222 Za smeh in kratek čas kaj. „Brencelj" v poslednjem svojem listu pod naslovom „Dosledno" izvrstno šiba prof. H e i n r i c h o v preneumni izgovor, zakaj je Alojzijance imenoval Aziniance, ter pravi: „Prof. Heinrich se izgovarja v svojem odgovoru zarad Alojzij evišča s tem, da je one besede izustil le zarad tega, da bi učence malo razveselil po večur-nem uku. Lep izgovor tak! Vsled tega bomo doživeli še sledeče dogodbe po sodnijskih dvoranah: Predsednik sodnije: „Zatoženec, Vi ste ob-dolženi, da ste svojega soseda ubili. Kaj rečete k temu?" — Zatoženec: „Kaj bom rekel? Dolg čas mi je bilo, nisem vedel kaj početi, toraj sem vzel sekiro in ker je sosed ravno v tem trenutku memo prišel, sem ga mahnil, da je imel dosti. Mislim, da mi postava ne prepoveduje, čas si kratiti, kakorvvem in znam." Predsednik sodnije: „Vi, Savra, tukaj je pisano, da ste krčmarju v vasi klobase in plečeta iz dimnika pokradli? Je to li res? Zakaj ste to storili?" — Tat: I, no, jaz imam preveč samega sebe zatajljive morale v sebi, da bi to tajil ter ne pripoznal, da to ni bilo prav. Toda prišel sem ravno iz ječe, kjer sem že pet let sedel, in vtruden dolgega sedenja se stegnem, klobase in krače so visele ravno nad mano in tako so mi ostale v roki. Slabega namena pri tem nisem imel. Tudi mi ni ljubo, da se take reči po časnikih pišejo, še manj pa, da mene zarad tega po ječah vlačijo". Predsednik sodnije: „Janez Bašelj , Vi ste obdolženi, da ste dali županu pri občinskem zboru strašno zaušnico, da je imel teden dni oteklo lice. Zakaj ste to storili?" — Janez: Veste, gospod sodnik, seja je trpela več ur, tako, da se nam je vsem že jelo zdehati. Da bi toraj odbornike malo predramil in razvedril, sem založil županu eno preko ušes, da je kar plosknilo. Ne vem, zakaj me zarad tega „špasa" pred sodnijo kličete; saj tega nisem storil iz hudobije". Predsednik sodnije: „Zatoženec, vi ste obdolženi, da ste svoje upnike oguljufali za 4000 gld. Kako se boste zagovarjali?" — Kridat&r: „To sem storil za „špas", ker mi kaj druzega ravno ni prišla na misel. Sicer pa moram konstatirati, da so moji upniki večidel klerikalci in Slovenci, da toraj ni treba vsega verjeti, kar se piše po narodnih časnikih o moji ,,goljufiji^, kajti jaz sem in ostanem liberalec in usta-voverec. Žalostno bi bilo, ako bi toraj ne imel pravice, s svojimi upniki se malo pošaliti; hudobnega namena pri tem tako nisem imel" itd. V drugem sestavku: „Pismo izOlimpa" se norčuje iz dveh „večnih študentov", ki z vso silo hočeta biti „nadprvaka". Tako-le se glasi šaljivo „pismo iz Olimpa": „Dragi Brencelj! Ne veš, kako sem vesel, da me ni več na svetu. In zakaj sem vesel? Zato, ker sem brez skrbi, ker se mi ni bati sonetov, kakoršne je Stritar jel spuščati po Slovencih, ki so le količkaj pomenljivi. Ti moraš malo veljati med Slovenci, ker v Tebe ni spustil še nobene pušice. Tudi nam so prišli ti soneti v r6ke, Tomšič jih je dobil po pošti in nam jih je bral po večerji. Pre-širen, kteri je bil, čeravno nehote, vzrok, da se je vnelo pričkanje, je rekel: „H valimo Boga, da smo prišli v daljne kraje, kamor take pušice ne segajo". — Tudi jaz sem to mislil, kajti kako bi me bil Stritar raz-mesaril, da bi jaz še kaj pisal! Kar strese me, če to premislim. Vodnik ni nič kaj zadovoljen ž njimi. „Taki niso bili Kranjci, ko sem jih jaz zapustil. To mi ni všeč, da se sami med seboj lasajo in svoje moči po nepotrebnem cepijo. Da bi bil jaz še doli, bi jim že še eno zapel, da bi jih vse skup srbelo". — Tako je govoril starec in vsi so mu pritrdili, kajti on je pisal za narod, Stritar pa le za lastno slavo in da bi ohladil svojo jezo nad tistimi, ki mu niso všeč. Splošno nam ti soneti niso po volji že zarad tega ne, ker so jih nemčurski Časniki najhujše vrste hvalili in cel6 v nemški jezik prestavili. To nam je bilo zadosti! Lepi naj bodo, v podobi, vsaj je tudi mušnica lepo ru-deča, a vendar strupena. Za ljudstvo slovensko nikakor niso, to je splošno naše mnenje. Te dni sta kmalu drug za drugim priromala k nam dva znanca, Blaž Potočnik in Blaznik, ki sta na zemlji „pratiko" delala. Dasiravno ju vi na zemlji — posebno prvega — bolj potrebujete, ko mi, smo vendar tudi mi veseli, da ju aobimo, vsaj ne bomo brez „pra-tike". Tukaj je zmiraj lepo vreme, kar je že dolgočasno; zdaj bo vsaj kaj premembe. Se nekaj. Metelko nam je dal to-le vprašanje: Kak razloček je med besedama „prvak" in „nad-prvak"? — Dolgo smo ugibali, pa nihče mu ni prave zadeL Na zadnje sam reši zastavico tako-le: Beseda „prvak" ima edino, dvojno in množno število, beseda „nadprvak" pa le dvojno, kajti nadprvaka sta le dva: namreč Stritar in Levstek. — Ti presneti Metelko! Smejali smo se, mož jo je bil zadel, in s tem tudi jaz ostanem Ves Tvoj Miroslav.