plnčana i XVII. e Janu&r 20. 2. numera. Vu intčni prikmurske evang. šinjorlje recHtel I v&davnlk i rLISAft JllNOŠ, Murska Sobota. Ček računa št. 13,586; Imč ,,Duševnl list" M. Sobota. tejna na cejlo leto 20 Din», u svdnsfvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din, Izhaja edndk na mčsec. Napiejplačilo gorivieme vsaki ev. duhovnik i vučitel. V HARI LIPOT ev. diihovnik. Od velikoga Konštantina rimskoga ca-sara to pravi zgodovinska legenda, da gda se je na bojno priprdviao proti svojemi nasprotniki Maksenciusi, ravno opoldne je vido na nebi eden svetli križ z etim napi-som: In hoc signo vinces, ka telko pome • ni: v etom znamenji boš zmagao. Kon-štantin je v tom znamenji Božo roko vido, zato je na svoje bojne zastave križ dao goridjasti, tak je odišao v bojno, v šteroj je tiidi zmagao i obladao syojega nasprot-nika. Križ, čiidna nebeska moč, sam ne-beski Oča, njemi je pomagao do zmage, do oblšdnosti. Tisti Gospod, v šteroga imeni je nigda tisti mladi past^r David proti Goliaii, voditeli Filisteušov odišao v boj i šteroga je tudi oblddao. Tudi žitek je edna velika, do groba, do smrti trpčča bojna. Bojna proti različ-nim vdarcom, trplenjom, proti jezero-jezčr brigam, bojna proti samomi sebi, proti grehi, šteri v našem srci kraltije, proti tela hudim i grešnim poželenjam. I zdaj gda na pragi ednoga novoga leta stojimo, v tom nas novo trplenje, nčva bojna čaka. Kak smo z starim letorn skončali to preminoče i prv!e liki bi si ma!o počinoli, že novo začinja-mo. Novo leto je začčtek toga noyoga boja, den pripravlanja, dčn napreidenja. Med t^m pripravlanjom, kak tisto čtidno ska-zanje na nčoi Konštantini, novoletni evan-geliom tudi nam pokaže, v roko nam da zmdge znamenje v eti rečaj: Zvanojeime njegovo Jezuš. Tudi to je nebesko zname-nje, ar tudi to z nebes od Božega angela prihaja: liki je zvano od angela. Jezuš! T6 im6 je pisano pred nas, to imč je napisa-no v naša srca v začčtki etoga novoga leta, v začetki toga novoga boja, šteri nas čaka. Jezuš, to je tisto ime, v šterom mi za sčbe eto blajženo obečanje najdemo: V etom znatnenji boš zmagao. Zato či to ščemo, da bi v etoga no-voga Ieta različni bojaj zmagali, da bi zma-gali v tisti bojaj šteri vladajo v žitki člo-veče družbe, v družini, v samom sebi, tak mi tudi napišimo na svojo novoletno zasta-vo eto lepo ime: Jezuš. T6 imč telko po-meni, kak vekivečna pomoč. Tak je, Jezuš je naša vekivečna pomoč, edino On na*s pripela do zmage. Zato naj On bode naša zastava, On naše geslo v žitki i v smrti. Dnesd^n čioveča drtižba edno veliko bojno bojtije rned sebom, vsaki bi rad prvi i prednji bio, nišče bi ne rad služo i delao, ali v tom boji nišče driigi nemre zmagati i ne more mira spraviti, kak edino Jezu-šovo im^. Do tistoga mao, dokeč zemelski mogočniki pod rdečimi z^stavami vodijo nesmileni i grozen boj proti veiikoj člove-Čoj drUžbi, štere nds na krv spominajo, dokeč ludem i narodom pod temi rdččimi zastavami obečajo srečo, bMjženslvo, zado-volnost i pungrad i ne pod Kristušovim irn^nom i pod Njegovov zaslavov, to je v Bogi živoče vere i v lubezni, štera !udi kak brate vkiipervčže, tečas leko leto za Stra*n DUSEVNI LIST januar 20. letom mine, ali tak preveč potrebnogami-ra, sreče, blajženstva, zadovolstva i piin-grada pa li ne bode v človečoj družbi i med ndrodi. V boji stojčči narodje leko eden driigomi dosta kvara včinijo, niŠterni leko za kratek čas prvi postanejo i ove driige mantrajo, aii to ne bo zmdga, ne mir. Ar je edino Jezuš tisti, ki človečoj družbi mir i obladnost spravi. Z&to pa vsi v Njegovom imeni delajmo v državi, v človečoj družbi. Ali ne samo da v človečoj družbi, nego tudi dostakrat v držinskom živlenji ostri bojl kraliijejo. Ar kelkokrat i v kelki mčstaj med hižnimi zakonci vlada prepir, svcija, mož je grobijanski, ne briga se za hižo, za držino, žena je zapravliva, neve si svojega siromaštva notri vtaiati, zdto v hiži dLn za dnevom sva"ja i ešče bitje kra-lu"e. Oh v kelko i keiko hižaj se ne Itibijo starišje i deca, roditelje se ne brigajo za krščansko vzgojo svoje dece, ešče njim lagvo pčido dajo z svojim hiidim i greš-nim živlenjem, deca pa tak ne bogajo, nezahvalni postanejo, v cčrkev ne hodijo, rajši v lagvo družbo, tak da v takši drži-naj nega driigoga, kak kreganje i bojiivanje. Edino gde Jezušovo imč živč na viisfaj vseh držinskih članov, gde bogabojazen, lubčzen i vera prehodi njihoya srca, gde oča i mati vsigdar veselo 16 vadlujeta: Jas i moja hi- ža Bogi sliižimo, tam mir, sreča i bldjžen-stvo kraliije, tam drtižinska h'žica toga do-broga i živoga Boga mala cčrkvica posta-ne. Zato nam naj v etom novom leti v drtižinskom živlenji Jezušovo imč bode voditel i trošt. Tiidi to im^ nam da zmagati proti sa-momi sebi, proti grehi, proti vragi. Te boj bode med vsemi v tom novom leti naj-žmetneši. Ttidi to je naša dužnost, bojU-vati se moremo proti samomi sebi, vostre-biti z našega srca vsdko hudo poželenje, v šterom smo do etigamao svoje veselje najšli, oblddati etoga svšta skiišavanja, proti vragi i proti njegovim sladkim rečam sta-noti, ne posliišati na njega, ognoti se vsa-ke tžkše prilike, štera nas na greh nadi-gava, to je za človeka resan težka naloga, žmeten boj. Pa donok t^ proti samomi se-bi bodoči boj moremo zmagovito oblddati, da bi potom tudi v človečoj družbi, v drtt-žini kraliivajočem boji zmagali. Kak naj zmdga tista država obri svojega zviineš-njega neprijatela, v šteroj državi doma boj i revolucije kralujejo med Itidstvom. I ar toga v nas živočega neprijatela, greha sami z svojov močjov nemremo ob-ladati, zato nam Jčzuš bojdi naša pomoč. On ki je grešnoga Mataja i Šimona za vu-čenike, za apoštole vzgojo, ki je grešno Tre deklin hištoria. Plsala Gyarmatby Žigmondova. — Poslovenčo Flisar J anoš, vp. vučitel, (Nadaljdvanje.) IIL Čarna dekllna. 8 V6ne so jUžinivali pod z mehorom obraieni skorj več stotin slarim drevjeoi, med doj viseči mi, listnatimi vekamS je skos skos vdsro niiternj trak sunca i fatn «e bliščio na srebrnoj ztnOžaja taclini. Mlna je hitro popadnola zmttno srebrno parieko i k-scbl jo je djala na slameni kanapž3 vu šteroin činenji je nika junaikoga bidti mislila, žr je pr^/la: — Te prvi Napoleon (Odi vu vsakšem s^o-jem nakanenji frlšek blo i zšto se je z?ao: nVe-lJki*.^Vište, drfigi bi to neprijetnost, ka bi njetni na talci y!omleni sunca trškl malo neprilike rč dili prl poglčdi zatrpa, ona si je hltro pomogla, - perie tik po frsncuiiroTi. Žel;zen Andri posmehčč, sploj potihoma zamerka poleg njega sedečoj Irmiki: — Zagvušno je dosta cukrovi piksliov ta sklao te krepke vole Napoleon, dokeč je tak velki zr&sao, Grof je začuo i nika špolžrnoga, sramot-noga je iteo (alučiti tomi mladčaci: — Od t^ reči ^krepek* mi je nika v pa-met prišlo. Gda setn eiče mali pojbič bio 1 stari mllostiven gospod, moj dedek so roeii ednoga konja, Jteri se je nt dao podkovati. T6 so njira tanščlvali, ka vu sosednoj v^si — to je v Zadoni — jeste eden hircien krepek kovič, on ie vr6d poberd toga okornoga konja. Kovač }e ravno Železcn gospoda oča bio . . . — I uprav ga je v rčd pobrao? — ga je pitao Železen sploj roirovno. — Tak je, podkdvo |e konja t te milosti- ven gospod so ga šleli k-sfbi najdtl, jaVo se je januar 20. DOSEVNI LIST Stran 15 Magdolno po poti pokore k Bogi pripeko, ki je Njegovo cčrkev preganjajočega Šaula za Pav-la preobrno, ki je Lutberovo srdcč po grcznom viherl zmčro, cdino On je zmožen preobrnoti našo naturo i pod grehom obtrudjena naia dtiia edino pri Njem i v Njem nšjde tnir i pokoj. Žnjim, Njegovo zdstavo nosčči i v Njego-vom znamenji hodmo 7 efom nuvom leti tiidi proti tomi slednjemi neprijdtell, v boj proti smrti. Ka nam prinesč td no?o Ieto, ne vemo, raogoče nas nasproti groznoj smrti postavi. T6 edno je gviišno, da se smrti niiče nemre ognoti. T6 je BOg modro tak skleno, da lud|e mreti tnorejo i potom pa sod bode. I za nas je 10 najbole ža-lostno, da ednok tudi sod bode. Ka nas čaka po smrti, kak bomo mogli obstšnoti v tistom veli-kom sodi, to so t&kša pltanja, pod šteri breme-noffl brezi Jezuša vkuperspždnemo. Ar tam z nai vse tisto dolisp&dne, ka srao cti na zemli na sebt sklali, z kčtn stno svoje grebe i slabosti ikrivali, z kem smo liidi norili. Tam raztrgana cota post&ne svilo i žamat, nikajnevredao posfa" ne etoga svčta bogžstvo, z'ato i srebro i zemel-ska dika. Kak nas sram bode, da bomo mogli siromaško, t\Ag\ tam stdti pred vekivečnoga Sodca stolom. Ali kakše blšjženstvo bo za tistoga, ko-ga jezuš pokrije z svoje tnilošče plaščom, da žnjim zakrije njegovo nagost. Smrti grozo edino na Jčzuša bcdoče mlšlOnje cdžene, pred fe n groznim sodom edino Njegovo cdkapitelstvo more nžs zm^riti i potroitati. Tudi 16 je občii- dopadnolo to slžroml grofi, ka bi med držinov ednoga takšega krepkoga slugo meli. . . Dve deklini sta se malo ož^rile, vuSitelica se je smehčč okoli zglednola, Zadyji se je vu očžj zburkanje zasvetilo; ali Železen se je v toj ndjmenšoj tneri nej zburkao, nili je ne dosta dao na to, nego vnavadnom naiurnom giasi je etak pravo : — Jas sem tadi čuo, ka so moj oča jako krepek človek bili, ali to ddnok nemre celo nji hovoj mdči pripišUvati, ka so konje tak nalehci mogoči bili v-rdd pobrati; to bi z-menje moč-jov tudi dosegdoll, šr so oni jako lubili stvare i ne so se bojale od nji, ar vsaka stvar čfiti, tav-no tak, kak džte čuti, či je zafstino Kibirao; (o je bila mojega oče moči skrovnost, z šterov so toga v&jdivješega konja nalebci vkrotlli. Vište, jas sem tudi nakeliko doprinesao Čillo i Selloa, bogme, či njidva nebi rad meo, bi njidva nebi tnogao nateliko privaditi. tila tista kričanska Blandina, štero so v vreme-na preginjanjs krščanov na smit csod.li. ki je pa tned smrti groznimi bolečinanai vsgdar samo Jčzušovo irrjč izgovarjala, gda so jo pitali za vzrok, zakaj vsikdar Jezušovo \m€ guči, je tak odgovorila, kelkokrat to irr^ ^opovem, tak vsig-c?a> novo moč, novo batrivnost občCtim v svo-jem src\ štero mi pozdbiti 6i vsdko trplenje i vse grozne bolečine. Med smrti groznim trple-njom tudi mi nemamo driigoga trošta, kak Je-zuša. Ati Žnjim živoči pa nemamo vzroka na bojazen, šr Žnjim hodeči, v Njem vervajoči \M\ mi leko ves6!o vadlujemo : Kristui mi je žitek, smrt mi je dobičck. Tak je. gde J^zui kak novoga žiika zasia-va sveti obri ^loveče driižbe, obri držine, obri posamcznoga človekas tara jesfe tudi aapreidžnje, obJadanje, m\x i zadovolncst i tiidi Boži blago-slov. Tarn tKore zrržgati obri vsega Njegovo irrč i Njegov duh, ešče obri greba, vrLga, smrti i pekla. Žšto ttidi mi napišimo v etoni novom ieti na svojo zšsfavo ete trdštsjdfe reči: Jezuš — vekivečna pomoč. Z lein im^aom zaČnimo eto novo icto, naj blajženo, naj blagoslovleno bode za vse ras. V tom znamenji hodmo napre proti onom! boj), šteti nas v tom letl čaka, kx bomo edino v tosn znamenji zjragal! i živell. V vsžkšo evangeličansko hišo ,,Diiševni List!" Grtf se je jako čenieruo nad f^m znaian-jem; sa&o, da je nateliko bioden, ka neprerazni? Ali je pa nateliko gvOien vu svojem nastopi, ka nateliko zna sam sebe regulerati? Ne, nikak je ne tak nori, to je sveklo; ali na kovača podie-para sina gledoč, kak si je mogao osvojiti z-tak velkov osnovlenostjov bodčLo, samoga seb6 le-guleranja veliko višost? Pa je celo difigi fundament mela eta cnožka rairovnost, T6 je vu tom stalo, ka je ne vido vu tora nikše srarnotc, či je koga oča kovdč i rao-čen človek bio; i 16 je tak zavedno vido, ka je v tom niti osramotenjd namenjavanja c^vzeo na pamet, tak je !ehko celo mirovno odgovoro. Ali kak se je okdli zgledno i oči kLzanje vido, te je že zarazmo grofa narnenjšvanje i na edno mi-nuto je to želnost ^uto, ka z srdcA pckaže, kak-io moč ma ednoga kovača sin. k\\ ne je spoz-nao to za vredno, takšemi bojdikaj guči je nč Stnin 16. DUSEVNI LIST januar 20. Božični i novoletni pozdrdu našega puSpeha no uernlhe+> K predstoječemi božfči i novomi leti po-zdravlam vse diihovnike, cerkvene inšpektore, presbitere i vse vernfke z biblijskov rečjov Janoš evangelioma 8, 12. Jezuš pravi: ,Jaz setn svetlost sveta, kf mene nasleduje, ne bode hodo vu kmici, nego bode meo svetlost žftka!" V eden svet, v šterom so močne bfle ob-ldsti kmice, je prišo Jezuš kak svetlost, abso-lutna svetlost, žftek davajoča svetlost. On je tiidi dnes ešče svetlost, brez štere mi liidje poleg vsej svoji napredkov na kulturnom, znanstvenom i tehničnotn poli vendar v kmici ostanemo. I kak se z edne edfne električne centrale edno celo mesto, ja, edna cela krajf-na preskrbeti more z električnov silov, z elek-tričnim posvetom, tak je naš Oospod Jezuš Kristuš centrala svetlosti i moči ne samo za edno krajfno ali deželo, nego za ves svet. Gde vervajoče človeče diiše z etov svetlostjov v dotiko, v kontakt pridejo, zado-bijo svetlost v vsoj zemelskoj kmici, v diišev-noj i diihovnoj kmici i zadobijo moč i batriv-nost v vsakoj nevoli i slabosti. V dotiko pridti z njim, z svojim Gospodom — i naša diiša je ozdravlena! Z občinstva z etov svetlostjov za-dobf človek novi žftek, novi živlenjski zdrže-tek i novi živlenjski cil. Človek zadobi svetlost i sam nosilec svetlosti postane za svojo oko- lico, poleg edne druge reči Jezuša z Mate evangelioma 5, 14, gde pravi svojim vučenf-kom: ,,Vf ste svetlost sveta" i te v 16 veršu-ši nadaljava: ,,Tak se naj sveti svetlost vaša pred liidmi, da vidijo vaša dobra dela i dfčijo Očo vašega, kf je vu nebesaj". Poznana pes-nikojca Marfja Feesche nam s pravicov pravi: Kmica je na zemli, svetiti moremo! Vsak na svojem mesti, ined kemi živemo ! Tak želem z vsega srca vsein našim vernfkom, vsemi našemi cerkvenomi narodi, naj velko ,,svetlost sveta", Kristuša, z čakajo-čim, žejajočim, vervajočim srcem na novo notri vzememo v svoj žftek, v svojo hišo, v svojo cerkev i naj bomo v etoj svetlosti stali i hodili prek božičnoga časa, notri tiidi v no-vo 1939. leto, štero nam boža milošča vča-kati da. Naj bode to za naš celi narod i našo liibleno evangeličansko cerkev edno leto bla-goslova. — Ph. Popp. (Z wKirche und Volk.) *) Ar smo božično številko ,,Kirche und Volk"-a te dobiii, gda je decemberski ,,Duševni list" že go-tov bio, malo zakesnjeno prinašamo zdaj ete vrste. vredno t&k vei k * v?odiost &*ti i na d se je povffio cber gr^f^skcga gu^aiza minufo je vse poz^bio; dosta krepšega karak tera je bio, kakpa, ka bl ga fakši drobil oružno. Ali ne tak ta lepa mala Margitka. Vu nje svekli si?i oSaj se je nikša nemirovnost skaža vala i vu sebi je stokrat ponavlala: Tak ]e Že-lezen Andri kovača sin ? Da je velka žkoda 1 Ta črna deklina si je iudi nika ffllslila, i oči so se njš bliičile: Tak vrioga mladčiica nega na ce-lom s?eti! Grof je z tem vzea slob6d, ka dfflgl čen ipant pošle se, kl je velkl poznangc konf6/, naj |e zvlziieriva, Lr ČI bar ^relko cecio prosi za nje Zady, on je kupit! itt. Irme srdc6 je fužno zž5alo hltl: Č* Selloja i Čillo odžcn^jo, teda žnjčaoga žitka porobijo nfka. Na diugi den se je uprav špsn fa posiavo, eden že pišliv?, črvati tnoiki, pcgledno je kcnje, pot,:r.-i s ie dugo zgo\šrjao z M-nov, štera se je nevcdot »a^io tamta pošetL?aia, Na žreiji d6n se je pa ih pripelao grcf i Iane srdc^ je glasno zščalo biti: odženejo nje loblene konje. — N:ti si nemisliš v kakšem posli hodlai ? — se je k hižnomi gotpodi obrno. — Konje si prlšao glčdat .. . — Oh nei vu deklinc proltsji sem priiao. Moj Ipin, ie veiki cucko, ss je že davno za-gledno v-mademofselle gospodlčšno, srdc^skro? nost je gori odpro, zda je že satno eiče to od-zajsj, ka jo oprosimo i tak vaše, kak mademoi-selle dovoijenje fakamo . . . Ona sfiahota se je na ksk veliko radosf obrndla i te čaren obržzčcc se je nakeliko blii-čio, gd» je Mina z radcstjd? roko ponfidlla grofi. Tak te najiabeše stvmi n]š ta nihdjo i odpelafo to neprif^tno bligo 1 T6 se je nfgdar ne viipala troltati. januar 20. DUSEVN! LIST Stran 17. Cudo liibčznh Čudno se preveč mi vidi, človek človeka da lubi. Zaka ga briga tč drugi? Zaka pomdgati hiti? Nema zadosla brig s sebom? Penezov vrednost ne pozna? Vsega že md on predosta? — dobro čirn ka že z menom! Redki je etakši človek, vendar pa vsi bratje zndjte: eden se samo če ndjde, moje je modrosti konec ! Nemrem si nikak zbroditi: človek, sebičnosti porob, vsikddr ki sebe li bo rob, kak more smileni biti? Gde vzeme moč na dobroto? Gde se je včio to zapoved, ndvuk te s štere je šole: hrdni, obldči sir6to ? / Kristuš je vrelec labeznif Njegov je ndvuk te čudni: drdgi kak sam ti boj driigi, liibi dr te i Bog sveti! D. Edna stdrokrščonska molitvapnico. Pred nilterntnn ieti so amcrikanski razsko-valci intd ruševin&rr-l staroga rJ.iilanskcga vo-jaškoga mesta Dura-Europas pri Eufra*t! nsjšii Y ednoj hlši staro molitv&rnico s pxvi vremenov krščanstva, Stenske slike so se ešče ohr&nile i nam dopuščajo eden pogled vržti v nšjstareša bogoslfižna metta krščanstya. Pred zšdojov ste-nov ečnt dugše sobe stoji eden odorčU grob, nad njim pa cltar. Soba je poslikana z dogodkl No -vcga zškona, šteri k^žejo na zdržavs|6čo moč Kristušovi čud: czdržv!enje z žlafcotn vdarjeno-ga, kgk |e Peter po niorji hodo, pcgo^or s Sa-maričankov, Vernikis ki so se y etof sobi znajšli, %q se čfitili v iatori svoje svetezgodovine. Biuzi groba se nahšja kep trej zensfe, ki so na viizen-sko gojdno s f&kiami i rnazalom prišle k grobi. Nad grobom je olter, m šterom se da*?a Kristušova sveta veččrja, te »protičeraer prot! smrti*. Zi oltdrom na zadnicj sieni se vidi kep pastera, šteri nese domo zablodjen? ovce. Krš-čeniki so prih&jali k ollžri, Ar so znsll, ka te dober pasf^r vdspela mrtve z groba, Ti bi menje faling najšo na driigom, či bi bole gledo na svoje falinge. * Liibezen samoga sebe je pokvarjena lubezen Boga. Z^dyjova se |e jokala. VučitelJca i grof sta jo troitala, včm tak nabluzi bode i dostakrdtjo lchko poglednc; i tečas so si zgo^arjali, dokeč se je malo ne potroštala i ona ifidi privolila ženitev. Gostii?anja dea je jako blžjženi bio Irmiki. P* se je ne na snehe znšianjem zgodilo, ka bi nebi obsčdcala i ete dča. Kak se je ZLdyove pazka na Irmo obrnOla, je Mina pravla Irmiki: — Na te slždjen d^n te prosim, ne boj k-materi huda, zmisli si, ka si nje nervoznosti ti zrok, bojdi na torr:, da dotega mao včinjene fa-linge na dobro povrnei; ketomi jas bar malo trošta mam, kx on pliv, pod iterim se vodiš, me nikak ne ogvuša vu tom t4ii. Na koga je cilala, ga je nL opazo, ali ta mala dekllna se je jako ožarlla i eden odfiren poglčd je vrgla na sneho. Samo ednok že ti odidi od etec, te mo že bfajžena! si je mlslila. Samo, ka človek dosta mlsli, štero nebode tak ... Grcfa s?ekeo ko^fij je napresiano i odtlrao se je z snchov. Hižni gospod si je leže odiihi-Fao, hižnsi gospa je pa srdčni krč dobila, kak nje je Irma dvoriti zžčsla, odhžjanje nje je z-rokov kivnola i samo Margitko je pusiila k-sebi. Ve1ika;britka žglost je obsela Irmike ne-dužno srdce i želela je, da bi bar nebi bila bla> žena ona (udi, štera je odtuhila od n'\6 raater, ČfltiJa je, ka ]e td ne plemenito želenje, tožlla je zato tudi sama sebe; ali zato je donok ne mogla dtugo želeti. 9 Na ol€ žclenje je mladenec nadaljavao dek-lin vučenje. Zadyova je bleda, i odnemorena sedela na ednom mčhkom stolci (foteli) i bogtne bi niiče nebi mogao ž-njenoga obraži ostri l^gov ?o zbroditi, ka je ta zda cšče mladi let gospa, pred ništernimi leti jako lepa ženska biia. Nika t*k- Strdn 18. DOŠEVNI LIST janu&r 20, Edna dr&gocena najdba, V edaotn varaši srednjega Egipta ]e mro eden znameniti človek. Mrtvo telo so poleg na ?ade posfilili, z balžamom naraazali i zamotali v prlč i vnoge rede papera. Paper so močno skelili. Vzčii $o k toaii sJari paper, stare rsčuae, naznanila, pisma i ponucane knige. Mrha teia — muraije zvana — so etak zsmotana i eSče v leseno ali železno škrlnjo položena več jczcro lef Ježala, saraa dcbro obarvana i skrbeč se za obarvanje oni papčrov, v ttzte so zamotan« biia. Skoro samo ttak so se nam ohranili z oni ?re menov starš paperi, šteri bi inači že davno prej šli. Znanstveniki se irgajo za one stare papčre i z žmetnim tifidom zbrodjavajo njih zdrž^tek. Lfta 1920. si je nikii angležki žnsnstvenik nakupo včkio vncžino takii papčrov i jo je do mo spravo v Mancheiter. Med temi je bio iist papera devetkiat šest centiraetrov velikosti, z obej strani popisani z grškimi literami. V za^šiki so «e nej dosta zmeniii za ete papčr, dokeč je v preralnočern leti edea znanstvenik po imeni Ro-berts ne odkrio, ka ete falat papčra zdržava ver-šuše 18 laia Janoš evangeiicma, pobiiže iaie veriuiov 31 — 38. Dobes^dno pres&vleao se gla-sijo tej ^eriuijc: Janoš evang, 18 31. (te so cjemi pravli) židovje: nikoga nesmimo 32. vraoriii, da bi se spuniia reč Jezuia} štero Je pravo zaamenuvi*j6či, k&kie smrtl 33. bode mro Pa je id nofri v pra*vdeno hlšo Piidtul i je zvao Jezuša i njercj je pravo: si ti krao 34, Ž'dovov? Jczui je odgdvoro — — 37. ... Ti s? pravo, krao sero. Zalo sem se narodo I prlšo na sver, ka bi svedočo z« istino. Vsa"šJ, ki je z isti- 38. ne, pos fila moj glas Pitefu! njcmi privi: Ka je ?sttna? I gda je fo povedo, je pd šo vo k Ž*do?om » njim je pravo: nikše krivi-ce ne nšjdem na njejo. Ka je zdaj tak dragocčno na eloj sajdbi? Zska ]c ne sarao med znanstveniki, nego tiidi v širšom krogf kriSanske cerkve Rš manje najlla ta najdba? Biblija I vse knige so se pred tiska s prep.-sanjom razvožavale. Novejie knige so se prepisale s stareii i tč dugi ]?nc nas na-slčdnj nazajpripela k onim prvim, originalnim rokopisom, fo se pra>i k onitn listom papera, na štere jc Mate sara piso svoj evangelioro, ali na šteroga je Pave! apoštol diktiro s?ojemi prl-j^teli pismo k Galstancom, šteroga konec je te sam naplso z velkimi iiterami (GaJ. 6; 11). Niti od cdne blblijske kn?ge nemamo toga pr?o-ga rokopisa z pers apoštoiov. Obarvali so se natn samo prepisi prepisov, iteri so zgotovieni najranej 250 let po srurti pisatela oni knig a)I pisera. Nšjstarejii s?dtopisem-ski rokopisi z Iet 350-450 po Krfsfušovoni roj-stvi shajsjo. Z vrSmena grozncga pregaajanja iega si je rnogo tc mladenec m^siiti, ar dokon-čavSi vuCno včrc, je jo pitao: — Milostiva, zaka se več neobrd5ajo v6ne n* slobodnom zraki ? Naj mi verjejo, ka nega od toga nika bogšega na sveti; zemle spar, sunca traki, vetra hlad, vsi — vsi krepijo, zdra-vijo i dela volo spravlajo. I nalure lepota je od vsega iepša i prij^tneia na svetl, Gospodičine se tudi malo giblejo vu slobodnotn ; pa bi zda bilo vremen krepiti njih živce, osnavlati pluča i tak vu teli i duli okreplenim, stopiti vu žitek, da pototn bole bodo mogoče spunjžvali s?ojega pozvanja dužnosti . . . Mati se je zadreznola. Jeli ete, od korene mOči oblonan, pravico guččči človek kaj takšegt nede pravo, itero či je bar nalurno, donok je ne navadno pred raladimi dekiinanii razklddati. Železen je ne vz6o napamet matere misel, kak je nigdir nL vz6o v-paraet, kaj takiega, ka je brezl fuodamentuma, brez vrejdnosti čačkanje, zobstojnsko brbranje bIS6 i k-njegovomi krepkomi karakterl, visikim je t&k$e nč naiilo gori. Nadale je dičo naturo: poJd cveteti rflžic lepoto, logov bajavno nšsladnost i prek ioga, vu dalečini vidoči visiki brežin snežnike. Vu snež-nikov s podimaj ležečoj pečin legl t^če Samoi; vu n|e krišlalj čistoj vodf, med kmično zelenimt i erdčSimi ikrilevkami bistre pistrang ribe: do keč ta mL pridti čfovek, uprav dobro obtrffdi l lačen grata, za?a pob^rati suhe, z-drevja dojspo-kapano veje, ogen naloži na mehornom tepihki, i na ražnji, ober plamna spečene, zgrablene ri-be, kak tččno hrano podeiijo, od iteri bogše nega vendar ešče prl kralevski kfinjaj. I todi taic-ie pitvine je ne naidti povs^d, kak ona krištaij čista, ledu rarzla, vretfne voda: ta spravi ešče te pravi jed človeki! I kak sladko, otavlajoče je tam vu tom balžamnom spari, počivanje, šteri janudr 20. DOŠEVNI LIST Stran 19. krščanov pod casarom Dloklecfanorn, ki je leta 303. vse svčit šmige fežgati zapovedao i je z smrtjov kaštlgo onoga, ki svoji sv. knig ne b* ztCčo, sroo dosegaraao ne meli niti ednoga ra-kopisa. T6 se jc zdaj z odkritjora etogs novoga dokumenta sprsmčnilo. Znanjtvenikf z vsovgvfii-nostjov trdijo, ka z začčtka driige stotfne sbaja, z časa do leta 130. V zadnjens desetletji (v de-v&deseti letaj) pnre stotfne je napisaDi Janoš evasgdioRs v Efezuši, okoli iets 100 je mro Janoš i tresti let sledi že ma edna kržSanska gmajna v sreclnjem Egipti v knigi 'sakii sto stra ni eden prepis Janoš evgngelioma. Tak smo zfdničda feluzi priiii k or'gina!nomi rokopfsi i ne je nemogoče, ka je naš list včas) v Efezuši bio prepisani zra?en z knige, štero je Janoš sam napiso. Jcli je ti prepis ob priliki kaklega pre-ganjanjsi bio s siiov vzčij, strgani i v koš lfiče-ni? Šorš etoga lista de vslkdar v krivnosti os-fao: mi se pa veselimo, ka ftžmo ešče f<«lajček one knige I ka )e ete cajstareši odlomek N6voga zakona rž?no (al Janoi evangelioma, šteroga Lulher »edini, prayis giavn! evangeliom1* zovfe, od šteroga zdaj že nišSe ncrare pravit). ka bi samo sredi druge stotine bio napisani. Od velike važ nosti je tiidi, ka je nai !ist dobesčdno ednaki rokopisom štrte stotine \ je tak eden dokaz za velko vernost, z šterov so se svčte knige prepiiuvalc. Eden falajček Mmrt?aškoga prta* nam je vnogo povedao. I lejko pravimo: Ta cota pape ra |e nšjdragocenejši Iht na sveti. I Vfndar jestc ešče nteaj, ka je od v^kže vrednosti kak vsi ro-kopisi i knigesš!ereYdkekniž'nce biacijo v svoji offiaraj i šteri vredaost se na vnoge itiilijone preceni: če človek v svojoj preprdstoj I za malo penez kOp2enoj biblij! ndjde božo reč, šlera je za «|ege določenn I z 119. žoifirora pravitizna: »Radfijen) se v (vojcj reči, kak kl velki pcrob dobi*. ^Zato Iflbirn t?oje zaoovedi bole kak Čisto *. — P. Gewecke. (Freiajuod 47/1938) Ra pomfoi nSvo leto za žensbe ? - FRIDA KOVAČEVA. - Srečno novo leto! Tak ednostavno, tak ne-znatno je tcj par reči, če je »amo z bežnifn po-gledom glždamo. Kelko nam pa majo za po?e-dati, če njim blfizi stopimo! Srečno aovo leto! To je mcje želenje vsem ženskam, itere »Dfiševni List* v rok^ ?zemejo» Vtipatn ses ka $e račun žensk vsikdar bole povnožžva, itere segnejo za Dfiševnim llstom, naj nede samo ?erski llst pc-prek, nego naj bode tfldi kem bole poikazač za nas evangeličanske ženske. Zaka ? Ar ženska je od Boga nej ssmo na to pozvana, da bode dobra dfiavka i skrbna gospodlnja. Ženska dcsta v^kše, dosta svetejše *) S tem člankom odpremo v svojem Jisti MŽeuski kotiček", v šterom damo našia ženskam priliko i mesto, naj se poglablejo v svojem zvišenom pozvanji. Reditelstvo. spar bar nevidlnio, ali čutimo ga, ar nas z dih* šom, bajavno obvzerae i vu velikoj, odičenoj ti-hoči, vu inirj, vu biajženom sne počiyamo. Oh, ne, ne je mogoče natiire vekivečne, velke lepote vu hiži premisliti, njo vživati trbel I ka je nemogoče z mlseljoy popadnoti, ona krasnost, tam jeste, tam se biišči vu mladenca navduševnom pogledi. Ti?i dv^ deklini sta z želnostjov glždale vu mladčaca očl \ obema je jako, toplo bilo srdc^. Eti sem, odkriJa sem se! Tak da bi vtfpovedala mcd zelenim lističjcm ta raala ibojna. Odkrila se je skrivoma: sunca trak ie je cšče ne tekno, ali zato že živč . . . I uprav so včasi vo ili na izlet. Mati je njgdar ne šla, oča je peiao dekline, ŽelezenEa dre je je vodo. — No gledajte bar eto zgornjo ravnino, n\€ čuda lepim divjim cvetjem ino eti na brežini bo- doči zeleai licojn }ezcro i jezero premeniavanjaj... Tak je kazao nadaie to krssno lepcto, šte-ro je on tak navdušeno lubo. Gda so domo priili, z gvanta se njim je borov i mehora dii razlejao po sfšroj hiži, ali največ i najbole di-teii dii se je te razlejao, gda sta se v spalnici slekavati zaSale: napunila se je ona mala hižič-ka z loga dišom i vu etom otavlajočem diii sta jLko lepe senje mele dekline . . . I senjaie so se njima dale, dale, te mladč* nec je že odižao i vsigdar z ednim no?im do-kumentom, z svedočanstvom priiao dorco. — Vrli dečko je! — pra?i ZLdy. — Kovača sin! pridene k coj žena. Z-tej se je Endrivi nika ne somnilo. Ne je meo v-pamcti, ka bi dekline v drfigo dob tildi lehko glčdale na njega, kak do tega raao. Eiče dosta vsega neveta tevi navčenjd danivi deklini, tak se paičlivo mata včiti; to je bilo njega po- Strdn 20. DUSEVNI LIST januar 20. pozvanje ica. Nositdica je bcdočega naroda, no-sitelica njegve sreče. I ženska satuo te lejko spuni \6 poz^žnje, če po božoj poti hodi, če se za?e, ka v njeni rokaj Ježi bfajženstvo vse bkosti. V žensk? rokaj ležf isk tud; srgča celoga ieta. Na to ičemo roisliti zdaj, gda se odpera pred aaml novo !eto z vsemi skfbnsl z vsem veseljem, šte-ro nas čaka. Bog je v svojoj neskončnoj dobroti v naše rofee položo rnogočnost, ks si svojc žlv-lenje piijetno i blajženo uredimo. KeSki nesol, kelki boiečm se tehko ognemo, če go Jezušovoj pravdi hodiaao po sveti, če si ?sakie s?oje djaaje premisliffio i si vsikdar pred oči oosiavirno bože reči: ka neščeš, všl\ tl d.ugi včiniio, nevttaii ti drugomL I iti se začne žcnsko deio. Moški za vsak-denčšnji kiiih skrbi i s tem je on spuno svoje delc. Da pa nšj niir I biajžetist^o bccie v ednom hrainj, to je skrb i dužncst ženske. Če se ?gojd no rsno s pobožnov rečjov.. z ves^ljera spravi-mo na delo, te more eto blagoslovleno biti. Če je žcnskg prdti vs^konai prijazniva I dobrodiišniž, ttidi protl njej vsl takži bodejo. McgoČe mL slare ludi aa skrbi, šteri so od starosti i betega razdršžeui i slabe v61e, naj njirn slednje dni živienja ne oteškoči z grdimi rečnii, s psiivanjeiu, nego d&j bode prijaznM i naj njim vsiki d6n privošči !epo, veseio reč. Včžsi je žmetno to, a!J ženska je cd narase dobr* dfiia i liibezniva, caj zato cfigle svoje nature raočno drži v rckaj, naj se ne preda hiidomi, naj vsik-džr raisli, ka vsi sfari gratamo i neniremo si drfigcga ravnanja čakat- od svoje dec^, če so nlgdar nej vidU bogžega. I naša deca! Mati bit;, je najsveteie na l Nej je pa zadosta, ka rodirno deco i sijim jestvino i obiečalo davatno. Dete edno velko vrednost ma v sebi, cdcn dragi kinč, dfišos šterc strao nej racgii mi daii njemi, štero njemi je sam Bog dao. Nej je tista maii dobra, štera dete sa-mo na z^uaaj obJžči v čisti gvant! Dfiša naj bode čista, kak te friško zapadjeni snSg! Dete si Y8igdar svojo niater postavi za peldo. To ]e žc od Bogž dšno, ka se detcča liib^zen najbole matere opjirrie, ši?ra njemi je žltek dšla. Pomislite, keiko dužnost? ]e položo Bog na ženske rame! Svete dužncstj so to, štere ^eč š^jof kak delo na poli i v gospodinjstvi. Naša deca so naše bogastvo. Od Boga so narn disa, bogatomi i siromaki brez razločka. Zato Njemi rnarao zahvalni hiil Niti edna dereča dfiia se nesifli zgubitl, vsakša se rnore po boži po^j pe • lati. I to delc« je naše materinsko! I v tom leži naše blžjženstvo, naša sreča. So ženske med na-m\, štere od rane zore do inračnoga večžra de-lajo zmttno, skrbipuno delo. Zr.anio, ka to so-re biti, pa vseedno s! moremo čas vzeti za svoje pravo pozyanje. Telo tnerje, ali naša dfiša de živela ?e5no živlenje. Za njo se moremo skr-bdi, če se vse drugo pogiibi. Z^to pa primimo vs-kdar za wDuševnš !i'sia i ilčimo v njem pot k pravorai žitki, k Gospodi Jezuii. Te de naš žitek bJL]ženi i srcčen. Sreča i bl&lžtmstvo pa sta nam tak potrebniva v našera težkom žitki. Te mo si lejko vsskie leto z veseijem Srečno no?o leto ! zvdoje i nagib i tudi bi to tak ostalo, či bi sa-mo Irnio včio, Irma je globoko vu srdcč zaprla ono sprotolešnje čfltenje i ne se je nje vldilo nikie premenja^aoje. Ali pri Margitki se je tam vidilo na rožnatom njenora obržz«, vu dči blis- kččcj sivosti; g!asUo se je žnjč glasa mehkosti i zvoa ednoga Železen Eadre fajte človeka, bi štojšte diugi na patnet vzčo. Aii Železen Andri je z sigcrnirn pcgledorn g!6dao naza te nžjbliš-čeči topel poglčd: — Ali gospodičina, računstva je to eiče samo začetek, abce, t& naloga! Malo naj pazijo, vetn prek toga bi že d4vno mogli bidti! Viite, z Irtnov smo že pri algebri. — T6 je celd drflgo; Irmi je že ednok po vučitelišči hodila pamet, nje je tak potrebno zna-nje! — je potočila (a trucasto, ali žareč Margit-ka. — Jas nemrera nikak trpeti računstva, nžj me drugo včijo... t&kže, itero mi je potrebno ... Miadenec je giedao dekline ožarjeni lepi obraz i premišlavao si je: — Istino raate gospodičina ! Bogme de tQdi več vredno od etoga, či do vonč drkali v snež-nikov dolinUjTak se zaman puklamo pri knigaj, nevemo ničesa! — Oni iudi ne? I kak je Irma td pitala, vidilo se njej je z-glasa čiidiivanje, z-šterim je napunjeni te rala-denec od njč velkoga znanja. — Jas tiidi ne, Ali zato me žen& nikle zno-trešnje želenje, ka se li naj dale včini, kapa, či de ednok vedrneše ka ziskavam, ka mislira, ka jeste. Poleg moje zmožnoiti celo mojo mdč na to obračam, da naj doprinesU raorera vse7 štero je z-vddržanjem doprinesti mogdče, da nakonci si naj nika nemam na dči metati. T6 je, ka jai dosegnoti U6m. (Dale.) januar 20. DUŽEVNI LIST Stran 21. Zdavanie • aosf iivanie. Pdllo je pa fašensko vremen5 vnemen ges-tOvanj, Vreraea gostOvanj, pravim, ar je ne \u~ pam zvati vremcna zdavanj. Zdavanje je nikaj svetcga, zd&vanje je v cerkvi — dva čioveka se pred B6gom združita v hištvo, Ka po zdavanji pride i ka s? na žalost vno-gokršt že pred zdavaojem začne — je gostu vanje. I tak s« vidi, ka je največkrai gosluvanje to gJa?no, Tfste sninute v cerkvi se hitro pozabijo, Tiste reči pred oltdrom samo včasi segajo do dfiše. Pokažejo se skuze radosti i genjenosH — cdnok zaio, ar človeča duša zatrepeče pied ču dovitov skrivnostjov na fundament lub^jni i vernosti ciraprsnoga hištva, drgoS pa človek sam ne ve zaka. Netnre si raztolfijačit! občfltenj, štera ga prevzemejo. Hlštvo je pač edna sktivnost. Vnogi od vsega toga nifcaj nej ob^fitijo. Ofli nemajo zdavanja, nego samo gosta^anje, šiero njira je ie eden vesdii aldomai, šteroga d?e rodbini spijeia nad skleujenov pogodbo?. Gde je hištvo samo kapčija, tam nlfl nemre nači biti. Ali ka išče etl zda^anje? Ndj bode samo pečat na pogcdbo, štera brez njega ne vsla ? Oni tak niislijo! Mi dfihovniki pa držimo cden zdavanjski gotor, punoga opomi.isnj, punoga kazanja na Boga — cdno predgo pokore. Po« slfišavcl, ki ne razmijo svojega diihovnika, pa prasijo: edna kmsčna predga |e bila, priprav nejia za sprž^od, kak za gostu\/anje. Šče nikak ete rtči tak zartzmiti, kasizdd-vanje i gostiivanje eden dtfigomi profislta? Nikak nej 1 Pridte k zdL?anji, piidte v cerkev, aiopte pred Bogotn v hlitvo — i te ite na gostfi?inje. I začudeno te vidli, ka gosta?an]e nede od vinn i od divjega kiičanja pijšni gostov vej^lo? nc go od blagoslova, s šteritn Bog pos^eti lufcčien dvej src, i od radosti, itera sije z 6či oni, šte-rlva sta se ztiajšia i zdifižila pred Bogorn! — D ~ Poniznost je spoznanje naše prave veličine. * Dtthovni kinči rastčjo, čeje raztalamo. Ršzloifti mSH Radosti glas. »Vse kakoli činite v reči ali v deli, vsa vu Gospon Jezušovom iireni člnte". Evang žensko drfištvo v Sobotl se tDdi po etoj poti najlepie zahvaii vsem, ki so s svo-jitnl veiikoduinimi dari podperali njegvo božič-no akcijo. Dobrotivnost. G. Weren Jožef, veletrgo-vec v Celji, so se z lepim božičnim dšrom spo-meniii z sukešni vercdorržnj! svoje rojstne Pu-conske fare. 7 m. cajga za Iače, 21 m. oblečno-ga flane-:;, 10 m. parheta, 10 parov soknij, 5 parov rokavic 19 filatov parhetni robcov so po-slali puconskomi diihovnlki na razdeljenje. Obe-sslitel siromakov, Gospon Jezui, naj nadale tudi podeljšva svoj nebeski biagoslov i obrambo na (oga naiega siaincga dobročinitela! Sobot«. Ob priliki bože sltižbe na s\iti post je naše žensko driiitvo pa pripravilo bogato božič-iico za naie otroke. Žeasko drQ$t?o je tudi letcs nej praznl rok prišlo. Po božoj slflžbi, med šterov so šolarl deklamirali božične pesmi i nap« redali edno malo igro, je drftit?o raztaialo svoje dare: 63 dečke i dekline je obdaruvalo z oble-kov. Pa fiidi sobočka gtnaja je dobila nikaj od svojega ženskoga drtištva : dve dobrivi pčči v vrednosti 5 000 dinarov. Žensko drflitvo je prek da!6 grnajni ete ?elki dšr z želenjero, sdj bode naša iepa cčrke? vskdar ešče bole puna zdaj, gda rno \\ vzžii ostrino mraza Naie ženske so tak m svetek lUb^zni 7500 dbatov ildttvale n.iždoj i odraienoj gmajni Krlstušovoj. Bodonci. Blažene, blagoslova pune sv&ke je mela bodonska evang. fara. — Dec 24 po predgi, so bodonska šoiska deca pod vodstvom Ouček vučitela edno božično fgro fgrali, strO-kovski iolski otroci pa pod vodstvora g. Bako upraviicij^ deklamlrali. Po božoj službi so ot-roc! z oblekami cbdarfivani. Za to nam }e po-slao m&li Jezuš darila: 1 ) po BLnskoj upršvi; 2) po g. Szinicz J, veletrgovci v Marlborl; 3.) po g H^hni i 4) po g. Špsraii domači trgovci. Verntki so pa v ti preminoči sv^tkaj 1255 Din aldova prinesH na boži oliar. Vsern dobročini-telom: hvala i Bog plati! Naj eiče mnflgokrat spozn^jo kaj: biaženeie je dati kak vzčti! Gornj« S?sveč«. Naie žensko dtiištvo pri-redl dne 29. jan. t. 1. v gostilniiki prostoraj g. Farteka prvo svojo plesno vcielico. Zač^tek ob 2. popoldan. Pnspevki io prostovoljni 1 Vabljeni vsi od daleče i bifizi! Sfrin 22. DUSEVNI LIST janudr 20. Advent Božlč v puconskoj cčrkvi. Vu stčtotn ino tihom adventnom hlpi so vsaki den bilc drža*ne zorjenice, pri iteri so diihovnik po drobnom razprivlali Gospodnovo molitev, Sv. Krst i Sv. Veččrjo. — Na božičnom zvečarki po liturgičnoj božoj s!fiibi so pa šolžrje dosta dekla-milivali i pod vodstvom Jonai Štefan kateheta dvdglisno lepo popevali več pesem. — Z lepim redovfckom je bila obdržina božičnica tfidi v Andreskoj Šoli. Štlpendij. Z funda"cije sebeborskoga ne-meikoga Lutha"r Gergora i ftmilije lehko dobi štipendij srednje, ali višiie iole vučenik (vučen-ka), ki je z Puconske fare, srmaški, dobroga oponašanja, paščlivoga včeoja, predvsem sirotič (sirotica). Što je takii i ščč ete štipendij zado-biti, on naj svojo prošnjo, z točnim prepisom svojega zadnjega izk&za navkDp, do 10 ga febr. notripošle presbiteriumi Puconske fare. Puconcl. Preminoče leto se je narodilo v naioj fari 68 dece; mrlo je 51 oseb (zvon tč je v SoboCkom ipilali mrlo 6 osčb puconske fare). ZdalO te ]e 27 čisti evang. parov. — Pri kon-firmiciji je bilo 39 dečkov i 40 deklic — Z Gospodnovov sv. veččrjov je živelo 1547 osčb. — Vu naio cčrkev je prestopo Vogrinčič Franc z Lemerja. — Dobrovolni deritelov po zl&toj knlgi smo meli 349, iteri so navkflp darOvali 8 861*25 din. got. pLn., 72 sveči na aKar, 96 sveč v bliš-čire, 4 teglinov živi korin i 2 pfiila umetni ko-rin na alfir i edno vdzaiito brisanco k sv. večerji. Nadzorniki verenivuk«. Krile?sfea ban-ska upr^va v Ljubljani je za nadzornika vere-nivuka potrdila Godlna Štefana, petrovskoga dQ-hovnika ta šole puconske, soboike, bodonske, lendavske i slavečke gmajne; Hdrl Lipota, do-manjševskoga dfihovnika pa za i61e hodoike, petrovike, križavske, domanjšcvske i moravske graajnc. Turobni gla^si. Zddnji rnesec so ic z Pu-eonske fare odselili vu večnost: vd. Lukič Te rezija, roj. Vidonja, v Puconci, stara 75 let; vd. Sapič EUzabet, roj. Kuhar, v Lemerji, %t. 64 1.; Janža Ana, roj. Fajs, v Šalamenci, st. 481.;Far-tclj Jožef v Bokračf, st. 50 1.; Sečko Geza v Predanovci, st. 26 1.; Sever Ilona, roj. ObLl v Pcčarovcl, st. 62 1.; Banfi Jožef v Moščanci, st. 74 1. (sk6z 37 iet je bio vesnički kura"tor i duga leta ritar); Zorko Štefan v Lemcrji, star 75 Iet (do smrti svoje je bio terni presbiter); Fujilvan v Lemerji, st. 78 1. i eden otrok na Gorici. — Naj ma*jo iladtck grobni sdn i blaieno gorittangnje! Lendava. Či račun damo od edncletnoga (1938) šafarfivEnja, lehko ptšvimo: ,Vsc do eto-ga mao nds je porr^agao Gospod!* Nazhaj na-iega štfaruvanja na kratci vzeto je ete: Narodilo se je 4 decč (1 dečko, 3 dekline); mrlo je 7 osob (3 rooiki, 4 ženske). Med temi sta 2 dvojč-ka, par mesecov slariva, rojeniva v Franciji; 2 sta obri 80 let, 2 obri 70 1. i 1 obri 60 let. — Zdao se je 1 meiani pš% — Pri konfirroaciji je bilo 9 dečkov, 5 deklin, vsevkOp 14. — Z naie cčrkvi je vostdpila z Kobilja nikia ženska (nam nepoznana), v našo cerkev sta stopila 2 moška. — V šolo je hodilo: v osn. 34, v raešč. 13. — Na cerkev so sledeči dari prišli vkiiper: Vgmaj-ni samoj: Naše vrolo, 40 kotrig stoj^če ev. žen-sko društvo je ienkalo prvle dani 10 000 Din. i dalo je 5000 D.n nfivoga dara, zvun toga je od pocdini vernikov dano 1815 Din, mošnja 370 Din. V gmajni vsevkup 17.195 Din. ZvOn gmaj-ne: Od G. A. D. v Jugosl. 4000 Din, od G. A. D. v Leipzigi 3800 Din, od Prekm. G. A. D. 1850 D!n. (Z-toga 200 Din je da*r Puconskoga fant. dritftva.) ~ Lansko leto (1937) je mela gmajna cerkvenoga i gmajnskoga duga cca 56.000 Din. Z Božov pomočj6v, z pomočjov naši vere-bratov i z a"!dovnostjov vernikov se je lak velko bremen znižalo na cca 28 000 Din, na polovfco. Gospodin Bog naj v tom novora leti stukratnim blagoslovom plača nazžj vsem našim dobročini- telotn! — Na G. A. D. je bilO vkGper pobra~no v gmajni 400 Din, na ev. tisk cffcrt. 20 D, na božično drcvo 240 Din i gvantanje. Žensko drO-štvo je za ^rvinskov deklinov v Novi Pazovi poslalo 120 Din, na čiščenje i goridržanje cer-kvenoga parka je vodal6 500 Din. — V adventi stno meli verske zvečsrke z napredavanjem, z goričtenjom i deklamaciami. Na sv. večer je cer-kveni khorui lepe pesmi dao napre, sprevajane na harmonii i z goslami, pri božičnora držvi so deca liišne veršuše deklamirali (deklamirali so Dobošič Klara 6 1., Vadnai Olga 51,, Skalič Mi-kloi 8 1.) Na prvi i drfigi božični den so tudi napred^ne pesmi od cerk. khoruia. — Z vsega toga se vidj, da naia mala, raztorjena misionska gmajna, te prigiščo vreli evangeličancov (320 dtiš) mi v sebi žitka volo, žitka tnoč i trdo stoji na vakhti pri vzhodoom ktaji Prekmurskoga evangeličanstva. Bog pomagaj nam i v tora no-vom leti! — Sk. dah. N6v« učitelic«. Varga Marija s Prosenja-kovec je imenOvana za učitelico kanačvske šdle. Cestitamo njej, na njčno delo pa boži blagoslov prosimo. janudr 20. DUSEVNI LIST Stnin 23. Oornja Slaveča. Dne 24. decembra, na sveti post, zadv. ob 3. vori smo se svčtešnjo spominali KristuHovoga rojstva vu našoj cerkvi. Svčtešnji program: L) Ziččtna pesem: 70. — 2.) Predga dom. dtibovnika: Ep. Rim. 3, 10-13 3) »H^dlen bojdi Bog večni. . . ", spejva dom. mejšani chorui, 4) »Pri bethlehemski jasiaj", pis. Svlvanus, dekl. Mefzkar Sief3n učenec, — 5) »Lobe den Herrn . . . A chorži, na gcsli igrao Obal Joško, na harm. ga sprevžjao dotn. kantor. 6.) wBožična ČUda" igra. Pisala: Kova"!i Frida. Napred&li: kmetfca: Sšrkanj Marija h D. Slav,; sosedova dcca : Viktor: Curman Alcjr i Ana : Rogan Trejza, oba iz Sotine; sin ktneticeFranc: Krenos Jožef iz Oor. Slaveče. Med igrov je spe vao meš. choruš: »Tiha noč ..." 1. veršuš. — 7.) wTiha noč ..." 2. i 3, v. spejvao dora. choruS. 8) ,,Koledna fabula", pripovest, pfsao : Rudnya~nsky Julij, dekl. Celec Emillja \i D. Sia-več. 9) Zaprtna pesem : 70 v. 8. — Na konci svetešnje s!fižbe Bože je offert. bic drždni na vrb^sko diakoniško društvo. DajOv-ano je bilo : 84 25 Din. Lejpo božično drevo smo tiidi meli vu cerkvi okinčano, šteroga so članice ženskoga drfištva okinSale. Vsi pos!Q!avci so se z veselov duiov vrnili domo vu svoje hiie, ar se je tiidi njftn vu srdci narodo te Mesiaš. N» jubilejni fond g. Luth&r Adatna so ešče darflvali: g. Šoitarec Franc dahovnik v Subotici 150 D, Prekmurska banka d. d. v M. Soboti 100 D, ga Ratkajeva v Andrejclh 50 D, ga N. N. iz M. Sobote 50 D, g. Šiftar Karl trg. M. Sobota 50 D, g. Skalič D. lol. upr. v Mo-ravcih 30 D, g. Šiftar Janez učit. v Brczovc h 30 D, g. Erniša Joško učlt. v Moičancih 20 D, g. Horvath Lajoš poitar vpt Puconci 5 D, g. Ko-vač Lajoš v Buenos Airesi 25 Din. — Vsem da-rovalcem srčna^hvala ! — Pripravljalni odbor. — Dari k nesprhlivomi venci v spomin na Luthžrovo Flisar Sarolto za Dijačkoga Duma šti-pendij: Fartelj Vilma Bokrači 10, Breskoč Ilon-ka Francusko 10, Lutersmidt Gizela Francusko 5, Rituper Ilonka Markišavci 5, Drvarič Šdndor Francusko 10, Belec Olzcla Nemčija 10, Barba-rič Karolina Krnci 5, Barbarič Ična i štefan Francusko 5-5, Temlin KarolJna Francusko 15, VJaj Mhalj Šslamenci 5, Zrlnski Šandorz decov Moščanci 25, vd. Šoitarčc Matjšiova Puconci 10, Haša] Matjaš Šalamcnci 10 din. — Najsrč-neša hvala za te korine poštuvanja. Selo. J«n. 8 ga je v Seli pd Boža slfirba bila (že \i 41 na) i po Božoj slfižbi je spravlš-če držano od zidanja cerkvi. Pri Božoj sl&žbi \t yiše 400 dul bilo ne samo z Sela, nego z vseh krajoF. Pri spravišči jih je čo 150 ostalo, veči-noma z Scla, ali bili so tiidi z Fokovec, z Vu-čegomile i z kanovcc. Sprš?iiče od cerkvcne strani |e po zavDpnosti križs?skoga duhovnika vodo Skaiič A. Lendavski dlihovnik, rojak Sela, z s /etskc strani pa Vai Karol predsedoik Selan-ske fildle. — Sptaviiče je po obilnom razliga-nji navzočega dohovnika brezi vsake hrabuke, i gcričanskov verevrelostjov, z evangeličanskov vii-paznostjov v Božoj pomoči i v pomčči verebra-tov i k pradm moikom prispodobnov odluč-nostjov nositi aldove, ednodGšno skončalo, da se na že kGplenom lepom prestori zozida c