1. lejtnik 1923. oktober 20. 11. numera. Mejszeesne vc vine. Podg-ovorni reditel : LUTHAR ADAM v Puconci. Cejna na leto 20 dtn., edna numera 2 din. Pom. reditela : FHszar Janos i Kovats Stevan Rokopiszt sze v Piiconce majo posilati. V M. Soboti. Naprejplacstlo gorivzeme vszaki ev duhovntk t Lasztnik i vodavnik: Prejkmurszka evang. sinyorija. vucsitel. Reformacija i nase cerkvi navuk. X. Leo papa je doszta pejnez potre-biivao k-zfdanyi Petrove cerkvi v Rimi Naj to potrejbno sumo naprejszpravi, je grejhov odptisztsanya cejdila dao odavati. Vo je dao razgiasziti, ka sto szi cedela ktipi. tisztomi sze grehi odpusziijo, escse na preminoucse i pridoucse vrejmen tiidi. To trzstvo odpiisztkov okouii Wittenberga je. eden damenikanszki redovnik, Tetzel Janos szpunyavao. Luther je protesterao prouti tomi trzstvi z diisami, nagibao je visesnye pope, naj konec vrzsejo tomi csi-nejnyi, ali nej je mogao tou po iejpoj pouti doszegnoti.-Zato je 1517-tom leti oktobra 31-joga dneva opoldne 95 pravic prouti odptisztki na dveri te gradske cerki vu Wittenbergi goriprebio, z-steri sze nike ti najznamenitejsi etak glaszijo: 1) Da nas Goszpon Jezus Krisztus govori: »Csinte pokouro i povrnte sze, rraj sze vam grejhi dolizbrisejo, da piide cajt otavlanya od lica Bozsega" — z-tem on tou scse, naj cejli zsitek vernikov pokoura bode. 11.) On koukol, kaj szo cerkevnopo-kouro na kastigo purgatoriuma (ocsisztsa-vajoucsega ognya) preobrnouli, sze je rno-gao poszejati, gda szo puspecke szpali. 21) Predgarje odpusztka bloudijo, ki tou pravijo, kaj sze cslovek po papovom odpliszlki od vszej grejhov odsziobodi i zvelicsa. 27) Ki tou pravijo, kaj kak sze gros v lado piisztf, diisa z-purgatorium.i v-iiebo zleti, oni cslovecso norijo predgajo. 32) Ki szi tou miszlijo, kaj sze po cejdelaj odptisztka zve!icsanya szvojga og-vusajo, oni sze z-szvojmi vucsitelmi nav-kiipe szkvarijo. 33) Od oni sze najbole mamo varvati, ki tou pravijo, kaj je papov odpiisztek te najveksi i najdraksi dar Bozsi, pokom sze cslovek z-Bougom zmiri 36) Ednomi vszakomi krsztseniki, ki prav pozsaltije grejhe szvoje, sze popolno-ma odpiisztijo grejhi i nyi kastiga brezi cedela odpiisztka. 31) Eden vszaki pravi krsztsenik, naj szi bodo on zsiv ali mrtev, je talnik vszej dobrout Krisztusovi i szv. Matere cerkvi z-Bozsega dara brezi cedela odpiisztka. 42) Krsztsanom sze more raztolmacsiti kaj je papova stfma nej tou, kaj bi sze od-piisztsenye z-kaksim delom szmilenoszti priglihavati moglo. 43) Krsztsanom sze more razfoiinacsiti, kaj kl sziromaki podeli, ali tomi vbougomi poszoudi, on pravej csini, liki kaj bi szi odpusztek kiipo. 50.) Krsztsanom sze more raztolma-csiti, kaj bi papa, csi bi znao, kak pred-garje odpiisztka ludsztvo derejo, raj bio, naj sze sztoulcsna cerkev szvetoga Petra na prahpepel zgori, liki kaj bi sze z-kou- Sztran 124. \ DOSEVNI LISZT oktober 20. zsov, meszom i kousztami ovcčo nyegovi goripocimprala. 72) Te pravi kincs szvete Materč cerkvi je te szv. evangelium dike i milosztse Bozse. Te pravice szo prouti Luthera csaka-nyi zacsetek pousztale k-tomi zse davno zselnomi pobougsnnyi szvete Matere cčrkvi. Vu stirt tjedni szo one po cejlom szvejti razisle, tak da bi je bisztroletecsi angelje razsirjavali. — Reformacija telko zadene, kak cerkvi, vere popravlanye. Lut-her je nej nasztavitel nasega vadliivanya, kak pri zsidovaj Mozes, pri muzulmanaj Luther goriprebije 95 pravic. {Z-lejve: Trzstvo odpfisztkov, Tetzel zsezsge Luthera piszala. Z-dejszne : vvittenbergszki deacke zsezsgijo Tetzela protitezise. Szpodi : Luther vu szpovednici nazajvrzse zezavanye na odpiisztka cedela.) oktober 20. DUSEVNI LISZT SztrSn 125. Mohamed, — nego refortnator, ki je krszt-sanszko vadltiVcinye od krivi navukov ocsi-szto i naz&jszpravo vu evangeliuma isztino, kak §zo tou pouleg Jezusovoga zrendelii-vanya apostolje i ti prvi krsztsanye ttidi vcsfli. Nasega vadjuvanya nasztavitel je szam Bozsi jedinorodjeni szin, Jezus Krisz-tus. 1517. okt. 31. den nej nasega vadlu-vanya, nego vere popravlanya zacsetek, po Krisztusi vcsite csiszte bozse rejcsi znou-vic« na szvetloszt prinesenye znamentije. Evangelicsanszkoga vadlOvanya glavna zapoved je: ,,Lubi G. Boga i blizsnyega tvojoga, kak szamoga szebč." Nasa cčrkev szledecse vcsi: 1.) Verszki isztin vretina je jedino szamo szv. piszmo. Gal. 1, 8. 2.) Cerkvi jedina glava i szredbenik med Bougom i liidmi je Krisztus (Ef. 1, 22; Jan 14, 6. 3.) Zvelicsamo sze szamo z-bozse mi-loscse po veri vu Jezusi Krisztusi. (Rim. 3, 28.) 4.) Jezus je szamo dva szakramentuma zrendeliivao: krszt i Goszpodnovo vecserjo. (Mt. 28, 19; 26, 19. 26-28.) 5.) Goszpodnova vecsčrja sze vu obo-joj formi vodeli i vu goszpodnovoj vecserji Krisztusovo tejlo i krv vu kejpi ostije i vina sztanovito jemlemo, ti vervajoucsi na zvelicsanye szvoje, ti neverni na szkvarje-nye szvoje. (Mt. 26, 27; I. kor. 11, 28.) 6.) Bozse szluzsbe centrum je nej la-tinszkoga jezika mesa, nego po jeziki liid-sztva drzsana predga. (I kor. 14, 19.) 7.) Junastvo popev, szpovedavanye vu vuha, transubstanciacijo, meso za pokojne, poszt, bucse, ar sze ta protivijo szv. pisz-mom, evang. cerkev tapometava. Ar je nase vadluvanye liibeznoszti, diis-nevesztne szlobodscsine vadltivanye, je nasa cčrkev potrpliva prouti drtigoga vad-liivanya ltidem, zsnyimi vu bratinszkoj lu-bčznoszti zselej vkiipzsiveti, drugi verszko ogviisanye postiije. Kak domovine vorni porgarje pa protesztansi dajo nej szamo Bougi, ka je Bozse, nego krali tiidi, ka je kralovo. Na Krisztusovom evangeliumi funda-livano nase vadliivžnye szamo on nemre liibiti, ki je nepozna, sto je szpozna, on je tiidi poliibi i vadliivao bode z-Pavel apostolom, ka sztanpvito driigoga funda-mentoma niscse nemre djati zvtin toga, Ki je djani, ki je Jezus Krisztus. (I. kor. 3, »u____________________._ Vszaka evangelicsanszka famflja naj cste i podpera Dusevni liszt. Podlisztek. Evangelicsanszke szv. materč-cerkvi prisesztnoszt. (Oori precsteto 1922. mart. 12-toga v-Szobotskoga zsenszko- ga driistva pobozsnom posztnom vkup prihajanyem po Fliszdr Janos vp. rucsiteli.) Ti vcagajoucsi i vu duhi dojpobiti krsztsanye sze zsalosztno tak mdjo segou sztarati: wTeski je prebitek nas, tesko je bojiivanye i szta*va nasa" ! Tak je bilou tou v-preminoucsem tiidi, gda szo katholicsanye preganyali evangelicsance za volo vere. — Dokecs oni krepki bodoucsi pri vrejd-noszti, nepoznajo nika nemogoucsega, — vszdko zddevo nalehci oblddajo i na vere szvoje potrdjd-vanye vsze lehko doprineszejo, —• tecsasz mi vu sziromdstvi bodoucsi L^zarje, noszimo szirmastva szvojega bremen. — Katholicsanci v-bougsoj i prednyejsoj zvezi bodoucsi z-oblisztjov, — rokou z-rokouv prikapcseno z-szvojimi vldkmi zamrezsijo, prevlecsejo tak liidi, kak drzs^ve zsitek i oblaszt. — Ta edna rouka szvojo moucs i toploucso dale di i zhdja po nyej sztou i sztou rouk zmdganye. — Mi pa raztepeni, od nemocsnoszti premagant, z-doj pobitim diihom, z bolecsitn szrdcom gledamo ti krepki neprej idejnye. Ali donok tak ercsemo: nNebojte sze!" Vnouga szmo pretrpeli i vopresztali zse, kak nam tou histouria szveklo kdzse. — Na krvne sztolice, na gorecse grmdde szo primdrjali mocsne vere ocsdke nase. V-gaMyarobsztvo szo vrgli mirovnoga diiha", po-niznoga drzsdnya diihovne pasztere nase. Porobili szo cerkvi i sole nase, — ali zdto je donok goriosz-td\a evang szv. mati cerkev. Qori je osztdla i mocsno sztoji, a*r je nyd ndsztava nej ludi, nego vszamogoucsega i na vsze szkrbnosz^csega Bogd ndsztava. Szvejt ravnajoucsi goszpodin Boug od vszej goszpoudov te ndjvisisi goszpoud, je obar-vao i gori obdrzsao evangelicsanszko szv. m. c€r-kev, csi je glih cejli szvejt z-besznoucsov trou na nyou, kak nam je tou Luther, ver1? reformdtor v-207-moj peszmi v-4-tom versusi z-mozsnov verov zse naprej naznano : 5ztran 126 DUSEVNI LISZT oktober 20 Na reformacie szvetek. P/szao: Fliszdr Jdnos v ^ j Szveii Boug, ocsa nebeszki, •r Szvetek ti szvetimo v szrdci! Hvdlo, diko ti szpejvamo, Za tak veliko skrb tvojo, a Ka szi nam oudpro vretino, Qde diiha" tvojga pitvino, Vszi verni tvoji najdemo: Vu dusi sz« otavimo. Dika i cs^szt bojdi tebi! Szin tvoj jedino rodjeni, Nam je dao poszvejt bla'jzseni, Steri je od liidi szkriti I jalno z-krivicov pokriti; Ali ti szi, bozsa zmozsnoszt, Zapovedao: naj bou szvetloszt 1 pa" ]e znouva vuzsgdni Po tebi nam znouva dani! Dika i cseszt bojdi tebi! Diisni paszterje szo szpali, Vernici v-kmici bloudili, Ali szveti duh je zbudo I prineszao velko csiido: Odebrdni gorsztanejo, Biblio naprej vzemejo, Bozse pravice glaszijo, Blajzsensztvo nazvesztsavajo. j Dika i cseszt bojdi tebi ! r;y Szveti hipi, velki hipi Vas szpoumenek oh kak lejpi, Zsive on vu nasem szrdc^ Vu zhvalnoszti cvetecsi, Ki szte sze triidfli verno, Za szvet' vere sziobodscsino. Bozsa rescs ošztane vszigdar, . Nemre preidti ona nigdar ! Dika cseszt naj bode Bougi ! Naj sze vrejlo razsiirjava <; - f I med nami nazvesztsava; :-; Rejcs Bozsa i nye pravica, ' Naj preszvejti tiizsna szrdca. — Mir ino liidi Iiibeznoszt, Eta lejpa diisna jakoszt, ,,, Na stero nasz vcsi biblia, Eta szveta Bozsa kniga, Naj bou nas grad i mocsina ! Oktober 31. Reformacie lejtnice szvetek. Na szpoumenek 1517. okt. 3!.-ti den z-zahvalnim szrdcom damo hvalo goszpodnomi Bougi, ki je ete den dao pa znouva gorizidti i szvejtiti v-diisevnoj kmici blodecsemi szvejti, diisne szlobodscsine szunci. Vu miszli i pameti ,,Rejcs Bozsa oszt^ne vszigdar, Nyej niscse nemre prouti — Boug nasz neosztavi nigdar I szveti duh nasz pouti, Csi bi trpeli, ali zgubili, Zsitek i blago i vsze, ka je drago : Nebesza nam osztanejo. Evang. szv. m. cerkev je Bozsa nasztava, ar csi bi ludi naprava biia: razvezala bi sze, da je pa z-Bogii, nemorete jc razvezati, naj sze, kak prouti Bougi bojiivajoucsi nenajdete! (Ap. djanye V. 38—39.) Evang. szv. m. cerkev je od Boga* i zato jo liidje, bojdi szi ji kelikost^ jezero, neprepravijo! Vu etom trousti sze vsze bole potrdjdvamo, csi na szv. m. cerkvi nase navuk i vcsenye gledamo i miszlimo. Vu nyem vsza"ka rejcs od szv. piszma vekivecsni pravic ino isztiooszt gucsi k-nam. Mere poszta*noti szv. m. cerkev nasa za zmozsrio, odicseno hizso Bozso zato, dr szo jedioo na kre-pek Krisztusov fundamentom zozidane nye zsive sztene. Nasa siv. m cerkev sze ma razsiirjavati, vejm ona vu szebi zdrzsava vsze, ka je k-csloveka osznavlanyi potrejbno. Navcsi ga, kak trbej zsiveti, kak delati, kak sze veszeliti z-timi radiivajoucsimi i tal vzeti vu ti plakajoucsi zsaloszti Navcsi v-kaksoj sztavi ma* bidti z-Bougom ino z-liidmi. Nav-csi na pravo vero i na csiszto iiibezen blizsnyega. Etaksi po evangelioma blagoszlovnom vcse-nyej pelani i osznovleni narodov zsitek je doszta szrecsnejsi, stero ocsiveszno vidimo, ka vu pro-testanszkom duhi pelani narodje szo sze najpo-polnej osznavlali tak vu diisevnom, kak vu zetnel-szkom naprejidejnyi. Kak zmozsen ]e pousztao te evangelicsanszki Nemski, Angliski, Svedszki orszag i Zjedinane drzsave v-Ameriki! I oa kelko szo zaoszta'nyeni talianszki. i spanyolszki orszcoje. Nemamo sze tak sztarati, pride ar pridti ma ob-ladnoszti vrejmen ! Potrejbno je, da nase szv. m. cerkvi zsivo vero zbiidimo escse i vu diihovnoj kmici zsivoucsi narodaj tiidi! — Jeli nekebztijemo i veszelecs ne-vidimo, kak sze povnozsavajo, griintajo vu katholicsanszki orszdgaj kakti: v-Talianszkom fran- oktober 20 DUSEVNl LISZT Sztran 127. tapotujemo vu Wittembergszke cerkvi kripto, gde.te veliki reformator szpi szvoj vekivecsen szen, ki je na ete den prebio gori na Wittem-. bergszke cerkvi dveri oni 95 pravic (djatk), z-sterimi je poriiso sztari, pokvarjeni,prhlavi szvejt i griintao bou;sega, jaksega, steroga prigoda tak lepou za ,,nouvo vrejmen" imenuje. Tak da bi sze toga vvittembergszkoga apostola grob oudpro i dr. Luther Martona duh po cejla szvejti glaszo tomi mlacsnomi, najvecskrat protivnomi szvejti: „ Vu s/Aohodscsini tnk, n& stero nasz je Krisztus nszloubodo, szlojte, i nednjte sze pd vli jarem szluzhe pre'zti." (Gal. V. 1.) Szlobodscsina! Kak velka, kak szveta i lejpa miszel je tou! Nej je csiido, vem je jo Boug vcejpo vu csloveka duso! Gda je Boug ie prvi par liidi sztvouro je erkao: Kralujte nad -nebeszkimi fticami, nad mourja ribami i nad zemle sztvarami, — ali nej je pravo, goszpodiijte eden nad ovim. I donok preci, kak szo sze ludje naplodili, je nasztano goszpodarov i szlugov red. ! Te eden zato, ar je krepsi, csednejsi, — zapo-vedava; te driigi, da je szlabesi, nezevcsenejsi ' — bouga i szluzsi. Te eden zato, ar je premo- : csen, V'ziva obilno i njanyikuje. — te ov, ar je : szirmak, dela do pretrgnenya i-mantra sze do groba. — Naroda cslovecsanszkoga vecs jezero lejtna prigoda je popiszana v-toga na szmri korbacsivanoga rob szlugo naszlediivajoucsi | recsaj, med sterimi je on vopuszto diiso govorecsi: j ,,Zakaj zsive rob? — j kamen noszi ; :-v-^"- K-krepkoga zidi, odvejtek nihavsi ¦';k '¦-'"-' K-nyegovomi jarmi i vmerje. '-•¦'.-'' Miljoni za ednoga!" ' : -• Kak velka nepravica je bila tou! Ai szo szamo ti edni zsiveli i v'zivali, miiione szo pa odre-venyene vu dfisi noszile pom"zanoga cslovosztva teski jarem, k-steromi szo sze na teliko privadili, ka sze je escse, kak ie znano izraelszki narod z-sziobodscsine zemle nazaj zselo vu piramisov robsztva szenco i k ny:h pre^ztrejtim sztolim. Isztina, ka szo sze najsli Mo'zesje, pr.o-rocke, moudri piszatelje, vszaki vrejnienov refor-matorje, — ki od Bozsega szvetoga diiha nav-dehnyeni, szo biidili narod z-robsztva tamna .... ali rejcs nyihova je kricsecsi glasz bio vu piiszt-savi! I li te, gda je zse cejli szvejt szamo ed-noga goszpodara szliizso, te sze je porodila evangelioma szlobodscsina vu oszobi nazaren-szkoga Jezusa. Kak dalecs je nyegova szveta rouka doszegnola, k-szebi ie obinoula te osztav-Iene, te preganyane i branila te szlabe. Gde je nyegova szveta rejcs cstita, tarn ie bicsiivani grejh, steri je vretina toga najveksega robsztva. Ponizo je zvisenoszt i gizdoszt, - glaszo je bratinszKa szveti navuk i z-szvojov peldov je poszvedocso, ka pvava veliknszt nesztoji vu toin, naj ober drugi goszpodujemo, nego vu edendriigogaliibeznosztii na szltTzbo gotovnoszti. cuskom, v-Ausztrii edno za driigov • evangelicsan-szke gmajne i posztavlajo gori cerkvi i sole — z-steri, kak zsijajoucsa szuha zemla ota'vlajoucso nebeszko roszou, — jemlejo vernfci vu szrdca rejcs Bozso i kak k-h!adnoj vodi jelen, hitijo ota-viti nebeszki zsej szvoj Zmozsna drustva velika dela liibeznoszti od-pravlajo. Spitale, rounarnice, sziromakov i sziro-tinszke hizse, deklin i obrambni doumi sze posz tavlajo gori. Betezsnikov obravna"vanye i szkrbnosejnye tak zvane djakonisze odpravlajo. Taksi pri nasoj evang. szvetoj materi cerkvi vise 23.000 jeszte, stere pobozsne krsztsenice z-velkov navdiisev- J nosztjov, truda i moucsi szvoje nejmiliivase szame szebe gori aldiivajoucsvimprajo krcllevsztvo nebeszko eti na zemli i doj brisejo trpecsi blizsnyi szvoji britke szkuze i lejhsati setujejo nyih tesko sztavo. Eti v-Soboti tiidi bode povrejmeni gori posz-tavleni vu Kiihdr Ferenca hr^mi tak imeniivani Konfirmanduski dom, steroga je te vu Bougi blajzseno' včpreminoucsi z-szvojov pobozsnov tii-vdrisicov na te szveti cfl dariivao, da sze vu kra- jini domanve vere nase osztdvlena szirotinszka deca vkiip szpravi, na pogiiblene dece sors nepride, nego sze obarje, voosznove, vu veri potrdi i tak, kak verne, vu veri sztalne kotrige szvete matere cerkvi, pred szvejt po^ztavi, da ednouk i ona tiidi odpravla evangelicsanszko duzsnoszt szvojo i ra-siirjava kralevsztvo nebeszko eti na zemli. Vszej nasz najvekse zselejnye je tou, da bi eto nasztavo, kak naj prvle v-zsftek posztaviti mogou-csi bili. Troustamo sze, ka z-Boga pomocsjouv de nam tou vu kratkom vrejmeni doprineszti mogoucse. V-Angliskom orszdgi jeszte tak zvano Biblio razsiirjavajoucse driistvo, stero je zse vecs kak210 millio falatov biblinszki knig dalou vu razlocsni jezikaj vozostampati i raztaFati med szvejta narodi po cejloj zemli. Nase evangeliomszke knige, vu steri szo nouvi zakon i zsol ari popiszani, je 1'idi tou drtistvo dalou vostampati, tak da szvelo piszmo, te dragi kincs nebeszki mi tiidi po szvo-j ^ rn dragom materszkom jeziki lehko vzsivamo na nase verszko potrdja"vanye. Nasa szv. mati cerkev szi je escse za cil odebrala na krsztsanszko naso vero i na diihov- oktober 20 DUSEVNl LISZT Sztran 128. Z-tem navukom szo sli po cejlom siirkom szvejti tiidi verni apostolje nyegovi i genoli i szporusili szo zsnyim krvizselcov trounuse, bii-dili szo vu robsztva jarrni bodoucse duse: „ Vu szlobodscsini tak, na stero nasz je Krisztus oszloubodo sztojte, i nedajte sze pa, vu jarem szlii'zbe prezsti.!" Ali vu za nyimi pridoucsi vrejmenaj szo nej prerazmeli, bole nej szo steli naszlediivati Krisztusovoga evangelioma, meszto toga, ka bi eden driigomi szluzsili, szo cerkevna oblaszt i popevje zacsnoli goszpodii-vati. Rimszki papa je bardao nazvesztsavati od szebe, ka je on ,,szlugov szluga" — po pravici je pa goszpodiivao ober caszarov i kralouv i ka je escse vecs — ober diis tiidi. Ta oblaszt je 1500 lejt pod korc podvez-nola i szkrila evangeliom i potezsila nyegov blagoszlovni poszvejt i pravice. Znouva je v-robsztvo, v-duhovne kmice robsztvo vtonyeni narod cslovecsanszki, stero je pa bole sztrahotno bilou, kak sztari vrejmenov robsztvo, ar szo duse bile podjarmlene z-neobladanov zmozs-nosztjov. Csloveka ona temelna pravica, naj sze szvojim Bougorn z-szinovnov viipaznosztjov szlobodno on szarn doticse, je vkraj vzeta i ta posztavleni za szredbenika szpovedavajoucsi pop. — Prednyim je trbelo grejsniki v^adliivati grehe i zmenkanya szvoja i nej pred vszazna-joucsim Bou om, — on je odpuszto nye i zve-Jicsavao, nej Boug. Eto zvelicsavanye, kak szo do ednoga csasza yu cerkvaj, pri szpouvedaj odpravlali, szo je szledi vo naplac neszli, trzsili zsnyim, sto je vecs placsao, je vecs odpiiszt-sejnya doubo i bilou je vrejmen, gda je lezsej bilou ednoj kumili szkousz iglini vuh pridti, kak sziromaki v-nebesza. Ta oblaszt je bila szpodobna na tou, naj celou v-robsztva jarem podvrzse zvelicsanye zselejoucse diise. Liidje szo pouleg krivoga navuka prihajali v-tiihin-szkom, nerazmetom jeziki drzsanoj szliizsbi bozsoj, nejzvesztno, brezi razuma, vlejcsno obra-csali vu roicaj csiszlo, posztili sze, na bucse hodili, grehov odpiisztsanya cejdala kiipiivali, i szpozabili szo sze — ar szo nyemi pozabiti dali — toga apostola opominanye: „ Vu szlo-bodscsini tuk, na stero nasz je Krisztus osz-loubodo sztojte, i nedajte sze pa, vu jarem szlii'zbe pre'zti." ^ . Ete diihovne verige je zlamao v — 151 -tom okt. 31.-toga dneva dr. Luther Marton, --gda je toga na zvejszt zbiidjenoga csloveka od diihovnoga robsztva vooszloubodo i nyegovo szamovolno szlobodscsino, pravico nazaj szpravo, da meszto popouvszkoga podperanya i szred-sztva — oszobno podgovornoszt zselej od nyega, i gda je vu szpraviscsi (gyiilejsi) poglavarov i piispekov —- z-batrivnim szrdcom glaszo: »nemrem nacsi csiniti, ar je nej dobro prouti dilsnojveszti csiniti!" I od toga hipa mao je diihovne szlobodscsine vecs zadaviti nej bilou no szvetloszt pripelati i one neszrecsne pogonszke ndrode, steri escse vu bolvansztva tuzsnom mrdki zsivčjo, naj i oni vzsivajo krdlevsztvo po Jezusi Krisztusi gldseno i szprdvleno, dr szo i oni vszi nasi bratje i szesztre po Jezusi Krisztusi. Med poganmi 250 szirotinszki, 100 obramni hizs drzsi gori. Pri vszem tom pa szv. nase ma-tere cerkvi oszn^vlaoye i razsurja*vanye od ny6ni vemikov diisevne vrejloszti viszi. Bojdimo zdto nej szamo nye kotrige, nego prindsajmo na nye oltdr tiidi ddri; vu deli, vu gucsi, vu zn^sanyi pokdzsi-mo, ka szmo nye vrejdne kotrige. D^jmo Bougi hvdlo, ka szmo vu nyčnom krili. Li tak de nam mogoucse szpuniti ono veliko pozva"nye, stero ocsa nebeszki zselej od szinouv i cseri szvoji eti na zemli i za stero nyim ednouk obilen ndjem da" tam zgoraj vu orszdgi nebeszkom. Prinisajte z^to verni Bozsi pri ddni prilikaj ^ldove i aMmostva szvoja pouleg premoucsi vase. — Vsza"ki mali ddr je prijčten Bougi nebeszkomi, steri z-liib^znoszti zha"ja! Podp^rajte n^sztave, verszke pisze novine, kalend^rie, knige evangeli-csansztvo razsiirj^vajoucse. Naszledujmo nemske, angliske i amerikan-szke verne brate nase, gde od toga na"j szirmas-kejsega — do toga ndj premocsnejsega tezsaka, cseresz leta vszaka kotriga prineszč ddr szvoj na oltaV razsiirjdvanye evang. szv. matere c^rkvi i rdvno zdto szo szpodobni oni tak velika dela od-prdvlati. Ar kak tou prilicsna rejcs prdvi: ,,Po ka-pli de pun lagev," stere kaple do navkiip ona velika moucs, stera, tak velika zmozsna i blagosz-lovna dela szpunya"va pri rasiirjdvanyi szv. materč c^rkvi i n^vuka Zvelicsitela goszpodna nasega Jezusa Krisztusa. Bojdimo pob. bratje i szesztre vu veri nasoj krepki i sztaMni. Nej szamo za tejlo, szkrbmo sze i za duso; neszpra"vlajmo szi szamo zemelszka, stera szo preidoucsa, nego i ta nebeszka, stera szo vekivecsna i obsztojčcsa. Budimo i te mldcsne, zbudimo te drevdne, oaj i oni, nej szamo bodo poszltihsdvci te rejcsf, nego vrejli delavci vu nyč-nom duhi. Nagouszti cstimo tou Bozso knigo, to szveto biblio, dr de sze nam li tak krepila dflsa i szrdce nase. Drzsmo vu post^ayej i prestfmaoyi evange- Sztran 129 DUSEVNI LISZT oktober 20. mogoucse, obladavno obhodi ona preszvetseni szvejt, vszepovszedik zahtejva oszobni jus i szlobodscsino diisnojvejszti! I gda je diisna-vejszt — po vnougom teskotn boji i krvi pre-lejanyi doj sztepla z-szebe one lance, z-sterimi je diisevna szlobodscsina doj zlancivana bila, stera je zadrzsavala i gatila csloveka od Bouga vzeto szlobodno volo, szlobodno gibanye: znouva je prisao mir szveita i vu ludi dopad-nenye. Zevcsenoszt, piszatelsztvo, moudroszt, escse i rokodelsztvo i trstvo je nouvi odraszek doubilo. Narodov vucsenye, pobozsnoszt, vere-vrejloszti lejpocvejtje sze je razpiisztilo vu szlo-bodscsine otavnom zraki; csisztejsi, liibeznivej-si je gratao familiszki zsitek, plemenitejse cslo- vecsansztva tiivaristvo.....i szvejt je vu 1500 lejtaj nej produkalivao, nej je doszegno ieliko, liki vu reformacie prvoj sztotini, — najno-vejsi vrejmenov csiidni i znameniti nasztav niti neimenujmo. Dragi moji evangelicsanszki bratje i szesztre, — vi szte vszi ete diihovne szlobodscsine blaj-zseni orocsnicke i kotrige. Oh bar bi prerazmeli i prestimali toga veliko i znamenito vrejdnoszt! Naj sze nenajde ni eden, steri nebi prerazmo, ka zadene ¦»Evangelicsanec« bidti, i diisevno szlobodscsino vzsivati. Szvetmo bliizi z-205 millio evangelicsan-szkimi bratmi zahvalnoszti szvetek goszpodnomi Bougi, ki nasz je diisevne szlobodscsine talnike vcsino. licsanszke na^sztave nase. Podperajmo namenya"-vanya, stera szluzsijo k-vere nase odraszki i na-prejidejnyi. Prinasajmo zsukavce szvoje na liibezni kldov. Z-radosztjov bojdmo na pomoucs evangeli-csanszkim bratom nasim, nepozkbimo sze i z-toga ndjmensega zsnyi. Nepozdbimo, ka jesztejo druge ovc^, stere szo nej z-nase ovcsdrnice i one nara je potrejbno eszi pripelati, naj bode edna csrejda i eden pasztčr. Vszi, vszi, ki po etoj pouti hodecsi, bojdimo gizda"vi na tou, ka szmo evangelicsanci. Luthera govori: Krsztsanszki cslovek je po veri vszakomi szloboden goszpoud, po liibeznoszti pa vszakomi ^luzsen szluga. Tou oemoremo zabra*niti, ka bi fticsi (zemel-szke szkrbi grehsne miszli) obri nase gldve odle-l ali tou ja, ka bi na nasoj gla"vi gnejzdo r^diii. nVu szlobodscsini tak, na stero nasz je Krisztus oszloubodo sztojte i nedajte sze pa vu jarem szluzsbe prezsti" ¦>';.' Ma bidti je stir'sztou lejt zse ! — ¦¦¦'•.., Sztar Luthera navuk ? ;';. Nej! ar je zse doszta prvle, ' - Od inda vrejmena Vu prorokov, apostolov 7 \ /v. ¦ Piszmaj on nasztavlen. Vr - = rnT ¦ -...-¦]• Tou je sztaroga krsztsansztva, ^\ Krisztusa szvet' navuk! Fliszar Janos. ' Galyerob. Poszlovencso : FHszdr Jšnos. Kak v-maloj hizsicski pri sztouli szedi, Pred szeov z-odprejte biblie cste, lno szi duso pasze po nye' redi, Ny6' 'bozso hrano vkiiper bere ; Liki szkrbna vcsela med vkiiper noszi Vernim ;—liibezni szvet' vere med : — vda*ri nad nyega Tiranusa szluga: nPred szodca, jeretnik . . z-menom . . [hajd'!H Ah, szluga Bozsi krotko gori szta*ne 'I govori: ,,Moj szodec je Boug" ! 1 ta" idoucsi od familije tuzsne — Vupa sze, ka Boug placsa ednouk : Pravice szvet' zdszloba ga szpreva"ja, Angelvaritel ga podpera. — Dokecs pa* znouva zorja gori zide, K-liiblčnim szvojim nazaj pride. II. » Edno pltanye szo pred nyega djdli: »Zatajis, ali nej vero« ? On pa z-pozdignyenov glavov govorf: »Nejl nigdar nezatajim nyouK ! Szpravicsanya rejcs szo nej poszluhnoli Diihovne kmice szinovje, Divjim hohdrom szo ga v-rouke daii, Oudali na teske ga*lye . . . — Mirovno sze podd, te bozsi szluga, Dalecs od douma, familije Noszo, kak te Nazarenszki trplivo, Z-trnya szpleteno korouno. oktober /C. DUSEVNI LISZT Sztran 130. Ah ! ga*lya zse dalecs po mourji hodi, Viszika neba sze zaoblacsi I kak den sroudni : dudnva, trejszka, grmi, Bliszka sze iz-nebe ogen leii; Voda sze zdigava i grozno vaM : Vsze . . . pogiibeli groza obide, Nevkleknyeno li galyarob obsztoji, -Vn Bougi visnyem ma szvo' vupanye. Moli, zduhdva : »Ocsn odpuszti nyim, Ki szo na me' vdrli grozno, bloudno . . .« Vrejli zdiiha^v je gor zisao k-obla"kom, Steri razido, viher sze v!ihso .... Trdnoga ravnacsa szrdce sze zmecsi, Od lancov roba odvezati da. I szkousz zvejzd viszike nebe sze iescsi Dika, Bozsega Angel varitela ! Luther od szvetszke visisoszti. Ta szvetszka pravda i oblaszt je z-Bozse voule i zrendeluvanya na szvejti, pravi Luther vu szvojem piszaii ,,od szvetszke visisoszti." Szvetoga piszma szvedosztva szo na tou giedoucs: Rim. 13, 1—2, I. Peter 2, 13—14. Csi bi cejli szvejtz-isz-tinszki krsztsenikov, tou je z-isztinszki ver-nikov sztao, te bi niksega pogiavara, krala, goszpouda, kastigajoucse oblaszti, ali prav-de nej trbelo. Dobro drejvo nepotrebiije niksega vcsenya aii pravde, naj dober szad prinasa, nego brezi vszega toga pou-leg szvoje lasztivnoszti rodi. Pravda je za greha volo dana. Cejli szvejt je htidi i med vszejmi sze komaj eden isztinszki krsztsenfk najde. Za toga volo je zrendeluvao Boug dvoujo oblaszt, duhovno, stera krsztsanszke i pobozsne liidi vgaja pod Krisztusom po Szv. Duhi i szvetszko, stera na tou gledoucs ren-deltije, naj nekrsztsanye i hiidi ludjž po zvlinesnyem vu meri zsivejo i mirovni bo-dejo. Obedvej oblaszti szamradno trbej raz-loucsiti edno od driige i obedvej nihati; edno, stera nasz pobozsne csini, driigo, stera zvtinesnyi mer szpravla i prepove-dava huda csinejnya; ni edna je nej za-doszta brez ove na szvejti, ar brez Krisz-tusovoga diisevnoga poglavarsztva po szvet-szkoj oblaszti niscse nemre pobozsen bidti pred Bougom. Ar je pa oblaszt prevecs potrejbna i hasznovita na cejli szvejt gle-doucs, naj sze mer more goridrzsati, greh kastigati, hi\dobnyacke zadrgavati, zatoga volo sze krsztsanszki cslovek znajveksov gotovnosztjov podvrzse oblaszti goszpoudi, rad engediije nyemi, postuje visisoszt i vsza vcsinf, ka je li mogoucsi i ka oblaszti na dobro szliizsi, naj rna prestimanye i naj sze z-bojaznosztjov opondsa prouti nyej vszaki. Visisoszt je postiivati potrebno, kak zsenitev, ali polodelca, ali drtigi ou-pravek, stere je Boug zrendeluvao. o^laszt szliizsiti, nyeno dobro naprejpomagati mo-res, kak je mogoucse, csi je potrejbno z-tejiom, z-materialnov dobroutov, z-poste-nyom i dtisov. Csi sze szvetszka visisoszt, blizse poglavar pripravi, cseden, bogabojecsi, krsztsenik je, tou je edna najveksa csiida i najszvetejse znamejnye Bozsega szkrb-nosejnya obri dotfcsnoga orszaga. Ali najveksa falinga je pri goszpoda-raj i dvoraj, ka poglavara vu szvojem stimanyi nyegovi dvorni ludje i prilizavci podmitijo i on en^edujoucsi bode. Ar ne scsukne csloveka tou, csi sze poglavar zmejsa i neszpametnoszt vcsini, nego or-szag i narodje morejo trpeti od takse neszpametnoszti. Za toga volo sze pogla-var naj tak viipa vu szvoji csesztnikaj i tak je engediije csinfti, ka de cu^le vu szvoji rokaj drzsao ; naj sze nezaviipa, naj ne szpi, nego pogledne za nyimi, prehodi orszag i opazi szeposzedik, kak ravnajo i szoudijo, te sze oszebno ogvusa od toga, ka sze nemore niti v-ednom csloveki szploj zavtipati. Ovak pa tudi poglavar z-lasztnim szrdcom naj kazse szvojo oblaszt i visi-soszt; naj vzeme vu branenye szvoje pod-lozsance vu nyihovoj sziikesini i tak naj csini, kak csi bi nyegova lasztivna szuke-šina bila. Ar je tak csinio z-nami Kiisztus i tou szo prava krsztsanszka liibezni dela , ; - Sztran 131. DUSEVNI LISZT oktober 20. Dtisni * Szpoumenek ti preminoucs'. Poszlovencso : Fiiszšr Jšnos Piisztno je pole, piisztna krajina, Na jakse dneve nasz opomina, Gda szmo zsnyimi escse vkiip zsiveli, Ki szo odisli, nega ji eti, Ki vu grobaj v-miri pocsivajo, Vecsen szvoj szen szpajoucsi vzsivajo. Oh hodte eszi med grobe ete, I na den ete nyim szvetek szvete. Jako je doszta szkrbi zemelszke, Za preminoucse vrejmen nezide. Zsaloszti gvant hitro tanihamo, Oh kak hitro sze zsnyih szpozabimo. Al' dnesz ra grobaj szvejcse gorijo, Zsnyih sze zahvalni tak szpomenijo : Vuzsgite szvejcso tiidi vu szrdci, Dajte meszto vu nyem zahvalnoszti. Den ete dnes/. bojdi U preminoucsi Szpoumenka den, tim v-szrdci zsivoucsi. Ar je nas tiidi v-miszli, v-bolezni! Nas! — Ki szmo eti szlabi, nevolni, Kak liszt tecsasz. dokecs je na vejki, Sze trouszi, gible, brni na szpici: ,i**vw Tak szmo tiidi v-zsaloszti pri mrtvi, Ki szo pa znouva en' csasz pred nami. Vidim mater z odprejtimi rokami, Pri grobi je pa vkiiper z-otrokmi; Etam tiivaris, tiivarisica, Mladenec, szirotics i vdovica. Oh vi decsica, nazaj szte prisli ? Szkuzila szem sze, gda szte odisli! Batriven vojnik oranyen v-tejli, Vejnec drzsecs, pred nasz sztane lejpi, Pride brat, szesztra, priatel, zar'csnik, Ki szo minouli i vszak' zgiiblenik Koga je sors poszlao, Boug vej, kam' mrejt, Zemla i voda \ ona nyih pogrejb. Obvzemejo te, obinejo pa, Stero ti dusi lehkouto da. Vu miszli i dfisi sze pokojis, Kakste sze bar globoko zsalosztis, Troust i mir naides vu veri szvetoj Ponouvivsi mrtvi sžpoumenek szvoj. Pocsivajte v-miri vi liibleni, Eti v-cintori tiho szpajecsi! Lisztje doj kaple, pflszto je pole, Naveke de vase nase szrdce. Piiszto je polje — piisztna krajina, Zimszki szen szpi zse cejla natura, Blajzsen, ki verje gorisztanejnye I na bougsi zsitek prejkidejnye! Razlocsni mali glaszi. Evangelicsanszka szvejta konferecia je drzsana v Eisenachi v Nemskom orsza*gi od aug. 19. do aug. 24., na steroj je vecs, kak 40 orszagov bluzi 200 poszlenikov tao vzelou. Za predszednika toga szpraviscsa szo Dr. Ihmels, dr-zs^lni piispek v Drezdeni' odebrani. Na toi kon-ferenciji je protestantizmusi historicsni giavics polozseni, gda szo vszi nazoucsi bodoucsi poszle-niki od Lutherovoga velikoga diiha gndni vu Wart-burg gradi vu stirideszeti jezikaj dolidjali vadlii-vanye vere. Prigla^szili szo krepko na konferenciji vkiipeprikapcsecso moucs evang. bratinszke liibez-noszti, stera narodnoga i plemenszkoga pregrdda neszmi poznati. Razprdvleno ie liidi vszej krsztsan-szki cerkveo vjedinanya pitanye i na obri toga tekoucsem prerecsiivanyi je vopovedano, ka med szvejta vszejmi cerkvi je Lutheranszka nevtajeno najbole potrpliva. Tii je naprejprineseno to tiidi, ka je Lulhera peszem : Trdi gra^d", szvejta na^jbole pozndna peszem, dr jo po 139 jezikaj popevlejo. Vu vezdasnyi tezski vrejmenaj je vszej ndsz szveta duzsnoszt, naj vrejlo verosztiijemo obri nasega dra*goga evangeliomszkoga herba. To nam pa le-zsejse bode, csi prerazmimo sztaro veliko isztino: »Vu vkiipdrzsdnyi ]e moucs.« V-Zimoni je na meszto neddvno preminou-csega gmajnszkoga inspektora Dr. Obaffy Cyrill advokat odebrdni za nouvoga iospektora. Evang. diihovnicke. V-Ameriki v-Zjedinani drzsa"vi v-New-Yorki jeszte 289 evang. diihovnikov, v-Chicagoi: 216; v-Miveepoliti 162 ; v-Fhiladelphii 133; v-St. Pauli 107; v-Milwaukei 101. Na Vogrszkom v Dunantulszkoj piispekiji je Dr. Mesterhdzy Erno odebrani za cerkevooga visesnyega inspektora i szept. 13. je v Soproni ouszvetnč v-szvojo cseszt notriszpelani. Pri to[ priliki je 26 milio koron na evang.-e cčrkvene i oktober 20. DUSEVNI LISZT Sztran 132; solszke cile aMduvao ! Jeszte escse delavna vera! Tdkse inspektore bi nam tiidi trbelo v Prekmurje ! Zvonouvje nazaj prihajajo. V-Koszta-novce, gde nas Liszt v-lejpom racsunj ma cstitele i naprejplacsnike, szo szi nasi vrejli evang. bra-tovje zse tiidi nazaj szpravili 2 od prvejsiva včksiva zvona. Eden je 141 kg-, te drugi pa 97 kg-zsmeten. Kostata bluzi dvajsztijezero Dioarov-Szept. 23. szta prejkda*niva .nouviva zvona szvo-jemi zrendeliivanyi, vu oazoucsnoszti velike vno-zsine, po zmozsnom predganyi Darvas Aladara, Krizsevszkoga diihovnika. — Szept. 23. je posve-cseni gori v Ivajnsovci tiidi eden zvon. — Okt. 21.-ga bode v Sztriikovci zse te drtigi zvon med lejpim redovekom goriposzvecseni, steri je v Ma-ribori zleja"ni. Csi bi Sztriikovcsarje pri ' fd*-ni j zvondj tiidi fa*kso vrejloszt ka*zali, hvdle bi vrejdni bili! — Kak csujemo, Bodonszka fara za dva tjedna tiidi dobi szvoje fa'rne zvone. Na tou radoszt praj Sztriikovcsarje poz^bijo szvoje neprijetno drzsa"nye i dvakrat telko dariijejo na fdrne zvone, kak kelko je na nyL vonavrzseno bilou ! ? Tou plemenito zmerjanye bode po dugom nedosztojnom bojiivanyi Sztrukovcsarov z-szvojov lasztnov farov! — V-Piiconszkoj fari szo szi zrendeliivali Bokre- csanci eden 210 kg. zsmeten zvon z Ljubljane ; Dolincsarje tiidi z Ljubljane dva zvona, eden 146 kg. drugi 85 kg. zsmeten bode. Szebeborcsarci szi z Soprona zselejo zrendeliivati dva zvona, 350 kg. zmecse. Namenijo szi tiidi VanecsaVci nazaj szpraviti 2 zvona*. Po taksem za maMi csasz v-toj fari zvon Brezovec nindri indri nebode vecs prdz-noga, brez nebeszki trombont zvonfka. Bako ^{aroly Sztriikovszkoga evang. kan-torvucsitela szo szuszpendčrali, dr pri Kuzmicso-vom szpoumenki szo edno cerkevno peszem vo-grszki popevali, i ar ga diihovnik vu vogrszkom jeziki zdao. Boug moj! Kama szmo prisli? Kaksa szila ! ? Szlovenje sze touzsijo na szrbe, csi r/ivno nyim szrbi deszeti lao teliko krivice necsinijo, kak nasi drdg\ szlovenszki bratje nam nevolnim prek-murcom. Vucsitelom, steri letosz z-drzsdvnoga jezika nedo mogli doli djati egzdjmen, sze piiszti escse csasz ednoga leta. Csi pa k-leti tiidi egzajmena nedo mogli doli djati. v-penzijo do djdni. Z-r. kat. soule vSliicseni evang. si-nyour. Szobotszko evang. soulo szo od na"sz vz^li nasi drdgi szlovenszki bratje i za drzsdvno povedali brezi toga, kaj bi szamo ednouk opitali Szobotsko faro, jeli je gotova tou soulo, stera je duga lejta.molitvdrnica bila, prejk ^dati, aii . nej, brezi toga, ka bi saamo eden dinar drende, ali odskodnine ddli. Szobocsanci, jeli szpite ? Zakaj ne opitate okrajnoga glavaVa, jeli Iromunizcm \dda v drzsa"vi S. H. S. ? Ali zakff-ne pitate, naj poka"-zse tiszti zdkon, pouleg steroga je drzsdva prejk-vzela verszke soule? Lejpo delo. Z-zsmetnim tru-dom szle evang. soulo gori posztavili i zdaj vasa deca v Martjanci donok v-r. kath.-o soulo more oditi, Lr evang. souie zse nemate . . . Ali szte lehko vaso sotilo szamovolno tddL\\ i senkali dr-zsdvi ? Kak szo tou nazna*nyali okr. s. nadzornik na vucsiteiszkom szpr^viscsi v M. Szoboti? Jeli neznate, ka tou brezi dovolenya cerkevne visise oblaszti nemate jusa vcsiniti ni vi, niti driiga stera fara ? Nasega cerkevnoga za^kona tou zrendeliiva-nye szo vas mouder, previdni inspektor, kak i na-se sinyorije prvi inspektor, escse peszebno za potrebno szpoznali prigldsziti na lajnszkom osz-novnom gyiilejsi nase sinyorije (vidi napisznika 10. punktum!). I ovo, komaj szo odisli od nL{sz td mouder szvetszki voditel, ravno vu nyihovoj gmaj-ni prelomite nas cerkevni zakon? Na prisesztoom sinyorszkom gyiilejsi vasz na odgovornoszt pozo-vemo . . • Ka pa zdaj na tou povejte, ka szo vasega duhovnika volucsili z-Martja^nszke r. kath. soule? Nedopiisztijo nyim g. plebenos, ka bi v-tamosnyoj r. kith. souli evang. solaVe na evang. krsztsanszki vere^avuk vcsili. Ka povejo k-tomi Klekl, ki tak veliko liibezen glaszijo do evangeli-csanszki bratov ? .. Vu preminoucsem, gda sza Klekl v-Pecsarovci escse nej gldszili takso veliko liibezen (?) do evangelicsanszki bratov (?) nego szo escse neodvisznoga birouva potvtfrjali ka je zdto nej oszoudo ednoga evangelicsanca, z-sterim szo sze Klekl za nikse poti volo privdivali, ar je tiidi evangelicsanszke vere bio, — teda je zse evang. cerkev dopusztlla, ka szo Petrovszki plebaaos szlobodno vcsfli v-Kdzsevszkoj evang souli r kat. deco na verenavuk. Zdaj pa, gda b' pouleg Klekl-a velika lubezen mogla la"dati medr nami, zdaj eden pleb^nos takso szvojo verszko nesztrpnoszt pokdzsejo vo, kakse je sztanovito niscse nej csakao od nyih , . . Csiili szmo escse, ka szo sze martjanszki pleba*nos steli ogviisati, jeli szo prav csinili, ka szo evang. diihovniki prebranili v Martjdnszko r. kath. soulo S7toupiti, zato szo pi-tali okr. s. nadzornika, ka povejo na te nyihov obhod gledoucs. Okr. nadzornik, edea drzs^vni urad-nik, szo prej za dobro szpoznali tou plebdnosova nesztrpnoszt?! Z-zsalosztjov szi zamerkamo vsza oktober 20. DUSEVNI LISZT Sztran 133. \&, Ali va"sz, Szobocski ev. faVniki, itak opomina-mo, proszimo, ne lucsajte naza"j z-karnnom! Do-piisztite, naj hodita r. kath. kapla*na vu vaso Szo-bocsko evang. soulo r. kath, verendvuk vcsit! Toler^ncia, vadliiv^nyszka potrplivoszt je bila, je i naj bode evangelicsanszka lasztivnoszt, ja*koszt, precimba ! — Theologiski fakultas nej prindsz, nego na Vogrszkom je dobila evang. cerkev. Sopronszko h6resnyo Teol. Akademijo, v-steroj szo vszi nasi diihovnicke szvoje vcsenye vdablali, je prejkvzela drzsava i na Pecsiijszkom vszeucseliscsi je fakul-ta"s dariivala nasoj cerkvi. Ovo tak sze szkrbi \o-grszka drzsava za vcsenye evang. diihovnikov. Pri nasz, v-nasoj drzsdvi je pa popolnoma nemogoucse vcsiti dati za duhovnika koga, ar nemamo za tou soule. Steri pa za toga volo je v-zviinsske drzsave pritisznyen idti, tisztomi sze escse vnouge zadeve delajo od oblaszti, nej ka bi nyemi na rokou sli. Vendar tou zselejo, naj nase evang tiidsztvo brez szvoji voditelov osztane, za toga volo sze na teli-ko zanicsuje tii evang. diihovniksztvo i vucsitel- sztvo?! Biblija je zse na 558 jezikov doliobrnyena ; szamo jedino v Afriki jo po 164 jezikaj cstejo. Preminoucse leto je Anglesko Tiivaristvo za Biblie 8,750.000 faldtov Biblije razsirilo na okroglini zem-le. Na konferenciji v Eisenachi szo voposztavlene bile na szvejta vsze jezike doliobrnyene Biblie. Evangelicsanszki kalendari de szamo novembra prve dni gotov, ar sze je stamparija szelila i delo je tak nej slo. Na 132 sztrani v-tom kalendariji takse obilno cstenye, lejpe vnouge kej-pe zmejsz, dobijo za 10 dindrov nasi verniki, ka do sze nyemi z-szfdce raduvali. Oviisni szmo, ka szi ga vszaka evang. familija szprdvi. Zsalivanye glaszi. Szept. 24.-ga je zasz-pao vu Goszpodni po diigom- betegi sztaroszti szvoje 69. leti Temlin Ivdn poszesztnik i trgovec v-Puzsavci. Pokonyak je doszta vd^rc«v presztao. Ednoga szvojega szinu je v bojni zgiibo, ednoga pa na mourji. Piiconszke fare ponizen, ali veren obcsinszki kur^tor je bio prejk 12 lejt. Velika rod-bina ga zsaliije. — Tiidi szept. 24.-ga je premino po teskorn trplejnyi sztaroszti szvoje 58 leti. Rituper Stefan v-Koszlaoovci. .Vdovica vernoga tiiva"risa, petero dece, med ayimi—Sandor .tn_edjcfaiLLi.. szkrb-noga roditela zsaluje v-pokojnom. Bojdi i med nami teva vopreminoucsiva szpoumenek blagosz-lovleni! Netniri. Bojnszka nevarnoszt je bila med Italijov i nasov drzsavov za volo Reke (Fiume), stero meszto szo Ifalijani obszecali. — Krva"vo proutirevolucijon^rno gibanye je bilou na BolgaV-szkom. Kmeti i komunisti szo sztanoli prouti vlaMi, ali doj szo pobiti. — Nemcsija je pred drzsav-lanszkov bojnov. Popolna versztvioszka katasztrofa jo je doszegnola. Za 1 dolar sze 6 milijdrd mark dobi. 1 kg. kriiha 76 milijonov mark kosta. Na Bajorszkom monarhisticsni prevr^t csdkajo. — Re-volucijszki gldszi prihdjajo tiidi z-Portugdlije i Turcsije. — Bluzi 2000 liidi je brez dela vu Fran-ciji. — 80,000 bajcarov je sztrajkalo cejli 6 tjednov v Csehoszlovakiji. Skodo, stera je pri toj sztavki tak drzsavo, kak delavce doszegnola, cenijo na 750 milijonov cseski koron. Nasega Liszta naprejplacsnikom! Pro-szimo vszakoga, ki je escse nej vredi z-szvojim naprejplacsiom, naj kem prvle szpuni szvojo duzsnoszt! (Red.) Bankovci po Din. sze vzemejo z-obracs^ja^ Financsni miniszter je vodao zrendeliivanye, ka sze morejo 10 dioarszki bankovci, z-leta 1919. do 10. jun. 1924. vovzeti z-obracsaja. Szkadjeni milijardi. Pred nisteri leti szmo escse tak pravili: szkadjeni milijoni. Dnesz na meszto milijone zse milija"rde moremo praviti i pi-szati. Szamo vu nasoj drzsavi sze je preminoucse leto pokadilo doha"na za 10 milijard koron. Presztolonaszlednik. 1923. szeptembra 6.-ga je porodila Nj. Veličansztvo nasa kralica v Beogradi moskoga szpoula dejte, stero je nasz-lednik trona. Boug nyemi d^j gorizraszti i ednouk na blagoszlov bidti vszemi liidsztvi domovine! Razlocsne neszrecse. Na polskom je varsavszki vlak prekidoucs po mouszti vu vodo szpadno. Vtopilo sze je 50 oszeb ; vise 120 oszeb je pa ranyeni. — Velika zselezniska katasztrofa sze je pripetila tltdi v Rumuniji. Dva vlaka szta vkiipervdarila i pri toj neszrecsi je 78 potnikov zsitek zgiibilo, 200 pa tezsko ranyeni. — Morje je vosztoupilo na Koreji i vnicsilo 600 his. Cloveski zsrtev je 1050. — Potresz je bio v Indiji. Poriiseni je vecs his i doszta liidi od zsivlejnya prislo. — V-Teherani je potresz popolnoma vnicso vecs vesz-nic. 123 oszeb je bujti, 100 pa ranyeni. — Velika bajcarszka neszrecsa je nasztdnola za volo eksz-plozije podzemelszki plinov pouleg Krakova v bajci, v-steroj je bilou 800 liidi. Vecs sztou bajcerov je zsitek szvoj zgubilo. Konflikt med Italijo i Grsko. Dneva 28. aug. sze je v-automobili vozila italijanszka raz- oktober ^C. DUSEVNI LISZT Sztran 134. mejitvena miszija, obsztojecsa z-5 oszeb, stere je napadlo okouli 30 oborozseni neznani liidi i szo na meszti omoriii vsze kofrige miszije. Za toga dogodka voio biszkoron bojna voydarila med Itali- j jov i Grskov. — V-Maroku tecse krv. V-Spanyolszkoj ko-Ioniji v- Marako szo domacsini napovedaii szveto bojno mohamedansztva. Vlada je poszlala td szol-dacsijo i je zse prisio do velke bitke, v-steroj je bilou okouli 1 jezero mrtvi i vecs jezero ranyeni' Doma v Spanyolszkom sze revolucija zacsinya. Nouvi miniszter vere, Dr Vojislav Janjič, pouleg pozva'nya teologiszki pvofeszor, szo kak cer-kveo tnednarodnoga dobroga priatdszlva driistva jugoszlavszkoga zloucsa bivsi tajnik prinasz i vu protestanszki zviinszki orsza'gai dobro poznani. Szlejinya lejta szo na veksem na polilicsnom presztori deiali. Z-szvojov cerkvov szo v-tom cajti po szvojem tnejszecsnom liszti »Hriščanszki život« (Krsztsanszki zsitek) sztali vu vezali. Gda szo prek-vzeli minisztrsztvo, szo novinam edno programszko informacijo daii na szvoja naminya'vanya gledoucs. Obri razmer protestanszke cerkvi szo sze miniszter za dobro informiranoga kazali; nase tezsavei tozsbe szo nyim vu nyihovoj zgoraj imeniivanoj prvejsoj cseszti vsze naznanye prisle. Obri nasi najblizsa-nyi cilov szo ji goripreszvejtili Schumacher sz!a-vonszki sinvor i orszacski poszlanec. Pri loj priliki szo tocsno na zn^nye vzeli szklepe nase cerkevne piispekfje v Notivom Sadi osznovlene. Naprej szo dali szvoja naminyavanya i zselejnya na naso cerkev gledoucs. Nyihov ideal bi tou bio, da bi sze vszi evnngelicsanci v-nasoi dr/savi zdruzsili v-edno piispekijo. (Nase z.selejnye ie liidi tou. f^ed.) Da"pa tomi escse dnesz den nacionalni momenti prouli sztojijo, vupajo sze, ka sze nasa nouva piis-pekija kem.prvle popolnoma voosznove. Stero do potom naszlediivale ta driiga evang. ptispekija i j kalavinszka piispekija. Tak bodejo v-nasoj j drzsavi tri protestanszke pitspekije. K-piis- ! pekov placsi i primernoga sztanovanya goriposz- ! tavlanyi sze drzsavna pomoucs zagvlisa. Vu sol-szkom pitanyi szo pravili miniszter, ka cerkvi csi nyim je kakse im^nye vkraj vzeto, tiszto vsze na-zdj morejo dobiti. Na kantore gledoucs szo pravili, ka tej neprebranyeno lehko szpuny^vajo szvoje pozva"nye i vu nyim odioucseni sztanovanyaj lehko osztanejo. — Sztanovito nam dobro szpddne, ka miniszter vere z-taksim kebztivanyem szprevajajo nase cerkvi dugovanva. — Eti zamerkamo gori,. ka szo neda'vno te miniszter v-Subotici (Szabadka) hodili i pred szebe szo dali pozvati vszej tamosnyi cerkveo diihovnike. Pravoszlavni, r. katholi-csanszki — i protesztanszki diihovniki szo sze eden od driigoga bole touzsili pouleg szvojega tezskoga zsivle|nya i vszi szo proszili drzsLvn0 podporo. Szamo zsidovszki rabinar sze je nej touzso, ar nyega nyegovi farniki tak obilno pld-csajo, ka nikse drzsavne podpore nepolrebiije. — Miniszter szo obecsaii povisanye drzsavne pod-pore. — Eii zamerkamo e.scse, ka pouleg szled-nyega luszlva stetja v Jugoszlaviji 219,749 pro-testantov ieszte, (ou je vszej prebivalcov 1 -81 °/o. Najvecs ji zsive vu Vojvodini, 133,986 dus. Pelda je za vsze evangelicsanszke gmajne edna nasa na"jmensa i mlada gmajna Št. Ilj (St. Agydi), stera v Szloveniji bluzi Ausztrijke meje Iezsi. Pred edno 20 lejti szo sze preszefili sze wiir-tembergszki i szeverno csehski polodelci i dnesz okrog 300 dus ji jeszte. Ta* mala csrejda muj-szterszki grnajnszki zsiiek ma, z-lasztne moucsi szvoje drzsijo gori duhovnika i edno diakoniszo. Kak je pa tou mogoucse ? pitajo lehko kotrige nasi vefki gmajn. »Szkrivnoszt je velika« ; eden jedini mali poszesztnik da duhovniki szlanov^nye, hrano i escse edno dvorano !iidi za drz.sanye Bo-zse szluzsbe. Ti ovi sze pa borijo, naj 2-szvojo\r dacsov i oa'rmi druge gmajnszke potrebcsine znd-sajo i tak szramotijo nej edno szta'ro veiiko gmajno, gde za volo dacse nega konca, ni kraja lozsbi i sztaranyi ; gde diihovniki i kantori vezddsnyi bo-ga*tci niti '.is?to vrejdnoszt nescso dati, stero szo szrmaski ocsacl obecsali i z-radoszijov da'vali. — »Prebudi sze, duh prvi szvedokov ! Matere den. V-Erfurti i Weimari je na drugo nedelo mdjusa »Matere dneva« szvetek no-triszpelani. V-Angliji, Ameriki i Skandinaviji zse vecs lejt szveti|Q te den. Szvetek familije je tou, v-stere szredini mati sztoji i za nvou more bidti eden, pocsinka den. Na te den je od vszakoga dela od-szlobodjena ; vsze delo deca odprdvijo. Te den z-korinami okincsajo dom. Vu cerkvaj sze z-Materd szpominajo. Miszeo szvetka je, ka sze vesz liid-sztvo te den okouli matere more szpravlati i nyej bvdliti za vszo tiszto liibezen, stero ona razsirjava. Stampano v ,,Prekmurski Tiskarni" v M. Soboti.