Dobro veš, kako deluje kvas. Samo malo ga vmesi gospodinja med veliko množino moke. Pa ni dolgo in začnejo se kazati učinki. Moka nekako oživi, začne se gibati, dvigovati, kipeti, lahko se iz nje napravi užiten, dober kruh. Kvas, ki pa v naših dušah deluje slično, kakor kvas v moki, je po besedah Kristusovih krščanska vera, ali kakor jo Kristus imenuje, božje kraljestvo. Da, krščanska vera še niso oni verski nauki, ki jih imaš natiskane na mrtvem papirju notri v katekizmu. Ni krščanska vera rožen venec, ki ga vzameš raz žebelj, moliš na njem nekaj brez stnisla, ga zopet obesiš na žrebelj, sam pa greš po svojih potih stari človek kot poprej. Ni še krščanstvo, če greš vsako nedeljo k službi božji, ker je pač v nedeljo tako navada, ker nočeš delati izjeme. Ni še krščanstvo, če greš vsako leto za veliko noč k zakramentom — ker pač to že od davnih časov spada k veliki noči, da, niti to še ni krščanstvo, če pristopaš velikokrat k sv. zakramentom, ker nočeš zaostajati za drugimi. In ni to krščanstvo, ko bi se kdo samo na zunaj bogve kako navduševal in potegoval za krščanska načela. Ne, vse to še dolgo ni pravo, živo krščanstvo. Znana je Kristusova beseda: »Ne vsak, ki mi pravi: »Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnuje voIjo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.« In še veliko več, kar nam mora dati misliti, je povdaril Gospod. »Mnogi oni poreko tisti dan: »Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobne duhove in v tvojem imenu stcrili mnogo čudežev?« Tedaj .iim bom izjavil: »Nikoli vas nisem poznal. Proč od mene, katerl delate krivico!« To so njegove za nas tako resnt besede. Pravo, živo krščanstvo je neka no* tranja mo., kl prešine In prevzam* vso človekovo dušo. Ta moč prevzame In razglblje dušo, da začne oprav ljati sama na sebl veliko delo prenovljenja in preobrnjenja. Ta notranja moč za.ne dušo polagoma očlSČevati, da se ji greh in strast ne zdita več tako leoa. da se ii ne zdita več sreča, da se ju začne iz vse notranjosti bati in ju studiti, da^e začne izvijati iz njune moči, da začne človekii opuščati grehe, velike, potem že tudt male, nazadnje še tudi slabosti in ne~ popolnosti. In začne vera človeka prerajati tako, da postaja ponižen in krotek, potrpežljiv, čist, zmeren, usmiljen, dobrotljiv. Se razume, da postane tak od živega krščanstva prešinjen človek navdušen za vero, za Cerkev, da vero in Cerkev ljubi, se za nje poteguje povsod. Tako ta notranja moč prevzame človeka, dsse trudi biti v vsem svojem življenju,, tudi v svojih mislih in nagnenjih bo-ij žji človek, čisto usmerjen po božji volji. To je človek, o katerem je rekel Kristus: »Vsak torej, kdor posluša moje besede in jih spolnuje, bode podoben pametnemu možu, kateri si je hišo postavil na skalo. In vlila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter se zagnali v ono hišo: in ni padla.« Da, sredi življenja, sredi dela in kupčije, sredi^ težav, sredi skušnjav in bojev biti neomajno božji — to je živo krščanstvo. Seveda, če hočeš, da bo to sveto življenje in ta sveta moč živela ter delovala v tvoji duši, da jo bo očiščevala, dvigala in posvečevala, moraš pustiti, da se ta božji kvas večkrat položi v tvojo dušo. Zato se oznanjuje beseda božja. Ni beseda božja samo za to, da se poučiš o krščanskih resnicah. Te resnice kolikor toliko tako poznaš, a treba je, da te resnice tvojo dušo vedno na novo primejo, jo ogrejejo in navdušijo. So trenutki, ko se polaga božji kvas v tvojo dušo, iskrena in pobožna molitev, služba božja, ki se je udeležujejo s srcem. Taki trenutki so posebno takrat, ko pristopiš poln vere, hrepenenja in svcte ljubezni k sv. obhajilu, pa se začne prelivati iz Kristusa samega v tebe duL Kristusov, ki te hoče po sebi prerodlti. Morebiti še živlš ti nekako dvojno žlvljenje. Poznaš zapovedi in zahteve krščanske vere, a zdijo se ti čisto tuje, morebiti celo nespametne in, neprijetne, spolnuješ jih le nerad, irjj nekako prisiljen. Glej, kvasa božjeg« Se imaš premalo v sebi, si mu še pre-» malo izročil svojo dušo. Odpri svojo dušo temu božjemu kvasu pri besedJ božji, pri resni molitvi, pri službi božji, prl sv. zakramentih, da boš res začel nositi v sebi božje kraljestvo, da boš iz vse svoje duše, iz vse svojd misli in iz vse svoje moči božjil Umestne besede. Ob lOletnici Čeho slovaške države so češki škofje izdali skupni pastirski list, v katerem povdarjajo, da je najtrdnejši temelj državam vera. In res, ali ne bi bilo življenje celih narodov in držav veliko lepše, srečnejše in mirnejše, ako bi v srcu vseh živela živa vern? Isto misel je izrazil tudi voditelj češkega na roda, predsednik Masaryk, ko je izjavil: »Če ima življenje posameznika smisel le pod vidikom večnosti, velja to gotovo tudi o političnem sožitju tth posar_-8znib ljudi. Jaz sem prep.ičan, da je tudi demokracija in življenje narodov od milosti božje.« To je dragocena življenjska skušnja moža, ki je imel veliko prilike gledati v zgodovino narodov. Spomenik Benediktn XV. 22. no vembra bodo odkrili v cerkvi sv. Petra v Rimu spomenik papežu Benediktu XV., ki je vodil katoliško Cerkev med svetovno vojno in ki si je na vso moč prizadeval, da bi pospešil mir in ki je na razne načine skušal celiti težke rane, ki jih je vojska sekala evropskim narodom. Slata maša Pija XI. Prihodnje leto obhaja papež Pij XI. 501etnico svojega mašništva. V Rimu se pričnejo meseca decembra, v katerem je bil Pij XI. posvečen v duhovnika, jubilejne slovesnosti, ki se bodo nadaljsvale celo leto in ki se jih bo udeleževal z veseljem ves katoliški svet. Zoper liinazano berilo. Povsod, kjer so prepričani in celi katoličani, so otvorili pogumen in neizprosen boj proti berilu, ki hoče širiti blato nečistosti in umazanosti. Odlikujejo se v tem zlasti katoličani na Nemškem in v Avstriji. V zadnjih časih je postal ta boj krvava potreba tudi pri nas. V zadnjih tednih in mesecih so poplavile vso Slovenijo umazane cunje, ki sp v stanu roditi v številnih življenjih našega ljudstvai ogrorrno zla. Saj je kvas nečistosti, če enkrat začne živeti v duši mladega človeka, tista ostudna žival, ki uniči in pomandra v vrtu mlade duše vse, kar je tam lepega in plemenitega. Ogromna večina hiš po Slovenskem si še Steje v največjo čast, da so krščanske. Pokažite z vso odločnostjo krščanski značaj svojih hiš zlasti ob ti priliki, ko vas iz tujine nadlegujejo s temi umazanostmi, kakor da bi bili vsi kaki propadli pokvarjenci, ki potrebujejo take dušne hrane. »Vsa nečistost pa in nesramnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim«, je odločna beseda sv. pisma.