,,Naše ljudsko vseučilišče". (Odirovor x. kritiku.) Uveijen sem bii, da bo moja kritika :'letošnj'v.«.a »Peda.iioškeRa. Zboraijka« izzvala^ cdjjovoT ki ^a je v istini napisal g. Fr. Žjreč, cand. !>hil. za 20. številko »Učit. Tovariša«. — Ker pa vzdržujem v poliieini obsejru vse besede. ki sem jih napisal v svoii kritiki štev. 19. »Učit. Tov.« podajam kot uvod svoii današnji razpravici »Naše ljudsko vseučilišče« nekaj opazk. ki nai služijo obenem kot odsovor na izvajanja g. Fr. Žgeča. G. protikritik menda ni umel namena. ki sem j;a imel s to kritiko; kajti v niej vendar nikjer ne trdim, da se branimo ravno osnovnošolski pijonirji sodelovanja z deJavoljno inteligenco. Menda bo ravno narobe. kar bi lahko potrdil z neštetimi dokazi iz svoiesa 321etneea ,podeželske.ra življenja. Toda o tem raje molčim! — Ravnotako nikjer v svoji kriti'ki ne trdim. da obseffaj vodilna knii-Ca »Slov. Šoil. Matice« le praktična navodila za na.iboli surov utilitarizem. Nikakor ne! liočerno. da se povspne ta vodilna knjisra na ono višino na kateri bi bila 'lahko. ko bi se hotela združiti naša de- lavoljna intelijj-enca v tesnejši kroji in 'da bi ne zija! ravno med akademično in neakademično izobraženimi učitelji tisti prepad. katere^a žal ne moremo premostiti kl.iub n a š i najboljši volji. Sedaj pa k stvari. k referatu k. protikritika oziroma k razpravi »Naše Ijudsko vseučilišče«.* Neuniljivo. da ne rabim hujšega izraza. se mi zdi zakaj ni uiednik »Pedag. Zbornika« pripoiinnil pod razpravo gosp. i.iotikiitika »Akademski socialno - pedatroški krožek na imiverzi v Ljubljani« vsai opazkoi: oonatis iz »Zbornika za '.učku prosvjetu« št. 3. in 4. menda iz enostavnes:a vzroka. ker te revije »iz danes razumliivih razloffov pač ne dobi mno&ro učiteljstva v roke — nekateri pa vendar. In če je urednik prezrl to opazko. nai bi aa pa vsai avtor opomnil na to pri dovolitvi ponatisa. In s tem ie tudi resen problem -izviirnosti. In paglavje o »novik smernicah«? 0 ti Ijuba. naivna mladost ti! »Nove smernice«? — Posezimo par desetletij nazaj. Bil sem mlad učiteli v Lotratcu. Imel sern takrat slučajno stike z nekaterimi danes vodilni.mi možmi takrat tudi še taiko na- * Primerjaj zadnjesa »Poipotnika«, 3. in 4. štev. slede termina »ljudsko vseličilišče ali un^verza« in »ljudska visoka šola«. Uredn. vdušeniini akademiki. kakor se reprezentirajo v iineirovanem krožku. Nismo »anaiizirali duš Notranjca Gorenjca. Dolenjca«. temveč pribiii smo dejstvo: pričnimo z ljudskimi predavanji vi ljubljanski akademiki mi pošljete predavateije, a iaz vaim preskrbim lokal in zbobnam poslušalce. In šlo je imenitno! Lok&l »hotel Petrič« v Doi Log-atcu. a izmed predavateljev omenjam le: primarii dr. Robida. dr. Stojc. dr. Ravnihar. dr. Žerjov nestor slov. ribioev prof. I. Franke in druffi. In teme? Spominjam se le nekaterih. zapisnik tetra prezanimiveRa pojava sem žal ob času konfinirania uničil — i_ te so bi.e: »Naše nalezljive bolezn«, »Prva pomoč ori nesrečah«. »Pravna poraoč«. »Ruskc-.laoonska vojska« itd. Pa ocslušalcev? Obširna dvorana »hotcla Petrič« vselej poJna a najboli nabasana ie bila pri .oredavanju »Rusko-Japonska vojska«. — In iz tes:a smo črpali nauk: liudska predavanja morajo obravnavati »dnevna svetovna vprašanja«. — Rezultat teca usnešnesfa predavanja. je bil porod »Akademije«. ki je pa žal kmalu zaspala. ker ie prešla na preveč »akademska tla«. Ko sem prišel na Jesemce — v eldorado industrijskesfa de.lavstva. sem se kaj kmalu uveril, da ie tu pravo torišče za »liudsko vseučilišče«. S tovarišem Zupančičem sva se ¦.os.odila da sva pri- raavljena prevzeti vsak petek vrstoma kako primerno predavanje. sooročila to delavskiim voditeljem in »ljudsko vscučilišče« je zasrledalo !uč sveta. Seme je nadlo na rcdovitna tla in danes s tovarišem ZuDančičem lahko s joonosom sledava na svoie delo ker ie obrodilo stoteren sad. V pc'-dru8.o.etno dolKem času smo Driredili v »našem ljudskem vseučilišču« na Savi ta-le predavanja ki slede v časovnem redu.* 1. »Železo — Z. — 2. »() živailstvu« — Š. — 3. »Zerodovina« Z. — 4. »Umetniški večer« — priredili: Podbevšek, Scliškar. A. Ravnikova. 5. »Alkohol z ozirom na social-ii svetovni nazor«. Cerkvenik. Ljubliana. — 6. »Živalstvo I. štirinožci«. Š. — 7. »Prerodoslovje«. Z. — 8. »Živalstvo II. kače«. Š. — 9. »Usoda židovskesra naroda«. Z. — 10. »Živalstvo I!I. ntice«. Š. — 11. »Mise. o drag-inji«. Š. — 12. »Veda o zemskem potresu«. Š. — 13. »Otroik in njegova vz^oja«. Š. — 14. »0 elektriki«. Z. — 15. »Francoska revolucija« I. de-1. Š. — 16. »Francoska revolucija« H. del. Š. — 17. »Razvoj živih bitij z ozirom na človeka«. I. del. Z. — 18. »Socijalizem«. dr. Lemež. Ljubljana. — 19. »Socijalizem«. Isti. — 20. »Razvoj * Po vsaki temi ie začetnica imenov Zi.ipančič. Šega. Književnost in umetnost. —k Naše gobe. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil D. Humek. Slovcnski gobar se ie na svojih prijetnih in koristnih trozdnih izletih dosedaj posluževal večinoma nemških »voditetjev«. da imenuiem med znanimi le nekatere: E. Michaela v treh knjieah in v ljudski izdaji. Miirulo odličnega švicarskesra uobaria J. Ratlnnaye,rja elegantnoga Gramberga ali pa priročnega Sydowa. Ko se ie med svetovno vojno začelo širiti " zanimanje za »lnesorevnih« tudi pri nas. se ie. vcd110 -oosrosteie izražala želja. nai nam ve- šča roka poda v besedi in podobi na.inavadneiše vrste naših srob. In baš sedaj ob začetku »irobarske sezone« srmo dobili lično opremljeno knjigo. ki bo z uspehom nadonieščala razne nemške priročnike Na podlaffi večletnih izkušeni je sestavil Ante Besr preeleden in jasen opis srobnih vrst. ki bo kot praktično navodilo za sooznavanie .užitnih. opasnih in strupenih gob vsakemu dobro služila. Kot uvod opisom čitamo kratko pojasnilo. kako eobe rasteio nato važno navodilo za razilikovan.ie užitnih gob od strupenih ter pravila za nabiranie. prinravIjanje in uporabo gob. Gobar, ki se ravna no danih navodi.ih in ^ozna strupene in užitne gobe 00 slikak in onisih. se ne bo bal zastruplienia. kaiti več ljudi se zastrupi s pokvarienirn mesc-m s klobasami in ribaimi. kakoir pa z srobami. V tem oziru nai že liudska šo<la poskrbi za primeren ,oouk Kdor se ie kdai ukvarjal z irobarskiin iirenof.lovjem. ta ve koliko težav in truda ie imel pisateli ravnvo na tem polju. zakai skoro vsak krai ima svoja posebna imena: često služi isto ime za razne vrste. Slovenskim nazivom so dodani še srbohrvaški nemški in latinski. kar bo porabnost kniige izdatno no večalo. Za opisi slede kratka navodila o razni porabi srob. kakor o sušcnju. vlaeaniu v kis. o srobiem ekstraktu. prašku. o irobjih iuhah. Našim gospodiniaim in kuliaricam bodo dobrodošli oodrobni recepti za pripravljanje gobjih jedi. ki bi iih mosrli seveda še pomnožiti toda že teli trideset receptov svedoči. kako malo nažnie smo dosedai posvečali te.i strani naše hrane ki ie v dobi splošne draginje ne smemo oodcenjevati. — Izreden kras kniitre na so barvane slike ki iih ie umetniško izvrs.il naš priznani ilustrator Dra- gotin Humek. Na 75 tabelah pojasnjujejo Begove opise tako nazorno. da ne boš menda nikdar v zadregi tdede določitve posameznih vrst. Vidimo gobo v njenem prvem razvoju in doraslo. od zgoraj, soodaj in od strani. često v njeni značilni okolici med listjem, iglovjem ali travo, z narezanim klobukom. da vidimio barvo mesa itd. Nobena ljudska in srednia šola ne bodi brez teh krasnih učnih pripomočkov. Bodi knjiga. ki ie prva te vrste v itigoslovanski strokovni književnosti tar>lo priporočena. —k Izpremetnbe in dopolnitve stanovanjskeca Rravilnika so izšle kot posebna brošurica pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Brošurica s poštnino vred velia 4.50 Din. Stanovaniski zakon. Pravilnik in Izprerneimbe sku,_ai pa veljaio s poštnino vred 15 Din. —k Thomane L.: Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Izdala »Zveza kulturnih društev«. Strani 84. Peti zvezek zbirke Oder. ki jo izdaia Tiskovna zadruea v Ljubljani. prinaša izvrstno Tho>n_ejevo komedijo Lokalna železnica. Priporočamo jo vsem podeželskim odrorn. —k »Ženski svet«. Pravkar je bila razposlana 5. številka »Ženskega sveta«, ki prinaša sledečo vsebino; (B.) Obrazi in duše II. — Sarah Bernhardt (s portrctom). — A. I. Kuprin (Iz ruščine prevela P. liočevarjeva): Oiesja. — Dr Ivan Lah.-Gabrijan inŠembi1 j a. — Anica Lebarieva: S 1 a b o t e n otrok — materina posebna skrb. — Davorinka Deželova: Lepi d o m — 1 j u b i d o m. — Marica Bartolova: Jubilej. — Iva Rod I.: Pesme. — Poldi Leskovčeva: Gorje. — I z v e s t j a: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Gospodinjstvo. — Materinstvo. — Kuhinja. — Iz nase skrinje. — Ročno delo. — Razgovori. — Listnica uiPtave. — Modna priloga v peti številki obsega 6 strani ter prinaša prav čedue modele. med temi tri lične oblekice za birmanke, več vzorcev na križce (moravski motiv) risbe za okraske k modelom, peri'a in zavese za okno ter popis modne pritoge. Stremljenje za napredek tega lepega slovenskega ženskega lista se izraža v vsaki novi številki boli ih bolj in ni čuda. da se dan za dnem oglašajo nove naročnice. — Vse one. ki so se priglasile pozneje, ko ie pošla že II. naklada prvega zvezka, prosi uprava potrpljenia. Cim bo dotiskana tretja naklada 1. zvezka. ga dopošlie uprava vsem onim. ki ea niso še prejeli. —k Jos.p Kostanjevec: Zbrani spisi. 1. zvezek. V samozaložbi je v tiskarni »Panonia« v Gornii Radgoni izšel te dni pirvi zvezek Kostanjevčevih zbranih spisov — Zvezek obsega 80 strani in prinaša tri pisateljeve prvence. povesti »Na Silvestrov večer«, »Kmetiška ljubezen« in »Škof«. Vsa izdaja ie ,preračunjena na okroglo 40 zvezkov. ki bodo izliaiali v mesečnih presledkih po eden ali dva zvezka v 2000 izvodih. Spisi so urejeni kronologično torej tako kakor so nastali. Pisateli omenja v uvodu »Na pot« — križev pot svojega življen.ia s katerim _e bil često zvezan začetek in konec poedi-«nih spisov. Ob koncu namerava izdati poseben dodatek celotni zbirki. pod napisom »Moje življenje«. — Toplo pripo- rocamof Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Koncert »Zveze učiteliskih dru štev«. Kakor sino že poročali. se ie vršii  v nedel.io koncert omenjenetra društva na Kontovelju pri Trstu. Poročila pravijo. da ie kancert krasno uspe!. Poleg domačega prebivalstva so se konc.erta udeležili tudi števi.ni Italiiani. med njimi italijanski skiadateli Smaresrlia. Zbor in voditclj Ku.nar so bili predmet številnlh čestitk ter prisrčnih ovacij. Udeležba je bila naravnost oernmna. kar je popolnoina razuiniljivo ako iPomislimo. da imajo naši kulturni roiaki tako malo nrilike da bi se naslaiali na lepi slovenski pesmi. —r Reforme u^teljišč v Ualij'. Kakor poročaio italiianski listi. pripravlja italiiansko prosvetno ministrstvo reformo učiteljišč. Nova učiteliišča nai bi bila zasnovana ooi>olnoma po vzorcu srednjih šo!_ Obseira.a bi sedem razredov. v prvi razred bi se spreiemali učenci in nčenke stari najniani 10 ict. Eden glavnih predmetov bi bila latinščina. Vadnice bi se lukinile. Pedaeogi ndločno zavračajo to reformo. naurlašaioč da bi taka reforma oom.enila veliko nazadovanie. ne pa napiedck. Iz Jugoslavije. — Tov. predsednike okrainih ,uč_teljskih društev, oziroma razpcčevalce 1. zvczka »Stanovsko-strokovne knjižn ee« Diosimo. da nam poleg denaria vrnejo tudi izpolnjeno razpečevalno polo. ki je bila iPTidciana nošiliatvi z enotnim navodilom za razpečavanje. Polo nujno rabitno za 2. zvezek. Pričakujeino da bodo društva že v prvi polovici junija poravnala orvi zvezek. kcr ie treba o tem noročati nokrajinski skupščini. Dosedaj ie uredilo zadevo šele sedem društev. — Proti rovaronjju nemškega »Schulyereina« v naši državi. Pokrajinska uprava, oddelek za orosveto in vere, je naročil višji šolski oblasti odn. podrejenhn okrajiiim šolskim svetom v Sloveniji, vestno zasledovati zalirbtno germanizatorično delovanje tega društva v naši državi ter nabirati točne podatke v posamnili okrajih zlasti v S.oveniii ter o stroškjli. ki jih izdaja centrala tega društva v svoje propagandne svrhe (na pr. na Štajerskem. v Prekmurju in v Vojvodini). — UčUejski doousti. Prosvetno ministrstvo je odredilo. da morajo iprosilci za dorast navesti. koiliko !et že službuieio in koliko časa so imeli v tem času dopust. — Tako sestavljene prošnje moraio poslati potom nadzornikov na višjooblast. Nadzorniki prikljueijo svoje mne-nie o možnosti dopusta. — Redukcija učiteljstva. (Dopis izven uredništva.) Mnogo razburjenja povzroča tudi v naših vrstah tnisel na redukcijo. Kako si to raislijo pri šolstvu. ne vem. a bojim se. da ne bodo zadeli .ra- vega, osobito, ako bodo o tein imeli odločati ljudje. ki šolstva sploh ne poznajo. Do sedaj ie nčiteijstva še primanjkovalo, seveda po mestih ne, zato bi ne smeli števila krčiti. Ako pa že poscžejo tudi v naše vrste. naj izločijo iste. katerim je učiteljevanje le postranski zaslužek. le nck priipoljšek. Tukaj pridejo v prvi vrsti v poštev one (Miiožene učiteijice, kaierih možje zaslužijo dovolj, da prežive svojc rodbine. ne da bi trebalo niih želiam dalje učitelievati. To so osobito žene bogatašev, žene raziLli doktoriev in dobro placanih bančiiih uradnikov. Te ss itak ne čurtio več kot učiteljice ter se jim no zdl vredno in stanu primenio, družiti se z učiteljstvcm ter z istim boriti  se za stanovsks prav'ce. Te. ki so se že  same izlcčile iz naših vrst naj se iz!očiio popohioina ter nai ne odjedaio kruha onim. ki ga stradajo. Šolstvo bi na tak način le .oridobilo V drugi vrsti so nezdrav pojav upokojene državne uradnice. ki so se dale upokojiti le za to, da so se coročile z uradniki. Reducira naj se nekvalificirano učiteljstvo. Na ndben način pa bi ne smeli poseči po učitelj cah ženah državn h nameščencev in učiteljev. ker s tem bi bedo v naših vrstah le še povečali. — Komenda pri Kamn ku je nesrečen kraj. Svojcčasno ie tamkaj služboval tov. Grniek. Ker ie ustanovii tanibnraški zbor. je bil prestav.ien z ženo vred v Krašno. Mladeniči okoliških vasi so v znamenju naoredka samolastno ustanovili Sokoia. ki mu ie pristopi! tudi tov. P. Da bi ne okužil mladine. so prijatelji šole posesli v niegovd privatno življenje in toliko časa brodili. da ie bil prestavljen v M. Tov. V. je ustanovil pevsko društvo.' kar ie znova povzročilo vulkaničiie izbrulie. Dve tovarišici sta morali podleči nrepirom in oditi s trebuhom za kruho.m, nevsko društvo pa ie spuhtelo nad žariščem patentirano omejene narodne prosvete. Da Sokol živi. da se škodoželjne namere ne uresničiio. sta posea:li v iavno življenie nadebudni tovarišici gg. L. in V. Lepo uspela predstava, ki sta jo pretcklo nedelio s pomočjo 2:. poštarice in domačih fantov uprizorile na občno zadovoljnost priča. da prosveti današnje dni ni mo^oče pristriči .oeroti. Na večrazrednih šolah ie učitelistvo dolžno. da drue drueesra podniraio: neudeležba na prireditvah ie že ne.sraci.ia. da ne rabim drutres-a izraza. .1. L. — Orožne vajje uč teljev in drugih državnih nan_eščencev. Aiinistrstvo prosvete ic obvestilo višio šolsko oblast da ie minister za vojno in mornarico odredi!. da imajo nastopiti učiteiii in drugi državni nastavljenci. ki imaio izpit za i-.odporučnike. orožne vaje šele s 1. juliiem (t. j. v dobi velikih počitnic). (iori imenovanim rezervnikom se ie zglasiti torej 1. juliia pri nristojnem vojaškcm pove'jstvu za nastoD teh vaj. — Tovariši — maturanti iz 1. 1913. S Predanoni s\ra se svoi čas menila o tem da bi nroslavili našo desetletnico \Rogaški Slatini. Kakor pa ie zdaj poročal, bi bilo jako težko dobiti tam prenočišč. Menda bi bilo najprimerneje. da .oriredimo to v Mariboru. za prenočišča bom že preskrbel. upam. da vse pri znancih. Prcsil bi Vas pa vse. ki se mislite udeležiti, da mi to čimprcj javitc. Shod časa sc mi zdi najprimerneie 28. junija zvečer in 29. junija. — Ako bi imel kdo kakšen i.ri.mernejši predloir, naj ga objavi v »Učit. Tovarišu«. bomo se pa držali tiste.ua. Zdravo! Antan Osterc. — Sotrpini in sotrpinke iz leta 1898. Letos je 251eti.ica. odkar smo šli s trebuhom za kruhoim." Ali bi ne bilo '«, da bi se sešli 3. iuliia pri mali večerji v L.iubljani in si vzbuja.i spomine na brezskrbno dijaško živrljenjeV Javite se mi čimprei (vsaj do 6. junija) da pripraviin po možnosti potrebno in povabim gospode .profcsorje! Čas bcži. ne odlašajte! — St. Legat. Ljubljana. Pražakova ul'ca 3, I. nadstropje. — Izgubljen dežnik. (lospodična učiteliica. ki ie vstopila na binkoštno soboto med Trebniem in Višnio iroro v večerni doleniski vlak in ondi pozabila svoj dežnik. na.i se celasi pri uosp. zobozdravniku Ogriču v Novem mestu. — Razpis učnega mesta na enorazredni osnovn šcli na Rovih v kamniškem okraju z dne 1. maia 1923 oot št. 1089 se preklicuje. — Okraini šolski svet Kamn«k, 26. maja 1923. živih bitij z ozirom na človeka«. II. del. Z. — 21.. 22.. 23. »Mojzesova zgodba 0 ustvarjeniu sveta in naša znanost.« I.. II., III. deJ. Bernot Ljubljana. — 24. »Toplota«. Z. — 25. »Življenje in deiovanje K. Marxa, dr. Lemež, Ljubljana. — 26., 27. »Mojzesova žgodba 0 stvarjenju sveta in naša znanost«. IV. in V. del.. Bernot, Ljubljana. — 28. »Zgodovina .lan liusa«. 1. de!. Z. — 29. »Zgodovina 30letne vojne«. Š. — 30. »Zgodovitfe Jan Musa«. II. del. Z. — 31. »Naoredek oloveške družbe z oziroin na iznajdbe«. — »O družb-i in organizaciji«. dr. Lemež, Ljubljana. — 32. »Misii 0 dragiaji«. — »Črtice iz ljudskega gosipfodatrstva«, I.. del. Z. — 33. »Črtice iz ljudskega gospodarstva«. II. del. Z. — 34. »Reformacija v Sloveniji«. Š. — 35. »O elektriki« (s poizkusi). Z. — 36. »Pojavi prvega človeka«. I. del. Z. — 37. »Črtice iz prirode«. I. del. Z. — 38. »Pojavi prvega č!oveka« II. del. (stavbe na koleh). Š. — 39. »Pojavi prvega človeka« III. del (verstvo). Š. — 40. »Črtice iz prirode«, II. del (megla). Z. — 41. »Skioptično _redavanie o Bosni in Hercegovini«. Z. — 42. »Staroslovansko bogoslužje«. Š. — 43. »Življenie v morskih glpbinali. Š. — 44. »O trustih«. Z. — 45. »Banke in delavstvo«. Z. — 46. »Francoski koraunardi ter brikade francoske revolucije in obstoj 51etne rdeče armade — Rursko ozeimlje«. Krivic. Ljubljana. — 47. »Mohamed in Bi.dha«. I. del. Š. — 48. »Mohamed in Budha«. II. del. Š. — 49. »Na- še večerno jiebo«. Š. —'50. »Srednjeveški Srbi«. Š. — 51. »Delavčevo gospodarstvo in zahteve raodernetra časa za nie.gov0 eksistenco«. Jeram. Jesenice. — 52. »Štatistika in številke«. Z. — 53. »Zgodovina Zrinskega in Frankopana«. Š. — 54. »Kmetski upori«. Š. V obči pregled naše — lahko trdim — najpopolnejše »ljudske univerze«. podaiam sledeče podatke: teme so najčešče zbrane take. 0 katerih so .poslušailci želeli ka.i več zvedeti ali pa. ki se tičejo slučajno dnevnih vesti. n. pr. »O potresu«. tisti čas je razsaial potr.es po Srbiji; »Naše večerno nebo« pred znanim pojavom na nehu itd. Obiskovai.cev največ 360, na;man.j 30, i.ovprečno 60. — Vsako OTedavanie je trajalo povprečno IV2 ure, a mnogo nad 2 uri. p.o mnogih predavaniih se ie vnela prav zanimiva debata. ki ie pokazala da naš trud ni bil zastonj. Če pregledamo kopico teh predavani. mi mora pač vsakdo pritrditi. dasva oorabila s tovarišein Zupančičem samo za svoja predavanja lcpo število uric. ker taka predavania se ne more kar iz »rokava stresati«. In predno človek dobi potrebne vire? Tu inoraim pa pribiti iavno par dogodkov. Potreboval sem podatke za #>v>otres«. Pišem priiatelju akademiku v' Ljubljano, da mi preskrbi vsaj par knjig q tei stvari. Po večkratni opombi mi piše: Obžalujem, naša knjižnica še ni ureiena. druarie nisem mogel dobiti a notrpi. v našem društvu se snuje ravnokar nekako društvo. ki hoče pri- četi z javnimi predavanji. cotem bo bolje. —iPotreboval sem podatke o reformaciji na Kraiijskeni. Obrnem se i1>oto_n precej inerodainega prijatelja 11 a »Zvezo kulturnih društev« v Ljubljani. da m, pošlje veliko izdajb Dimitza »Geschichte Krains«. — Na dvakratno prošnjo' nikakega odgovora. — Imam v mislih predavanie 0 Mohamedu. pišem uredniku »Uoit Tov.«. če ima on v knjižnici U.IU kaj obširnejšega o tem možu. »Žal nimamo a treba bo misliti da sj nabavimo take vire«. je bil odgovor. — Tako rešuiejo v Ljubliani ta ,problem z največjo pozornostjo — bolje kakor misli marsikdo. In da spopoiliiim ta svoj proti moji vo-ji napisani. a izvan v to — skromni članek, pripoiminiaim še to-le: da dovršiva svoje znanie do popolnosti, sva s tovarišem ,poklicaila istočasno s to Ijiidsko uiiiverzo v živlienie še takozvano strokovno šolo za odrasle tovarniške delavce kjer vršiva tedensko po 4 ure pouk on na Javorniku. a iaz na .lesenicah. — In kako D.ačuiejo naše višie šoilske oblasti ta najin trud za kar ne prejemava niti beliča o tem bi znal zapeti prav lepo peseinco tov. Zupančič. A še bova vztrajala. Iv. Šega.  Josip Brezigar. 8. maia 1923 smo položili k večnemu počitku upo.vo.ienega nadučitelja Josipa Brezigaria. Rojen je bil 7. marca 1862 v Pevmi — prijazni vasici ob vznožju goriških Brd. Učiteljišče ie dovršil 15. jyli.ia 1881 v Kootu. Služboval ie od 1. novembra 1881 do 31. marca 1882 v Merniku na bivši avstrijsko-italijanski meji v Brdih. Dne 1. aprila 1882 ie nastopil službo v Doberdobu v tržiškem okraju na Krasu. kier ie oskrboval dolgo vrsto let ekskurendni pouk v Jamliah. Po inreobratu do upoikojitve je bil pridelien V. deški osnovni šoli v Ljubljani. Takoj po izbruhu svetovne vojne 1914. leta so sra tirale avstriiske oblasti na troriški in pozneie na Ijublianski grad kot nevarnega »srbofila«. kjer je bil dalj časa zanrt. V ieči si ie nakopail bolezen vsled katere ie no vojni vidno hiral, doklet ii ni končno podlegel — lahko rečemo — kot vojna žrtev. Pokojnik ie bi kremenit značai, ncomaien narodnjak — zvest pionir na braniku skraime kraške planote. vzoren družinski ooe in iskreno odkritosrčen tovariš. blaga duša. ki ie užival splošno spoštovanie v službenem kraiu in širni okolici. S svojim neumornim delom na vzgojnem. kulturnem in gospodarskem polju in s svojim značajern si je vzgojil dragi Joško zvest. narodno zaveden in srosnodarsko napreden naraščai in pokazal. kai zmore liudski učitelj. Na.i mu bo ofhranijen blag spomin, primeren niegovi blagi duši! f