski kotlini, značilnosti počitniških bivališč po občinah SR Makedonije. 1. POSEBNO IZDANIE, 2. 3. Prirodno - matematički fakultet na Univerzitetot "Kiril i Melodij", Institut za geografija, 91010 Skopje, p.p. 162, 4. 5. občasno. Posebno publikacijo z naslovom Posebno izdanic izdaja Geografski institut PMF v Skopju. Publikacija izha- ja občasno, v njej so objavljene geografske monografije geografov iz Geografskega instituta. V knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani imamo podatke le o tretjem zvezku periodične publikacije Po- sebno izdanje. V njej je objavljena geografska študija M. Panova o socialni geografiji in prostorskem planiranju v SR Makedoniji. Ta študija je bila objavljena že leta 1976. UČITELJSKI T O V A R Š (ŠT. 24, LETO 1872) Milan Orožen Adamič Učiteljski tovarš (List za šolo in dom. List 24, tečaj XII, str. 378, Ljubljana 15. decembra 1872) jc izhajal dvakrat mesečno. Urednik je bil Andrej Praprolnik, ki je bil ravnatelj v mestni "četvertorazredni" ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani in ud cesarsko kraljevega dežel- nega šolskega svetovalstva za Kranjsko. Odlomek priča, da so učitelji v štirirazredni osnovni šoli pred 119 leti razmišljali o metodah poučevanja, kartografiji, poznavan- ju domačega kraja in še marsičem. Zapis potrjuje, da ima poučevanje zemljepisa med Slovenci kar častitljive te- melje in tradicijo. "NEMI ZEMLJEVIDI (Z ZBORA LJUTOMERSKIM UČITELJEV 30.12.1871.) Važnost zemljepisnih znanosti se jc že po večem povsod spoznala. Zavoljo tega se je zemljepisni nauk vdomačil tudi v naj nižih, t. j. v ljudskih ali narodnih šolah. Nihče naj bi ne bil, da ne bi vsaj sploh nekoliko vedel o zemlji, na kteri živi človeški rod, ali saj o oži svoji domovini, za ktero bi se moral že iz domoljubja zanimati. Kdor hoče kak namen gotovše doseči, rabili mora za to prava sredstva. Kdor si hoče zemljepisja do dobrega naučiti, in to v kratkem času, z malim trudom, posluževati se mu je tudi naj primernejših pomočkov. Zemljepisje šteje se med rečne nauke, pri kterih se z najboljšim vspe- hom podučuje na kazavni način, s pomočjo slik, z e m - 1 j e v i d o v, ki nam na papirji v majhni meri pred- stavljajo ali celo zemljo, ali dele sveta, posamne deržave in dežele, ali gore in hribe, ali morje, reke in potoka, ali mesta, terge in vasi itd. Zemljevide, pri kterih so vse naštete reči opisane, t.j. zaznamovane z imeni, imenujemo n a v a d n e (normalne) ali g o v o r e č e zem- ljevide. Nasproti pa pravimo zemljevidom brez imen, da so n e m i (mulasti) zemljevidi. O koristi in rabi teh hočemo nekoliko spregovoriti. Nemi zemljevidi imajo namen, da se učenec več in boljše nauči zemljepisja, da jc pri učenju delavnejši, pazljivši, sploh da svoje duševne zmožnosti bolj budi, da mu je učenje to prijetnejše in kratkočasnejše. Tudi za učitelje imajo nemi zemljevidi prednost, da se učitelj lahko popolnoma prepriča o ved- nosti učencev. Pri popisanih navadnih zemljevidih ni toliko težav- nosti razlagati to ali uno deželo, to ali uno gorovje ali porečje; kajti vse to je zaznamovano z imeni manj ali več. Na nemili zemljevidih pa ni niti ene besede; učenec mora vse to sam uganiti, in prav uganili. Kako je pa to mogoče? 41 GEOGRAFSKI OBZORNIK Kako se torej rabijo nemi zemljevidi? Naj pervo treba je opomniti, da pri rabi teh zemlje- vidov treba je imeti tudi navadne (govoreče) zemljevide. Brez poslednjih je dobri namen nemih zemljevidov skoraj nemogoč in le po malem dosegljiv. Razločujejo se kakor navadni tudi nemi zemljevidi v stenske, za rabo v šolah in v ročne neme zemljevide za domače učenje. Za naj boljši vspeh je treba obojih. Učitelj najpervo razlaga popisani stenski zemljevid; to ponavlja kteri boljših učencev; potem se opiše na isti način ravno tisti pa nemi zemljevid. Učenci z učiteljevo pomočjo to ponavljajo. Doma pa vzemo v roko svoje ročne zemljevide, govoreče in neme, ktere poslednje si z ozirom na perve popolnoma prisvojiti morejo tako, da v prihodnji učni uri morejo biti v stani imenovati vse tiste gore, reke, mesta, ki so na zemljevidu zaznamovane, in ktere so jim bile v učenje naložene. Jako mikavno je, ako se v ročne zemljevide brez pomoči nava- dnih zemljevidov, tudi zapisujejo imena dežel, mest i. t. d. To je zelo primerna šolska naloga, iz ktere se učitelj o pridnosti svojih učencev zlasti takrat more pre- pričali, kedar mu časa primanjkuje za ustmeno izpraše- vanje. To je tudi nekakov navod k risanju zemljevidov, klero naj bi se v viših razredih ljudske šole začenjalo, ako bi se s tem ne potrosilo mnogo časa. Kje pa se dobe nemi zemljevidi? Pri Ignacu Fuchs-u na Dunaji (Karntnerstrasse št. 63); pri tem tergovcu se dobe nemi in navadni zemljevidi v velikosti navadnih ročnih zemljevidov po 1 kr. Zvezek (atlas) s 30 mnogoverstnimi bodi si z nemimi ali govore- čimi zemljevidi, velja 30 kr. Risani so s svitlovišnjevo barvo. Cenejših in zraven praktičnejših zemljevidov še nisem videl. Zavoljo tega jih priporočam učiteljem in učencem ljudskih in srednjih šol, da se koristno učno sredstvo raz- širi in ž njim pospešuje učenje jako potrebne zemljepisne znanosti. L." Prispevek je podpisan samo z L., vendar je videti, da je bila to okrajšava za Janeza Lapajneta, ki je bil v tem času nadučitelj v Ljutomeru (Učiteljski tovarš. List za šolo in dom. List 1, tečaj XII, str. 19-20, Ljubljana 1. januarja 1872). In kako je danes z nemimi zemljevidi? So didaktič- no neprimerni? Je to zastarela metoda? Osebno mislim, da ne. Nemili zemljevidov pa že dolgo ni na tržišču. Za konec dodajamo še kratek zapis iz istega časopisa, ki govori o zemljepisu. "IZ ZEMLJEPISJA Kako naredimo zemljevid? Ako prebivališče znamo po štirih straneh sveta zaznamovati, si to tudi lahko nari- samo. Na tablo ali na papir si naj pred zaznamovamo štiri strani sveta. Na zgornjo stran postavimo sever, na spod- njo jug, na desno vzhod in na levo zahod. Potem si misli- mo, da smo kakor tica v višavi nad kakim krajem. Tu vidimo reke in ceste enake ozkemu pasu; narisano tudi gore, ki so na štirih straneh sveta. Zraven povdarjamo tudi daljavo, za katero si postavimo zmanjšano mero. Na zadnje zaznamovamo tudi kraje, ki so na štirih straneh našega prebivališča, ter jih vredimo tudi po daljavi. Tako naredimo mali z e m l j e v i d domačega kraja. Zemljevid kaže manjše ali večje dele zemlje in sicer v manjši ali večji meri in ima navadno tudi mero zaznamo- vano. Na vsakem zemljevidu je na desni strani vzhod, na levi zahod, zgoraj sever, spodaj pa jug." ALBIN STRITAR: K R A J I N A , KRAJ INSKI SISTEMI; R A B A IN VARSTVO TAL V SLOVENIJ I Ana Vovk Knjigo je izdala Partizanska knjiga v Ljubljani. Pokojni Albin Stritar, dipl. ing. agronomije, je bil vodja pedološke službe na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kas- neje pa redni profesor predmeta pedologija, raba in var- stvo tal na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Bil je aktiven znanstvenik in raziskovalec na področju urejanja in izrabe ruralnega prostora in določanja posameznih tipov prsti. Najnovejše Stritarjevo delo je izšlo leta 1990 pod naslovom Krajina, krajinski sistemi; Raba in varstvo tal v Sloveniji. Obsega 161 strani tekstovnega dela z literaturo in objavljeno bibliografijo. Seznam literature prinaša znana imena domačih in tujih strokovnjakov in njihovih del s področja pedologije. Koristna je navedba bibliografi- je, ki pregledno predstavlja knjige, članke v časopisih, poljudnoznanstvene sestavke, referate v kongresnih pu- blikacijah, znanstvene in strokovne sestavke, projekte, raziskave, elaborate in ekspertize v rokopisih. Knjiga je vsebinsko razdeljena na dva dela. Prvi, manj obsežni del z naslovom Krajina, krajinski sistemi, obravnava pojem "krajina" in shematično predstavlja kra- jinske sisteme in fizične parametre okolja, ki ustvarjajo krajinske sisteme. Drugi, obsežnejši del knjige ima naslov Raba in varstvo tal v Sloveniji. Podana je prostorska kla- sifikacija pedosekvenc v Sloveniji, pedockološke značil- nosti in izkoriščanje posameznih pedosekvenc. Celovitost 42