DELU ČAST, OBLAST IN DENAR! Stran 6 Leto XXXV. Št.2 Murska Sobota 13. januar 1983 CENA 10 DIN VESTNIK Preveč nedo rečen? Kako meriti proizvodnost dela, je vprašanje (dilema!), ki mu očitno še niso kos ne sindikati, ne strokovnjaki, prav tako ne dogovor ali strokovne podlage. Docela stvarnega in otipljivega merila pravzaprav ni, ostaja edinole neka vmesna rešitev — pač glede na vrsto, pomen in obseg proizvodne, storitvene ali družbene dejavnosti — in nikakor ne variante, kot jih pdnuja delovni osnutek dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka. Velja se celo vprašati: bomo koga poklicali na odgovornost, če bo odločitev padla kar tako, po hipni presoji in — kot bo pokazal čas — zgrešeno. Resda gre za delovni osnutek, vendar se že zdaj ni moč izogniti vtisu, da je izrazito nedorečen. Pušča namreč dosti prostora takšnim in drugačnim presojam, kar utegne v nekaterih organizacijah združenega dela privesti do še večjih razhajanj. Omenjeni republiški dokument so prejšnji petek pretresali na medobčinskem sindikalnem svetu; kar po členih — od 1. do 36., kolikor jih vsebuje osnutek dogovora. Precej se je izkazalo, da so se sindikalisti lotili preobilnega zalogaja, saj se prav v merjenju, vrednotenju, delitvi, nagrajevanju živega in minulega dela pa še posebej, odsevajo vsa nasprotja in protislovja naše družbene reprodukcije. Tako so dobronamerno opomnili, da bi se morala v razporejanje dohodka in čistega dohodka to leto vključiti celotna reproveriga, a kaj kmalu dognali, da bi morali v tem primeru iti v panožne sporazume, ki ne poznajo občinskih ali republiških meja. Te pa nas žal še vse preveč ločujejo. Glede pogojev gospodarjenja je prevladalo mnenje, da bi jih veljalo resneje jemati in upoštevati, zlasti zunanje (objektivne) in sploh tiste, ki vplivajo na pridobivanje dohodka in čistega dohodka. ,,Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da se bodo v organizacijah združenega dela z izgubo izplačevale akontacije osebnih dohodkov delavcev v skladu z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku”. Tako menijo v predsedstvu republiških sindikatov, kjer se ogrevajo, da bi skupščina družbenopolitične skupnosti na osnovi | °^en® gospodarjenja v zboru združenega dela predlagala kolektivom izplačevanje višjih osebnih dohodkov od v zakonu določenih. Merila za presojo objektivnosti nastalih izgub mora pripraviti Gospodarska zbornica Slovenije. S lem se strinjajo tudi pomurski sindikati. Za enako delo in rezultate dela približno enak osebni dohodek je ze stara zahteva, ničkolikokrat ponovljena na lanskih kongresih, pa žal tolikokrat izigrana v združenem delu. Tudi letos v tem oogledu najbrž ne bo kaj prida drugače. Sicer pa zdaj je še čas, da se dokopljemo do takega dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka, v katerem se bo lahko vsakdo našel, so naglasili na petkovem regijskem posvetu sindikatov v Murski Soboti. B. Žunec SPET PRIJETNO KMEČKO OPRAVILO - V prvi polovici januarja so na našem območju spet oživele oljarne. Vanje prinašajo kmetje bučno seme, da bi ga predelali v dišeče jedilno olje, ki je med našimi ljudmi zelo cenjeno. Nekateri prinesejo po 10 kilogramov, drugi veliko več. Pač toliko, kolikor so ga pridobili. Lani se je v Prekmurju povečalo zanimanje za pridelovanje bučnic; verjetno kot posledica pomanjkanja ostalih vrst jedilnega olja. Bučno olje je uporabno za pripravo več vrst jedi, ne le za solato. Te dni je oživela tudi znana oljarna Ivana Premoša v Turnišču. Tam pridobivajo olje iz bučnih semen že od 1943. leta. Pred desbtimi leti so oljarno povsem mehanizirali: stroj (mlinski valjar) zmelje bučno seme, v posebnem koritu ga avtomatika zmeša, v drugem delu ga prepražijo, nato pa iztisnejo s hidravlično stiskalnico (na pritisk vode) di-šnče bučno olje. Zdaj delo gre hitro od rok, saj v eni uri predelajo 50 in več kilogramov semena. Poslej ni več potrebno tolikim ljudem prihajati v mlin kot pred leti, ko so mesili in stiskali ročno. Zdaj sicer v mlinu ni tako živahno, vendar je prav, da je tako, kajti tam, kjer delajo ročno, je tudi dosti pijače, ki pa rada pusti posledice. Bolj po domače rečeno: nekoč so se ga pri oljarju dobro nacukali. V Premoševo oljarno prinašajo kmetje v glavnem seme golic. Torej so minili časi, ko so si ljudje na podeželju dolge zimske večere krajšali z luščenjem semena. Škoda, da je tako! Pa ne le zaradi prijetnih večernih trenutkov, ampak tudi zaradi semena — olje iz semena, ki ga je treba lupiti, je — po zatrdilu oljarja Poredoša — boljše. No, ja, tudi zdaj bučno olje prijetno diši. Tekne pa tudi govedina s čebulo, zabeljena s pristnim bučnim oljem. Pokusite! Tekst in foto: Š. Sobočan Kakorkoli mu že pravimo: drseč, premičen, pomak(jiv, premakljiv, stopničast ali še kako drugače, nov delovni čas je zdaj in tu, sprejeli smo ga (z odlokom seve!) in domala povsod že tudi vpeljali. V mislih imamo zlasti občinske upravne organe, skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, pravosodne organe in morda še koga. Navada (razvada!) je železna srajca in spočetka — novembra lani je začel veljati republiški odlok o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih, ki mu je sledilo posebno priporočilo za občine — so najbolj jadikovali tisti, ki jim je drseč delovni čas zamešal štrene denimo glede popoldanskega fuša ali česa podobnega. Drugim so jezo podpihovali neusklajeni prevozi na delo in z dela, gneče na avtobusih, časovna neugla-šenost proizvodnje in javnih služb (vrtcev, zdravstvenih ustanov, šol, trgovin, občinskih upravnih organov), tu in tam prehrane in še kaj. Tretji so se vdano predali usodi in čakajo, kaj bo. Samo v soboški občini jih je od 124 tozdov materialne proizvodnje dobra polovica takih, ki odlašajo s premaknitvijo delovnega časa. Morda pa so pozabili, da že zakon o združenem delu opredeljuje prizadevanja za boljšo izkoriščenost in produktivnost in da nov zakon o delovnih razmerjih predvideva možnost prerazporejanja delovnega časa . glede na razpoložljive surovine oziroma repromateriale. V tem pogledu imajo grenke izkušnje v radgonskem Elradu, lendavski Elmi in še mnogokje. Mi pa nemara v delu soboškega združenega dela — sicer pa ni dosti bolje v drugih občinah — mešajo pojme delovni in obratovalni čas? Naj DAJMO ČASU CAS! spomnimo: pogoj, da se s skrajševanjem delovnega časa ne sme skrajšati obratovalni čas, zagotavlja, da celotna proizvodnja ne more pasti. Se več, treba je zaposliti več delavcev, kar vpliva na zmanjševanje brezposelnosti. Vse (o pa je le ena plat medalje, druga namreč razkriva kar troje vprašanj: kako se bo skrajševal delovni čas, kdo odloča o njegovi razporeditvi in kaj bo s prostim časom. Na prvo sta dva odgovora: delno zaposlovanje oziroma zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom in zgodnje oziroma predčasno upokojevanje. V tej zvezi imamo v Pomurju dokaj bogate izkušnje: soboška Mura in radgonski Elrad sta vpeljala delo na domu za invalidne osebe, v jesenskem času pri- Več odgovornosti do sprejetih sklepov Da bi v kmetijstvu uveljavili sprejete smernice razvoja našega družbenoekonomskega sistema, se bodo kmetijci v danem položaju morali nasloniti predvsem na lastne sile. Najpomembnejše bo, da izkoristijo tržne in dohodkovne resonse, bolje izkoristijo zemljišča tudi z izsuševanjem, uresničijo setvene plane, skratka, izkoristiti morajo vse naravne možnosti. Več bo treba narediti pri razvoju prašičereje, pri govedoreji pa izkoristiti tudi pašni način reje. Seveda pa pri načrtovanju razvoja ne sme biti izvzeto sadjarstvo, vinogradništvo in redna oskrba z repromateri-alom in z rezervnimi deli. Proizvodnjo bo treba spodbujati tudi z ustreznimi stimulacijami. Pomembna naloga bo zložba zemlje v večje komplekse. Za nesprejemljivo so ocenili dejstvo, da je kmetijstvo, ki prispeva k družbenemu produktu Jugoslavije 12 odstotkov, pri naložbah deležno le 6 odstotkov investicijam namenjenih sredstev. Tako kmetijstvo, čeprav je po resolucijah prednostna panoga, daje družbi znatno več kot od družbe dobiva. V kmetijstvu tudi ni tako imenovanih zgrešenih naložb, ki bi prinašale milijardne izgube. Kmetijci, komunisti, ki so pretekle dni v vseh pomurskih občinah razpravljali o tezah, ki so jih o kmetijstvu pripravili na 3. konferenci CK ZKS, so o njih spregovorili, da bi izoblikovali stališča za problemsko konferenco o kmetijstvu koroške, mariborske, ptujske in pomurske regije, na kateri bo že januarja letos pozornost veljala povečanju tržne proizvodnje, kooperacijski proizvodnji, dohodkovnim povezavam, pridobivanju novih površin, izvozu in oskrbi domačega trga. V razpravah so posebej opozorili, da povsod po svetu velja pravilo disparitet med ceno pšenice, koruze, mleka, mesa ipd., zato bi morali to načelo uveljaviti oziroma ekonomsko zakonitost uveljaviti tudi v našem kmetijstvu. V sedanjih cenah je namreč že vkalkulirana dispariteta, kar vodi v oscilacije, katerih posledica so občasna pomanjkanja pa tudi viški. Skratka, tudi v kmetijstvu je treba zagotoviti dohodek z v svetu že uveljavljenimi mehanizmi, saj brez dohodka ni moč uveljaviti dohodkovnih odnosov. Posebej ne gre prezreti, da ima v repro verigi rastlinska proizvodnja dober dohodek, da pa se izgube pojavljajo v klavnicah, saj se cene živine pri vhodu v klavnice svobodno — tržno formirajo, pri izhodu pa so določene oziroma omejene. Isto tačas velja za mleko, katerega povečano odkupno ceno je spremljala le višja cena konzumnega mleka, vsa predelava pa je začela kopičiti izgube. S slednjimi smo rešili le oskrbo s konzumnim mlekom v velikih potrošniških centrih, čeprav je interes kmetov predvsem v f in a I i z a cij i oziroma višjih oblikah predelave mleka. Skratka, administrativne posege bi veljalo zamenjati s tržnimi zakonitostmi. Pomurski kmetijci pa so opozorili še na nerealno planiranje povečanja kmetijske proizvodnje, ki temelji na ekstremno dobri letini letnika 1982. Proizvodnjo, vsaj govedorejsko in pridobivanje mleka, ni moč povečati v kratkem času, temveč v razdobju od 4 do 5 let.Hkrati so opozorili, da ni moč načrtovati proizvodnje, ne da bi vedeli, koliko deviz bodo deležni od lastnega izvoza. Postavili so še zahtevo, da se pri oblikovanju politike cen disparitete priznajo oziroma vgradijo v tržno ceno. Nič nas ni izučilo, da pri mleku od 20 do 30 let nismo imeli težav, iz česar bi veljalo potegniti sklepe za uspešnejšo organiziranost rejcev in mesarjev. Pri ponudbi in povpraševanju se morata srečati meso in mleko kot proizvod reje govedi. Posebej so opozorili, da bi v razmerah, ko blaga ni dovolj, morali spodbujati — stimulirati, vse proizvajalce, in ne le tiste, ki so podpisali samoupravne sporazume. Kritika je veljala tudi oskrbi z rezervnimi deli in nafto. Hkrati pa so kmetijci opozorili, da za vsako ceno ni moč izvajati vse dražjih melioracij, če cene izsuševanja zemlje ni moč vkalkulirati v ceno poljščin. Seveda je melioracije moč plačevati z nepovratnimi sredstvi. Kmetijci pa so izpostavili zahtevo po večji podpori družbe tudi zato, ker ne odločajo sami, kaj bodo proizvajali, temveč proizvajajo tisto, kar na delo, možnosti za uvajanje posebnih izmen ob koncu tedna in boljši dostop do. servisov in storitev za zaposlene delavce. Mi smo še daleč od tega in se nam zdi nepojmljivo, da bi imel teden denimo samo štiri delovne dni. V pomurskem združenem delu se tu pa tam javljajo ideje o gibljivem (deljenem!) delovnem času (recimo Ccrtusovem tozdu Avtobusni promet v Murski Soboti, tozdu IMP Blisk in drugih kolektivih) ali o uvajanju večiz-menskega dela (večidel tam,, kjer imajo zdaj le eno izmeno), nekajkrat se je celo primerilo, da so morali zaposleni priti za stroje in tekoče trakove v nočno, tretjo oziroma četrto izmeno. Spričo pomanjkanja dela (točneje: preobilnih zalog in zasičenosti trga ali pomanjkanja surovin, repromaterialov ali energije) je lani od časa do časa prišlo do prerazporeditev delavcev iz ene organizacije v drugo. Ce pa bi hoteli razkriti, kaj vse se »je dogajalo v organizacijah s sezonsko naravo dela, kot so gradbena podjetja, turistične in kmetijske organizacije, bi to preseglo namen zapisa. Naj zato zgolj opozorimo na nesmisel, jezen. In kaj počne v prostem času, me je zanimalo. »Tega imam bolj malo. ‘°, končani službi me čakajo še vaje v klubu mladih v M. Soboti. SetU namreč ljubitelj igralstva 'j1 nastopam v ljubiteljskem gledališču — gledališču MI. Pteu kratkim smo imeli zadnjo pte-miero v lanskem letu, ki je bila11 grajski dvorani. Nastopili smo e igro Bobni v noči.« /. VEŠČICA — Ker sneg še ni pobelil širnih planjav, se sredi zime ob robu vasi pri novi hij bohotijo najrazličnejši odpadki: stari štedilniki, konzerve in vsemogočna krama. Kako dolS ' še? Verjetno vaščani Veščice ne mislijo, da bodo stanovalci, ko se bodo vselili, uživali ob te^ pogledu na bližnji gozd in »lepo« naravo. STRAN 8 VESTNIK, 13. JANUARJA kmetijska panorama Dobri rezultati proizvajalcev hrane — Leto, ki se je izteklo, se je za kmetijce ABC POMURKA dobro končalo. Globalna ocena poslovanja te sestavljene organizacije in ocena o opravljenih, s planom zastavljenih nalog, kaže, da so kljub težavam, ki so spremljale poslovanje gospodarskih organizacij, pridelovalci hrane lahko zadovoljni. odkupa imena izpolnili le z 71,2 odstotka. Povečala se je tudi proizvodnja prašičev, vendar le na račun novozgrajene farme prašičev v Nemščaku, na kateri so že v letu 1982 spitali 75.000 prašičev. Sicer pa so pri prašičereji od predvidenih 218.990 prašičev uspeli spitati 163.150 in so tako planska predvidevanja izpolnili le s 79,5 odstotka. Da planskih predvidevanj niso izpolnili, je iskati vzrok predvsem v manjšem obsegu tako-imenovane proste reje, pa tudi organizirane reje v zasebnem sektorju. Vzrok upadanju reje prašičev je iskati tudi v neustreznih odkupnih- cenah prašičev. Deloma pa je izpadu bila kriva tudi rekonstrukcija družbene prašičje farme v Podgradu pri Gornji Radgoni. Proizvodnja jajc v ABC POMURKA se je povečala za 9,2 odstotka in je dosegla 17 ipilijonov jajc. Proizvodnja Šrojlerjev je bila napram letu 1981 večja za 4,2 odstotka, tako da so perutninarji zabeležili proizvodnjo 2,710 milijonov brojlerjev. Sicer pa velja ugotovitev, da je vsa živinorejska proizvodnja bila pod stalnim pritiskom depresivne cenovne politike, zato pri proizvajalcih ni bilo posebnega zanimanja za vlaganja v gradnjo novih hlevskih zmogljivosti. Težave je povzročalo tudi dejstvo, da je živinorejska proizvodnja v veliki meri vezana na uvoz beljakovinskih surovin, zato bo v prihodnje ena pomembnejših nalog tehnologov iskanje takih tehnoloških rešitev, , ki bodo koristile pri pripravi krme domače surovine. Ker pa je tudi v prihodnje pričakovati cenovni pritisk, bo treba iskati rešitve za pocenitev proizvodnje krme, pa tudi gradnje novih hlevov. Naj za konec pregleda rezultatov primarne kmetijske proizvodnje navedemo, da so Pomurkine tovarne močnih krmil v letu 1982 proizvedle 99.040 ton močnih krmil, kar je za 6,3 odstotka več kot leta 1981. Vse mešanice oziroma tovarne močnih krmil so neposredno vključene v reprodukcijske celote' v SOZD ABC POMURKA, kar pomeni, da mešanlnice niso več ,,trgov-skoprofitarske” organizacije, temveč so postale servis rejcev oziroma del živinorejske proiz-- vodnje. Taka povezanost pa zahteva konkretne dogovore in medsebojne obveze pri oskrbi s surovinami, pri dogovarjanju cen krmil, surovin in kvaliteti krmil. V letu-1983 bodo tako povezanost še učvrstili ter tudi pšenice je bila znatno višja od načrtovane, pa tudi od dosežene v letu 1981, ko so je odkupili 6.348 ton, letos pa 12.011 v družbenem in 9.983 v zasebnem sektorju oziroma vsega 21.944 ton. Tržnih viškov koruze so pridelali 25.296 ton, od tega le 1.702 toni zasebni sektor, ki iz znanih vzrokov v pretežni meri koruzo pokrmi lastni živini. Sicer pa je realizacija napram s planom zastavljene proizvodnje ugodnejša v prid uresničene proizvodnje, saj je bil pridelek koruze v primerjavi s letom 1981 večji za 107,8 odstotka. Slabše so se poljedelci odrezali s pridelkom sladkorne pese, ki so je pridelali 86.200 ton od tega 54.100 ton v družbenem sektorju. Ne gre prezreti, da so leto poprej, v letu 1981, pridelali že 91.799 ton pese. Tako predstavlja dosežen pridelek pese v letu 1982 le 94 odstotkov pridelka iz leta poprej. Povečala se je tudi proizvodnja sadja in sicer za 14 odstotkov. Ta podatek nas sicer ne more zadovoljiti, še posebej ne, če vemo, da sadje, ki ga pridelajo, ni dovolj kvalitetno. Prav zato v ABC Pomurka tečejo priprave za hitrejši in načrtnejši razvoj te še kako perspektivne panoge za razvoj hribovitega Goriščkega. Ne gre namreč le za ureditev novih nasadov, temveč tudi novih skladišč in predelovalnih obratov. V Pomurju je preteklo leto dala dosti opravka vinogradnikom dvakrat bogatejša letina grozdja, saj so ga vinogradniki natrgali kar 5.320 ton, kar je izjemen pridelek v primerjavi z letom 1981, ko so vinogradi obrodili 2.489 ton grozdja. Rekordna trgatev je 2.720 ton grozdja prinesla iz družbenih, 2.600 ton pa so ga natrgali v zasebnih vinogradih. Da obstajajo v Pomurju še velike možnosti pri pridelovanju vrtnin, priča podatek, da so jih že v letu 1982, se pravi na samem začetku uvajanja tovrstne proizvodnje, pridelali 900 ton. Živine so rejci ABC POMURKE spitali 98,8 odstotka od števila spitanih v letu 1981, ko so v Pomurju redili 29.674 goved. Proizvodnja mleka se je v letu 1982 napram letu 1981 sicer povečala za 1,4 Oh, kje so tisti časi, ko so nam za zimo »puščali ha steblih po cele njive koruze. IZ PROIZVODNIH SKUPNOSTI V Cezanjevcih med prvimi Pri iskanju izstopajočih proizvodnih skupnosti v občini Ljutomer je veliko težav, saj je precej dobrih. Med njimi se cezanjevska povsod pojavlja na prvem ali prvih mestih. In tako smo »Že leta 1978 smo v Cezanjevcih ustanovili melioracijsko skupnost in bili tako prvi v občini, ki smo se lotili melioriranja zamočvir-njenih in za kmetijstvo neuporabnih tal: Delo je pote obiskali to proizvodno skupnost in njenega predsednika Draga Poštraka. Za začetek je seveda potrebna obvezna predstavitev proizvodne skupnosti. Več ali manj je to zasluga skupnosti, tudi pridelek je dober, saj je najslabši 45 stotov na hektar, najboljši pa več kot 60 stotov. Tudi te številke verjetno pomenijo nekaj. Podobno kot marsikje drugje v murskosoboški občini bo tudi na območju Krplivnika na Goričkem v kratkem opravljen komasacijski postopek. Predlog za izdajo odločbe o uvedbi komasacijskega postopka je sredi lanskega decembra sprejel izvršni svet skupščine občine, potrdili pa so ga-tudi zbori občinske skupščine. Sicer pa je pobuda za takšno odločitev prišla s strani delovne organizacije kmetijska zadruga Pa-nonka, ki je predlagala uvedbo komasacijskega postopka zemljišč v delih katastrskih občin Šalovci, Krplivnik in Hodoš. Skupna površina zemljišč, kjer so že do junija lanskega leta opravili hidro in agromelioracijska dela, je 127 hektarov, razprostirajo pa se na desnem bregu potoka Krke v dolžini 3750 metrov in povprečni širini okrog 340 metrov. Že iz same idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in seznama zemljišč lahko razberemo, da je tam 972 parcel, katerih povprečna velikost je 0,13 hektara. To priča o dokajšnji razdrobljenosti Ostaja torej še ena skupnost: strojna! »Tako je. V tej skupnosti smo kupili štiri silažne kombajne, koruzno sejalnico, predsetvenik in brazdni plug. Vso ostalo opremo, traktorje in ostalo pa ima vsak član skupnosti že doma. Tudi ta del skupnosti zelo dobro deluje.« »Kaj pa načrti za naprej? Vsekakor si bomo prizadevali, da povečamo površine, zasejane s. sladkorno peso, da pridobimo še več koruze in da odkupimo še več tržnih viškov pšenice, saj je to ena naših osnovnih nalog. Menim, da se je skupnost, ki jo imamo v Cezanjevcih, obnesla, sedaj pa jo moramo seveda še negovati in dograjevati.« Težave? »Težav skoraj nimamo. Tudi naftna kriza, če jo lahko tako imenujem, nas ni dosti prizadela, saj so polja v glavnem pripravljena, posejana in zorana. Nerodno je le to, da si moramo za vsak primer pripraviti zalog nafte, kajti lahko se zgodi, da kaj kmalu tega goriva ne bo več dovolj, predvsem v prvih spomladanskih mesecih, ko se bo ponovno pričelo delo na poljih. Omeniti bi verjetno moral rezervne dele, kajti le-teh ni vedno dobiti, vsaj ne vseh. Bolj bi morali — to velja predvsem za naše proizvajalce kmetijske mehanizacije _ poskrbeti za rezervne dele. Sicer pa se poslušamo znajti, kot se vemo in znamo.« Razlogov za obisk ceza-njevske proizvodne skupnosti je torej bilo več kot dovolj, saj to dokazujejo njeni rezultati. kalo v treh fazah. V prvi smo usposobili približno 320, v drugi 80, v sedanji tretji, ki se končuje na območju Branoslavec, pa bo usposobljenih okrog 300 hektarjev zemljišč. Na tej zemlji v glavnem pridelujemo tri pomembne poljščine: sladkorno peso, koruzo za silažo in zrnje ter pšenico.« Poleg melioracijske pa imate še tri proizvodne skupnosti. Za katere tri gre? »Tako je, imamo še mlekarsko, rastlinsko proizvodno in strojno skupnost. V vse štiri je vključenih 16 kmetovalcev.« Kakšni pa so rezultati ustanovitve teh skupnosti? »Menim, da so dokaj uspešni in vidni. Za melioracijsko sem že omenil, da smo bili prvi v občini, uspešna pa je tudi mlekarska. Od ustanovitve skupnosti pa do danes se je odkup mleka povečal za skoraj 200 odstotkov. V mlekarno oddamo letno skoraj 250.000 litrov mleka. In ker v Cezanjevcih ni bilo odkupne postaje, smo se odločili, da jo z lastnim delom in lastnimi sredstvi zgradimo. V postajo, ki že stoji, smo vložili nad 500 ur prostovoljnega dela, prispevali smo material in seveda tudi finančna sredstva. Tako imamo sedaj lastno odkupno postajo.« Omenili ste tudi rastlinsko proizvodno skupnost? V rijej se trudimo, da bi pridelali čim več sladkorne pese, pšenice in kuruze. Ta skupnost je tudi uspešna, saj se je proizvodnja sladkorne pese od leta 1980. ko smo jo ustanovili, pa do danes povečala kar za petkrat. V prvem letu smo imeli sladkorno peso posejano na enem hektarju, lani pa že na šestih. Dušan Loparnik TURNIŠČE: cene pujskov Prvi četrtek v novem letu (6. jan.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču samo 24 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Lastnike so zamenjali vsi pujski, kupci pa so zanje plačali od 4.500,00 do 5.000,00 dinarjev za par. Komasacije tudi v zemljišč, ki jih ni mogoče intenzivno obdelovati in koristno izrabiti sodobne agrotehnične ukrepe ter mehanizacijo. Zato je povsem umetstna odločitev, da se na območju Krplivnika uvede komasacijski postopek, ki naj pripomore k znatno boljšemu gospodarjenju na omenjenih kmetijskih površinah. Sicer pa so se za komasacijo zemljišč odločili lastniki približno 95 hektarov površin od skupnega števila 127 hektarov zemljišč v komasacijskem območju. Potemtakem znašajo zemijišča predlagateljev v primerjavi s celotno površino 74,8 odstotka zemljišč, s čimer je izpolnjen eden od najvažnejših pogojev. Vedeti je namreč treba, da se v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih in navodili za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč komasacijski postopek lahko uvede, če znaša površina kmetijskih zemljišč predlagateljev več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju. Milan Jerse IZOBRAŽEVANJE KMETOVALCEV Programov za izobraževanje kmetovalcev v Pomuriu povsod sicer še niso snreieh. vendar bodo tako kot v lanski zimi tudi v orihodniih mesecih — oredvsem ianuaria. februarja in marca — notekale številne izobraževalne oblike za kmetiiske proizvajalce in nasploh za kmečka gosoodinistva. Tako so nam povedali na živinoreisko-veterinarskem zavodu v Murski Soboti, v kmetiiski zadrugi Panonka in na delavskih univerzah Vsekakor na veha omeniti, da se na tem področiu nosebei angažirajo društva kmetijskih tehnikov in inženirjev, ki so v lanski sezoni izvedla blizu tisoč izobraževalnih ur usposabv liania za kmetovalce — o pridelovanju sladkorne nese, pšenice, sbife. o pašništvu, kmečkem turizmu, gradbeništvu v kmetijstvu in drugem. . ' Tudi letos bodo izvedli večino teh oblik izobraževama. le nriston nai bi bil drugačen. Med novimi programi veha nosebei omeniti seminar o varčevanju z energijo ori uporabi gospodinjskih stroiev in nri kmeliiski mehanizaciji ter seminar o varstvu pri delu s kmetijsko mehanizacijo, ki iu bo izvedla delavska univerza iz Murske Sobote. J. G. Najbolj ugoden čas suhe dobe je za vsako pasmo!govedi dnraačen- odvisen je tudi od ravni reje m načina prehrane. Gospodarnost pa ni samo v tem, da ugotovimo optimalen cas; pr eni laktaciji. Ugotoviti ga moramo pri vseh ter paziti na lastnosti mlečnosti in povezavo s plodnostjo in vitalnostjo telet. Pri tem moramo upoštevati tudi obliko presusevanja. Znano je da e ^val p^v v tem obdobju zelo občutlpva ^mastitis. Poseben problem so krave z visoko prirejo. Prav zato jim moramo posvetiti veliko pozornost in z njimi strokovno ravnati. Do™ medSama in suha doba sta med seboj tesno povezan. Gospodarsko sta utemeljena cim višja mlečnost na krmni dan in čim večji delež rojenih telet na leto. Tako tuji kot slovenski raziskovalci mS, da je za prirejo mleka ugodnejše kratko oMoWe med teXma. Doba med telitvama pa je dostikrat podaljšana zaradi večjega števila sememtev, Iki so R°trebne za obrejitev. Semen itev je treba načrtovati ob pravem času. , Mlečnost na krmni dan ali v letu dni je v povprečju boljša pri kravah, ki imajo kratko dobo med telitvama oziroma kratek poporodnipremor. Nasprotno pa je lahko mlečnost ob prekratki dobi med telitvama slabša. Zato je treba upoštevati najprimernejšo dobo med telitvama. Iz dosedanjih raziskav vid,m°’da J® od upoštevanju deleža telet ter mlečnosti v sedanji m naslednji laktaciji gospodarnost reje precej slabša, če je doba med telitvama podaljšana na več kot 400 dni. Če pogledamo rezultate kontrole proizvodnosti krav za leto 1981, pri katerih so redno obračunali in ovrednotili podatke o poporodnem premoru, ne opazimo bistvene razlike med kravami v družbeni in zasebni reji. Poporodni premor je v povprečju 1W dni. Pač pa so razlike v številu dni pri razhemh pasmah. Najdaljši poporodni premor so imele krave rjave pasme, 115 dni, najkrajšega 113 dni, pa črno-bele. Razlika v trajanju poporodnega premora je tudi pri načinu kontrole. V povprečju je krajši poporodni premor pri kravah v kontroli A, medtem ko je pn kravah, ki so v kontroli B, za približno 10 % daljši. Tudi na to lastnost vpliva raven reje, ki je pri načinu kontrole opazna. Prav zato velja posvetiti vso pozornost osemenjevanju m cim boljši kondiciji krav, da se doba med telitvama po nepotrebnem ne podaljšuje, saj se s tem zmanjšuje glasu) STRAN 9 VESTNIK, 13. JANUARJA 1983 MLADOLETNO PRESTOPNIŠTVO in proizvodnja hrane Spremenjene gospodarske razmere so v znatni meri vplivale tudi na skrčitev predvidenih ciljev poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa v Pomurju. To je terjalo dopolnitev samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa in zagotavljanja sredstev za uresničitev srednjeročnega plana območne samoupravne interesne skupnosti za obdobje 1981—1985. Tako bi naj do konca leta 1985 zagotovili namesto prvotnih 10,1 le 8,4 telefonskih naročnikov na sto prebivalcev, kar bo seveda še povečalo razkorak z razvitejšimi predeli na- še republike. Sicer pa bodo povprečne letne stopnje rasti poštnih storitev 3 (namesto 3,2), telegrafskih storitev 8,9 (10,2) in telefonskih storitev 13 odstotkov namesto prejšnjih načrtovanih 13.5 odstotka. Natančneje bi to pomenilo, da bi v tem srednjeročnem obdobju dosegli eno ptt enoto na 4061 prebivalcev (prej predvidenih 4156 prebivalcev). Ob tem so vsekakor zanimivi nekateri pomembnejši kazalci začrtanih ciljev in smeri razvoja pit omrežja in zmogljivosti v Pomurju. Predvsem bi omenili podatek, po katerem bi se število telegrafskih priključkov povečalo za 80, telegrafskih naročnikov za 30, s čimer bi dosegli 5,7 teleks naročnikov na 10 tisoč prebivalcev. Večje pozornosti pa so prav gotovo deležne načrtovane zmogljivosti krajevnih telefonskih central, ki bi naj v tem srednjeročnem obdobju porasle za 9840 priključkov, število telefonskih naročnikov pa za 6 tisoč. čeprav so sprva računali na 7400. V tem času pa bodo število javnih telefonskih govorilnic povečali za 27 in s tem dejansko v vsaki krajevni skupnosti zagotovili telefonsko zvezo. Da bi resnično lahko zagotovili omenjene osnovne cilje razvoja ptt prometa v Pomurju v srednjeročnem obdobju 1981— 1985, bo treba v razvoj ptt zmogljivosti (po cenah iz leta 1980) vložiti več kot 413,58 milijona dinarjev. Od tega odpade največ sredstev, in sicer kar 91 odstotkov ali 376,259 milijona dinarjev, za razvoj telefonskega prometa. Za poštni promet bo namenjenih nekaj nad 28,12 milijona dinarjev ali 6,8 odstotka, za telegrafski promet pa čez 9,19 milijona dinarjev ali 2,2 odstotka od skupno zbranih gmotnih sredstev. In od kod bi naj zagotovili potrebne vire sredstev? Največ denarja bi se naj zbralo iz kreditov poštne hranilnice, saj znaša delež 29,1 odstotka, nato pa sledijo sredstva delovne organizacije za ptt promet (26,7 odstotka), združena sredstva uporabnikov ptt storitev (23,6 odstotka). Nekaj sredstev (11,9 odstotka) se bo nabralo tudi iz kreditov poslovnih bank, delež komercialnih kreditov pa bo znašal 8,7 odstotka. Milan Jerše Nedvomno so cilji, zapisani v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota v letu 1983. dokaj zahtevni, toda stvarni. Njihova uresničitev pa bo terjala veliko znanja, odgovornosti in strpnosti. Predvsem, ko gre za obveznosti murskosoboškega združenega dela glede povečanja izvoza in dohodka ter omejevanja vseh oblik porabe. Prednostna naloga je nedvomno nadaljnje povečanje izvoza blaga in storitev, zlasti na konvertibilno področje, ki bi se naj v globalu povečal za 10 odstotkov. Ob tem, da bo izvoz temeljil na višjih oblikah sodelovanja in na izvozu proizvodov višje stopnje predelave. se zdi ta cilj povsem realen, posebej, če bodo organizacije združenega dela y murskosoboški občini povečale izvozne rezultate na račun uvajanja novih programov, usposabljanja kadrov in prilagajanja organiziranosti, opremljenosti in organizacije dela v skladu z zahtevami tujega trga. V izvozna prizadevanja pa se nameravajo še bolj kot doslej vključevati tudi manjše organizacije, medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje in ABC Pomurka DO Zunanja trgovina. Po drugi strani pa bi naj uvoz v letu 1983 ostal na lanskoletnem nivoju, pri če- V glavnem usklajena rast OD | Že ob polletju leta 1982 so zbori občinske skupščine Iv Murski Soboti ob razpravi o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka I sprejeli sklep, po katerem je moralo 28 organizacij združenega dela in skupnosti, ki so ob' polletju izplačevale I osebne dohodke hitreje od določil dogovora, izdelati načrte uskladitve osebnih dohodkov po mesecih do I konca leta. Kot je bilo rečeno tudi na nedavnem zasedanju skupščinskih zborov, je izvršni svet prejel do I konca oktobra 1982 programe uskladitve osebnih dohodkov 20 organizacij in skupnosti, 8 organizacij pa Ije to storilo šele po naknadnem opozorilu. Te organizacije združenega dela in skupnosti pa so v I omenjenih programih vse zapovrstjo zagotovile, da bodo imele dd konca leta 1982 usklajene rasti sredstev Iza osebne dohodke z določili dogovora. Izjeme bi naj bile le tiste organizacije, kjer je prišlo med letom do določenih organizacijskih sprememb ali pa so na novo zaposlile večje število delav-cev. Iz periodičnih obraču- nov za prvih devet mesecev SREDNJA BISTRICA Pogostili starejše občane Prejšnji teden je bilo na program. Dedke in babice stričanci na srečanje pova- Srednji Bistrici nadvse slovesno. Krajevna skupnost in osnovna organizacija Rdečega križa sta namreč pripravili že tradicionalno pogostitev občanov, starih čez sedemdeset let. Zbralo se jih je več kot petdeset. Prireditelj pa ni le poskrbel za bogato obloženo mizo, ampak tudi ža lep kulturni mer bodo imele prednost uvožene surovine in reprodukcijski materiali za potrebe proizvodnje za izvoz in osnovno oskrbo občanov. Ob dejstvu, ko naj bi povečali družbeni proizvod za poltretji odstotek, pa v organizacijah združenega dela murskosoboške občine načrtujejo povečanje proizvodnje za 2,4 odstotka, kar bo moč doseči le ob učinkovitejši izrabi zmogljivosti in smotrnejši porabi energije. V investicijski politiki bodo imele prednost naložbe, ki bodo zagotavljale predvsem izvoz za zahodne trge, primarna kmetijska proizvodnja in s tem povezano povečanje proizvodnje hrane in boljša preskrba prebivalstva s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Zato je izrednega pomena načrtovano 4-odstotno povečanje rasti kmetijstva v občini. Vsekakor je pomembno dejstvo, da nameravajo v letošnjem letu nadaljevati z izvajanjem investicij, ki. so sicer načrtovane v srednjeročnem planu razvoja murskosoboške občine za obdobje 1981-1985. V letu 1983 bo za investicije namenjena milijardo 983 milijonov 714 tisoč dinarjev; od tega za gospodarstvo 1,33 milijarde dinarjev, gospodarsko infrastrukturo 469.827 milijonov in za lanskega leta, lahko povzamemo, da je 8 organizacij s področja gospodarstva in 2 iz negospodarstva že doseglo usklajeno rast- sredstev za osebne dohodke. V vseh drugih primerih pa še vedno niso izpolnili tega načrta. Ob tem je treba imeti pred očmi dejstvo, da je gospodarstvo v devetmeseč-ju povečalo dohodek za 35 odstotkov, primerljivi dohodek pa za 38,7 odstotka, medtem ko so sredstva za osebne dohodke naraščala za 31,45 odstotka. Možna rast osebnih dohodkov ob upoštevanju rasti primerljivega dohodka bi tako lahko znašala 30,39 odstotka. Masa sredstev za osebne dohodke pa bi se v enakem obdobju lahko dvignila za 33,39 odstotka. Pri tem je povprečni čisti osebni doho--dek mesečno na delavca znašal 11.740 dinarjev, kar pomeni povečanje za 26 odstotkov. Istočasno pa so organizacije združenega dela in skupnosti s področja negospodarstva v devetih mesecih lanskega leta povečale sredstva za osebne dohodke za 26,13 odstotka v primerjavi z letom poprej. V skladu z usmeritvami odbora udeležencev dogovora so bistriške osnovne šole, kakor tudi mešani pevski zbor odraslih. Starostniki so se tako prepričali, da mladi rod zna ceniti njihovo delo, ki je bilo seveda veliko težje kot danes. Mladi so tako izrazili tudi priznanje starejšim za njihove napore pri moderni- jalce in se jim tudi na tak slavnosten način zahvalili za njihova humana dejanja. Pogostitve starejših občanov pa pripravljajo tudi na c Gornji in Dolnji Bistrici. Ni dvoma, da bodo tudi tam nadvse prisrčna srečanja. zaciji vasi. Sicer pa so Bi- vljenih bo 40 odstotkov lastnih sredstev, 40 odstotkov s sovlaganjem in združevanjem. medtem ko bi naj 20 odstotkov odpadlo na kreditna sredstva. Omenimo nekaj večjih investicij: LIV Postojna TOZD Oprema in orodja Rogašovci bo razširil in opremil proizvodne prostore. TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov Puconci bo pristopil h gradnji obrata za proizvodnjo mas in odprl nov kop rudnine v Kuštanovcih, Mura pripravlja izgradnjo skupne prikro-jevalnice z avtomatskim krojenjem in skupnega skladišča surovin, sredstva pa bo vlagala tudi v širitev trgovske mreže. Rašica TOZD Beltin-ka bo izvedla prvo fazo gradnje proizvodnjih prostorov. TOZD Pletilstvo Prosenjakovci bo razširil proizvodnjo netkanih tekstilnih izdelkov, ZG EP Pomurski tisk bo dopolnil opremo za avtomatsko obdelavo podatkov, Mesna industrija bo gradila objekt za potrebe predelave, KZ Panonka bo uredila skladišče v Gančanih, KG Rakičan bo nakupil 200 ha zemljišč, me-lioriral 600 ha površin, veletrgovina Potrošnik pa namerava zgraditi samopostrežbo v Gederovcih. kupiti lokal za samopostrežbo na Lendavski ulici v Murski Soboti itd. Milan Jerše v negospodarstvu, kjer je bil osebni dohodek višji za 22 odstotkov, celo zaostajali za dovoljeno višino izplačanih mesečnih osebnih dohodkov. Drži ugotovitev, da so v murskosoboški občini v globalu organizacije združenega dela uskladile svoja izplačila z določili dogovora, čeprav še vedno.prihaja do določenih odstopanj pri nekaterih organizacijah. Tako je bil izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti primoran zahtevati od 11 organizacij združenega dela s področja gospodarstva podrobnejšo obrazložitev o vzrokih prekoračevanja. Povsod pa predvidevajo usklajeno rast OD do konca leta 1982, pri čemer so navedli sprejemljive in opravičljive razloge za prekoračevanje dogovora. Hkrati pa je tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu murskosoboške občine pri izplačevanju sredstev za namene skupne porabe zaznati usklajeno rast. Podrobnejšo analizo pripravljajo po zaključnem računu za leto 1982. Milan Jerše Sola za življenje in delo V VZGOJNEM DOMU V VERŽEJU 85 GOJENCEV - DOM SESTAVNI DEL KRAJA - 70-ODSTOTNI USPEH PRI PREVZGOJI V okviru Vzgojno izobraževalnega zavoda v Veržeju, ki ga sicer sestavljajo tri enote, deluje tudi vzgojni dom. V njem je trenutno 85 otrok iz raznih krajev Slovenije. »Kaj so storili oziroma kaj so opustili otroci, da so jih poslali v vaš vzgojni dom?« To je bilo prvo vprašanje, ki sem ga ob obisku zastavil ravnatelju VIZ Veržej Marjanu Beloviču. »Takoj v začetku moram povedati, da v naš zavod ne prihajajo mladoletniki, ki bi jih sem poslala sodišča, ampak jih sem pošiljajo občinski skrbstveni organi. Večina mladoletnikov je starih med 13 in 15 leti, v dom pa prihajajo zaradi vedenjskih in osebnostnih motenj. Da bom bolj konkreten: nekateri niso redno obiskovali pouka v šoli, drugi so storili razne oblike prestopništva ...« Vzroki, zakaj mlad človek zaide na kriva pota in je zaradi tega potrebna posebna oblika vzgojnega postopka, so različni. V največ primerih otroci sami niso toliko krivi kot pa njihovi starši, ki jih pač niso usmerili na pravo pot, ker tudi oni hodijo po stranskih poteh. Nekateri gojenci pa izhajajo tudi iz razbitih družin, drugi pa sploh nimajo staršev, ne malo jih je takih, ki niso imeli niti pravega stanovanja. »Naši gojenci imajo v Veržeju topel dom,« je v nadaljevanju pogovora povedal ravnatelj. Res, lepo jim je v nekdanji selezijanski gimnaziji, poslopju, ki so ga 1974. leta preuredili. Seveda sem si ogledal vse prostore. Ugotovil sem, da gojenci vzorno skrbe za red in snago, vodstvo vzgojnega doma pa je dokaj tolerantno do svojih gojencev. O tem pričajo tudi razni posterji, nalepljeni po zidovih sob, mladinske revije, kot na primer Antena. Sicer pa v posameznih sobah spi po največ pet gojencev. (?red spalnicami so večnamenski prostori: uporabljajo jih kot jedilnice (gojenci si sami razdelijo hrano in pomijejo posodo), v njih so televizijski spre-jemniki, polno rož ... Vsi prostori so seveda ogrevani s centralnim gretjem. Da ne bo nesporazuma! Otroci, ki jih pošiljajo v dom, pa seveda ne prihajajo sem na počitnice! S 85 gojenci se ukvarja 16 vzgojiteljev s specialno pedagoško izobrazbo, psiholog in socialni delavec, ne nazadnje tudi vodja doma. Cilj vseh teh je: gojenca čimprej usposobiti, da se bo po končani osnovni šoli vključil v nadaljnje izobraževanje za poklic in da bo poslej hodil po pravi poti. »Glede na to, da se več kc. sedemdeset odstotkov naših gojencev po končanem šolanju vključi v normalno življenje in delo, smo lahko še kar zadovoljni,« je menil ravnatelj Belovič. In kako poteka prevzgoja? V tem zapisu se ne nameravam spuščati v podrobnosti. Povem naj le, da so otroci med poukom razdeljeni v osem oddelkov, z največ po dvanajst učencev. Delo je individualno oziroma po skupinah. Zlasti mlajše skušajo čimprej usposobiti, da bi lahko v kar najkrajšem času zapustili zavod in nadaljevali šolanje V domačem kraju. Za starejše pa skupaj s socialnimi službami občin, kjer so gojenci sicer doma, uredijo njihovo nadaljnje izobraževanje. Vzgojni dom v Veržeju torej ni kake vrste kazen-sko-poboljševalni dom. Gojenci vstajajo ob pol sedmih, pouk v šoli imajo do trinajstih. Po kosilu se udeležujejo raznih interesnih dejavnostih, ki jih imajo skupaj s šolarji-domačini, prav tako popoldne pa so še posebne vzgojne oblike dela v tako imenovanih terapevtskih skupinah. Vzgojni dom v Veržeju seveda ni ograjen. Vzgojitelji in njihovi varovanci v večini primerov hitro vzpostavijo ustrezne medsebojne odnose, ki slone na zaupanju. Seveda pa v domu niso tako strogi, da bi gojencem zabičali, da se morajo zgolj držati doma. To je dobro. Tako otroci čutijo dokajšnjo svobodo, ki se veča, seveda, če je ne izkoriščajo v slabe namene. Sicer pa vzgojni dom v Veržeju ni noben tujek v tem kraju, ampak del naselja in ljudi. Vzgojno-izobraževalni zavod Veržej je uspel vzpostaviti s krajevno skupnostjo pristne odnose. Potem ko so mi v Veržeju temeljito predstavili vzgojni dom, načine, ki se jih lotevajo, da bi mlade prestopnike spravili na pot... ne nazadnje, ko sem pokramljal z nekaterimi gojenci, mi je bilo lažje. Tako kot mnogi drugi, sem bil tudi sam v zm '.i. Namreč nekateri (nepoučeni) večkrat pravijo, da imajo v Veržeju mladinski zapor. Kakšen zapor! Kvečjemu prevzgojni dom, kjer sicer discipline ne manjka* vendar gre za disciplino pri učenju, za red pri osebni higieni, navajanju na delo- Taki ukrepi pa bi bili potrebni tudi marsikomu drugemu* ki sicer ni v domu. Š. SOBOČAN STRAN 10 VESTNIK, 13. JANUARJA Na podlagi sklepa zadružnega Sveta KZ Lendava in zadružnih svetov temeljnih zadružnih organizacij, se RAZPISUJEJO prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. Upravnika TZO Lendava 2. Upravnika TZO Hotiza 3. Računovodje DO 4. Komercialista DO 5. Tajnika DO 6. Računovodjo TZO Dobrovnik 7. Računovodjo TZO Črenšovci 8. Računovodjo TZO Hotiza 9. Računovodjo TZO Turnišče 10. Računovodjo TZO Lendava Pogoji: — pod zap. št. 1. in 2. višja izobrazba agronomske smeri s 5 leti delovnih izkušenj — pod zap. št. 3. višja izobrazba ekonomske smeri s tremi leti delovnih izkušenj pod zap. št. 4 višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri s tremi leti delovnih izkušenj pod zap. št. 5 višja izobrazba pravne ali upravne smeri s tremi leti delovnih izkušenj — pod zap. št. 6., 7., 8., 9. in 10 srednja izobrazba ekonomske smeri s tremi leti delovnih izkušenj. Izbrani kandidati bodo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovani za štiri leta. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati še izpolnjevati splošne pogoje, ki se zahtevajo za vodilne delovne naloge in opravila. Kandidate bomo o sklepu organa za izbiro pismeno obvestili v 30 dneh od sprejetja sklepa o imenovanju. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili v 15 dneh od objave razpisa na naslov: ABC POMURKA KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA 69220 LENDAVA, Partizanska 5 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD MURSKA SOBOTA Obvešča starše, da bo VPISOVANJE OTROK za enoto na Lendavski ulici, ki bo predvidoma začela poslovati v mesecu februarju. 1 Vpisovanje bo od 17. 1. do 22. 1. 1983 od 9. do 15. ure dnevno, v enoti Štefana Kovača 19/b, za otroke od 2. do 5. leta starosti. Pri vpisu je potrebno predložiti naslednja potrdila o dohodku iz leta 1982 — povprečje osebnega dohodka staršev, — otroški dodatek, vajeniške nagrade, štipendije, — dohodki drugih članov skupnega gospodinjstva, — potrdilo o pokojnini, invalidnini za osebe, ki to prejemajo, — potrdilo o preživnini (za nepopolne družine), — potrdilo o katasterskem dohodku ( za družine, ki posedujejo zemljo), — dohodek iz obrtne dejavnosti. Komisija za delovna razmerja osnovne šole Bakovci RAZPISUJE prosta dela in naloge . učitelja glasbene vzgoje, PRU ali absolvent PA, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), začetek dela 7. februarja 1983 Prijave sprejema komisija za delovna razmerja šole 15 dni po objavi razpisa. Razpisne komisije delovnih skupnosti Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, Sekretariata za notranje zadeve in Uprave za družbene prihodke RAZPISUJEJO prosta dela in naloge 1. Vodjo referata in referenta za komunalne zadeve pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. 2. Pripravnika z višjo izobrazbo pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. 3. Pripravnika s srednjo izobrazbo pri Sekretariatu za notranje zadeve. 4. Davčnega izvršitelja pri Upravi za družbene prihodke. ‘Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — pod št. 1, da imajo višjo izobrazbo gradbene ali pravne smeri ter eno leto delovnih izkušenj * — pod št. 2, da imajo višjo izobrazbo pravne, upravne ali gradbene smeri — pod št. 3, da imajo ekonomsko srednjo šolo ali 4-letno upravno administrativno šolo, da obvladajo strojepisje in imajo čitljiv rokopis — pod št. 4, da imajo 4-letno srednjo šolo in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje za razpisana dela in naloge navedena pod 1., 2. in 3. se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za dela in naloge pod št. 4 se delovno razmerje sklene za določen čas do vrnitve odsotnega delavca na delo, delo se opravlja s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa pristojnim razpisnim komisijam delovnih skupnosti Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, Sekretariata za notranje zadeve in Uprave za družbene prihodke Občine Murska Sobota. K lastnoročno napisani prijavi priložite dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v razpisu in življenjepis. Prijave se kolkujejo z 8 dinarji. Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo. OBVESTILO V skladu z obstoječimi predpisi pokopališkega reda občine Gornja Radgona obvešča krajevna skupnost Videm ob Ščavnici vse, ki imajo svojce pokopane na pokopališču v Vidmu, da bo krajevna skupnost po sklepu sveta dne 12. 12. 1982 izvajala naslednje: 1. grobove, ki niso vzdrževani, oskrbovani ali so opuščeni, bodo izravnali in izbrisali iz nadaljnje evidence 2. prav tako bodo izravnali grobove, ki so oskrbovani in vzdrževani, vendar lastniki ne plačujejo določene pristojbine 3. rok za ureditev in plačilo je do 31. 03. 1983 KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM OB ŠČAVNICI Splošno gradbeno podjetje KONSTRUKTOR MARIBOR,. TOZD Gradbeništvo Pomurje Murska Sobota OBJAVLJA Zaradi dozidave zgradbe PTT bo zaprt del parkirnega prostora na Trgu zmage in del pločnika na Kocljevi ulici. Vhod v stavbo PTT je s tržnice, v ta namen je označen nov prehod za pešce. Občane prosimo, naj upoštevajo prometno signalizacijo. Zapore in spremembe bodo od 15. januarja do 1. avgusta 1983. Pomurski zdravstveni center Delovna skupnost razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi " računovodja TOZD Kandidat za razpisana dela oziroma naloge mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobazbo ekonomske smeri — da ima 3 ali 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center Delovna skupnost M. Sobota, Arh. Novaka 2. 'Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB ZGEP „POMURSKI TISK" MURSKA SOBOTA, Lendavska 1 ponovno razpisuje na podlagi sklepa prosta dela in naloge PROGRAMERJA za nedoločen čas Prijavljeni morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta prakse ali — višja strokovna izobrazba elektro smeri — usmeritev šibki tok in 3 leta prakse Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Spiošno-kadrovska služba ZGEP ,,Pomurski tisk", Murska Sobota, Lendavska 1. Prijavljeni bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh od izteka objave. PZC M. Sobota TOZD Zdravstveni dom G. Radgona objavlja LICITACIJO combi VOLKSWAGEN, leto izdelave 1974, izklicna cena 110.000 dinarjev. Javna dražba bo v četrtek, dne 27. januarja 1983. Licitacija bo od 12. do 13. ure. Ogled možen od 10. do 12. ure. Aeroklub Murska Sobota letalska šola razpisuje v NATEČAJ za jadralne in motorne pilote ter padalce Pogoji: starost 16 let končana osnovna šola zdravstvena sposobnost (za motorne pilote je potrebno dovoljenje športnega jadralnega pilota, starost do 22 let) Prijave pošljite do 20. januarja 1983 na naslov: ,,Aeroklub", Murska Sobota, p. p. 102. sezonska razprodaja OD 15. JANUARJA DO 15. FEBRUARJA V VSEH POSLOVALNICAH S TEKSTILOM V Blagovnici, Salonu mode, Novosti, Hodi, Samoizbiri Tekstilu, Otroški blagovnici, v izbiri v Gornji Radgoni, na Cankovi, pri Jurju, v blagovnici Ravenki v Beltincih ter vseh ostalih prodajalnah s tekstilom na podeželju. V RAZPRODAJO SO ZAJETE SLEDEČE VRSTE BLAGA: OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA PLETENINE IN PERILO TER OSTANKI METRSKEGA BLAGA - V Blagovnici v Murski Soboti, vršimo tudi razprodajo ženskih in otroških čevljev, že od 4.1. pa do 15.2. ter GRAMOFONSKIH PLOŠČ * PO CENAH ZNIŽANIH do 40% TOZD IZBIRA IN TOZD PRESRBA veletrgovina murska sobota VESTNIK, 13. JANUARJA 1983 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan LJUDJE IN OBIČAJI Pripadniki afriškega plemena Nuba pokopavajo svoje mrtve v grob, ki ga izkopljejo v obliki poveznjenega lijaka z ozkim grlom. Na sliki:»grobar« se spušča skozi grlo »groba«, da bi ga razširil. Zemlja je trda in ni nevarnosti, da bi se odprtina zasula. Kirurgija se je rodila na bojiščih PRED ŠEFOM — Z vašim delom nismo preveč zadovoljni, tovariš Franci. Pravijo, da na veliko »triblate« stranke. — Ce imate dokaze, potem prosim, da me plačate kot dobrega nogometaša ... V STISKI — Gospod zdravnik, požrl sem uro. Lepo prosim, pomagajte mi! — Vas zelo boli? — Niti ne. Le takrat, ko jo navijam ... PRVA - SONČNA V kalifornijski puščavi Mojave je na 36 ha površine nekaj stotin velikih ogledal, postavljenih na stometrskem stolpu tako, da ves čas sledijo soncu. Sončni žarki se zbirajo v posebnem cilindru na vrhu stolpa. Elektrarni pravijo Solar One (prva sončna), delati pa je pričela lani avgusta. V celotnem sistemu je 1.818 ogledal, ki jih usmerja računalnik. Vročina razbeljenega cilindra ogreva vodo in jo spreminja v paro, ki potem žene generator. Prva sončna elektrarna deluje dnevno po 12 ur, se pravi, nekaj časa tudi po zatonu sonca. To je uspelo tako, da del toplote akumulirajo v posebnih hranilnih tankih. Na osnovi doslej zbranih izkušenj že pripravljajo načrte za mnogo večjo elektrarno. Ta prva namreč proizvaja električno energijo za 6 gospodinjstev. Računajo, da bo druga kalifornijska električna elektrarna pričela delati leta 1988. Čeprav še ni do kraja izdelana dovolj cenena tehnologija proizvodnje ogledal, se glede cene električna elektrarna lahko kosa z vsemi tistimi, kijih poganja premog ali mazut. V GOSTILNI — Spet piješ, a si pozabil, kaj ti je povedal zdravnik? — Ne skrbi. Pravkar grem na njegov pogreb. PODOBNOST — Obtoženi, se sploh zavedate, da tisti denar ni bil vaš? — Ne vem. Zdelo se mi je. Tako podoben je bil... Kaj je milijarda ljudi? Toliko je namreč Kitajcev. Če bi se vsi Kitajci postavili v vrsto po štirje in bi korakali s hitrostjo normalnega vojaškega marša (5 km na uro) bi recimo skozi pekinška Vrata božanskega mira korakali preko deset let, seveda noč in dan. XXX Michael Morgenstern, 30-letni Američan, ki je izdal dobro-idočo knjigo ,,Kako dvoriti damam”, je bil pred nedavnim obsojen na mesec dni zapora in plačilo 100 tisoč dolarjev odškodnine, ker je neki svoji prijateljici s pestjo izbil tri zobe. drugje smo prebrali XXX Povprečno človeško življenje traja dve milijardi sekund. XXX Znameniti britanski državnik Winston Churchill je pokadil v svojem življenju okoli 300 tisoč cigaret (to je sam izračunal). XXX Velikanski zemeljski plazovi so 16. decembra 1920 v kitajski provinci Šensi uničili preko 200 tisoč človeških življenj. VSE SE NEKOČ KONČA — prej ste tako hiteli, zdaj, pred križiščem, pa ste z levim smernim kazalcem obstali. A nimate vozniške? — Vozniško in prometno imam, le brez bencina sem ostal, pa bonov mi je zmanjkalo, da o denarju ne govorim . . . Dvanajst milijard dolarjev dediščine Leta 1873 je v Braziliji umrl Faustino Correira, trgovec, ki je v svoji oporoki zapisal, da zapušča imetje vsem naslednikom, tudi potomcem svojih sedmih bratov. Novica o smrti in oporoki se je bliskovito razširila po vsej Latinski Ameriki, Španiji in Portugalski. Ljudje, ki so se pisali Correira so začeli brskati po svoji preteklosti, kajti biti deležen pri zapuščini, ki je znašala bajnih 12 milijard dolarjev, niso bile mačje solze. V, nekaj mesecih po objavi, da iščejo vse bližnje in daljnje sorodnike, se je oglasilo več kot deset tisoč dedičev. Po letu dni jih je bilo že 50 tisoč! Med njimi so bili tudi prebivalci slikovitega otoka San Miguel v portugalskem Azorskem arhipelagu. Po nekaterih podatkih ne bi bilo namreč mogoče sklepati, da je bil bogati trgovec doma ravno z Azorov, od koder se je brazilskim oblastem javilo več kot 300 dedičev, bližnjih in daljnih sorodnikov teh dedičev pa šteje več kot 50 tisoč ljudi. Dosje z dokumentacijo je obsegal 1250 zvezkov in več kot milijon strani; prava knjižnica. Prebivalcem z Azorov ni bilo žal denarja. Napotili so se v Brazilijo in za potovanje porabili vse svoje prihranke. Toda ugotovili so le tisto, kar so vedeli že prej. Sodne oblasti so si belile glavo, kako izpeljati ta postopek. Izračunali so, da bi za izplačilo porabiti najmanj deset let, če bi spoštovali zakon in ustavo in če bi upoštevali pri vsakem posamezniku, ki ima občutek, da je dedič, pravico do pritožbe. In tako so vse skupaj končali s sklepom, da bo zapuščina bogatega trgovca Correira pripadla brazilski državi. Srečna država! (Nadaljevanje iz zadnje številke) Epizod o junaštvih je bilo na pretek, kot npr. tista o slavnem rodoljubu, ki je z desnico nepremično držal levo roko, medtem ko mu jo je kirurg De Marchi, amputiral ... in ko je odvrgel odrezani kos, je bolnik zakričal s ponosnim sarkazmom: ,.Glejte, kosilo za Avstrijec!” Ko je po ulicah grmel Radetzkyjev top in mu je ljudstvo odgovarjalo z revnim orožjem, so dekleta in žene po kantinah parale rjuhe in rezale brisače in tako pripravljale sanitetni material za nujne primere. Agostino Bertani priporoča v svojih navodilih: ,,Usmiljene ženske, ki pripravljate povoje za ranjence, dovolite mi, da vam dam nekaj nasvetov, da bi bila vaša pomoč hitrejša in bolj koristna. Nikakor ne strnile robov povoja, odstraniti celo vsak rob, da se bodo povoji laže prilegli različnjn okoliščinam. Vsi naj bodo brez trakcev razen tisti, ki so namenjeni za ustavitev krvi. Povoji naj bodo široki poldrugo unčo, nikakor pa ne več kot dve unči, dolgi naj bodo v glavnem ne več od dvanajst in ne manj od pet rok. Povoje uredile s česanjem, zvijte jih v ne prevelike klobčiče, ki jih boste zelo tesno povile na eno samo okončnico ...” V tem času miss Florence Nightingale, rojena lela I923, še ni začela svoje slovite pomoči, ko je ustanovila skupino bolničark za službo v vojaških bolnicah. V srcih milanskih žena pa je že odmevalo geslo ,,Inter Arma Charitas”, svetinja vojaški medicini prihodnjih vojn, saj so povsod prijazno pomagali ranjencem in jih sprejemali na obeh straneh. V I9. stoletju po velikih Napoleonovih vojnah, v katerih je izgubilo življenje več kot dva milijona francoskih" vojakov, se je začela vojna medicina organizirati po novih kriterijih. Krimska vojna je pokazala očitno potrebo po hierarhično neodvisni vojaški saniteti, kajti pomanjkanje dobro vodene bolničarske službe je prizadejalo ogromne izgube med zavezniškimi četami, zaradi česar je prišlo v britanskem parlamentu do hudega škandala. Po končanih vojnah italijanskega risorgimenta je leta 1859 na predlog švicarskega filantropa Enrica Dumanta (1828-19I0), ki pripoveduje v neki svoji zelo brani knjigi o vtisih kot očividec bitke pri Solferinu — prišlo do mednarodne konference v Ženevi leta I863 in 1864, kjer so podpisali konvetic $ jo. Štirinajst držav se je obvezalo, da bo inif r lo za nevtralne bolnike, ranjence in vse ždra* € slveno osebje pri izvrševanju svojih dolžnosti f V francosko-pruski vojni je nemška vojaški ( organizacija delovala občudovanja vredno Prusi so imeli skoraj štiri tisoč zdravnikov.' । raznih oboroženih spopadih so se pokazal vse odlike malih bolnišnic in raznih taboriščnih zdravstvenih o' jektov. Dogodki zadnjih desetletij so nudili vojaš) medicini na bojiščih izreden uspeh, na dest tisoče zdravnikov je bilo mobiliziranih 2* službo v zaledju, v vojnih bolnicah ali frontah, v infermerijah na bojiščih. To je bila velikanska zdravstvena mobilizacija. || moč Rdečega križa je dosegla svoj višek Dokazano je bilo, da lahko močna bolniški služba deluje prav v bližini fronte in da s p'; vočasno pomočjo lahko znatno zmanjš1 smrtnost. Smotrna uporaba ,,zdravilnih paketo'1 mi d vojaki v boju, hitro odpošiljanje n* zdravstveno mesto v polku ali v bolnice' zaledja z bolniškimi vlaki, ladjami ali letali; je prispevalo k znatnemu zmanjšan)'1 tragičnih posledic vojne. Tako so lahko da« statistike zelo ugodn^.podatke glede zadnji svetovne vojne. V ameriški armadi naprin1® je ostalo pri življenju 97 odstotkov ranjence" 70 odstotkov pa se jih je vrnilo na svoja n* sta. Zlasti ti zadnji rezultati so bij i za® takojšnjega ukrepanja spretnih kirurgov že bojišču, ki so znali uporabiti najmodernejša sredstva za pomoč: kompresorski povoji opekline, transfuzija plazme in krvi, antibtO' tiki, galvanomagnetski aparati za iskanje ti1 odstranjevanje drobcev. Tako so rešili mnoS® ranjencev z ranami v trebuhu, pretrganih’1 živci, bliskovito pa je bilo vse to organiziij no na samem kraju v neposrednem zaledji’ kakor tudi rehabilitacija invalidov, čeprav ! improviziranimi aparati. . Zelo smo se oddaljili od časov, ki smo J1" omenili na začetku tega članka, od tedaj, k0' je en sam zdravnik spremljal vojake skozi vs( boje. Ameriška armada pa je mobiliziral’ petdeset tisoč zdravnikov, devetdeset tiso« bolničark in pol milijona celotnega zdrav' sivcncga osebja ter tako s pozitivnimi rezult3' ti zmagala v vojni. konec Trdo kuhano nojevo jajce, prosim Plesalke v slovitem pariškem nočnem lokalu Folies Berger morajo obvezno nositi meter dolga nojeva peresa. Vsakih osem mesecev noja oskubijo in to lahko delajo petnajst let, dokler noj živi. Odrasel samec tehta do 145 kilogramov in z vzravnanim vratom doseže po It ret ji meter vi šine. Nojevo meso je za nekatere prava poslastica pa naj bo narejeno kot zrezek ali suho. V glavnem v Švici, Nemčiji in Franciji pojedo letno blizu 800 ton noje-vine. In nojeva jajca! Eno samo od; tehta dvanajst kokošjih, po svoji hranilni vrednosti pa veliko več. Mehko se nojevo jajce kuha kakšnih 40 minut, trdo pa celo poldrugo uro. Torej, nikar ne naročajte trdo kuhanih nojevih jajc, če ste lačni, seveda. NEVARNI ALUMINIJ V industriji na veliko uporabljajo aluminij, saj služi ta kovina za izdelavo najrazličnejših stvari, od pločevinke do potniškega letala. Manj znano pa je, da se nahaja aluminij skoraj v vsem tistem, kar človek popije in poje. Količine aluminija v živilih so sicer zelo majhne, vendar pa se v zadnjem času -strokovnjaki z vse večjo skrbjo zanimajo za te neznatne količine. Do pred nekaj leti so imeli aluminij v hrani za nenevaren, zdaj pa so nekateri raziskovalci opozorili, daje morda ta kovina kriva za prezgodnjo senilnost. V možganih senilnih ljudi so namreč našli več aluminija kot v možganih normalnih ljudi. Prav pred kratkim pa je patolog Daniel Perl objavil raziskave svoje znanstvene skupine, ki je ugotovila, da je aluminij eden od razlogov za Gehringovo bolezen, vrsto amiotrofije. Preiskali so možgansko tkivo osmih prebivalcev tihomorskega otoka Gaum. kjer so zasledili neobičajno veliko primerov te bolezni in zgodnje senilnosti. V možganih so našli več aluminija, kot gaje mogoče najti v možganih zdravih ljudi. Izkazalo seje, daje v pitni vodi in v plodni zemlji tega otoka precej aluminija. Ugotovili so tudi, da so največjo količino aluminija imeli v možganih tisti prebivalci Guama, ki jih je med življenjem mučila Gehrih-gova bolezen. PO SILVESTROVEM — Silvestrovanje je mimo, kako se počutiš na * novoletni dan? — Mačka še imam, le tisti dve kolesi na avtomobilu pogrešam. Jezil sem se, taksi pa je rekel, da okrog tistih dveh kolesa naj nikar ne onegavim. Varno meje pripeljal domov. — Taksisti so solidni. — To že. Ko sem izstopil, pa sem ugotovil, da sem plašč s ključi vred pozabil v kavami. Lani se je svetovno znameniti poše(f' stolp v italijanski Piši nagnil za nadaljuj'^ 1,19 milimetra, kar je manj od 50-letne^ povprečja, ki je 1,27 milimetra. V celoti J, sedaj stolp odmaknjen od svoje osi za 4/ metra. Mestne oblasti so v skrbeh, doslej niso ničesar ukrenili, da bi zaust^' vili nadaljnje nagibanje, ki nujno vodi katastrofo. STRAN 12 VESTNIK, 13. JANUARJA^ za vsakogar nekaj varčevanje z energijo Okenske toplotne zavese Dandanašnji začenjajo energetiki posegati tudi v arhitekturo, ki se vsaj za zdaj še vedno drži togih in desetletja ustaljenih navad. Vendar, kot pravijo energetiki, nas odslej sprejemniki sončne energije na strehah ne bi smeli več motiti, pa tudi tako imenovana gibljiva toplotna izolacija ne. Le-ta je razmeroma nov krik energetikov, ki je naši predpisi zaenkrat nočejo sprejeti oziroma je ne dopuščajo- Gibljiva izolacija je namenjena na primer severnim SLAB VID — Dragi pacient, pravite, da slabo vidite. Samo pri branju? — Ne, že dva tedna nisem videl na krožniku mesa ... PRI KARAMBOLU — Kam k vragu ste gledali v križišču!? — Naravnost, na levo in desno. — Zakaj pa je potem prišlo do karambola? Eden od naju je pijan, ali nor; samo jaz ne! __dobro je vedeti Je TV sprejemnik nevaren? Nekateri televizijski sprejemniki oddajajo več sevanja, kot je za človeka varno. Zato so že v začetku 70 let povsod sprejeli standarde, ki določajo največjo količino sevanja sprejemnika. Po takšnih merilih se ravnajo tudi naši proizvajalci. Vendar nekateri le opozarjajo, da vedno ni tako preprosto določiti, kolikšna je varna količina žarkov za človeka. Tisti, ki trdijo, da je edini varen odmerek sevanja tak, da sevanja ni, bodo, jasno ugotovili, da so televizijski sprejemniki lahko nevarni. Kolikšno pa je sevanje? Ce sedi človek pred črno-belim sprejemnikom oddaljen približno 20 centimetrov, dobi na uro 0,5 milirentgena žarkov. Zobni rentgenski aparat odda približno 40 milirentgenov sevanja na človeka, ki mu slikajo zobovje. Človek bi torej moral sedeti 80 ur pred televizijskim sprejemnikom (oddaljen 20 centimetrov), da bi bila nevarnost tolikšna kot pri slikanju zobovja. Če se od televizijskega sprejemnika odmaknete, silno pade količina sevanja in postane v pravšnji oddaljenosti nič. KRATKO IN JASNO — Otroci, ne samo v šoli, tudi v cerkvi pravijo in učijo, da je bolje dajati kot prejemati. — Tovariš, prav imate. Tudi moj očka tako pravi. — Kaj pa je po poklicu? — Boksar. __pravni nasvet Mladoletnica in sklenitev zakonske zveze Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da oseba, ki še ni stara 18 let, ne more skleniti zakonske zveze. Pristojni organ občinske skupščine socialnega skrbstva pa sme, če so utemeljeni razlogi, dovoliti sklenitev zakonske zveze osebi, ki še ni stara 18 let. Zakon torej ne govori o najnižji starosti, vendar se mladoletnicam pod 14 letom starosti dovoljenje ne daje. Nosečnost in soglasje staršev sta razloga za izdajo dovoljenja za sklenitev zakonske zveze mladoletnice. Tudi dejstvo, da je ženin polnoleten in zaposlen, govori v prid izdaje dovoljenja za sklenitev zakonske zveze mladoletnice. NAŠA KISBA-VAŠ PRIPIS Danes začenjamo na tej strani novo rubriko naša RISBA - VAS PRIPIS, v kateri vabimo k sodelovanju vse bralce. V vsaki številki bomo na tem mestu objavili aktualno karikaturo, vaša naloga pa je, da nam pošljete zanjo duhovit podpis. Najbolj duhovite podpise bomo objavili čez 14 dni in jih seveda tudi ustrezno honorirali. Vabimo vas k sodelovanju, podpise pod današnjo karikaturo pa nam pošljite najpozneje do četrtka, 20. januarja, na naslov: VESTNIK. Titova 29/L 69000 Murska Sobota, s pripisom NASA RISBA — VAŠ PRIPIS št. 1. recept za vas Potrebujemo: 1200 do 1500 gramov kosov večjih in bolj doraslih živali (lahko je tudi puran), 8 dekagramov olja, 3—4 feferone (zeleni in rdeči), 30 dekagramov svežih gob ali 3—4 dekagramov suhih, 2 stroka česna, 2 žlici moke, sol, poper, malo timijana, 3 decilitre belega vina, 1 manjšo dozo vloženih olupljenih paradižnikov, približno 6 decilitrov juhe iz kocke. Količine so velike, ker lahko del te jedi zamrznemo. Feferone zrežemo na rezance (če so nam preostri, jih zamenjamo s papriko). Gobe zrežemo na listke, suhe poparimo in odcedimo. Vse skupaj denemo na vročo maščobo z olupljeno čebulico vred. Na hitro prepražimo. Pridenemo strt česen in posolimo. Če je potrebno, prilijemo kako žlico vode. Dušimo 5—8 minut. Živila vzamemo iz PREDLOG »Cigarete so podražili, brezalkoholne in alkoholne pijače so podražili. Kaj če bi krepko podražili še žvečilni gumi. Ko moja Milka ne govori, potem žveči, ko žveči, pa me sploh ne posluša zunanjim stenam in jo poleti odstranimo. Skozi okna in zastekljena vrata pride največ toplote. Podnevi, če je dan sončen in so zastekljene površine obrnjene proti jugu, nam sicer zbirajo toploto, vendar od večera dalje tudi izgubljajo. Zato moramo vse le površine dobro toplotno izolirati. Ena možnost so toplotne zavese, druga premične stene, ki jih postavimo pod okno. Toplotne zavese so lahko izdelane iz vezane plošče (na robovih ojačane) in prevlečene z blagom ali tapeto, lahko so iz ivernih plošč ali podobnega materiala. Pri tem je treba paziti le na nekaj: še tako dobro izdelane toplotne zavese so brez pravega učinka, če so med njimi samimi (med posameznimi ploščami) in zidom (zunanjo steno) špranje, skozi katere je mogoč prepih. Z gumijastim magnetnim trakom ali podobnimi tesnili je treba vse špranje tudi v tem primeru dobro zatesniti. avtomobilizem Kdaj spet VISE? Pred novim letom so v Cimosovih salonih po daljšem času spet začeli sprejemati vplačila za avtomobile visa. V ljubljanski prodajalni so ponudili kupcem (in ti so seveda vplačali) 100 vozil visa II super E. Kljub temu, da je bila informativna tovarniška cena 254 tisoč dinarjev in da bodo avtomobile iz-dobavili predvidoma v petih mesecih, so jih v treh dneh »prodali« vseh 100. Glede na to, da bi avtomobilske tovarne rade avtomobile prodajale po višji ceni, prav tako seveda tudi Cimos, se utegne zgoditi, da bodo sedahji kupci morali razliko doplačati. Sicer pa: avto visa ni slab avto; nekateri mu pravijo celo »mala žaba«. nasvet za vinogradnike Koristne tropine Takoj po spravilu pridelkov (nekateri pa šele sedaj) lahko razen iz prevretega sadja kuhamo žganje tudi iz vinskih tropin ter droži. Pri tem ostanejo tropine največkrat kar raztresene in izpostavljene padavinam, ki jih do konca izperejo, da so potem primerne le še za naslilj ali podobno. Tropine pa imajo znatno gnojilno vrednost in bo zato dobro, če navedemo nekatere podatke. Tako dobimo od 1.000 kilogramov grozdja 15 do 25 kilogramov tropin, odvisno pač od sorte grozdja in letine, kar pomeni okrog 1200 do 2500 kilogramov tropin na hektar vinograda, kar seveda ni malo. Sveže tropine vsebujejo okrog 65 odstotkov suhe snovi, ki vsebuje nad 19 odstotkov mineralnih in 46,60 odstotka organskih snovi. Te pa se ščasoma pretvorijo v humus, ki ga naši zemlji močno primanjkuje. Poleg tega je ugotovljeno, da vsebujejo tropine 2,60 odstotka skupnega dušika, 0,78 odstotka fosforja, 2,39 odstotka kalija in več drugih hranilnih snovi. Tako vsebujejo tropine na vsakih 100 kilogramov mase 3,18 grama bora, mikroelementa, ki je zelo pomemben za prehrano vinske trte. Zaradi pomanjkanja bora ne pride do pravilne oploditve cvetja. V vinogradu se zato grozdje močno osiplje, slabše zori je bolj občutljivo na sušo in druge nevšexnosti. Tudi pri jablanah povzroči pomanjkanje bora tvorbo plutovinastih celic v plodovih, pri vrtninah pa pride do rjavenja in votlin v cvetu cvetače, koreni zelene pokajo, srce repe ali pese porjavi ... Prosti vsem tem nadlogam si lahko pomagate tako, da sveže ali kompostirane tropine pravilno izkoristimo za gnojenje nasadov in vrtov. Bora je v vinskih tropinah razmeroma zelo veliko in zato je nevarno pustiti tropine v debelejših plasteh ali kupih v bližini trt ali sadnega drevja. Pri razkrajanju te mase se namreč sprosti visoka temperatura (60 do 65 stopinj Celzija), ki skupaj s koncentracijo bora lahko povzroči sušenje sadik. Najbolje, je, če tropine raztrosimo kar se da na široko in čimprej podofjerno. Za polno gnojenje z borom zadostuje, če vsako tretje leto zagrjemo 100 kubičnih metrov tropin na hektar. Morda še to: tropine vsebujejo tudi veliko organskih kislin (jabolčno, vinsko in druge). PERUTNINA PO LOVSKO ponve in denemo na toplo. Maščobo pustimo v posodi. Zmešamo moko, sol, poper in strt timijan. V tej mešanici povaljamo kose perutnine in jih nato v vroči maščobi po vseh straneh opečemo. Dodamo debelo zrezane paradižnike (lahko brez soka). Zalijemo z vinom in juho. Pokrito kuhamo približno 30 do 40 minut (čas se ravna po trdoti mesa). Jed poskusimo in jo po svojem okusu še začinimo. Proti koncu kuhanja primešamo prepražene gobe in papri ko. Jed je primerna za zamrzovanje. V tem primeru prepražene gobe, papriko in čebulice razdelimo v posode za zamrzovanje, po vhru naložimo kuhano jed. Pokrijemo, hitro ohladimo in denemo v skrinjo. Hranimo lahko dva, največ tri mesece. KDO VE — Ker imam kratke lase in hlače, polovica Sobočanov misli, da sem fant. — Mogoče pa se je druga polovica medtem že prepričala o nasprotnem ... _ ia gospodinje_____________;_______ DELOVNI IN POMIVALNI PULT Delovni pult, ki stoji med štedilnikom in pomivalnim koritom,- je najvažnejše delovno mesto v kuhinji. Ob njem pripravljamo hrano in na njem pred pomivanjem razvrščamo umazano posodo. . . Krovna plošča delovnega pulta je po navadi izdelana iz lesa, ki je prelepljen s tanko ploščo iz trde umetne snovi. Ta ne vpija vode niti maščob, pač pa jo lahko poškodujemo z orodjem. Kadar režemo in strgamo, uporabljamo za podlago papir ali leseno deščico. V pultu so police in predali, kamor spravljamo delov-nepripomočke. Teleskopska vodila omogočajo, da predale lahko izvlečemo do konca. Če zahteva kako delo daljši čas, ga opravimo sede. Zato naj bo v delovnem pultu posebna plošča, ki jo iz njega izvlečemo. Med sedenjem se morajo naša stopala dotikati tal. Če ima stol hrbtno naslonjalo, bomo sedeli še bolj sproščeno. Pomivalni pult. Na pomivalnem pultu opravljamo vrsto del, pri katerih potrebujemo vodo. Tu peremo in čistimo zelenjavo, sadje in meso, tu pomivamo in sušimo umazano posodo in orodje. Za to delo potrebujemo eno ali še bolje dvoje korit in ravno ploščo. Vse je izdelano v enem samem kosu, ki ima dvignjen obod. Ta onemogoča, da bi se voda razlivala po tleh in po sosednjih pultih. Taka plošča je običajno izdelana iz nerjaveče pločevine. Vsako korito ima v dnu odprtino za odtok vode, ki jo sicer zapiramo s čepom^ Koriti praviloma ležita v desnem delu plošče, tako da je ravni del plošče na njuni levi strani. Tu stoji odcejalnik, na katerem se odceja in suši pomita posoda. Na drugi strani korit pa je delovni pult z vrhnjo ploščo, na kateri razvrščamo umazano posodo. V pultu pod ploščo s koriti so shranjeni pripomočki za pomivanje in vedro za odpadke. Zelo higienično je vedro, obešeno na notranji strani pultovih vrat. Njegov pokrov se dvigne s tem, ko vrata odpremo. Za veliko družino in družino, katere člani so zaposleni zunaj doma, je posebno smotrno, če si bo pomivanje posode mehanizirala. Nabavila si bo torej pomivalnik, gospodinjski aparat, ki pomiva in suši jedilno pa tudi kuhinjsko posodo in orodje. Potem bo zadoščalo v kuhinji eno samo korito z vodo. SESTAVIL MARKO NAPAST LOČENOST OBER ZNIŽANA GLASBENA NOTA SPLETKA SVETLA ZVEZDA V ORLU ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (DAVID) KLADA ZA SEKANJE , DRV TOČKA, IZ KATERE IZHAJA ŽARČENJE V EDEN 00 SEDMERIH GRIČEV V RIMU PRAPOR NASLOV NUŠIČEVE KOMEDIJE DENARNA ENOTA V KAMPUČIJI FAZA VZHOD DOLENJSKA REKA IN KRAJ NAJEMNIK KIJEVSKI KNEZ TRINOG SLADEK JUŽNI SAD NEMŠKI FAŠIST BOLJŠA VRSTA JABOLK ZNAMKA GOSPODINJSKIH STROJEV NEMŠKA KNJIŽEV-NICA SEIDEL. NATRIJ PRITOK DONAVE V ROMUNIJI RADKO POLIČ IGRALKA FARROW TURKI. OSMANI ŠPANSKI PISATELJ (PEDRO) VINORODNA RASTLINA AVTOMOBILSKA OZNAKA SPLITA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: moderna, aneroid, kalanka, eta, Kam, davkar, Ossa, Am, N, triga, šiv, tul, Čvor, AA, Ik. Ar. H, Nordidi, avtomat. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA STRAN 13 VESTNIK, 13. JANUARJA 1983 PADLI V ILOVCIH Po llovcih je divjala fronta. Ker so se morali Nemci ob pritisku partizanov umikati, so se znašali nad nedolžnim civilnim prebivalstvom. V llovcih so ljudje prav tako kct v drugih krajih občutili jezo in bes okupatorja. Ko so skozi vas prihajale manjše skupine, so se vaščani skrivali po kleteh in skednjih. Nekoč pa se je umikala neka brigada. To je bilo maja leta 1945. Vaščani so se je prestrašili, zato so se SKriU v zapuščen rudniški jašek. Med temi so bile predvsem ženske in otroci, bilo pa je tudi nekaj starcev. Nekdo je te ljudi izdal. Nemci so iz besa zmetali granate v jašek. To dejanje so hoteli prikriti, zato so podrli nekaj dreves na razdejani jašek. Vendar dejanja niso mogli skriti.Takoj v svobodi sojih odkrili. Vseh žrtev tragedije je bilo devetnajst. Vsi so pokopani v Ljutomeru na pokopališču, kjer imajo spomenik. Tudi na kraju tragedije imajo spomenik in obnovljeni jašek. Za spomenik skrbimo mi, učenci osnovne šole Stročja vas. Silva Borko, 7. r. OŠ Stročja vas Ljudje Mi vsi smo ljudje, enakopravni ljudje. Mi nismo živali, ki jih lahko pobijaš, mi smo ljudje! Bolezni in kuge, žalost in trpljenje, pomanjkanje, lakota — temu se moramo upreti, saj smo vendar ljudje. Mi vsi smo ljudje, enakopravni ljudje. Po svetu še vojne divjajo, kot zveri se ljudje pobijajo med seboj — taki smo torej ljudje? Varovati mir v svetu, razvijati prijateljstvo, spoštovati se med seboj, odločati o miru — to naše delo je Renata Časar OŠ Gornji Petrovci PRVIČ V OPERI Vsi osmošolci smo se razveselili, ko smo zvedeli, da bomo obiskali opero. Priti v opero, to je bila zame velika želja, ki mi je doslej bila oddaljena kakor daljno sonce in zaradi tega mi je bilo težko pri srcu. Sele ko nam je tovarišica Zagotovila, da je devetindevetdeset procentov možnosti, da bomo res šli v opero, mi je ostalo vsaj malo upanja, da bom slednjič le videla in poslušala operne pevce in njihove veščine. Že večkrat sem poslušala opero po ploščah v osnovni šoli, pa tudi v glasbeni, zato sem si jo tem bolj želela ogledati in poslušati v živo. Veržej je tako daleč od Ljubljane ali Maribora, da je nam res težko iti v opero. Da, kultura je za deželane bolj draga kot za meščane. Ampak zdaj bomo šli končno tudi mi poslušat opero Porgy in Bess! Vso pot na vlaku sem ugibala, kakšni bodo pevci. Ali bodo oblečeni v dolga široka krila, kot je večkrat videti v filmih? Zato mi je ta čas mineval v nenehnem ugibanju o tem in onem, kakšna bo notranjost opere, scena in podobno. Slednjič je vlak le prispel v Maribor. Vsi smo odšli proti operni stavbi, skozi njena vrata v vežo in od tam v dvorano. Tu so se že slišali glasovi instrumentov, ki so se pripravljali na skorajšnji nastop. Oblečen v črno svečano obleko, je prišel najprej dirigent orkestra, se priklonil publiki in dal znak za začetek. Luči so ugasnile in v dvorani je nastala tišina. Počasi se je dvignila težka rdeča zavesa. Ob poslušanju glasbe so se po odru sem ter tja po taktu sprehajali pevci. Bilo je videti prebujajoče se mesto, ki že v rani jutranji uri prične s svojim vsakdanjim tempom. Oblečeni so bili tudi čisto drugače, kakor sem si predstavljala. Razgiban črnski temperament ni miroval niti zp trenutek. Ves čas sem uživala ob poslušanju in gledanju dogajanja na odru. Zame je bil to edinstven prizor. Niti mislila si nisem, da se da vihar tudi z instrumenti in drugimi pripomočki tako živo uprizoriti. Prvič v operi — je bil zame zares nepopisen dogodek, ki ga ne bom tako hitro pozabila. Irena Rauter, 8. a OS VERŽEJ PRI ZOBOZDRAVNIKU Pred nedavnim smo se z avtobusom odpeljali v Mursko Soboto. Šli smo skozi park k zobozdravniku. Ko smo prišli tja, smo Si umili zobe. Vse nas je bilo zelo strah. Tudi jaz sem prišla na vrsto. Sedla sem na stol. Zdravnica mi je pogledala zobe. Rekla mi je, da bo morala plombirati zob. Ko mi ga je brusila, me je bolelo. Umaknila sem se. Rekla je, da skačem kot žogica marogica. Stisnila sem pesti, da me ne bi tako bolelo. Malo sem potrpela in bilo je gotovo. Ko smo bili manjši, smo si kazali zvezdice. Primerjali smo med seboj, koliko jih je kdo dobil. Zdaj vemo, da je to zalit zob in da je treba za zdravje skrbeti, ko je človek še mlad. Jožica Lukač, 4. a OŠ Bakovci NE VEM, 2AKAJ TAKO? Alkoholizem je v današnjem času povsem nek»j navadnega. Opažamo, da se vse več ljudi predaji alkoholu. Pri tem ne manjka tudi posledic. Tudi* mojem kraju narašča alkoholizem. Ob vsem tem p* se nam poraja vprašanje, zakaj ljudje pijejo-Odgovori so lahko različni. Nekateri nimajo nobenega cilja v življenju. Vseeno jim je, kaj se bo1 njimi zgodilo. Živijo sami, nikogar nimajo, s kom« bi se lahko pogovarjali. Tudi hranijo se slabo. Edini cilj v življenju jim je, da se napijejo, potem P> pozabijo na vse težave in svet se jim zdi lepši. Najhuje pa je, da vse pogosteje sega po pijači mladina. l> to je verjetno več vzrokov. Mnogi starši dajo oW kom preveč denarja, da imajo pred njimi mir, mnogi pa ne vedo, da ta njihova mladina denar ne porah! koristno, ampak za pijačo in cigarete. Mladina pij* verjetno tudi iz dolgočasja, saj prostega časa ne zna pametno izkoristiti. Ne smemo pa pozabiti — dane! žal — zelo perečega problema nezaposlenosti. Vemo, da je nezaposlenih največ med mladimi, hi komaj končajo šolanje. In ko mislijo, da se bodo končno osamosvojili, vidijo, da je to le njihova želja. Potem pa po mnogih neuspešnih iskanjih službe iz obupa posedajo po gostilnah in pijejo. Tako postajajo alkoholiki tudi tisti, ki to prej niso bili. Ni vasi so zelo razširjene veselice. Ker mladina nikamof drugam nima iti, gre pač na veselico. Velikokrat med sabo tekmujejo, kdo bo prenesel več alkohola, S tem se hoče pokazati nekakšnega junaka. Vendar ni tako. Nam vsem je znano, kakšne so posledico prekomernega pitja alkohola. Pa tudi družina trpi-Najbolj to seveda občutijo otroci. V šoli so nenaspani in podobno. Mnogi v alkoholu ublažijo svojo bol ali pa pijejo tudi iz navade. Ne vem, zakaj je tako, ampak neumno se mi zdi, da pijejo ob rojstvu, rojstnih dnevih, ob uspešno opravljeni maturi in podobno, čeprav vemo, da se pokažejo posledice že naslednji dan. Posledice so toliko hujše, če človek zaradi alkohola postane bolnik. Vida Ropoša, 8. h OŠ GRAD Učenci vnesem razredu Učenci smo resni, nismo pa vestni, j Dušan je majhen, suh, Zdravko pa pravi debeluh. Drugi vsi smo enaki kot pravi junaki. Klepetulje so tudi v razredu in imajo vse v neredu. Tudi enke dobimo, ker se premalo učimo. MA RJA N ŠKAFA R, 4. raz. OS ODRANCI J Haymon, kije že nekaj let študiral medicino in jo do neke mere tudi poznal, se je hitro sklonil, položil roko na Montanu-sova prša, nato pa zastokal: »Apopleksija! Na poti je v pekel. Dobro se imej, naš debeli požeruh." Samarijanu se je oznojilo čelo, meni pa je postalo slabo. Herkulesa so zanimali mrtvečevi žepi. Našel je mrličevo denarnico in stresel iz nje nekaj novcev, med katerimi je bil celo cekin. Haymon je izročil Finku srebrno uro in verižico s kamnom ter dejal: »Evo ti dobitek!" Meni pa je vrgel najdene srebrnike in mi svetoval: »Vzemi! Denarja vedno potrebuješ." Nato je potehtal cekin in rekel umrlemu: »Srček, cekinček bomo zapili tebi v spomin!« Mrtvec ni odgovoril, čeprav je bilo slišati pretakanje vina v* njegovem želodcu, ko ga je stresel. »Torej ne nasprotuje! »Sedaj naj nekdo pokliče Venero!« je naročil Haymon. »Skoda bi bilo pustiti denar Manihejcem .. .Jud naj se kar pobriga, da bo prišel do svojega zahtevka. Tako bo medved privezan. Mohamed ne stoj tu kot zaklano tele, temveč pokliči Venero, da nam prinese vina ter preskrbi ubogemu Montanusu slamnato ležišče v tihi sobici.« Odšel sem na temni hodnik in z drhtečim glasom poklical Venero. 14. Akcija puntarske druščine Ko mi je bil nekegavečera Žid Levin povedal, da mi oče ne bo več pošiljal denarja, in da me bo po številnih pustolovščinah prepustil usodi, sem se pošteno napil. Pozneje je prišel Portugalec in mi sporočil, da je pred dnevi dopotoval Phdbus Merentheim, ki druguje sedaj dolginu, grofu Heilsbronnu na Strojarskem klancu. Hitro sem se odpravil k njima v spremstvu vse tovarišije. Kamenitemu Rolandu pred zgradbo občinskega sveta smo deli na glavo razbito nočno posodo. Na zid doma lepe in krepostne gospodične Pfisterine, ki nam je vedno obračala hrbet, kadar smo koprne šli mimo nje, pa je Herkules ravno pod njenim oknom narisal z rdečilom nežno zadnjo plat in napisal s črnilom: "Vsi poljubčki kdaj poslani njej so dar, a ne izbrani!« Po tem smo vriskaje hodili po mestnem vodnjaku in zataknili v njegove štiri bakrene zmajaste odtoke lesene kline, tako da je začela voda izvirati ob vznožju sv. Florijana. Zupanu pa smo dvorili, tako da smo mu okrasili vrhnjo hišno stopnico s Petelinjimi krivčki, ker so razširili govorico, da gospa župania v nekem kočljivem vprašanju z njim ni zadovoljna. Zopet sem se spomnil Phobusa z njegovim ošabnim rižastim obličjem in jo mahnil proti velikemu Strojarskemu klancu. , „ , »Stoj, Mohamed, saj ti ne bo ušel!« me je zadrževal Haymon. »Se danes se moraš napiti njegove krvi...« Med tem pa smo si dali opravka okrog sramotilnega stebra. Ko smo se znašli na Gosjem trgu, je izvlekel Portugalec že pripravljeni Ust papirja, kladivo in žeblje. Nato je pribil papir na sramotilni kol, na katerem bo zjutraj lahko vsakdo prečita/, kdo so nam mučitelji in sovražniki; mi pa smo razpostavili straže. Tudi med Židi je nekaj: »Schmule Levin, bankir in krvoses. Abraham Isaak Son, istega kova- Liborius Schmalebank, takozvani kristjan. Gotthelf Titzke, ki hodi vse nedelje k maši. Sinche iz Speyerja, ki jemlje 100 °/o obresti. « Nadaljevali smo pot in v temni Kovaški ulici kričali: »Umor! Ogenj! Pomagajte!« dokler se niso vsa okna odprla in niso priracali zaspani vojaki. Mi pa £mo že hiteli k Strojarskemu klancu. »Kar rečem, drži!« je zarohnel Portugalec. »Merentheim stanuje skupaj s grofom Heilsbronnom in pripada moštvu iz Ansbacha.« »Ali ti ni Heilsbronn prevzel rdeče Julke?« je zbadljivo vprašal Gabenus. »Jezik za zobe, sicer te utopim!« je zagodrnjal Portugalec. ‘»Takšnih, kakršen si ti, sem najmanj petnajst pospravil s svojim mečem.« »Mirujta!« je svaril Fink, »sicer bodo obravnavali vajino zločinsko razgovarjanje na seji. Opazujte raje, kako se bo Phdbus od strahu sesedel!« Stopil sem pod okno, ki mi ga je Portugalec pokazal, in na glas zavpil: »Merentheim, pokaži se in pripravi se na boj! Naj pogine pes!« Okno se je odprlo in skozenj je pogledal razgaljeni dečko. »Dol z njim!« sem zakričal. »Naj pogine Phdbus Merentheim!" »Tepec!« je zmerjal stanovalec z okna. »Kaj me za vraga briga tvoj Merentheim, ki se je davi že ob dveh odpeljal k svojemu sorodstvu!« »Glej, da ne pogineš od smradu svoje laži!« sem ga nahrulil. Stanovalec se je zasmejal: »Bratec, pošteno te naklestim. Potrpi za trenutek, da zlezem v hlače in zgrabim za meč!« Zaloputnil je okno, da se je steklo kar vsulo na ulico. Videli smo, kako je nekdo z lučjo hodil po sobi, potem pa se je zopet stemnilo. Kmalu smo zaslišali korake po stopnicah, ključ v vratih je zaškrtal in med vrati se je prikazal dolgin, grof Heilsbronn v srajci, hlačah in copatah z dolgim rapirjem v roki. Na glavi je nosil klubu k s škrlatnim in belim perjem kot član bratovščine iz Ansbacha. »Samo pošteno, gospod brat," se je vmešal Bavarec Haymon. ko sva hotela skočiti drug proti drugemu. » Ti Portugalec boš sekundiral gospodu iz Ansbacha, jaz pa Mohamedu! Pripravita se! Zdai!" Hitro sem sunil, a ga nisem zadel. Nasprotnik je bliskovito odbijal napade in poznal vse prijeme. Napadel sem v obrnjeni štirici, pa me je prestregel in mi zapičil meč v ramo. Tedaj sem spretno odskočil, napadel, se umaknil in ga slednjič presenetil s sunkom v prsi. Meč mu je padel iz roke. "Sto/!« je zarohnel Portugalec in me zaustavil s svojim mečem. "Dodobra me je!« je zagrgral Heilsbronn. »Lisjak mi je prebodel pl/uča.« Obraz mu je posinel. »Zanesite me v posteljo, gospod brat!« Omahnil je Haymonu v naročje, izbruhnil nekaj krvavih pen in zavil oči. Na srajci mu je bilo opaziti teman madež, ki se je širil kakor črnilo na slabem papirju. »Za boga, pomagajte mi ga držati!« je sopihal Bavarec Haymon. '»Težak je kot...« Priskočili mo in poprijeli. t : »Preden sem zaspal,« je stokal ranjenec in ponovno bruhni j kri, »je začel molek nad mojo posteljo nihati sam od sebe. Če bi le spal tako globoko kot ponavadi, bi zaman kričali pod oknom.« Zvil se je in zarjul: »Nekaj-mi-tare-srce«. Položili smo ga na tla, mene pa je oblil pot. »Končano je!« je vzkliknil Portugalec. »Glejte, da jo popihate. Okna že odpirajo ...« Iz hiš je bilo slišati vpitje: »Prekleta mularija! Potepuhi! Ali ne boste dali miru?« Nekdo je besno kričal: »Napolnil vam bom bedra s ši-brami!« Slišali smo odmeve korakov. Približevala se je straža. »Eden se ne more ganiti. Straža! Straža!« se je drla neka ženska. Tekli smo, kolikor so nas nesle noge. Spotaknil sem se ob palico, ki se mi je zapletla med noge. Haymon je ostal poleg mene. Ostali so se že oddaljili. Slišali smo, kako je Portugalec zaklical. Skočil je preko neke ograje in telebnil naravnost V gnojnico. Njega so prvega ujeli. »Brat!« je povzel upehani Bavarec Haymon in se naslonil na stari zid. »Tu nisi več varen-Portugalca poznam. Ko mu bodo temeljito zrahljali kosti, bo žvižgal, kakor bodo hoteli. Tako bi te še nocoj odvlekli iz postelje. Upoštevaj moj nasvet, saj simi bil vselej zvest tovariš. Žal mi je, da smo te zavedli v ta pijančevalni in bojeviti red. Distelbrucku so nabiralci vojakov pruskega kralja, Tam trobentajo, godejo, točijo vino in mečejo cekinov na mizo.« »Mar mi svetuješ, naj postanem vojak?« sem ga v zadregi vprašal. »Mar hočeš, da tizadrgnjejo vrv okrog vratu? Niti direktor niti senat ti ne moreta pomagati. Če bi imel svojo dediščino, bi še nekako šlo. Tako pa drugega izhoda ni. Tamkaj boš tako na varnem kakor v Abrahamovem naročju.« Tesno mi je bilo pri srcu in obžaloval sem vsa mlada leta, ki sem jih bil tako nespametno preživel. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 14 VESTNIK, 13. JANUARJA & šport Razgovor z Janezom Matajem — sekretarjem Aero kluba Murska | Sobota Dobili novo pristajalno-vzletno stezo z Aero klub Murska Sobota, ki je edina tovrstna organizacija v Pomurju, opravlja pomembno poslanstvo tako na področju športne dejavnosti kakor tudi splošne ljudske obrambe. Prizadevni člani kluba so tudi v preteklem letu dosegli nekatere zavidanja vredne rezultate. To velja za tekmovalne dosežke, šolanje strokovnih kadrov in pridobivanje potrebnih sredstev. Sicer pa bomo veliko več o njihovi dejavnosti in načrtih izvedli iz pogovora s sekretarjem Aero kluba --LETNA SKUPŠČINA KK POMURJE BELTINCI- LETOS JUBILEJNA 25. DIRKA PO POMURJU TELESNOKULTURNA PRIREDITEV V LJUTOMERU Alojz Slavič in Lidija Belec Murska Sobota Janezom Matajem funkcijo sekretarja pa opravlja od motorni in jadralni pilot. — Kakšna je torej bilanca lanskoletnega dela vašega kluba? ,,Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bilo lansko leto za naš klub zelo uspešno tako na področju tekmovanj, kakor tudi šolanja kadrov. Za našo dejavnost pa je zelo pomembno tudi to, da smo si okrog 80 odstotkov sredstev ustvarili sami z lastno proizvodnjo. Med največje tekmovalne dosežke vsekakor štejemo prvo mesto Vlada Pfeiferja na državnem jadralnem prvenstvu. Od ostalih tekmovalcev velja omeniti šesto mesto Stefana Ružiča na tekmovanju jadralnih pilotov za pokal Cvetke Klančnik — Belin, sedmo mesto Vlada Pfeiferja na republiškem prvenstvu jadralnih pilotov, sedmo mesto Jakoba Vidoviča na padalskem tekmovanju za pokal ,,Podlehnik 82”, enajsto mesto ivana Vogrina na republiškem tekmovanju motornih pilotov, devetnajsto mesto Jakoba Vidoviča na republiškem padalskem prvenstvu in dvajseto mesto Josipa Šparovca, medtem ko priznani tekmovalec Jože Pojbič zaradi poškodbe ni nastopil. Ne smemo pa pozabiti tudi na modelarje, ki jih kot mentor uspešno vodi Milan Vertot. Ti so organizirali tradicionalno tekmovanje za ,,Pokal Pomurja” in tekmovanju ob dnevu mladih tehnikov. Ekipno so osvojili prvo mesto, med posamezniki pa je bil Marjan Hanč tretji v kategoriji A—1. Sicer pa je lani izstopala jadralna sekcija, ki je po večletnem premoru dosegla svoj največji uspeh. V lanskem letu smo izšolali 8 jadralnih pilotov, 2 učitelja motornega letenja ter po enega učitelja jadralnega letenja in padalstva. Ti kadri so nam več kot potrebni, saj smo doslej morali angažirati strokovne kadre iz sosednjih klubov, kar je terjalo dodatna finančna sredstva. Kot vsako leto je bilo na letališču v_ Rakičanu tudi lani šolanje učencev Titove gimnazije iz Mostarja.” — Kako pa se vaš klub vključuje v priprave na splošni ljudski odpor? „Tej dejavnosti v Aero klubu Murska Sobota namenjamo posebno pozornost. Člani kluba, zlasti piloti in padalci, so sodelovali pri vseh akcijah v okviru priprav na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kakor tudi na številnih mani-tcstacijah v krajevnih skupnostih. Prav tako smo svojo dejavnost prikazali brigadirjem MDA ..Goričko 82”. : — V lanskem letu ste se tudi lotili nekaterih investicij? , ki je član kluba od leta 1947, leta 1976. Že 26 let je'izprašani ,,Res je. Odločili smo se za gradnjo nove pristajalno-vzletne steze na letališču v Rakičanu, ki je za nas pomemben dosežek. To smo uspeli s plodnim sodelovanjem z JLA, ki je največ pripomogla, da je nastalo novo letališče, edino v naši republiki, kjer lahko pristajajo letala ob vsakem vremenu. Strokovno delo pa je opravilo podjetje Sobota iz Murske Sobote. K temu so prispevali pomemben delež tudi mladinci soboške občine, ki so pri izgradnji nove steze organizirali udarniško akcijo.” — Letalska dejavnost je zelo draga, kako uspete zagotoviti potrebna finančna sredstva? ,,Res je letalska dejavnost zelo draga, dražita jo zlasti vz--drževanje letal in oprema. Zato vidimo rešitev v lastnem ustvarjanju sredstev, česar se naši člani zelo dobro zavedajo. Tako smo tudi v lanskem letu nadaljevali s proizvodno dejavnostjo, s katero smo si ustvarili večji del potrebnih sredstev, sicer si naše dejavnosti ne bi mogli zamisliti. Aero klub Murska Sobota ima trenutno 6 jadralnih in 4 motoma letala. Mojtorna letala so. bila lani v zraku 360 ur, jadralna pa 867 ur in preletela 11.100 kilometrov. Zaradi objektivnih vzrokov pa so padalci opravili le 197 skokov.” ’ — Kakšni pa so vaši načrti v letu 1983? ,,Tudi v letošnjem letu bomo posebno skrb namenili šolanju strokovnih kadrov, zlasti jadralnih in motornih pilotov ter padalcev. Šolali pa bomo tudi začetnike. Še naprej bomo kreili priprave na splošno ljudsko obrambo in skrbeli za izvajanje predpisov o varnosti letenja in skakanja. .Našim tekmovalcem bomo omogočevali sodelovanje na vseh pomembnejših tekmovanjih. Še naprej bomo morali razvijati lastno dejavnost, brez katere si ne moremo predstavljati normalnega delovanja kluba.” 'Feri Maučec ------STRELSTVO Kolesarski klub Pomurje iz Bcltinec, ki trenutno ima 38 tekmovalcev in 90 rekreativcev, dela v dokaj težkih razmerah, vendar je kljub temu v preteklem letu dosegel pomembne uspehe na tekmovalnem in rekreativnem področju. To so ugotovili na letni skupščini, kateri je prisostvoval tudi predstavnik KZS Marko Ferjančič. Skupaj s sekcijami v Veržeju, Tišini in Beltincih so bili organizator številnih tekmovanj, med katerimi je vsekakor najpomembnejša tradicionalna kolesarska dirka ,,Po Pomurju,” ki je veljala za republiško prvenstvo in s katero so tudi proslavili 35-letnico uspešnega delovanja. Z ustanovitvijo sekcije rekreativcev se je zelo povečalo število članov, ki se redno udeležujejo številnih rekreativnih tekmovanj. Na tekmovalnem področju so največ dosegli pionirji in mladinci. Za najboljšega lanskoletnega kolesarja so izbrali Titana z 72 točkami pred Mihaličem 70 in Berdenom 32 točk.,Klub tesno sodeluje s kolesarji Epitoka z Madžarske, v prihodnje pa nameravajo vzpostaviti sodelovanje z mariborskim Branikom, s katerim bodo skupno organizirali prireditve in sestavljali selekcije. Ker so se strokovni delavci v klubu odpovedali nadomestilu za opravljeno delo, bodo za ta denar organizirali skupne priprave perspektivnih kolesarjev. Sprejeli so tudi koledar tekmovanj, med katerimi velja posebej omeniti letošnjo jubilejno 25. dirko ,,Po Pomurju,” ki bo 20. avgusta. Ob tej priliki so podelili priznanja za materialno pomoč: ABC Pomurki, Kon-slruktor-Pomurju, Radenski, Gorenju ter KS Beltinci, Tišina in Murska Sobota. „ .. - F. Maucec ----NAMIZNI TENiS------------------------ * TANJA SINIC PRESENETILA Na tradicionalnem že 22. Rajkovem memorialu, ki je bil v Hrastniku v članskih disciplinah je od mladega zastopstva Sobočanov prijetno presenetila Tanja Sinic, ki je v četrtfinalu premagala igralko prve zvezne lige domačinko Novakovo z 2:0 v obeh setih na razliko. V moški konkurenci so Sobočani izpadli v prvem ali drugem kolu, velja pa povedati, da je bil Močan zmagovalec tolažilnega dela tekmovanja. M. U. ----JUDO------------------------------— PRVO MESTO LJUTOMERČANOM V Slovenski Bistrici je bilo tradicionalno tekmovanje pionirjev za pokal Pohorskega bataljona, na katerem je sodelovalo nad 100 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi pomurski pionirji in se lepo odrezali. Najboljši so bili Ljutomerčani, ki so v ekipni konkurenci osvojili prvo mesto in pokal. Sobočani so bili peti, Lendavčanji pa šesti. Med posamezniki so se izkazali Potočnik iz Ljutomera, ki je zmagal v kat. do 35 kg, in Perš iz Murske Sobote, ki je bil prvi v kat. do 42 kg. Drugi so bili Tušek iz Ljutomera v kat. do 52 kg, Prinčič v kat. do 46 kg, Jarni iz Lendave v kat. nad 58 kg, in Lešnjak iz Lendave v kat. do 35 kg. Tretja mesta so pripadla: Ceriču v kat. do 35 kg, Duhu v kat. do 38 kg in Hajdinjaku iz Lendave v kat. do 58. kg. ' ' --X ----MURSKA SOBOTA V POČITNICAH RAZNE AKTIVNOSTI ZTKO Murska Sobota je skupaj s strokovno službo v času zimskih počitnic pripravila nekatere športne aktivnosti za učence. Tako bodo v ponedeljek in sredo lahko prišli na svoj račun ljubitelji košarke in strelstva od 9.00 do 11.00 ure v domu Partizan v Murski Soboti. V torek in četrtek od 9.00 do 11.30 ure je predvideno v domu Partizan v Murski Soboti igranje nogometa, od 10.00 do 11.30 pa v telovadnici srednješolskega centra igranje namiznega tenisa. V sredo od 10.30 do 12.00 pa so predvidene aktivnosti v odbojki. Organizirali bodo smučarske izlete in plavanje v Radencih. Smučanje na Rogli je predvideno za 14. 18. 24. januar 1983. Prijave zbira ZTKO Murska Sobota. --STRELSTVO — KOLESARSTVO Borba za prva mesta Odigrano je bilo peto kolo v občinski strelski ligi Murska Sobota. Zlasti je zanimivo tekmovanje v prvi ligi, kjer je na vrhu kar pet družin z enakim številom točk. Slavnostni govornik Miro Steržaj — predsednik zbora izvajalcev skupščine TKS Slovenije in znani dolgoletni športni delavec in tekmovalec — je podčrtal dosežene uspehe na tekmovalnem in rekreativnem področju ljutomerske občine v lanskem letu, ljutomerske občine za lansko leto sta bila že drugič zapored izbrana Lidija Belec (strelstvo) in Alojz Slavič (konje-ništvo). Naslov najboljšega društva je osvojil Partizan C ven, najboljše šolsko športno društvo je Šafarsko, najuspešnejša sekcija judo sek- Alojz Slavič hkrati pa tudi govoril o sedanjem trenutku nadaljnjega razvoja telesne kulture. V telovadni akademiji so sodelovali člani šolskih športnih društev iz Ljutomera, Ceza-njevec in Šafarskega. ljutomerske gimnazije in društva Partizan Ljutomer. Kot gostje pašo nastopili karateisti iz Murske Sobote. V lanskoletnih delavskih športnih igrah ljutomerske občine je sodelovalo 24 moških in 8 ženskih ekip ali okrog 10 odstotkov vseh zaposlenih, ki so tekmovali v 12 športnih panogah. Pri moških je zmagala ekipa Tehnostroja (proizv.) z 92 točkami pred Vesno 66,5 in Obrtniki 54 točk. Pri ženskah pa je prvo mesto zasedla-ekipa Prosvete z 78 točkami pred Vesno 71 in Tehnostrojem 47 točk. Za najboljša športnika Lidija Belec cija ljutomerskega Partizana in najuspešnejši organizator Franjo Kocmut. Priznanja ZTKO Ljutomer so prejeli: Jože Kolbl, Branko Štaman, Statiko Kapun, Sašo Prinčič in Ljubo Špindler. Posebne pozornosti je bil deležen Peter Miklič, kateremu so se zahvalili za desetletno uspešno delo na področju juda ter mu ob njegovem odhodu iz Ljutomera podelili plaketo Judo zveze Pomurja in sliko Partizana Ljutomer. Ob tej priložnosti so podelili tudi Bloudkove značke. Zlato značko za tridesetletno delo je prejel .znani konj ere j ec in tekmovalec Marko Slavič starejši iz Ključarovec, bronasti znački za desetletno delo pa sta prejela Peter Miklič in Jože Krbenta. Prireditev je lepo • uspela. Feri Maučec o: R. Gnezda —————' ŠTIRI NOVE STRELSKE DRUŽINE Občinska strelska zveza Murska Sobota je preteklo soboto pripravila majhno slovesnost, na kateri so zaslužnim strelcem in družinam podelili priznanja in medalje. V uvodnem nagovoru je predsednik OB SZ Murska Sobota Anton Kranjc ugodno ocenil lanskoletno delovanje strelske [ organizacije, ki se je razširila, saj so bile ustanovljene štiri nove strelske družine. Tako trenutno deluje v soboški občini 31 strelskih družin, ki vključujejo 1879 članov. V lanskem letu so izvedli 136 akcij in tekmovanj, v katerih je sodelovalo blizu 5630 občanov. Pomembne rezultate pa so ' dosegli tudi na področju tekmovanj, hkrati pa so k aktivnosti pritegnili ! številne nove občane ter tako prispevali delež k pripravam na splošno ljudsko obrambo. Medtem ko pri članih v lanskem letu niso dosegli novega rekorda, pa je to uspelo Dragici Vogrinčič (BK) s 348 krogi cd 400 možnih, in Dragici Rumež (BK) 528 od 600 možnih pri članicah ter Milici Sinko (Skakovci) 516 od 600 možnih pri mladinkah in Drago Pertociju (Tišina) 454 krogi z malokalibrsko puško v trostavu pri mladincih. Na slavnpsti so podelili bronasto plaketo občinske strelske zveze Murska j Sobota strelski družini Goričko Kančevci za 25-letno uspešno delovanje. ' F. M. L liga Mura (6.949) 10 Noršinci (6.932) 10 Panonija (6.908) 10 Cankova (6.895) 10 Tišina (6.874) 10 B. Kidrič' (6.406) 6 Križevci (6.251) 2 ABC Pomurka (6.124) 2 Gra fičar (6.675) 0 Tišina II. (6.374) 0 Brezovci (6.320) 0 Skakovci (5.773) 0 II. liga Kovinar (6.900) 10 Noršinci II. (6.590) 10 Cankova II. (6.583) 10 Salovcu (6.398) 8 Gančani (6.323) 8 Beltinci ’ (4.997) 6 Skakovci 11. (5.624) 4 Gederovci (6.375) 2 Kančevci (6.081) 0 Salovci II. (5.540) 0 Mura II. (5.452) 0 25. Maj (5.230) 0 III. liga Andrejci (4.642) 8 T romejnik (4.503) 6 Bodonci (3.963) 4 Čcniclavei (3.734) 2 Hodoš ° 1 Novi sodniki Pretekli teden so uspešno opravili izpite za kolesarske sodnike 4 kandidati (Mencinger, Titan, Ivančič in Kavaš) ter trije kandidati za republiške sodnike .(Kemperle, Fras in M. Kavaš). Tako imamo trenutno v Pomurju enega zveznega. štiri republiške in štiri kolesarske sodnike. ---KOŠARK A —----------- Zmaga in poraz V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je Pomurje prvič nepričakovano premagal Kladivar z rezultatom 53:49. Igralke pa so v . gosteh premagale ekipo Maribora z 61:52. Tako je Pomurje trenutno na tretjem mestu, vendar ima tekmo manj. V naslednjem kolu pa igra Pomurje doma z vodečo Rogaško. Tesen poraz Pomruja V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski košarkarski ligi za moške je Pomurje tesno izgubilo z Garantom 69:70. Največ košev za Pomurje so dosegli: Sakovič 19, Stihec 17, Marinič 8, Rajbar 7 itd. -----ŠAH---------------------------------------------- USPEŠNI LENDAVSKI ŠAHISTI V zadnjem času so zelo aktivni in tudi uspešni lendavski šahisti. Na kvalifikacijah za uvrstitev v slovensko ligo, na tekmovanje, za vzhodno skupno, je bilo v Lendavi in v Slovenski Bistrici, so osvojili tretje mesto s 23,5 točkami, kar je uspeh. Najboljši posameznik pa je bil Gaber na prvi deski, ki je iz 7 partij zbral 7 točk. Šahisti Lendave so te dni gostovali v Zalaegerszegu na Madžarskem in v povratnem prijateljskem dvoboju premagali domače šahiste z rezultatom 7,5:5,5 točke in se tako oddolžili za poraz v Lendavi. V Lendavi je gostoval mojster Ivo Bajec in odigral simultanko. Zmagal je z rezultatom 11,5:3,5 točke. -----NAMIZNI TENIS NAJBOLJŠI SOBOČANI Člansko prvenstvo SV regije za posameznike in dvojice, ki je bilo v Murski Soboti, je bilo dokaj kvalitetno, saj je bilo obenem kvalifikacija za republiško prvenstvo na katerega ima.SV regija pravico do 17 članov in le 5 članic. Z izjemo najboljših Savnika, Klingerja in Franka, ki imajo pravico neposredne udeležbe, sta manjkala še dva dobra Mariborčana Podlesnik in Cajnkar in so tako največ uspeha imeli v moški konkurenci Sobočani, ki so pobrali'vsa najboljša mesta. Zlasti pa še velja pohvaliti dva veterana pomurskega namiznega tenisa Ivana Drozdeka iz Radgone ter Janeza Fridriha iz Sobote, ki že več kot 20 let aktivno nastopata in sta še vedno boljša od mnogih mladih nadobudnežev. V posamezni konkurenci č(gnov se je med najboljšo osmerico uvrstilo kar 5 Sobočanov ter en predstavnik iz Raven, Radgone in Maribora. V četrtfinalu je Vinčec premagal veterana Fridriha s 3:0, Šercer Verena iz Radgone prav tako s 3:0, Štebih iz Maribora Sobočana Benka s 3:2 in Močan Jamšeka iz Raven tudi s 3:2. V polfinalu je bil Vinčec boljši od Šercerja s 3:2, Močan pa od Štebiha s 3:1. Finale je pripadlo Vinčecu s 3:1. Med najboljših 16 so se uvrstili še Drozdek in Varga (oba Ra) ter Kuzma in Benkovič (oba So). V konkurenci članic je zmagala Marinkovičeva iz Ptuja, Tanja Sinic je osvojila 3. mesto, med osmerico pa sta se uvrstili še Gregorjeva ir Vogrincova. V igri dvojic je nepričakovano zmagala dvojica Fridrih—Močan, ki je v finalu premagala dvojico Vinčec—Šercer z 2:0. V polfinale sta sc še uvrstili dvojici Veren—Varga (Ra) ter Benko—Benkovič (So), med osmerico pa še dvojica Unger S,—Žitek, Pri članicah je 2. mesto zasedla dvojica Sinic—Vogrinc, tretje mesto pa dvojica Gregor—Lah. STRAN 15 | kronika krvodajalci GRADBENIŠTVO POMURJE M. SOBOTA— Mario Sardeli (3), Jože Baša (4), Janez Vajndorfer (1), Ivan Pelcar (8), Rudi Kuzma (6), Ludvik Nemčič (9), Štefan-Turner (1), Anton Marton (5), Maijan Dervarič (3), Franc Benko (3), Drago Dervarič (3), Milan Gumilar (1), Anton Ropoša (I), Franc Benkovič (11), Milan. Culibrk (7), Janez Dugar (4), Štefan Petek (1), Jože Cigan (1), Geza Bruner (I), Viktor Horvat (2), Viktor Vučak (1). Karel Baranja (3\ BI ISK M. SOBOTA — Ivan Žerdin (19), Miran Melin (2), Stanko Cvetko (3), Boris Šijanec (21), Jože Kučan (3), Janez Hegeduš (9), Čedomir Petrovič (5), Branko Bokan (41 Vojmir Gomboc (3), Bojan Malačič (3), Franc Semenič (22), Slavko Štiblar (23), Viktor Vrečič (3). PANONIJA M. SOBOTA — Janez Hauko (17), Franc Ijprvat (7), Franc Horvat (5), Franc Panker (9), Janez Miholič (31), Karel Albert (26), Andrej Cener (10), Franc Vogrinec (5), Stefan Rituper (5), LJUBLJANSKA BANKA — Aleksander Samec (6), Franc Poredoš (4), Marija Matuš (1), Štefanija Grah (8), Dušan Dundek (5) Milan Kerec (5), Maijan Šebjan (6), Vanda Friškič (5), Nada Nemec (2), Silva Vlaškalič (5), Stanko Farkaš (19), Avgust Fister (1). SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA — Franc Vida (4), Slavko Brglez (7), Vera Rezar (3), Silva Kuzmič (4), Gizela Slepec <41 Marija Bertalanič (2), Avgust Zakojč (6), Jožica Jelen (7), Stefan Petkovič (2), Marija Padar (4), Lea Friškič (2), Karolina Horvat p . Marta Merica (2), Jožica Vida, (2), Albin Grm (25), Angela Novak (6), Branko Povoden (4), Ernest Kodila (4). MARTJANCI — Jože Ošlaj (65), Štefan Klement (8), Jože Gregorič (7), Janez Kerec (5), Maijeta Škrilec (3), Josip Kološa (3), Zoran Jakovljevič (2), Janez Kološa (8), Franc Dani (23), Geza Bencik (12), Janez Kološa (15), Maijeta Ružič (5), Šarika Šebjanič (2), Vera Vogrinčič (13), Marija Čurman (9), Marija Kusonja (7), Kristina Papič (14), Ernest Kerčmar (8). Teodor Kerčmar (23), Gizela Fartelj (20), Verona Žerdin (8), Štefan Banko (12), Franc Zakoč (12), Jože Eijavec (13), Irma Lanjščak (35), Jože Albert (3), Rudolf Savel (20), Ludvik Šebjanič (13). KS MORAVCI — Štefan Kučan (3). Julijana Kučan (4), Jože Sep (14), Jože Kuhar (28), Štefan Bencak (5), Geza Klement (2), Geza Čigut (5), Anton Vrečič (46), Geza Lutar (31), Sarika Gomboc, (10), Ivan Kodila <131 Terezija Cmor (2), Zinka Ovsenjak (4), Francka Škraban (4), Geza Lanšček (8), Franc Režonja (6), Anica Lovrenčič (1), Irena Ambruž (7), Vilma Vaš (1), Marjeta Kerčmar (1), Marija Lipič (6). Mariia Hidič (TO), Helena Frater (2). Marija Džubah (3), Marija Rajber (II), Franc Horvat (8), Bela Železen (6), Ludvik Temlin (8). I LENDAVA Za razvoj KS 2,14 milijona dinarjev V lendavski občini imajo sprejet samoupravni sporazum o financiranju programov razvoja krajevnih skupnosti do leta 1985. Na njegovi osnovi organizacije združenega dela in delovne skupnosti v občini združujejo sredstva iz čistega dohodka v višini 0,40 odstotkov od osebnih dohodkov, tako se je po zaključnih računih za lansko leto zbralo 2,145 milijonov dinarjev, ki jih skupščina vsako leto razdeli na podlagi sklepa d določitvi manj razvitih krajevnih skupnosti in naselij. 50 odstotkov zbranih sredstev razdelijo solidarnostno, ostalo polovico pa po kriterijih o manj razvitih krajevnih skupnostih. Med manj razvite krajevne skupnosti so uvrščene KS Bistrica, KS Polana in KS Kobilje, v nekaterih pa so manj razvita le nekatera naselja. V lanskem letu sta imeli prioriteto pri delitvi sredstev KS Gorice pri Lendavi in KS Polana, v letošnjem letu pa bo prednost pri delitvi imela tista krajevna skupnost, ki bo imela pri uresničevanju razvoja največ težav. Povedati je potrebno še to, da so sredstva za razvoj krajevnih skupnosti v lanskem letu višja za skoraj milijon dinarjev kot v letu 1981. Jani D. sedaj pa poglejmo, zakaj so se zgodile omenjene tri nesreče? Voznik osebnega avtomobila Ludvik P., 31 let, iz Veščice 23 se je 4. januarja peljal iz središča Murske Sobote proti Černelavcem. Ko je pripeljal do hiše številka 22 na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti, je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Bela T., 61 let, iz Černelavec 9/a in izsilil prednost. Zavil je na levo in tako zaprl pot vozilu Ludvika P. Voznika se k sreči nista poškodovala, pač pa je nastala večja škoda, ki znaša kar 100 tisoč dinarjev. Druga hujša prometna nezgoda se je zgodila 5. januarja ob 11.25. Ludvik G., 40 let, iz Dobrovnika 114 se je peljal s kombijem po Kolodvorski ulici v Lendavi. Pri KRVODAJALCI OD DRUGOD — Franc Kuhar (40), Otof Baranja (13), Janez Karoli (15), Emil Lepoša (4), vs vsi iz Panonije M. Sobota; Branko Črešnjovnjak (24), Jože Lipaj (11), Martin Šlebinger (4), vsi iz Agroservisa M. Sobota; Jože Hašaj (8), Andrej Pozve. k2). Viljem Mekič (7), Karel Kovač (9), vsi iz Podjetja Sobota M. Sobota; Matjan Huber (11), Gradbeništvo Pomuije M. Sobota; Jože Pertoci (22), Tovarna mesnih izdelkov M. Sobota; Marija Pergar (2), M. Sobota; Ludvik Žohar (8), Kuzma; Jože Turha (2), Krajna ; Vesna Frajzman (4), Pomurski tisk M. Sobota; Janez Drvarič (38), Mlinopek M. Sobota; Maks Vajda (48), Bolnica M. Sobota; Iztok Jerebic (2), Slovenija-ceste-Tehnika, TOŽD M.Sobota; Vladimir Abakunov (25), Marica Meško (17), oba občina M. sobota; Oto Kuzmič (8), Pomurski zdravstveni center M. Sobota; Jože Horvat (6), Mura M. Sobota; Marjana Zrim (1), služba dr. knjigovodstva M. Sobota; Rozalija Bukovec (2), Certus M. Sobota; Stane Vukan (15), občina M. Sobota, KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO Že od nekdaj in vsepovsod je navada, da spremljajo ljudi na življenjski poti številni papirji. Tu mislimo predvsem na tiste, ki jim v vsakdanjih pogovorih pravimo uradne listine ali dokumenti. Ne glede na to, da so vsi dokumenti važni in da jih moramo seveda skrbno čuvati, pa se večkrat zgodi, da smo prav zaradi njih nemalokrat v zadregi. Kadar jih najbolj potrebujemo — bodisi da jih še nimamo, bodisi da smo jih izgubili — se namreč kaj rado zgodi, da ne vemo, na katero kljuko je treba pritisniti, da bi dobili ta ali oni dokument. Avto moto društvo ,,Štefan Kovač” Murska Sobota, Noršinska cesta 2, proda na licitaciji, ki bo 20. januarja 1983 ob 15. uri, 2 avtomobila škoda, tip 105 Š, letnik 1979 in 1 jeep- ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC V POMURJU OSEBNO IZKAZNICO, PROSIM! SLOVENSKI KOLEDAR '83 Jubilejni — 30. koledar za Slovence po svetu je knjiga za vse leto. Zanimivo branje iz domovine in tujine, bogata barvna priloga s 50 barvnimi fotografijami slovenskih krajev, Irterarni almanah s prilogo za najmlajše Slovence po svetu, kronika slovenskih društev v zahodnoevropskih državah. SLOVENSKI KOLEDAR '83 jd primemo darilo vašim sorodnikom na tujem! Cena Slovenskega koledarja za naročnike iz SFRJ je 250 dinarjev skupaj s poštnino. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA 61001 Ljubljana j Cankarjeva 1/11 | ,p. p. 169 NAMESTO VAS LAHKO ODPOŠLJEMO KOLEDAR KOT DARILO VAŠIM SORODNIKOM! SLOVENSKI KOLEDAR '83 pošljite na naslov: Račun pošljite na naslov: Osnovni dokument vsakega državljana pa je osebna izkaznica. S to uradno listino se lahko državljani vsepovsod izkažejo, kdo so. Če imate osebno izkaznico vselej pri sebi, ne bo nikakršnih težav pri dokazovanju svoje istovetnosti (identitete). Sicer pa šo osebno izkaznico dolžni imeti občani, ki so dopolnili 18 let starosti, lahko pa jo dobi tudi oseba, ki je stara najmanj 15 let. V izjemnih primerih pa je možno na prošnjo staršev ali skrbnika zagotoviti osebno izkaznico tudi pred 15 letom starosti. Pri tem je najpomembnejše, da morajo občani vložiti zahtevo za izdajo oziroma zamenjavo osebne izkaznice le osebno, kar pomeni. da namesto njega nihče drug ne more opraviti te dolžnosti. kajti pri tem je neba dati tudi svoj prstni odtis. Pa tudi brez dveh ustreznih fotografij — tako po kakovosti in veličini, kar določa poseben pravilnik — ne bo mogoče dobiti te uradne listine. V kolikor pa želite zamenjati osebno izkaznico, je s sabo nujno prinesti tudi staro izkaznico, ker je prepovedano uporabljati dve osebni izkaznici. ROK ZA ZAMENJAVO JE 13. OKTOBER 1984 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI I ROP V BEŽNO VCIH izkaznici iz leta 1979 pa itak določa veljavnost osebnih izkaznic do 13. oktobra 1984. V tem času je potrebno zamenjati vse osebne izkaznice, ki so bile izdane na podlagi zakona iz leta 1974, kajti po omenjenem roku občani več ne bodo mogli dokazovati svoje istovetnosti s staro osebno izkaznico. Da ne bo nejasnosti: to velja tudi za osebne izkaznice, ki imajo označbo trajne veljave. Tako namreč določa zakon in zato je treba pohiteti z zamenjavo stare za novo osebno izkaznico, kajti do 13. oktobra 1984, ko je skrajni rok za tak postopek. ni več časa na pretek. V naši republiki pa upravni organi izdajajo nove osebne izkaznice že od L julija 1981 dalje. Samoumevno je vsekakor to. da je obvezno takoj zamenjati vse tiste osebne izkaznice, ki jih ni mogoče uporabiti kot javne listiire, če so poškodovane, jim je potekla veljavnost in ne vsebujejo točnega naslova prebivališča ali osebnega imena. Nova osebna izkaznica je mnogo . bolj priročna, ki je sicer še vedno plastificirana. vendar pa je ob spremembi prebivališča. priimka in imena ni potrebno zamenjati, ampak se lahko ti podatki vpišejo na hrbtni strani izkaznice. V njej pa je tudi prostor za vpis trgovini Oprema je začel zavijati na levo na parkirni prostor, ni pa se prepričal, če bo to lahko storil. Tako je izsilil prednost pred nasproti vozečim osebnim avtomobilom, s katerim seje pripeljal Ivan J. iz Velike Polane 78. Le-ta kljub zaviranju nesreče ni uspel preprečiti. Ivan J. se je lažje poškodoval, materialno škodo pa so ocenili na 47.000 dinarjev. 7.januarja ob 23. uri seje zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Renkovcih. Vzrok: izsiljevanje prednosti. Posledice: dve osebi lažje poškodovani in materialna škoda za 45 tisoč dinarjev. Poročajo, da seje Milan H. iz Lipe 1/a peljal z osebnim avtomobilom, v katerem je bil sopotnik Mirko S. iz Lipe 115, iz Beltinec proti Ren-kovcem. V tej vasi pri hiši številka 58 zaradi neprimer- enotne matične številke. Občani lahko, zaprosijo za novo osebno izkaznico v občini, kjer imajo stalno prebivališče; torej tam. kjer je sedež sekretariata za notranje zadeve, to dolžnost pa lahko opravijo tudi v krajevnih uradih, ki so pravzaprav podaljšana roka občinskega upravnega organa. AKCIJO PRIBLIŽALI OB- ČANOM V murskosoboški občini je okrog 45 tisoč imentikov osebnih izkaznic, zato predstavlja zamenjava starih za nove osebne izkaznice prav gotovo obsežno in zahtevno delo, ker gre v bistvu za celo vrsto dodatnih nalog, predvsem glede vodenja predpisanih registrov in kartotek ter opravljanja ustreznih pre-verk. najprej lotili na sedežih kfa jevnih uradov v Bučkovcib Križevcih, Razkrižju in VC' sko obdelavo podatkov, zato že ju, istočasno pa tudi na#3 ima lahko vsakršna napaka tičnem uradu v Ljutome^ dokaj škodljive posledice. ' ... . Poleg tega pa so v lanskem letu prešli na avtomat- Spričo tega šo se v murskosoboško občini odločili za organiziran pristop zamenjave osebnih izkaznic, da bi ustrezna mesta čim bolj približali občanom. V ta namen so tudi izdelali poseben program zamenjave osebnih izkaznic, določili vrstni red po kraje vnih uradih, organizirali tografiranje občanov in dobno. S prvimi akcijami so začeli že v drugi polovici leta 1981. do konca lanskega leta pa so zamenjali nekaj čez 20 tisoč osebnih izkaznic. To akcijo so doslej uspešno opravili že v krajevnih uradih Rogašovci. Gradu. Cankovi. ne hitrosti ni uspel izpeljati i levega ovinka, zato je vozilo I zaneslo v desni jarek, kjer je | trčil v betonski prepust. Pa še kratka informacija o ropu v Beznovcih. 8. januarja okrog 18.30 so na avto- bušni postaji v Zenkovcih izstopili trije mladi potniki in se napotili proti Beznovcetn. 1 Sabinka R„ 20 let, iz Mari; bora je šla na obisk k svoji I babici 75-Fetni Mariji G. iz Beznovec 41. S Sabinko sta pripotovala še 19-letni Srečko M. in 20-letna Renata K., | oba Mariborčana. Vse pa I kaže, da to ni bil prijateljski | obisk. Omenjeni so osumljeni, da so s silo vdrli v sta-| novanje Marije G., ji zama-I šili usta, ter v hiši iskali de-1 nar, ki so ga naposled našli v predpasniku. Vzeli naj bi | 8.000 dinarjev, nato pa so I hišo zapustili. Delavci orga-1 nov za notranje zadeve so ; napadalce kmalu prijeli, 1 preiskovalni sodnik pa je I zanje odredil preiskovalni | zapor. š. s. Mačkovcih, Gornjih Petrovci!1 in v Martjancih, na območj" krajevnega urada Beltinci P3, so zamenjali osebne izkaznic v naseljih Bratonci, IžakovC in Melinci. Dogovorjeno J£' da v začetku letošnjega leta nadaljujejo z akcijo na močju krajevnega urada B?' gojina, nato sledijo Bodond pa Beltinci, Tišina in osta)1 predeli murskosoboške obf' ne, o čemer bodo občani pra' vočasno obveščeni. Tudi v gornjeradgonsk1 občini so se zavzeto lotili menjave starih z novib1 osebnimi izkaznicami. konča 1982 so izdali 3525 n?' vih izkaznic, s potekom akc’Je pa so posebej zadovoljni a? območju Vidma ob Ščavriid Računajo, da je do novi? osebnih izkaznic upravičen'1 okrog 14800 občanov. V lja' tomerski občini so se akcij’ učnem urduu v lju 101**7 kamor sodi okrog deset tb0, prebivalcev. Doslej so zafl^ njali osebne izkaznice prim12 no pettisočim občanom, *a predstavlja tretjino aktivne?. prebivalstva v IjutomC5?) občini. Podatki iz lendavs^ občine pa kažejo, da so iz«^ okrog 7 tisoč novih osebi)., izkaznic. Poglavitno delo J j, še čaka, saj bo treba zameni? še 12 tisoč osebnih izkazu1' Kljub temu, da v lendavs^ občini živijo pripadniki din, od tega za gospodarstvo 1,331.177.000 din, gospodarsko infrastrukturo 469.827.000 din in za družbene dejavnosti 182.710.000 din. Načrtovane investicije bodo financirane 40 % iz lastnih virov, 40 % s sovlaganjem in združevanjem ter 20 % iz kreditnih sredstev. Nove investicije bo možno pričeti le, če bodo usmerjene v primarno kmetijsko proizvodnjo, izvoz na konvertibilno tržišče, proizvodnjo, ki sloni na domačem znanju, gospodarsko infrastrukturo, nadomeščanje uvoznih surovin ter v objekte za zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva. Organizacije združenega dela bodo lahko izvajale le tiste investicije, ki bodo zadovoljile dogovorjenim kriterijem prestrukturiranja in bodo dobile soglasje pristojnih komisij za oceno investicij. Organizacije združenega dela gospodarstva načrtujejo za leto 1983 naslednje naložbe: LIV Postojna TOZD Oprema in orodja Rogašovci bd razširila in opremila proizvodne prostore. Tovarna dušika Ruše TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov Puconci bo pristopila h gradnji obrata za proizvodnjo mas in aktivirala nov odkop rudnine v Kuštanovcih.' MURA bo pričela s pripravami na izgradnjo skupne pri-krojevalnice z avtomatskim krojenjem in skupnega skladišča surovin. Sredstva bo vlagala tudi v širitev trgovske mreže. Rašica TOZD Beltinka bo izvedla I. fazo gradnje proiz-vodnjih prostorov. Tekstil TOZD Pletilstvo Prosenjakovci bo razširila proizvodnjo netkanih tekstilnih izdelkov in nadomestila iztrošeno strojno opremo. ZGEP Pomurski tisk bo dopolnil opremo za avtomatsko obdelavo podatkov. Tiskarna bo dogradila proizvodne prostore in nabavila opremo za povečanje proizvodnje reklamnih kock ter kupila ofset stroj. Kartonaža bo prav tako dogradila proizvodne prostore ter. nabavila ustrezno opremo in ofset stroj. Mesna industrija bo pristopila h gradnji objekta za potrebe. predelave, investirala v opremo za proizvodnjo komponentnih jedi, trajne in poltfajne konzerve ter izvršila rekonstrukcijo kafilerije. Agromerkur TOZD Proizvodnja perutninskega mesa bo rekonstruirala klavnico. KZ Panonka bo uredila skladišče v Gančanih, deponije pese in industrijski tir v Lipovcih ter preko Hranilno kreditne službe vlagala v naložbe zasebnega sektorja. KG Rakičan bo nakupil 200 ha zemljišč, melioriral 600 ha površin, uredil namakanje 195 ha površin, pristopil h gradnji nove mešalnice krmil in gradnji govejih hlevov za L800 stojišč, obnovil 5.ha vinogradov in 4 ha sadovnjakov ter rekonstruiral goveje hleve. Gozdno in lesno gospodarstvo bo pristopilo k pripravi dokumentacije za rekonstrukcijo žage v Mačkovcih za katero bo tudi zgradil transformatorsko postajo, vlagal v pogozdovanje ter nabavil potrebno mehanizacijo. FAZAN Beltinci bo vlagal v rekonstrukcijo grajenih prostorov za vzrejo divjadi. SOBOTA bo povečala površine v TOZD Vrtnarstvo ter investirala v mehansko delavnico^ nabavo nove strojne opreme in specialnih transportnih vožil CERTUS TOZD Avtobusni promet bo nabavil 8 novih avtobusov. ABC Pomurka DO Zunanja trgovina bo sovlagala v rekonstrukcijo obrata za razsekovanje divjačine. Veletrgovina POTROŠNIK bo zgradila samopostrežno trgovino v Gederovcih, kupila lokal za samopostrežno trgovino na Lendavski ulici v Murski Soboti, odkupila zemljišče in pripravila potrebno dokumentacijo za gradnjo trgovine v Roga-šovcih, adaptirala dve prodajalni, glede na potrebe in sofinanciranje krajevnih skupnosti ter posodobila trgovsko mrežo in transportna sredstva. Agroservis bo začel z gradnjo hale za tehnične preglede. Poleg navedenih investicij načrtujejo organizacije združenega dela še številne manjše, ki pa so pretežno usmerjene v nadomeščanje zastarele strojne opreme, posodobitev tehnoloških postopkov in modernizacijo transportnega parka. Na področju izgradnje gospodarske infrastrukture bodo tudi v letu 1983 znatno omejene materialne možnosti za izvedbo investicij. Zato bodo samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje poleg rednega vzdrževanja infrastrukturnih objektov izvajale le najnujnejše investicije. Cestnpkomunalna skupnost bo nadaljevala z deli na cesti Šalovci—Čepinci. Mladinske delovne brigade bodo v okviru MDA Goričko 83 urejevale cestišče na odseku Šalovci—Dolenci v dolžini 4 km in Sebeborci—Andrejci—Ivanovci v dolžini 4 km. V Murski Soboti se bo nadaljevalo z izgradnjo severnega kanalskega kolektorja, v Krogu bo dograjen raziskovalni vodnjak za vodooskrbo mesta Murska Sobota z okolico, po izvedbi hidravličnih izračunov za obstoječo kanalizacijo v Murski Soboti pa se bo pristopilo k razsteževanju kanalizacije. Za nemoteno uresničevanje zastavljene stanovanjske izgradnje se bo nadaljevalo s pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč. Območna vodna skupnost bo nadaljevala z regulacijo Le-dave z ureditvijo nasipov v odseku Rakičan—Ivanci in regulacijo Kučnice v odseku Cahkova—Fikšinci v Gerlincih ter uredila nekatere pritoke Ledave. DO za PTT promet bo pristopila k razširitvi PTT zgradbe in GATC v Murski Soboti, položila koaksialni kabel ha relaciji Murska Sobota—Radenci in uredila ATC v Moravcih. Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota bo nadaljeval z vlaganji v elektrodistribucijske objekte in opremo s pomočjo katerih bo zagotovljena boljša oskrba z električno energijo. V letu 1983 se bo pristopilo k pripravam za izgradnjo plinovoda na relaciji Križevci—Murska Sobota. Vletu 1983 bo dokončana izgradnja stanovanjskega bloka ob ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti s 24 stanovanji in III. etapa Lendavske sever s 65 stanovanji, pričele pa se bodo tudi izgradnje stanovanjskih blokov v Murski Soboti ob Stari ulici s 40 stanovanji in Lendavski sever skupno 106 stanovanj, ter v Rogašovcih 6 in v Petrovcih 6 stanovanj. Na področju negospodarstva bo v letu 1983 v teku le nekaj investicij. . . Nadaljevala se bo izgradnja kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu. . Pri osnovni šoli Puconci bo pričeta izgradnja telovadnice. Pristopilo se bo tudi h gradnji osnovne šole Dolenci, ki je dogovorjena s programom B in se bo financirala s sredstvi amortizacije. 4. NALOGE IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE Organizacije združenega dela bodo z letnimi programi , konkretno opredelile ukrepe in naloge varčevanja s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo ter ob tem nadaljevale z nadomeščanjem tekočih goriv z domačimi energetskimi viri. Za dosego načrtovane rasti kmetijske proizvodnje bo potrebno pripraviti program proizvodnje in odkupa pomembnejših poljščin, mleka in mesa, pravočasno zagotoviti potreben reprodukcijski material, v organizirano družbeno proizvodnjo vključiti neobdelane površine ter z agrotehničnimi in drugimi ukrepi intenzivirati porabo vseh razpoložljivih kmetijskih površin. Še naprej bodo OZD v skladu z zakonom o intervencijah v proizvodnji hrane združevale sredstva za vzpodbujanje proizvodnje in odkup. Organizacije združenega dela v občini bodo združevale sredstva za financiranje razvojnih programov usmerjenih v povečanje proizvodnje hrane, izvoza na konvertibilno področje in izboljšanje strukture gospodarstva. Tudi v letu 1983 bodo organizacije združenega dela združevale sredstva za financiranje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti. SOZD ABC Pomurka in širša družbenopolitična skupnost si bodo še naprej prizadevali za odpravo vzrokov izgube v Mesni industriji in izboljšanje pogojev poslovanja, ki bodo omogočili dosego uspešnejših finančno-poslovnih rezultatov. Organizacije s področja gostinstva in turizma bodo zagotovile usklajeno, celovito in pestro turistično ponudbo, ki bo prispevala k povečanju konvertibilnega deviznega priliva. OZD s področja gradbeništva se bodo z večjim povezova-. njem z organizacijami iz drugih dejavnosti v večji meri vključevale v izvajanje del v tujini. V občini se bodo nadaljevali procesi za ustrezno organiziranost izvajalcev gradbene dejavnosti. Pospeševali bomo tehnološko in dohodkovno vključevanje drobnega gospodarstva v industrijsko proizvodnjo združenega dela. Vse organizacije združenega dela in skupnosti bodo dajale večji poudarek raziskovalnemu delu in vključevanju njihovih dosežkov v prakso. Pristopili bomo k izdelavi agrokarte za občino Murska Sobota. V skladu s srednjeročnim programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv bomo v okviru materialnih možnosti povečevali rezerve živil in drugih proizvodov, pomembnih za delovne ljudi in občane. Nadaljevali bomo z izdelavo razvojnega in organizacijskega koncepta samoupravne interesne skupnosti za preskrbo kot nosilca preskrbe v občini. V letu 1983 se bo pristopilo k ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za energetiko. Organizacije združenega dela .bodo pri pripravi planskih dokumentov za leto 1983 kritično ocenile finančno in materialno poslovanje. Z razporejanjem sredstev bo dosežena hitrejša rast sredstev za razširitev materialne osnove dela, zlasti bodo povečana obratna sredstva. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja so organizacije in skupnosti dolžne sproti analizirati izvajanje sprejetih letnih planov poslovanja in takoj sprejemati ustrezne ukrepe. Na področju družbenih dejavnosti je potrebno ponovno preveriti vse sprejete programe srednjega usmerjenega izobraževanja in jih v večji meri uskladiti s potrebami združenega dela. Mladino je potrebno s selektivno štipendijsko politiko usmerjati predvsem v deficitarna poklice. V zdravstvu bomo nadaljevali z uresničevanjem stališč in sklepov sprejetih na skupščini občine. Pri uresničevanju socialno-varstvenih pravic si bomo prizadevali za večjo selektivnost in odpravljanje avtomatizmov pri uveljavljanju socialno-varstvenih pravic ter za usmerjanje sredstev predvsem v funkcionalne oblike pomoči družini in posameznikom tako, da se ohrani potrebno dogovorjeni življenjski minimum občanom, ki si ga s svojim delom ne morejo zagotoviti. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo svoje programe uskladile z materialnimi možnostmi in tekoče spremljale ter usklajevale prispevne stopnje z doseženo rastjo dohodka in resolucijskimi usmeritvami. V skladu s srednjeročnimi in dolgoročnimi usmeritvami razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter potrebami in možnostmi si bomo prizadevali za nadaljnjo krepitev samozaščite, varnostne in obrambne pripravljenosti ter ustrezno usposabljali delovne ljudi in občane. ' Vse OZD in skupnosti morajo do konca leta 1982 pripraviti svoje dokumente o izvajanju planov v letu 1983 in pri tem upoštevati usmeritve in naloge iz te resolucije in resolucije SR Slovenije. Vse OZD in skupnosti so odgovorne za dosledno izvajanje resolucije in spremnih dokumentov resolucije, s katerimi so podrobneje opredeljene naloge. Še posebej se izpostavlja odgovornost OZD za izpolnitev izvoznih obveznosti in realizacijo načrtovanih investicij. 6. OSTALI DOKUMENTI Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih: — usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1983 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L januarja 1983. Številka: 352-1/82 Datum: 28/12-1982 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 4. Na podlagi 29. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS št. 1780), 13. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Ur. list SRS št. 1/81), 53. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1/80), 19. člefta Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. list SRS št. 35/79), 74..člena Zakona o varstvu pred požarom (Ur. list SRS 2/76), 16. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS št. 8/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS št. 8/78) ter 188. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Št. 44/81) so skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti; skupščine občinske skupnosti, socialnega varstva Ljutomer; skupščina občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer; skupščina občinske kulturne skupnosti Ljutomer; skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer; skupščina občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer; skupščina občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer; in skupščina občinske požarne skupnosti Ljutomer na sejah dne 28. 12. 1982 sprejela ODLOK O VIŠINI PRISPEVNIH STOPENJ ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 1983 1. člen Delavci v TOZD in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki-samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost ter delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma z drugimi zasebnimi delodajalci, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih, planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981 — 1985, so dolžni plačevati prispevke za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti občine Ljutomer v letu 1983, ki so določeni s tem odlokom. 2. člen Prispevke plačujejo zavezanci v skladu z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS št. 33/82) pod naslednjimi pogoji: L BRUTO OD A. Domicilni princip 1. Občinska izobraževalna skupnost 6,52 % 2. Občinska kulturna skupnost , 0,35 % 3. Telesno-kulturna skupnost . 0,22% a ) republiški program 0,05 % 4 Občinska skupnost otroškega varstva 1,58 °7o 5 . Občinska skupnost socialnega skrbstva 1,06% B. Po delovnem mestu L Občinska zdravstvena skupnost 0,80 % (za nadomestilo OD v času nezmožnosti za delo) ,2. Občinska skupnost otroškega varstva 1,00% II. DOHODEK PO OSNOVI BRUTO OD 1. Občinska zdravstvena skupnost' (za program zdravstvenega varstva) 10,05 % 2. Občinska skupnost za-zaposlovanje 0,29 % 3. Občinska požarna skupnost , 0,21 % III. DOHODEK PO OSNOVI DOHODKA I. Občinska raziskovalna skupnost 0,03 % 3. člen Kmetje plačujejo prispevek za financiranje programa občinske zdravstvene skupnosti po naslednjih kriterijih in stopnjah: — od katastrskega dohodka 43,00 % — od drugih dohodkov kmetijskih zavezancev 20,00 % — pavšalni prispevek na gospodinjstvo 1.973,00 din 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 402-1/81 Datum: 28. 12. 1982 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 5 Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 194. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, Pomurja, št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora, dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem finansiranju splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona za prvo tromesečje 1983 1. Do sprejetja proračuna občine Gornja Radogona za leto 1983, najdlje pa do 31. marca 1983, se bodo proračunske potrebe občine Gornja Radgona finansirale na podlagi timesečnega plana dohodka in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Gornja Radgona za leto 1982. 2. Za začasrib .financiranje v I. trimesečju 1983 se sme uporabiti največ četrtine vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1982. 3. Dohodki in izdatki, ki bodo realizirani na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in odhodkov p proračuna občine za leto 1983. 4. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Štev.: 400—13/82—03 G. Radgona, dne 27. 12. 1982 Predsednik skupščine občine Jože KOLBL N 6 Na podlagi 2. odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za. usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985 (Ur, 1, SRS, št. 3/82) in 194. člena statuta občine Gornja Radgona je skupščina občine na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora, dne 27. 12. 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Gornja Radgona - 1. člen Spremeni se 7. člen odloka (Ur. objave Pomurja jšt. 16/82) in se pravilno glasi: ,,Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava in vplačuje kakor je določeno v odloku o prispevkih in OTDAM l/ECTAIIV 40 IAMIIAD IA 4QQO davkih občanov v obtim Radgona (\3r. objave Pomurja, čt. 6/71, 4/73, 13/74, 4/73, 7/76, 26/77, 6/78, 6/79, 18/81 in 8/82. 2. člen Ta odlok začne velati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja. . ~ Številka: 422—7?82 G. Radgona, dne 27. 12. 1982 Predsednik skupščine občine Jože KOLBL - ' 8 V »en Doseženi prihodki ih njihova razporeditev ter uporaba na podlagi tega odloka sd sestavni del proračuna občine Lendava za leto 1983. 5. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1/1-1983. Številka: 400-4/82 Datum: 27/12-1982 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r. \ 7 Na podlagi določila 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, 39/74) in 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81), je Skupščina občina Lendava na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 198Ž sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 1982 1. člen Odlok o proračunu občine Lendava za leto '1982 (Ur. objave 13/82) se v 2. členu spremeni in glasi: ,,Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo din 78.600.000 in se razporedijo: — za dejavnost organov in organizacij DPS 77.986.000 din — za sredstva, izločena na posebno partijo žiro računa proračuna 614.000 din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta prikazani v bilanci, ki je sestavni del tega odloka.” 2. člen Spremeni se drugi odstavek 3. člena tako, da glasi: ,,Izven obsega proračunskih prihodkov se razporedi 4.200.000 din za blagovne rezerve kot namenska dopolnilna sredstva.” 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L januarja 1982. Številka: 400—4/82—3 Datum: 27/12—1982 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak, 1. r. STRAN 18 VESTNIK, 13. JANUARJA 1983 8 i Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 265. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja) št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 12. 1982 sprejela. ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v L tromesečju leta 1983 1. člen Do sprejetja proračuna občine Lendava v letu 1983 se bodo začasno, najdlje pa do 31..marca 1983, financirale potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v proračunu občine, na podlagi tromesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občine Lendava v letu 1982. 2. člen Razporeditev sredstev proračuna iz 1. člena ne sme preseči 1/4-tine vseh razporejenih sredstev v proračunu občine Lendava za leto 1982. 3. člen Načrt prihodkov in njihovo razporeditev za L tromesečje 1983 sprejme Izvršni svet Skupščine občine v skladu s splošnimi določbami proračuna občine Lendava za leto 1982. t 9 Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) in 180. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. 12. 1982 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE LJUTOMER V I. TROMESEČJU LETA 1983 1. člen Do sprejetja proračuna Občine Ljutomer za leto 1983 se bodo začasno, najdlje pa do 31, marca 1983 financirale potrabe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi 3-mesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1982. ’ 2. člen Razporeditev sredstev proračuna iz 1. člena ne sme preseči četrtine vseh razporejenih sredstev v proračunu občine za leto 1982. 3. člen Načrt prihodkov in njihovo razporeditev za L tromesečje 1983 sprejme IS SO po splošnih določbah proračuna občine Ljutomer za leto 1982. 4. člen Doseženi, prihodki in njihova razporeditev ter uporaba na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Ljutomer za leto 1983. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983. številka: 400-1/82 Datum: 16/12-1982 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 10. Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS 39/74) in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. 12. 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1982 1. člen V odloku o proračunu občine Ljutomer za leto 1982 (Ur. obj. 10/82) se drugi člen spremeni in glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 77.978.110 din in se razporedijo: ' — na splošno porabo v občini 74.017.707 — za tekočo proračunsko rezervo 158.427 — na odstopljene prihodke . 3.296.084 — na posebno partijo žiro računa proračuna 505.892 Predlog prihodkov občinskega proračuna in njegova razporeditev sta prikazana v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 400-1/82 Datum: 16. 12. 1982 . Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 11. Na podlagi 265. in 369. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 37/81) ter 632. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) ter 13. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. 1. SRS, št. 32/80) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, dne 24. decembra 1982 in na seji družbenopolitičnega zbora, dne .24. decembra 1982 sprejela sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva DO ,,Gorenje-Var-stroj” TOZD VARIS Lendava 1. V DO ,,Gorenje-Varstroj” TOZD VARIS prenehajo z 31, decembrom 1982 začasni ukrepi družbenega varstva zato, ker so prenehali razlogi za uvedbo ukrepov. ' 2.. Začasnemu individualnemu poslovodnemu organu Štefanu ROB preneha mandat z 31. decembrom 1982. 3. . Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnih objavah Pomurja. Številka: 428-2/81-2 Datum 24. 12. 1982 „ Predsednik Skupščine občine.Lendava Mirko Hajdinjak, 1. r. P POPRAVEK Sklepa o uvedbi samoprispevka za del območja KS Bogojina, naselje Bogojina, ki je bil objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 31 z dne 23. decembra 1982. Besedilo sklepa se dopolni z besedami: ,,o razpisu referenduma . . .” in se pravilno glasi: SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za del območja KS Bogojina — naselje Bogojina. Dosedanji 1. člen se črta in se nadomesti z novim členom, ki se glasi: 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka za del območju KS Bogojina — naselje Bogojina, ki bo dne 9. 1. 1983 v prostorih Osnovne šole v Bogojini. V 2. členu sklepa se za besedo: ,,samoprispevek” besedi: ,,se uvaja”, nadomestita z besedama: ,,bo uveden”. 7. člen sklepa se v celoti črta. Dosedanji 8. člen postane 7. člen. Za 7. členom se doda novi 8. člen, ki se glasi: 8. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi volilni upravičenci, ki bivajo na območju krajevne skupnosti — naselja Bogojina. Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST BOGOJINA NASELJE BOGOJINA Bogojiha 9. 1. 1983 GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 9. 1. 1983 o uvedbi krajevnega samoprispevka. Samoprispevek bi znašal: a) v denarju — 3 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 10 % od katasterskega dohodka — 1 % od pokojnin brez varstvenega dodatka — 1.500 din letno od zaposlenih v tujini b) v delu — vsak gospodar gospodarstva 2 delovna dneva. Nadomestilo v denarju za neizpolnjeno obveznost v delu znaša za delovni dan, ki traja 8 ur 500.— din. glasujem ZA PROTI Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. . obkroži besedo PROTI, če se z vedbo samoprispevka ne strinja. Bogojina, dne 6. 1. 1983 Predsednik sveta KS Pavel HORVAT 1. r. 13 Na podlagi 52. in 53. člena zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 16/74). 14. člena Uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 8/75) in 167. člen Statuta občine Murska Sobota je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28/12-1982 sprejela ODLOČBO o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. I. Za gozdove s posebnim namenom se razglaša naslednji gozd: Gozdno gospodarska enota » Vzhodno Goričko«, oddelek 36 a v k. o. Motvarjevci, pare. št. 2413 s skupno površino 3,35 ha. II Navedeni gozd upravlja in vzdržuje ABC Pomurka, Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, ki izvaja tudi poseben režim gospodarjenja, ki velja za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. III. Ta odločba se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. IV. Proti tej odločbi ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Številka: 321-1/80-3' M. Sobota, dne 28/12-1982 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r. 14 POPRAVEK sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Radoslavci. V sklepu o uvedbi‘krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kadoslavci (Uradne objave, št. 23/82) se v uvodu doda naslednji tekst: ' »Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, ŠL 3/73) in izida referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka z dne 11. 7. 1982 je skupščina krajevne skupnosti Radoslavci na seji dne 12. 7. 1982 sprejela ...« Predsednik Skupščine KS Radoslavci Franc TOMANIČ, 1. r. I______I n«™«------------------------—----------------- — samoupravni vmcrestil skupnosti za ekonomske odnose s tujino za teto 1983 — akcijski setveni programi — programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje — dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 — program izvajanja politike cen v občini Murska Sobota za leto 1983 — odlok o proračunu občine Murska.Sobota za leto 1983 — bilanca zaposlovanja. Štev.: 30-8/82-3 V M. Soboti. 29/12-1982 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT. 1. r. 2 N a podlagi 167. člena Statuta občine M urska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) in 9. člena Zakona o varnos'ti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82) je Skupščinaobčine Murska Sobota na seji Zbor^ združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota L SPLOŠNE DOLOČBE l.člen Ta odlok v naseljih na območju občine Murska Sobota ureja: — prepovedi in omejitve prometa, — parkiranje in ustavljanje, — omejitve hitrosti. — pionirsko-prometno službo in — posebne varnostne ukrepe. Določbe, za katere je to v odloku izrecno navedeno, veljajo le za območje mesta Murska Sobota. 2. člen Javne prometne površine v naseljih po tem odloku.so: Vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste k javnim, stanovanjskim in poslovnim objektom. II. PREPOVEDI IN OMEJITVE PROMETA 1. Posebne prometne površine 3. člen Na območju mesta Murska Sobota so prometne površine za pešce. To so posebej označene ulice in trgi, na katerih je prom et z vozili na motorni pogon in kolesi omejen, oziroma prepovedan. pešci pa lahko uporabljajo celotno prometno površino. 4. člen , Posebne prometne površine namenjene pešcem, določi z odredbo izvršni svet skupščine občine Murska Sobota. 2. Tovorna vozila, skupine vozil in avtobusi. 5. člen Znotraj ožjega središča mesta Murska Sobota je prepovedan promet za tovorna vozila, razen vozil s katerimi se opravlja oskrbovanje organizacij in občanov, katerih največja dovoljena teža ne presega 10.000 kg. Območja ožjega središča mesta Murska Sobota po tem odloku obsega naslednje ulice: Titovo Ulico. Ul. Stefana Kovača, iz smeri od Titove ul. do križišča z Mikloš Kuzmičevo. Zvezno ul. Ul. 17. oktobra. Ul. oktobrske revolucije. Ul. Nikole Tesle. Cvetkovo ulico. Staro ul. Vrtno ul. Mojstrsko ul.. Kopitarjevo ul.. Prežihovo ul.. Ulico Štefana Kuzmiča. Kocljevo ul.. Čopovo ul.. Malo novo ul„ Vegovo \a\., vimco KavcXoSa, vA., Ulico St. Rozmana. Mladinsko ul.. Trg zmage, Nas. J. Keren-čiča, Ulico ob progi. Partizansko ul., in Finžgarjevo ul. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za vozila komunalnih- in gasilskih služb, ko opravljajo dela na območju ožjega središča mesta, vozila organov za notranje zadeve in oboroženih sil SFRJ ter vozila na katerih se kandidati za voznike učijo praktične vožnje oz. opravljajo vozniški izpit. • . 6. člen N a javnih prometnih površinahna območju ožjega središča mesta Murska Šobota, določenega v 5. členu tega odloka, je med 7. in 10. uro dovoljen promet s tovornimi vozili z največjo dovoljeno težo nad 10.000 kg, za oskrbovanje organizacij in občanov na tem območju. 7. člen V mestu Murska Sobota je prepovedan promet s skupino vozil, razen po ulicah: Tišinski ul., Cankarjevi ul., Panonski ul.. Ul. I: L. Ribarja, Ul. Štefana Kovača iz smeri Černelavci do križišča z Ul: Mikloš Kuzmiča. Ul. Mikloš Kuzmiča, Lendavski ul., iz smeri Mar-tnajci do. križišča Ul. I. L. Ribarja, Bakovski ul., in Noršinski ul. 8. člen V mestu Murska Sobota je promet z avtobusi prepovedan razen po ulicah iz 7. člena tega odloka ter Kidričevi ul., delu Gregorčičeve ulice. Ulici Arh. Novaka), del Titove ul., od križišča z Ulico A. Novaka do Kidričeve ul., Poljski ul., Bjedičevi ul.. Košičevi ul.. Borovnjakovi ul., Severjevi ul., Kroški ul., in Trstenjakovi ulici. Omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja za avtobuse na katerih se kandidati za voznike učijo praktične vožnje, oz. opravljajo.vozniški izpit in avtobus na turističnih vožnjah. 9. člen Pristojni upravni organ za promet lahko izjemoma dovoli promet tovornim vozilom z največjo dovoljeno težo nad 10.000 kg. skupino vozil in avtobusom, na območju ulic 8. člena tega odloka. . 3. Športne in druge prireditve na cesti. 10. člen Organizator športne in druge prireditve na cesti mora vsako zaporo cest m preusmeritev prometa zaradi izvedbe športne in druge prireditve, pravočasno objaviti v sredstvih javnega obveščanja, V tej objavi mora biti točno navedena zapora cest, ter sprememba prometnega režima s skico preusmeritve prometa, čas trajanja prireditve in drugi pogoji pomembni za varnost prometa v času preusmeritve oz. zapore. Stroški objave in spremembe bremenijo organizatorja javne prireditve. III. PARKIRANJE IN USTA V JANJE 11. člen Na območju mesta Murska Sobota so za parkiranje vozil na motorni pogon namenjene naslednje vrste parkirnih površin: — javne parkirne površine. — rezervirane parkirne površine. Javne parkirne površine so: — površine, določene s prometnimi znaki. — površine, kjer je parkiranje časovno omejeno in — površine, kjer je parkiranje nadzorovano. 13. člen Rezervirane parkirne površine 'so površine za potrebe organizacij združenega dela in drugih organizacij, skupnosti in fizičnih oseb v zvezi z njihovo dejavnostjo. Parkirne površine iz prejšnjega odstavka določi občinski upravni organ prostojen za promet. 14. člen Parkiranje tovornih vozil in avtobusov je dovoljeno le na javnih parkirnih površinah določenih za tovorna vozila in avtobuse. STRAN 20 VESTNIK, 13. JANUARJA 1983 . Cten Avtobusom s končno postajo v Murski Sobotije ob prihodu na avtobusno postajo dovoljen postanek v ustreznem boksu do 10 minut za izstop potnikov in prijavo prihoda avtobusa. Avtobusom medkrajevnih prog je na avtobusni postaji v Murski Soboti dovoljen postanek v ustreznem boksu do največ 30 minut.. Avtobusi s končno postajo v Murski Soboti, ki imajo prekinitev vožnje več kot 30 minut in manj kot 2 uri, so lahko parkirani na rezervirani označeni parkirni površini na avtobusni postaji: IV. OMEJITEV HITROSTI 16. člen Izvršni svej skupščine občine Murska Sobota lahko na predlog krajevne skupnosti, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ali organov za notranje zadeve, na posameznih območjih, naseljih ali mesta Murska Sobota določi, da je največja dovoljena hitrost manjša od 60 km na uro. V. PIONIRSKA PROMETNA SLUŽBA 17. člen Za večjo prometno varnost otrok, lahko organizirajo šole v sodelovanju z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pionirsko prometno službo. Pionirsko prometno službo izvajajo prionirji. Pionirska prometna služba ob prehodih za pešce ob neposredni bližini šol formira pod neposrednim vodstvom mentorja skupine otrok, ki organizirano prečkajo vozišče po zaznamovanem prehodu za pešce. Vozniki so dolžni upoštevati znake pionirjev-prometni-kov, kijih dajejo ob izvajanju pionirske prometne službe. VI. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI 18. člen Zadeve s področja tehničnega urejanja prometa opravlja občinski upravni organ pristojen za promet. Pred posameznimi odločitvami se moja ta organ posvetovati z drugimi pristojnimi organi in organizacijami. Občinski upravni organ pristojen za promet, lahko ustanovi prometno komisijo kot posvetovalni organ. 19. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo delavci organov za notranje zadeve, pristojni upravni organ za inšpekcijo cestnega prometa ter čuvaji reda in čistoče. VII. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen Z denarno kaznijo od 3.000.00 din do 30.000,00 din se kaznuje za prekršek organizacije združenega dela, samoupravna interesna skupnost ali druga pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določili 6. in 10. člena tega odloka. Ždenarno kaznijo od 400,00 din do 2.000,00 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela* samoupravne interesne skupnosti ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. 21. člen Z denarno kaznijo od 1.000.00 din do 10.000.00 din se -kaznuje za prekršek oseba, ki pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, osebno vozi svoje vozilo kot prevoznik, kot tudi kadar zaupa svoje vozilo v upravljanje drugi osebi, če ravna v nasprotju z določili iz 5.. 6. in 7. člena tega odloka. 22. člen Z denarno kaznijo 400,00 din do 2.000,00 din se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ali druge pravne osebe za prekršek, če dovoli ravnanje v nasprotju z določilom 15. člena tega odloka. 23. člen Z denarno kaznijo 200.00 din se kaznuje takoj na mestu za prekršek voznik avtobusa, ki ravna v nasprotju z 15. členom tega odloka. Z denarno kaznijo 300,00 din se kaznuje takoj na mestu za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določili 3., 5., 6., 7., 8. in 14. člena tega odloka. 25. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin. V Murski Soboti, dne 28. 12. 1982 Številka: 34-1/83-1 Predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT. L r. 3 Na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS št. 13/77) in 180. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1982 sprejela ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA KORISTNIKE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE, KI NISO PRISTOPILI K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE POSAMEZNIH KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE ZA LETO 1983 NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER 1 . člen ( Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in>negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne, rabe za leto 1983 na območju bočine Ljutomer, plačujejo v skladu z 2. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena prispevek za financiranje vzdrževanja in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1983 na območju občine Ljutomer. 2 .člen Prispevek se obračuna po stopnji 1 % od bruto osebnih dohodkov in se plačuje iz dohodka. Osnova za obračun prispevka, ki ga po prejšnjem odstavku tega člena plačujejo delavci v TOZD, druge organizacije, zasebni delodajalci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo od osebnega dohodka. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. •' Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od davčne osnove. Zasebni delo dajalci in pri njih zaposleni delavci plačujejo prispevek v roku 7 dni po izplačilu osebnih dohodkov. Sredstva iz tega člena se zbirajo na zbirnem računu skupščine občine Ljutomer: — iz gospodarstva — iž negospodarstva — od zasebnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev ter občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost 51930-842-029-4218 51930-842-029-4223 51930-842-029-4239. Radijski in televizijski spored od 14. do 20. januarja PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK ADIO RADIO RADIO URŠKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO RADIO „ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA 17.00 - AKTUALNO -. januarja, 17.30 — ijlepše želje s čestrt-imi in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega svenskega sporeda. 17.00 - AKTUALNO -15. januarja, 17.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. V LJUBLJANA TV LJUBLJANA 700 Zimski spored za dijake: ' koledar. Hiša brez številke, antibiotiki proti mikrobom, iramba Klisa, Poročila. 10.05 nski spored za dijake (do 00). 17.20 Poročila. 17.25 imači ansambli: Henček in :govi fantje. 17.55 Arabela, koslovaška nadaljevanka. 25 Obzornik. 18.40 Arhitek-a: Oblikovanje arhitekturne line. 10.05 Risanka. 19.20 Cik s. 19.25 TV in radio nocoj. .26 Zrno do zrna. 19.30 TV evnik. 19.55 Vreme. 19.57 opagandna oddaja. 20.00 Tra-; Logan, ameriški film. 21.35 calo tedna. 21.55 C. Desailly: JVE TIGROVE BRIGADE, dnji del francoske nanizanke. .50 Poročila. idajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Pal-i nimajo pojma, otroška odda- 18.15 Varnost v prometu. .45 Čez tri gore: Dekliški met VITRA iz Ribnice. 19.30 / dnevnik. 20.00 Baletna od-ja. 20.50 Zagrebška panora-a. 21.05 Porota, dokumentar-i oddaja: 22.10 Nočni kino : edstava. angleški film (do ’,45) /0 ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB rvi program 9.00 TV v šoli, 17.40 Po->čila, 17.45 Palčki ne vedo, 5.15 TV koledar, 18.25 ronika občin Rijeke, 18.45 bramba ih zaščita, 19.15 isanka, 19.30 Dnevnik, ).00 Sinovi in ljubimci, 1.00 Skupina Hazard, 21.45 'nevnik, 22.00 V petek ob ’.00 8.30 Poročila. 8.35 Loskstik in oblak, sovjetska lutkovna serija. 8.55 Ciciban, dober dan: Veselo na delo! 9.10 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje. 9.40 Arabela, češkoslovaška otroška serija. 10.10 Vesolje: En glas v vesoljskem zboru. 11.10 Muzeji i Makedonije: Naravoslovni mu- ! zej Makedonije v Skopju. 11.40 Praznični dnevi slovenske folklore: Večer ljudskih plesov, L oddaja. 12.15 Dokumentarec meseca: Nihalo med smehom in solzami., ponovitev. 12. 45 Propagandna oddaja. 12.50 Wen; gen: Smuk za moške, prenos (do 14.15730). 15.20 Poročila.' 15.25 Flipper (dol. nasl). ameriški film. 16.55 PJ v košarki: — Jugopalstika—CZ. prenos v odmoru Propagandna oddaja. 18.30 Sebastijanova babica: Kdo je ukradel torto, risanka. 18.45 Muppet show: Alan Arkin. 19.10 Risanka! 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Sobotna TV križanka. 2L30 Propagandna oddaja. 21.35 Nočni kino: Narednik, ameriški film. 23.05 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Otroška predstava. 18.00 O. Davičo: PESEM, ponovitev TV nadaljevanke. 19.00 Bokeljska mornarica, narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 TV kaseta: Jadranka Stojakovič. 20.30 Poezija. 21.05 Poročila. 21.10 Človek in čas, dokumentarna oddaja. 21.40 Športna sobota. 22.10 Povsem osebno, dokumentarna serija (do 22.55). 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 —telefon: 21-232 TV LJUBLJANA I V AVSTRIJA RVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 V v šoli, 10.30 Angel z harfo ilm) 12.05 Veselje z zabavo, 1.15 Mati (dok. film), 13.00 poldanska redakcija, 17.00 ci, peci, pec, 17.25 Halo Spen-:r, 17.55 Spanček Zaspanček, 5.00 Pan-optikum, 18.30 Dru-nski magacin, 19.00 Avstrija v iki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti Y — nerešeno. 21.20 Sie-ried& Roy, 22.15 Šport, 22.25 ločni studio, 23.25 Akti XY — erešeno >RUG1 PROGRAM 17.30 Naša šola, 18.00 Galeri-i, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 'as v sliki, 20.15 Vidimo se pri latern jabolku, 21.00 Razisko-anja, 21.20 Politika v petek in 3 pred 10, 22:20 Diamanti ralja Salamona (film). TV MADŽARSKA 8.05 in 13.45 Šolska TV. 15.55 epotica s čelado, TV film. L20 Panonska kronika, študio ecs. 17.55 Okno, reportaže. 1.55 TV ogledalo; o rubriki kno. 19.30 TV dnevnik. 20.00 eleli ste, spored po želji gledal-w. 21.20 Randevu v petek, :portažni spored. 22.20 TV nevnik. 22.30 Budimpeštanska ilogija; E. Veszi: Odprta hiša, V igra. VKOPEh 13.30 Odprta meja — oddaja slovenskem jeziku, videote-:ks. 16.30 Odprta meja — >ddaja v slovenskem jeziku — onovitev. videoteleks. 17.00 Z ami pred kamero — Oddaja v ivo vodi Aurelio Juri. 17.05 'VDnovice. 17.10 Visoki pritisk - Zabavno glasbena oddaja. 9.00 Aktualna tema. 19.30 VD stičišče. 20.15 Sirena — elovečemi film — Igrajo: Ladi-lav Bohac, Marie Vaseva — ^žija: Karel Stekly. 21.30 TVD anes. 21.45 Baletni večer. TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 12.50 SP v smučanju, 15.05 Studio 071, 15.35 Poročila, 15.40 TV koledar, 15.30 Petrova mladost, 16.55 Košarka: Jugo-plastika—Crvena zvezda, 18.30 Arioso, 18.45 Neuvrščenost — vest človeštva, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nočna gibanja, 21.45 Dnevnik, 22.00 Most generacij, 23.30 Poročila TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. Mladinski koncert, 11.10 Trizob (balet), 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.25 Vas pod nebom (film). 17.00 Rezljajmo skupaj, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Dober večer v soboto, 19.50. Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na Zdaj, gremo, 22.05 Šport. 22.25 Koncert Franka Sinatre, DRUGI PROGRAM 11.55 Šport: Smučanje, 16.00 Politika v petek. 17.00 Kondorjev let. 17.45 Kdo me hoče. 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Šport. 19.00 Filmske no-voštL 19.30 Čas v sliki, 20.15 Profesor Bemhardi (drama). 23.40 Religija. 23.45 Umor v nebotičniku (film). TV MADŽARSKA 17.00 - AKTUALNO -17. januarja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TOREK, 18. JANUARJA 1983 8.25 Poročila. 8.30Živžav, otroška matineja. 9.20 Propagandna oddaja. 9.25 Schruns: Slalom za ženske, prenos 1. teka. 9.50 Propagandna oddaja. 9.55 Wengen: Slalom za moške, prenos, 1. teka. 11.20 Propagandna oddaja. 11.25 Schruns: Slalom za ženske, prenos 2. teka. 12.20 Propagandna oddaja. 12.25 Wengen: Slalom za moške, prenos 2. teka. 13.30/45 625 — oddaja za stik z gledalci (do 13.50). 15.00 Poročila. 15.05 TV kaseta: Moni Kovačič, zabavno glasbena odd. TV Skopje. 15.30 Hatari, ameriški film. 17.55 Naš kraj: Boršt. 18.10 Športna poročila. 18.35 Slovenci v zamejstvu. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.23 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Kovač-L. Zafranovič: Okupacija v 26 slikah, nadaljevanka. 21.05 Športni pregled. 21.35 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo. 22.20 Poročila. Oddajniki II. TV mreže:18.3O Kulturne zakladnice, dokumentarna serija. 19.15 Vreme in počitek. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbena oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Slovo od miru, nadaljevanka (do 22.30). • 8.05 Šolska TV. 8.40 Ponovitve: Naš ekran. Skrivnosti Zemlje, Spored za otroke. 13.40 Človekova glasba. 13.45 Filatelija. 14.45 Za otroke. 16.40 Gostovanje v Španiji. 17.15 Telerama. 18.00 Energija. L del. 19.30 TVD. 20.00 Hotel Royal, nemška kriminalka. 21.35 Jazz; Benko Dixielend Band. 22.05 TV dnevnik. 22.15 Zabriskie point, ameriški film (Antonioni). TV KOPER Z nami pred kamero v- ~ Vrtdi 16.45 - k ua.... h_ — Oddaja v živo — Vodi Aurelio Juri, 16.50 - TVD -Novice. 16.55 — Košarka: Jugoslovansko prvenstvo. 18.30 — Smučanje: Wengen — spust moški — svet, prvenstvo. 19.30 — TVD — stičišče. 20.15 — Mladi policaji — serijski film. 21.15-TVD-danes. 21.30-Gospa Ministrica — TV drama TV ZAGREB 17.00 — AKTUALNO— 18. januarja, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Iz domačega glasbenega arhiva, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 17.00 - AKTUALNO -19. januarja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.00 Zimski spored za dija- 1 ke: TV koledar, Živi svet v Jadranu, Dtiško Trifunovič, Risanka, Poročila. 10.05 Zimski spored za dijake (do 13.00). 17.20 Poročila. 17.25 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje. 17.55 Človekovo telo: Koža, ranljivi varovalni oklep. 18.25 Obzornik. 18.45 Glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV. in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 K. Š. Dalski: Dekreti, drama TV Zagreb. 21.00 Schuman in Brahms, glasbena oddaja. 21.55,Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Zorn in Puk, lutkovna serija. 18.00 Igračkanje, otroška serija. 18.15 Potopisi — kažipoti: Od Učke do Savudrije. 18.45 Arioso, operna glasba. 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.45 Zagrebška panoYa-ma. 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka (do 22.00). 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Na Sutjeski, Vse to je naredila človeška roka — poljudnoznanstveni film, Risanka, Poročila. 10.05 Zimski spored za dijake (do 13.00). 17.30 Poročila. 17.35 Zverinice iz Rezije: Volk brani kokoši pred lisico. 17.55 Ljudska glasbila in godci na Slovenskem: Cimbale. 18.25 Koroški obzornik. 18.40 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24TV in radio nocoj.. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 D. H. Lawrence: Sinovi in ljubimci, angleška nadaljevanka. 20.55 Aktualno. 21.55 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Mali svet, otroška oddaja. 18.15 Čas knjige. 18.45 Tele-start 81, zabavno glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.30 En avtor — en film: V. Basa-ra — OPA OPA. 20.50 Zagrebška panorama. 21.05 Čas podvigov, dokumentarna oddaja (do 21.50). 17.00 — AKTUALNO — 20. januarja, 18.30 — Najlepše želje s čestit-। kanil in pozdravi, 19.00 | — Vključitev osrednjega I slovenskega sporeda. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Uganke, S čolnom po Aljaski — poljudnoznanstveni film, Poročila. 10.05 Zimski spored za dijake (do 13.00). 17.40 Poročila. 17.45 Ciciban, dober dan: Bela vrana. 18.00 Naša pesem — ,,Štajerci”. 18.25 Obalno-kraški obzornik. 18.40 Mostovi, oddaja za italijansko in madžarsk o narodnostno skupnost. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak: 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 35 mm— filmska delavnica. 22.05 Poročila. r TV LJUBLJANA Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Odbojka za pokal prvakov evropskih dežel — Mladost:Parma prenos (slov. kom.). 18.00 Premor. 18.15 Zima, smučanje, izobraževalna oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Album (do 22.00). TV ZAGREB branko avtokleparstvo—avtoličarstvo ravnalna miza-komora TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV V šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Tele-stan 81; 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Signali, 20.50 Trije bratje (film), 22.35 Dnevnik Prvi program 9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Gusarji kapetana Kljuke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Zaigrajmo, zapojmo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Moje ime je Ljiljana, 21.05 Musiča antiqua, 21.50 dnevnik 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, L. Paljctak: ,,Miševi i mačke naglava-čke”, V iskanju preteklosti — poljudnoznanstveni film. Poročila. 10.05 Zimski spored za dijake (do 13.00). 17.20 Poročila. 17.25 Vesolje: Harmonija svetov, angleška poljudnoznanstvena serija. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Obramba in samozaščita. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Zvokigodal: Violina in njene izrazne možnosti. 21.35 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Učitelj, otroška serija. 18.15 Prehrana v naravi, dokumentarna serija. 18.45 Mali-veliki svet, zabavno glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 F. M. Dostojevski-Wajda: Nastasja Filipovna, predstava Teatra Stary iz Krakowa. 21.15 Zagrebška panorama. 21.30 Panorama, kulturna oddaja (do 22.00). Opomba: Zagreb ......Košarka za pokal evropskih prvakov Cibo-na:CSKA TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalni filmi, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Freske Jugoslavije, 15.00 Panika v New Orleansu (film), 16.35 Pretežno vedro, 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mrtvi se ne vračajo. 21.05 Športni pregled. 21.35 Potopisi, 22.05, Dnevnik Prvi program 9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Zorn in Puk, 18.00 Igrice, 18.15 TV koledar, '18.25 Kronika občin Gospiča, 18.45 Glasba za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hildegard (drama), 21.20 Meridiani, 21.50 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 17.10 Ujetnik (TV film). 17.40 Čela-dek, 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Izdelovalec dežja — komedija, 21.50 Slovenska literatura na Koroškem, 22.50 Šport DRUGI PROGRAM 8.55 Šport: SP v smučanju, 17.00 Prerezi, 17.45 Ali poznate melodijo, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Obrnjeno na glavo (film), 21.45 Sto umetnin, 21.55 Uporniki iz Liang Shan Poja. 22.40 Mala nočna glasba PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Diamanti kralja Salamona (film), 12.10 Panorama. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci peci. pec. 17.25 Dobro glej. 17.30. Pet prijateljev, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Kanadsko živalstvo. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.00 Ali ste videli?, 21.05 Profesionalci (nadaljevanka), 21,55 Večerni šport DRUGI PROGRAM 18.00 Vidiki, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družirta Merian, 21.05 Dokumentarni film, 21.50 10 pred 10, 22.20 Balada’o Jimmie Smithu (film). PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10,30 Vas pod nebom (film) 12.05 Moja najljubša zgodba. 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dick Turpin, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Teleobjektiv, 21.05 Literarna revija, 21.50 Kronika nekega trpljenja DRUGI PROGRAM 17.45 TV v šoli. 18.00 Usmeritev, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas vsliki. 20.15 Nič sola za Holbek-ka, 21.03 Dallas. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Dvorski norec (film) 12.10 Teleobjektiv, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Povabilo na praznovanje, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Policijska postaja I, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prijetna druži ba (film), 22.05 Zrcalne slike, 22.20 Šport DRUGI PROGRAM 16.45 Iz parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kulturni žurnal v sredo, 21.00 Prelistano, 21,50 10 pred 10, 22.20 Umetnine Prvi program 9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Učitelj, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Mali-—veliki svet, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Doktor na vasi, 21.45 Dnevnik /0 ljubljanska banka Pomuiaka banka TV AVSTRIJA TV MADŽARSKA 8.00 Šola za vsakogar. 9.00 Spored za otroke. 14.25 Priporočamo naše sporede. 14.50 Uzbekistan, 5. del. 15.30 V nedeljo popoldne, magazin. 17.15 Nedeljska glasba. 18.00 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden. 20.00 Zaprti skupaj na vlaku, angleški TV film. 21.25 Šport. 21.35 Dokumentarni film o Zoltanu Kodalyu, 2. del. 22.15 TV dnevnik. TV MADŽARSKA NI SPOREDA TV KOPER TV KOPER 17.00 — Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi AurelioJuri. 17.15 — Smučanje: Svet, prvenstvo. 19.30 — Stičišče — Tednik TVD. 20.15 -Arizona — čelov, film, igrajo: Joan Arthur, Villiam Holden, režija: Wesley Ruggles. 22.00 — Sedem dni. 22.15 — Folklorni ansambel Taneč. 13.30 — Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. Videote-leks. 16.30 — Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. Videote-leks. 17.00 — Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Stancich Silvio. 17.05 — TVD novice. 17.10 — TV šola. 17.45 — Celovečerni film — ponovitev. 19.30 — TVD stičišče. 20,15 — Serijski film. 20.45 — Italija z neba — dokum. oddaja. 21.25 — Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.35 — TVD — danes. 21.50 — TH Collaborators — serijski film. — Doktor, rad bi bil lepši — Lepotna kirurgija. /0 ljubljanska banka Pomurska banka VAŠtBnM VESTNIK PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Kaj vse ženska tako dela (film). 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcijaM7.00 Eci. peci. pec. 17.30 Dobro glej, 17.30 Minikin-si. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prekletstvo otoka (film), 21.10 Glasbeno združenje, 22.00 Večerni šport, DRUGI PROGRAM 16.30 Iz parlamenta, 17.45 TV v šoli, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Lou Grant 19.30 Čas v slil i. 20.15 Kako so peli v starih časih, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA I TV MADŽARSKA 8.05 in 14.15 Šolska TV. 16.35 Tiziano — slikar kraljev, kralj slikarjev. 17.20 Dorog poleti in pozimi. 17.45 Športni muzej; Coubertin. 18.10 Pesem doni. 18.35 Spored študia Szeged. ' 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linija Onedin. nadaljevanka. 2O.50ŠIU-dio 83, kulturni tednik televizije. 21.50 Namenjam za koriščenje v gospodarstvu. 22.30 TV dnev-I nik. TV KOPER TV MADŽARSKA 8.05 in 13.55 Šolska TV. 9.55 Ponovitve: Delta, Petrocelli, Do-minioue Webb. 16.15 Kratek film. 16.40 Gepard, sovjetski film. 18.00 Za naše zdravje. 18.15 Lastniški odnosi, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nove merske enote. 20.15 Modra luč, kriminalistične reportaže. 21.25 Umetnina tedna. 21.30 Madžarska II. armada pri Donu. 22.30 TVD. 8.05 in 14.00 Šolska TV. 16.30 Pod nogami sneg, češki film. 17.45 TV borza. 18.00 TelešporL 18.25 Lastniški odnosi, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kratki filmi iz širnega sveta; Gledališče Mansude, korejski kratek film. 20.25 Očiščena reka, poljudnoznanstveni film. 21.10 66, gost: M. Pulai, podpredsednik planskega urada. 22.10 TVD. , TV KOPER TV KOPER 13.30 — Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. Videote-leks. 16.30 — Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku, Videote-leks. 17.00 — Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Stancich Silvio. 17.05 — TVD novice. 17.10 — TV šola. 18.00 — Serijski film. 19.00 — Obzorja. 19.30 - TVD -Stičišče. 20.15 — Viharna noč — čelov, film, igrajo: Maureen Melrose, Fesco Giachetti, režija: Gianni Franciolini. 21.35 — Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.45 - TVD - danes. 22.00 -Cinenotes. 13.30 — Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku, Videote-leks. 16.30 — Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku Videote-le"ks. 17.00 — Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Stancich Silvio. 17.05 — TVD - novice. 17.10 — TV šola. 18.00 — Čelov, film — ponovitev. 19.30 — TVD — stičišče. 20.15 — New York — dokum. oddaja iz serije Mesta. 21.15 — Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.25 — TVD — danes. 21.40 — The Collaborators — serijski film. 13.30 — Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku. Videote-leks. 16.15 — Odprla meja — Oddaja v slov, jeziku, Videote-leks. 16.30 — Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Stancich Silvio. 16.40 — Košarka: Zagreb — Cibona:C-SKA/Moskva. 18.30 — Italija z neba — dokum. oddaja. 19.30 — TVD — stičišče. 20.15 — Visoki pritisk — zabav, glas, oddaja. 21.15 — Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.25 — TVD — danes. 21.40 — Kdo pozna umetnost? - II. del. STRAN 21 ;STNIK, 13. JANUARJA 1983 tedenski koledar PETEK, 14. januar — Srečko SOBOTA, 15. januar — Pavel NEDELJA, 16. januar — Marcel PONEDELJEK, 17. januar — Anton TOREK, 18. januar — Suzana SREDA, 19. januar — Marij ČETRTEK, 20. januar — Boštjan kino „PARK” MURSKA SOBOTA 14. januarja ob 15.30 uri ameriška barvna risanka: ,,ROBIN HOOD” ter ob 17. in 19. uri zahodnonemški barvni vistavision-ski film: „SEKS KLINIKA”; 16. januarja ob 15. uri ameriška barvna risanka: ,,ROBIN HOOD” ter ob 17. in 19. uri zahodnonemški barvni vistavisionski film: „SEKS KLINIKA”; 17. in 18. januarja ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni vistavi-sionski film: ,,BANOVIČ STRAHINJA”; 19. in 20. januarja ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: ,.VARUH DIVJINE”. ČRENŠOVCI 15. januarja ob 19. uri in 15. januarja ob 15. uri barvni film: ,,MADAM IN NJENE NEČAKIN„E”; 20. in 21. januarja ob 19. uri barvni film: „SEKS V 100 LEKCIJAH”. Ogled filma mladini do 15. leta starosti ni dovoljen. GORNJA RADGONA 14. januarja ob 17. in 19. uri ter 15. januarja ob 19. uri i italijanski film: ,,ZATOČIŠČE IZGUBLJENIH”; 16. januarja ob 17. in 19. uri ameriški film: ,,BITKA MED ZVEZDAMI”; 19. januarja ob 19. uri italijanski film: ,,LOVEC MORSKIH PSOV”; prodam PEČ EMO CENTRAL za centralno ogrevanje, novo, prodam. Telefon (069) 70-097. M-71 KOSO OLT (priključek odzadaj) ugodno prodam. Obal, Sodišinci 17, M-72 ' • ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, poceni prodam. Tele,-fon 21-259 ali 21-878. M-73 VOLKSWAGEN, 1300, letnik 1966 z zamenjanim motorjem, registrirano do julija, ugodno prodam. Krog 12. M-75 OTROŠKO POSTELJO Z VLOŽKOM in otroški športni voziček prodam. Telefon 22-811. M-76 MLADO KRAVO s teletom prodam. Dolnja Bistrica 115, p. Čren-šovci. M-77 KRAVO, staro pet let, brejo tri mesece, prodam. Stefan Baligač, Gregorčičeva 31, Beltinci. M-78 DELE ZA AUSTIN 1300 PRODAM. Telefon 22-811. M-76 a STAREJŠO HlSO z gradbenim dovoljenjem in 60 arov zemlje prodam. Informacije: Lutverci 48, p. Apače. M-79 Šivalni stroj bagat, skoraj nov prodam. Naslov v upravi lista. M-83 JAVA BABETA MS 3, nov av-tomatik, prodam.. Gradišče 48/a, p. Tišina. M-82 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Andrejek, Lucova 30. M-85 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Skalič, Moravci 5, p. Martjanci. M-86 OSEBNI AVTO OPEL CUPPE PRODAM. Filovci 48. M-87 NOVA OKNA 140 x 180 ugodno prodam. Telefon 23-738 ali 21-274. M-89 VISOKOTLAČNO STISKALNICO za slamo in seno prodam. Sodišinci 40. M-38 NSU PRODAM — tudi po delih. Domanjševci 135, p. Križevci v Prekmurju. M-40 ZASTAVO 750, letnik 1969, prodam za 15.000 din. Ogled vsak dan po 16. uri. Martjanci 59/A. M-41 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK OMARO ZA DNEVNO SOBO, novo, in kombi peč za kopalnico, po ugodni ceni prodam. Klemenčič, Bunčani. M-42 OSEBNI AVTO AMI-8 BREAK in osebni avtomobil WARTBURG KARAVAN prodam. Nemčavci 1/B. M-43 ZASTAVO 101, prevoženih 52.000 km, registrirano do oktobra 1983, prodam. Informacije po 16. uri ali Moravci 38, telefon 72-260. M-45 TERENSKO VOZILO JEEP, motor 1300 ccm, v voznem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-46 TRAKTOR STEYR 18 KS, z vsemi priključki prodam. Franc Raduha, Banovci št. 29. M-48 DRVA (še drevje za podiranje) prodam. Naslov v upravi lista. M-49 ŠKODO 100 S, letnik 1976, registrirano do septembra, in audi 60, po delih, prodam. Telefon 069 77-020. M-51 CISTERNO ZA GNOJNICO, 1700 1, prodam. Nedelica 49, p. Turnišče. M-52 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 7. M-56 . TRAKTOR HANOMAG, 32 KS, s hidravlično koso prodam. Florijan Grobnik, Lešane 21, p. Apače. M-4666 STANOVANJSKO HlSO z gospodarskim poslopjem v Zenkovih prodam. Okrog hiše je precej zemlje za ureditev lepega vrta in sadovnjaka. K hiši spada tudi obdelovalna zemlja. Ponudbo pošljite na naslov: Geza Morčič, Hrvatini 180, 66280 Ankaran. MOPED'APN 4, letnik 1982, po ugodni ceni prodam. Jože Balažič, Gajševci 6/B, 69242 Križevci pri Ljutomeru. IN-2 ŽITNI KOMBAJN s stiskalnico, primeren za hribovita območja, v zelo dobrem stanju prodam. Drago Kosi, Žerovinci 16, p. Ivanjkovci. In-1 ZASTAVO 125 P PRODAM. Cena po dogovoru. Milan Marinič, Kidričevo naselje 6, Radenci. M-59 TRAKTOR URSUS S KABINO, prevoženih 125 delovnih ur, nujno prodam. Ogled in prodaja v soboto in nedeljo. Branko Ferencek, Kobilje 9/A, p. Dobrovnik. M-62 TRI GRADBENE PARCELE V L FR I PRODAM. Lipovci 157, p. Beltinci. M-63 MMMpUJSKE PRODAM. Škra-ban, Stfwkovci 25, p. Bodonci. M-64 TELEVIZOR črno-beli prodam. Informacije od 18,—20. ure po telefonu 23-145. M-68 STILNO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO s foteljema, skoraj “novo, prodam. Informacije na upravi lista pri Stefanu Celecu. M-SC Zdravilišče Radenska Radenci, o. sol. o., TOZD JERUZALEM LJUTOMER Komisija za delovna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge: 1. KV natakarja 2. Delavca za pomoč v strežbi Pogoji: 1. končana gostinska šola — odd. za natakarje 2. PK natakar — natakarski pomočnik ali končana osnovna šola Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece. Rok prijave je 15 dni po objavi, oziroma do zasedbe. Stanovanja ni na razpolago. Prijave pošljite na naslov: Radenska TOZD Jeruzalem, Ljutomer, komisiji za delovna razmerja delavcev Osnovna šola Branko Bernot — Aljaž Križevci pri Ljutomeru razpisuje prosta dela in naloge — predmetnega učitelja zemljepisa — zgodovine za določen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta). Nastop dela 17. 2. 1983 — vzgojiteljice ali medicinske sestre otroške smeri za določen čas za nadomeščanje v času porodniškega dopusta. Nastop dela 17. 2. 1983. Objavljamo prosta računovodskp-administrativna opravila za 2-krat tedensko po 8 ur za določen čas. Pogoj: ekonomsko-admini-strativni tehnik. Nastop dela 17. 2. 1982. Dragima Jožetu Špilaku iz Otovec in njegovi izvoljenki I vankiželijo na novi življenjski poti vse najboljše, veliko medsebojnega razumevanja in trajne ljubezni — sestra Dragica z možem, Boris in Milena, mama, oče, brat Milan z ženo in brat Vilko. Karlu Kočarju iz Kupšinec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Djakovu, iskreno čestitajo za 20. rojstni dan, in želijo zdravje, srečo in dobro počutje med tovariši vojaki, ter da bi se mu izpolnili vsi življenjski upi — njegovi domači. Lepim željam se pridružuje družina Sočič. A leš in Maja pa mu pošiljata 20 poljubčkov. PRALNI STROJ GORENJE in otroško posteljo prodam. Naslov na upravi lista ali telefon 23-572. M-58 VINOGRAD V ČENTIBI (23 arov) s kletjo prodam. Informacije: Čentiba 56. Le-5 GS 1220, letnik 1974, rahlo ka-ramboliran, neregistriran, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. In-7 RENAULT 6 TL prodam po delih. Informacije od 7. do 15. ure po telefonu (069) 81-850 (Žerdin). In-6 LADO 1500 SL PRODAM. Informacije: Ulica 17. oktobra 19, M. Sobota. M-99 ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Stara ulica 1, stanovanje 33, M. Sobota. M-100 IMV 1600 SUPER, v voznem stanju, motor generalno obnovljen, po ugodni ceni naprodaj. Ludvik Celec, G. Slaveči 47, p. Kuzma. M-101 MEŠANI GOZD v treh parcelah, po izbiri enega, prodam. Aleksander Smodiš, Stanjevci 77, p. Petrovci. M-103 KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Bogojina 124. M-105 Šivalni stroj singer in moške delovne škornje št. 45 prodam. Ema Janko, Andrejci 36. M-107 POHIŠTVO ZA SPALNICO, bele barve, prodam. Informacije: Kovina, M. Sobota. M-108 ZASTAVA 101, letnik 1976, dobro ohranjena, naprodaj. Štefan Kuhar, Moravci 74, telefon 72-221. M-l 10 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 4, p. Tišina. M-l 11 ELEKTROMOTOR ELEKTRO-KOVINA MARIBOR NAPRODAJ. Mekiš, Nuskova 3, p. Roga-šovci. M-l 12 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo, z dvema ležiščema in sobne elemente prodam. Hedvika Idič, Staneta Rozmana 14/VI, Murska Sobota. M-90 SVINJO ZA ZAKOL (200 kg) prodam. Rankovci 48, p. Tišina. M-91 KRAVO, dobro mlekarico, vozno, brejo šest mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Štefan Gomboc, Vučja gomila 20. M-92 ZASTAVO 101, letnik 1975, ne-vozno.'ugodno prodam.. Domajin-ci 6, p. Cankova. M-93 MLADO KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Hotiza I58/B. M-94 FIAT 126, letnik 1982, in opel rekord karavan po ugodni ceni prodam, Beznovci 46. M-95 FERGUSON 35 š priključki prodam. Križevci 148 ali telefon 21-153 DINOS. M-96 PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM. Naslov v upravi lista; M-97 TRAJNOGOREČO PEČ na trda goriva poceni prodam. Kamenščak 46/A, p. Ljutomer. M-l 13 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 72. M-l 14 ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, prodam. Noršinci 62, p. Martjanci. M-l 15 ZADNJE ROBNIKE ZA BLATNIK, nove, za opel rekord, letnik 1968-1972, prodam. Milan Kolbl, Babinci 12, p. Ljutomer. M-l 16 ZASTAVO 101 PRODAM. Cena 40.000 din. Telefon 22-404. M-l 18 KAVČ s foteljema in divan, v dobrem stanju, prodam. Čopova 9. M-l 19 AKUMULATOR 12 V, 225 A, 45 AH TYPEL L2, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-121 FIAT 750, karamboliran, prodam — lahko tudi po delih. Trubarjev drevored 4, M. Sobota. M-l23 ŠKODO 100 L, moped na štiri predstave, skoraj nov, in JAWO 350 prodam. Predanovci 11, p. Puconci. M-126 Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne ne toplega pogleda ... V SPOMIN 1. januarja mineva osem let, odkar je neusmiljena usoda mnogo prezgodaj iztrgala izmed nas drago sestro in teto Irmo Katona roj. Horvat iz M. Sobote Ne solze ne čas ne ublažijo naše bolečine ob krutem spoznanju, da te ni več med nami in da te nikoli več ne bo. Tvoja mnogo prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rand, a tvoj dragi lik ostane v naših mislih in srcih do konca dni. Hvala vsem, ki seje še spominjate in obiskujete njen grob. Žalujoči: sestri Jolanka in Vilma z družinama ter nečakinja Irena z možem Dragom . ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, boter in svak Ludvik Bencak zVaneče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, duhovniku, pevcem, in govornici za poslovilne besede. Vaneča, 14. 12. 1982 Žalujoči: žena Marija^ sin Bela ter Darinka z Robertom in Simonom V SPOMIN 16. januarja minevajo tri leta, polna žalosti, odkar nas je tragično, za vedno zapustil dragi sin, brat in vnuk Štefan Šoštarec z Gorice Žalosti in bolečine je polno naše življenje, odkar te ni več med nami. Zelo te pogrešamo, mnogo prezgodaj si nas zapustil. Praznina za teboj je velika, a spomin na tebe v naših srcih in mislih ne bo nikoli ugasnil. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in na njem prižigate sveče. VSI, KI SMO TE IMELI RADI TELICO s teletom ali mlado kravo, brejo sedem mesecev, prodam. Geza Farteii, Bokrači 29. M-124 ZASTAVO 101, letnik 1973, želo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Malija Bobnjar, Hermanci 22, p. Miklavž pri Ormožu. M-127 OPEL KADET PRODAM. Informacije: Trgovina Jeklotehna M. Sobota. M-l28 LADA 1600, letnik 1978, naprodaj. Štefan Vogrin, Bogojina 51, telefon 76-233. M-129 AM1 3 PRODAM — tudi po delih. Murski Črnci 27. M-130 MINI MORIS 1000, registriran, letnik 1971, prodam za rezervne dele, Mihalič, Stročja vas 62, p. Ljutomer. ln-9 kupim HARMONIKO MELODIJA, 60 ali 80-basno, kupim. Telefon 22-486. M-37 JUGO 45, novejši letnik, kupim. Plačam takoj. Kocljevo naselje 1, Beltinci. M-60 PEČ NA ŽAGOV1NO, rabljeno ali novo, kupim. Mohorič, Stane-tinci 19, p. Cerkvenjak. M-61 NIZKOTLAČNO BALIRKO ZA SENO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-70 sobe SOBO in dvosobno stanovanje v Murski Soboti oddam. Informacije po 15. uri: Lendavska 13. M-39 OPREMLJENO SOBO S POSEBNIM VHODOM oddam. Partizanska 50, telefon 22-037. M-106 OPREMLJENO SOBO z tlvema posteljama oddam samskima. Marija Zrim, Daneta Šumenjaka 3, M. Sobota. M-120 OPREMLJENO HIŠO v Murski Soboti dam v najem. Vprašati: Borovnjakova 2/A, M. Sobota. M-55 DVE PRAZNI SOBI DAM V NAJEM . Naslov v upravi lista. M-65 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ZAMENJAM ZA VEČJE. Naslov v upravi lista. M-67 SOSTANOVALKO V OPREM-.LJENO SOBO IŠČEM. Naslov v upravi lista. M-69 STANOVANJSKO HIŠO z vrt« in sadovnjakom v bližini Mursk Sobote dam v najem. Ponudbe S upravo lista pod ,.STANOVA NJE”. M-57 zaposlitve MIZARSKEGA POMOČNIKA) pohištvene izdelke takoj sprt mem. Jože Zver, Veščica 13, N Sobota, telefon 21-402. M-48 KV ZIDAR IŠČE ZAPOSLIT^ Naslov v upravi lista. M-104 VEČ KV ZIDARJEV, delavce ) delavca z opravljenim Šoferski* izpitom za C kategorijo zaposli® januarju 1983 za dela na morji Pismene ponudbe z opisom dost danje zaposlitve pošljite na našit* Košar, Avsečeva 21, Ljubljana,* po telefonu 061 447-155. M-MM DEKLE ZA POMOČ V KUHINJ IŠČEM. Hrana in stanovanje! hiši. Gostilna Pristavec, Polje 11 p. Bohinjska Bistrica ali teleM 064 76-356. M-132 razno UrvKG ENr u, staro do60^ nevezano, dobro gospodinjo, ' ima tudi veselje do majhnega vrtt vesele narave, nekadilko 1 nealkoholičarko iščem. V prime* pismene ponudbe zaželjena nove) ša fotografija. Stanovanj! preskrbljeno, ostalo po dogovort Naslov v upravi lista. M-44 OBVESTILO! Obveščam javnost, da sem z novi* letom odprla šiviljsko delavnic* Cenjenim strankam se za obi» priporočam. Štefka Koščak, kloš Kuzmiča 35, telefon 234® M-50 INŠTRUKTORJA SLOVEN. SKEGA JEZIKA za srednje 5^ iščem. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-98 j KRAVO, dobro mlekarico, vz* mem v rejo. Naslov v upravi lis^ M-109 Slikopleskar Anton Varga, Got Kraljevec 24, 42316 VratišiR obvešča javnost, da opravlja PF MIT FASADE s stiroporonj Informacije: Obrtna zadruga kija, oddelek kooperacije 81-21 ali 81-028. Le-17 STRAN 22 VESTNIK, 13. JANUARJA l9$ V SPOMIN Mineva eno leto, odkar smo v tiho gomilo položili našega komaj petletnega Leona Cizmašijo Ti si umrl, bolečino in rano si odprl. Bolečina se bo ublažila, vendar se rana ne bo nikoli zacelila. Nagelj bel na tvojem preranem grobu naj pove, kar ne morejo povedati solze. Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem in poslednjem domu. ŽALUJOČI: VSI TVOJI ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice Frančiške Ozmec s Hrašenskega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in šopke in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem SEITZ III. Radenska in kolektivu Gorenje-Elrad. Neutolažljivi: VSI NJENI ZAHVALA V 75. letu starosti nas je nepričakovano zapustila dobra žena, mama in stara mama Ema Dervarič roj. Potočnjek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sojo v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali številne vence, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku KS Zenkovci za poslovilne besede in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. ZAHVALA Neizprosna bolezen nam je v 62. letu starosti vzela dragega in srčno dobrega moža, očeta, sina, dedka in brata Alojza Zvera gostilničarja v pokoju iz Dokležovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala zdravniškemu in medicinskemu osebju pljučnega in ušesnega oddelka bolnišnice v M. Soboti za pomoč v času bolezni. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem Tehnoprometa DO Potrošnik M. Sobota. Avtoradgone PE M. Sobota, hotela Grozd G. Radgona ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Žalujoči: žena Katica, sin Branko z družino, hčerki Marica in Lojzka z družinama, mama, bratje in ostalo sorodstvo Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel, ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. (S. Kosovelj ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa, nas je v 28. letu starosti zapustil dragi sin Franc Šebjan iz Šalovec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega sina v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob prekrili z venci in cvetjem. Hvala vsem gasilskim društvom, posebno domačemu, mladincem in mladinkam iz Budinec, vsem govornikom: tov. Janku iz KS, tov. Horvatu iz G D in tov. Mariji iz MA. Hvala g. župniku, pevcem invsem.kistenam v teh težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili kruto resnico, da našega dragega sina ni več med nami. Posebna zahvala vsem sosedom, sorodnikom in botrini. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Salovci, Tobring, Dolenci, Markovci, Budinci, Gofis, Winnipeg, 26. 12. 1982 Žalujoči: mama, oče in vsi njegovi Zenkovci, 26. decembra 1982 Žalujoči: mož Franc, sin Kalman z ženo Emo, vnuk Drago ter vnukinja Nada z možem Marjanom in malo Ksenijo V SPOMIN 6. decembra sta minili d ve leti bridkega žalovanj a, odkar se je brez slovesa v 18. letu pretrgala nit življenja našemu dragemu sinu in bratu Frančku Ješovniku iz Komarnice 1 pri Cerkvenjaku Ob tej priložnosti se zahvaljujemo botri in botru Kozarjevima, ter družinam Rakovec. Kuri in Grdja za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mama, ata, brata Slavko in Jože ter teta Bazilija ZAHVALA V 78. letu starosti nasje zapustila naša nadvse draga mama in stara mama Terezija Benčec roj. Temlin Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebne svečanosti in pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in predstavniku KS za poslovilne besede. Moravci, 23. 12. 1982 Žalujoči: hčerke Irena, Margita in Šarika z družinami OSMRTNICA Umrl nam je dragi mož, oče in dedek Franček Murkovič iz Žihlave Od njega smo se poslovili 31. decembra 1982 v Vidmu ob Ščavnici. Žihlava, 31. 12. 1982 Žalujoči: žena Marija, sin Franček in hčerka Marija z družino ZAHVALA Nepričakovano nas je v 63. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Viktorija Gjerek roj. Horvat iz Filovec Prisrčna hvda vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in našo mamo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Horvatu in zdravstvenem osebju internega oddelka, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. tov. Malačiču za poslovilne besede ob grobu in sodelavcem Moravskih toplic. Filovci. 3. L 1983 naročniki vestnika •majo pri malih oglasih in zahvalah 20 ODSTOTKOV POPUSTA Žalujoči: hčerka Marija, sin Franc z družino, vnukinja Marija z družino in vnukinja Majda STRAN 23 JANUARJA 1983 / ........—......’— v besedi in sliki iz naših krajev Glasbeni magazin v „zwo Poslušalci radia Ljubljana verjetno poznajo glasbeno oddajo Torkov glasbeni magazin, ki je na sporedu vsak torek ob dvajsetih na drugem radijskem programu. V oddaji so predstavljeni najnovejši »dosežki« slovenske pop-rock glasbe. Predstavljajo se skupine ali posamezniki, vrtijo njihove skladbe in tako lahko dobimo poslušalci pregled, kaj se na tem področju pri nas dogaja. Letos pa so v redakciji Torkovega glasbenega magazina uvedli novost. Vsak mesec enkrat gre ekipa TGM na teren in posname oddajo v živo. In tako so prišli 22. decembra tudi v Radence, v kavarno Park. Bistvo oddaje je bilo, da predstavi glasbeno dogajanje naše regije širšemu krogu poslušalcev. V Radencih sta sodelovali dve skupini in kant-tvtorja, kot gost pa je nastopil znani »starosta« slovenskih rocketjev Tomaž Domicelj. Od skupin se je najprej predstavila skupina Kri iz Ba-kovec. Predstavili so dve skladbi (Čigav otrok sem jaz in Počasni vlak) in s tem so fantje najavi li novo smer v svoji glasbi — boogie. Večina poslušalcev jih pozna predvsem po njihovih lahkotnih pop skladbicah (Manuela, MDA Goričko, Prekmurje ...), pa tudi precej plesov imajo za seboj. Trenutno igrajo »za kruh« v kavarni v Radencih. Druga sta nastopila Rudi in Pupa. Tudi ta dva kantavtorja nista neznana. Predstavila sta dve skladbi, prirebo tuje in eno svojo skladbo. Skupina Inspiracija iz Murske Sobote je romska skupina. Značilnost je, da skladbe prepevajo v romskem jeziku. Tudi oni so v oddaji predstavili dve skladbi, in sicer priredbo znane Djelem, djelem in svojo Priznaj mi. Občinstvo so navdušili s svojim hard rockom in zelo profesionalnim nastopom. Kot gost je nastopal Tomaž Domicelj s prijatelji. Ti »prijatelji« niso nič drugega, kot znani slovenski rock glasbeniki (Dani Gančev, Zoran Črnkovič, Draga Gajič in Čarli Novak). Domicelj je predstavil nekaj skladb iz svojega zadnjega albuma in tako zaključil oddajo, ki jo je vodila Miša Molk. Oddaja bo na sporedu 18. januarja ob 20. uri na II. programu ljubljanskega radia. A. Kranjc Goljufija, vredna pol milijarde dolarjev Pred velikim senatom enote temeljnega sodišča v Murski Soboti, ki mu predseduje sodnica Marija Grah, že od prejšnjega torka poteka obravnava zoper Štefana Kepeja, rojenega pred 41 leti v Pincah pri Lendavi, avstrijskega državljana, lastnika firme Hwar, ter proti Branku Kosanoviču, 55-ietnemu zagrebškemu komercialistu, ki sta že od aprila lani v priporu. Medtem pa tretjemu obtožencu Adolfu Zarflu, 36-letnemu avstrijskemu državljanu, predstavniku južnoameriških finančnih ustanov, sodišče sodi v odstotnosti, ker našim pravosodnim organom ni dosegljiv. Zajetna obtožnica javnega tožilca jih bremeni kaznivega dejanja grabeža, poskusov goljufije, pomoči pri teh dejanjih, Kepeja pa še nedovoljene trgovine. Kepe je na zagrebškem velesejmu spoznal Kosanoviča in kot lastnik omenjene firme, ki se je ukvarjala s prodajo igralnih aparatov, ga je imenoval za svojega komercialnega svetovalca v Jugoslaviji. Takoj za tem sta z delovno organizacijo Tekstil-eksport-import sklenila okvirno pogodbo za izvoz ženske in moške konfekcije v vrednosti 1,100.000 ameriških dolarjev. Za obvezno zavarovanje plačila Kepe ni predložil garancije avstrijske finančne ustanove, kot je to obljubljal, ampak garancijo banke Intercredito de Venezuela iz Caracasa. Garancijo mu je priskrbel Zarfl. V Tekstilu so ob pomoči zagrebške in neke švicarske banke ugotovili, da ga- rancija ni veljavna in po izjavah prič dobili negativne informacije o ljudeh, ki so podpisniki garancije. Čeprav so delovne organizacije izbrano blago že pripravile za izvoz, so dobavo takoj ustavile. Medtem pa je Kosanovič že iskal nove partnerje. Tako je prišel do Avtotehne v Zagrebu, ki naj bi ta posel prevzela in izvažala proizvode petih hrvaških tekstilnih proizvajalcev, oziroma že pripravljeno blago. Sočasno pa so se Kepe, Zarfl in Kosanovič dogovarjali z Avtotehno za izvoz opreme v vrednosti 100.000.000 ameriških dolarjev. Za zavarovanje plačila je Kepe predložil garancijo Continental Socieda Finanser S. A. iz'Paname v vrednosti 500.000.000 ameriških dolarjev, ne pa v vrednosti izvoženega blaga. » Kar zavrtelo se mi je od vsote, saj je to več kot polovica vsega izvoza v enem letu na Hrva- AKTUALNO V TELESNI KULTURI KAZNIVIH DEJANJ NI, LE POMANJKLJIVOSTI V naši družbi je stekla ši- teh usmeritev in stališč pa so bili doseženi le delni rezultati. in to na področju množične športne rekreacije. O tej družbeni akciji je na zadnji seji razpravljalo tudi predsedstvo ZTKO občine Murska Sobota in ugotavljalo, da se v soboški občini nismo soočali s takimi negativnimi pojavi v telesni kulturi kot ponekod drugod, ker nimamo takega vrhunskega športa, kot so nogomet in še nekatere druge zvrsti, ki so bile posebej stimulirane. Podobno pa je tudi v ostalih pomurskih občinah. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se v akcijo vključile vse telesno-kulturne organizacije, zlasti samoupravni organi in samoupravne kontrole. V akcijo ugotavljanja nepravilnosti v telesni kulturi se je vključila tudi Služba družbenega knjigovodstva v Murski Soboti in doslej pregledala več telesnokulturnih organizacij v Pomurju. Treba je namreč reči, da so s prvim januarjem 1978 vsa društva dolžna, voditi knjigovodstvo po določilih zakona o svojem poslovanju. Dosedanji pregledi službe družbenega knjigovodstva so namreč pokazali; da v Pomurju ni bilo ugotovljenih kaznivih dejanj v poslovanju telesnokulturnih organizacij, so pa bilp ugotovljene nekatere pomanjkljivosti. Tako nekatere te-lesnokulturne organizacije nepravilno vodijo knjigovodsko poslovanje ali ga sploh ne vodijo in vodijo samo blagajniško knjigo dohodkov in izdatkov. Ponekod je zelo pomanjkljiva evidenca imovine društva ali škem,« je povedala ena od prič. Toda prek Ljubljanske banke so kmalu ugotovili, da družba, ki je izdala garancije, sploh ne obstoja in tako tudi ta kupčija ni bila uresničena. Po seznamu, katerega je prinesel Zarfl, naj bi v Jugoslaviji kupili avtobuse, buldožerje, kontejnerje, opremo za bolnice in še kaj. Zaradi te zadeve jih obtožnica bremeni poskusa kaznivega dejanja goljufije. Štefan Kepe je tudi obtožen, da se je na območju Jugoslavije neupravičeno in v večjem obsegu ukvarjal z nedovoljeno trgovino. Čeprav ni imel te pravice, je trem kupcem prodal sedem igralnih avtomatov. S tem naj bi storil kaznivo dejanje nedovoljene trgovine. Štiri dni je potekala obravnava v zvezi z garancijami, zvrstilo se je mnogo prič iz prizadetih delovnih organizacij in oseb, ki so ugotavljale veljavnost garancij. Na zaslišanju je prvoobtoženi Kepe zanikal trditve, da bi kaj vedel o neveljavnosti garancij in poudaril, daje želel z Jugoslavijo pošteno trgovati, saj je tu rojen, za avstrijsko državljanstvo pa je zaprosil le zato, ker je tako lahko odprl trgovino. Nameraval je celo ustanoviti mešano firmo, organizacije. Marsikje ni- ; majo evidence o prodanih I vstopnicah, ki so vrednostni ; papir. Prav tako ni prave | evidence o prodaji alkohol- [ nih in brezalkoholnih pijač. Ni internih aktov glede hra-narine, ki jo dobivajo igralci, niti o prevoznih stroških, ki jih dobivajo funkcionarji kot kilometrino. Čeprav v Pomurju doslej ni bilo ugotovljenih kaznivih dejanj, bo v prihodnje potrebno odpraviti tudi navedene pomanjkljivosti, kajti v prihodnje bo | kršitelj predlagan za kaznovanje, kajti društva razpolagajo z družbenimi sredstvi. Ob tem zapisu pa je potrebno opozoriti, daje sprejet zakon o knjigovodstvu za vodenje poslovanja v društvih zelo drastičen in nesprejemljiv za vse kategorije društev. Dejstvo je namreč, da morajo enako knjigovodstvo o poslovanju voditi majhna amaterska društva na podeželju, ki so praktično brez kadrov, kot velika dru- | štva, kot je na primer nogometni klub Crvena zvezda, ki ima veliko število zaposlenih in razpolaga z milijardami. Zato bi bilo nujno po-t~ebno, da bi se majhnim klubom ali društvom omogočilo vodenje poenostavljenega knjigovodstva, kajti nemogoče je zahtevati od ljudi, teh pa je v posameznih klubih zelo malo, da bi poleg organizacijskega in strokovnega dela vodili še zahtevno knjigovodstvo. Vsekakor pa je v slehernem klubu in or- | ganizaciji potrebno voditi ustrezno evidenco, iz katere je razvidno finančno poslovanje, kajti gre za družbena sredstva. Feri Maučec kjer bi prodajal jugoslovansko j blago in v ta namen je vložil že večjo vsoto za preureditev lokala. Po njegovem posel ni propadel zaradi lažnih garancij, ampak je venezuelska banka menila, da so naši proizvodi predragi. Omenjal je nekega doktorja Volfa, ki gaje osebno srečal le enkrat, pogovarjal pa se je z njim večkrat po telefonu in ta mu je zagotovil, da so te garancije v redu. Kosanovič je svojo izjavo na sodišču spremenil, in ko so mu prebrali zapisnik z zaslišanja, ki je bilo dne 20.8. 1982, je izjavil, da je priznal velik del navedb obtožnice in potrdil vse, kar je na magnetofonskem traku, ker je bil zelo bolan in je želeFčimprej v bolnišnico, kar mu je preiskovalec tudi obljubil. V petek je sodišče pregledalo sodne spise, toda po posvetu senata je sodnica zavrnila ponovno prebiranje prepisa magnetofonskega traku, ki ga je dobila UNZ v Mariboru 1 od anonimnega pošiljatelja in ki naj bi bil posnet na sestanku I obtožene trojice v mariborskem hotelu Orel. Zaradi bolezni drugoobtože-nega Branka Kosanoviča je sodišče obravnavo do nadaljnjega GORNJA RADGONA Dom gasilcev . in civilne zaščite -pomembna pridobitev Radgonski gasilci so vrsto let domovali v starih in ne| mernih prostorih, ki so jih morali porušti, ter se leta 1979 ^ pripravljati na gradnjo novih. Potem, ko so Radgončani namen izglasovali samoprispevek, so zastavili široko akcijo sodelovanju pritegnili tudi nekatere sovlagatelje. Žal pa uspeli pritegniti združenega dela v takšni meri, kot so predi vali, zato računajo, da bodo deležni njegove materialne po® pri dokončni ureditvi objekta in opremljanju. I I Novi dom gasilcev in civilne zaščite v Gornji Radgoni, ki je bil dograjen ob koncu lanskega leta, je za Gornjo Radgono in za vso radgonsko občino velika pridobitev. Poleg ustreznega deleža samoprispevka so sredstva prispevali še skupščina občine Gornja Radgona za del ob jekta, ki bo namenjen civilni zaščiti, samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari, kreditna sredstva pa sta prispevali zavarovalnica Triglav in samoupravna stanovanjska skupnost. Pomemben delež pri gradnji doma gasilcev in civilne zaščite v Gornji Radgoni pa so prispevali občani v lesu za ostrešje in s prostovoljnim delom. Dom je stal okrog 20 milijonov dinarjev, z vloženim prostovoljnim delom in materialom paje njegova vrednost mnogo večja. Da bi objekt lahko dokončno rabil svojemu namenu, bi bilo potrebno zagotoviti še okrog tri milijone dinarjev. Potrebno je namreč še dokončno urediti pritikline in, okolico. Sicer pa jc objekt zgrajen tako daleč, da v njem lahko začne delovati servisna delavnica za polnjenje gasilskih aparatov in za druge storitve s področja požarnega varstva, pri čemer so tudi angažirali večino delovnih organizacij in drugih koristnikov iz radgonske občine. Z zgraditvijo novega doma gasilcev in civilne zaščite jim je v Gornji Radgoni tudi uspelo aktivirati člane gasilskega društva, kjer se je aktivnost zelo zmanjšala, kar paje tudi razumljivo, saj so praktično bili brez strehe. Sedaj pa je delo v gasilskem društvu zelo oživelo, v svoje vrste so tudi' pritegnili številne mlade gasilce. ki redno obiskujejo dom in uspešno delajo v gasilski organizaciji. Trenutno imajo v društvu tudi 40 pionirjev. Sicer pa bo dom omogočal strokovno usposabljanje vseh profilov gasilskih kadrov in tudi civilne zaščite. Še v tem mesecu bodo v domu začele delovati pisarna občinske gasilske zveze in samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom. Prav tako bodo v domu ustrezne materialne rezerve civilne zaščite in vsa druga tehnika in oprema. s katerima razpolaga občinski center. Po besedah predsednika občinske gasil ske zveze Gornja Radg° Petra Fridaua pa jih čak’ zahtevna naloga usposoM občinskega centra za zveze domu gasilcev in civilne1 ščiteje namreč predvideno1 bodo urejene osrednja f mopredajna postaja radiji’ zvez kakor tudi vse osta®F like zvez, s katerimi gasilih P razpolaga, oziroma naj! razpolagalo. Pri tem račun^ tudi na amatersko pon11 tovrstnih strokovnjakovi občini. Tako bodo tudi ure® celotni sistem alarmiranja radijske zveze predvsem krajevnimi centri v občih1-tem pa tudi prispevali del^ večjemu požarnemu varst* Prav tako čaka radgofl^ gasilce še pomembno del ureditvi okolice in dovoza” cesto, kar bo zahtevalo d°' čena finančna sredstva, kij jih gasilstvo nima. Zato morali doseči soglasje! ustreznimi komunalninhj cestnimi organizacija”: hkrati pa pri tem pričakuj? tudi materialno pomoč d«; vnih organizacij, ki doslej niso prispevale svojega deW k gradnji domagasilcev UL vilne zaščite. Čeprav so^ doslej člani gasilske org3” zacije opravili veliko pr°sf voljnega dela, pa brez njih0 pripravljenosti, da še naPj pomagajo s tako obliko r moči, ne bo Šlo. Računaj0’ tudi na podporo in po>L samoupravne interesne 5*5 pnosti za varstvo pred po^( ki je že doslej sredstva C namen programsko usme| la.