Celje - skladišče D-Per Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 11 Rogaška Slatina Tudi na področju skupne porabe,.. ... Izkoriščati notranje rezerve! Ko smo v februarju letos prejeli januarske osebne dohodke, smo ugotovili, da so se prispevki iz naših bruto ali kosmatih osebnih dohodkov (BOD) spet povečali. Prav to ter predlog, naj bi nujno povečali prispevek za samoupravni sklad, ki naj bi služil intervencijam v kmetijstvu ter pri porabi hrane v občini Šmarje pri Jelšah, nas je spodbudilo, da smo analizirali večletno gibanje prispevkov iz naših bruto osebnih dohodkov oziroma nanje iz ustvarjenega dohodka. Letošnji prispevki so precej večji od tistih, ki so veljali v lanskem letu. Pomenijo dodatno obremenitev za delovno organiza- cijo... Delovno intenzivna proizvodnja najbolj prizadeta Proizvodnja v naši steklarni je delovno zelo intenzivna, saj temelji na visoki vsebnosti živega dela. Zato so osebni dohodki delavcev daleč največja stroškovna postavka. In vsakršno povečevanje prispevkov iz bruto osebnih dohodkov in iz dohodka z osnovo bruto osebnega dohodka pomeni dodatno breme. Kako naj torej povečujemo svojo donosnost, dvigamo produktivnost in povečujemo konkurenčno sposobnost naših izdelkov, če se bremena iz naslova skupne porabe stalno povečujejo? Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da več kot dve tretjini delavcev rogaške steklarne dela na beneficiranih delovnih mestih - na takih, ki so zelo zahtevna in zdravju škodljiva. Da so voljni delati, jih je treba primemo nagrajevati oziroma stimulirati. Toda, kako naj to uresničujemo, če pa družbeni dogovor o delitvi dohodka upošteva le maso sredstev za bruto osebne dohodke in ne tudi povprečne meseč- ne osebne dohodke? Naša delovna organizacija je pretežna izvoznica, ki uspešno - donosno - izvaža, vendar vsakršno dvigovanje ali povečevanje obveznosti iz bmto sebnih dohodkov in iz dohodka načenja to donosnost. Pri tem ne smemo zanemariti še tega, da v Sloveniji prav tovrstna delovna intenzivna industrija dosega dobre izvozne rezultate (usnjarska, čevljarska, konfekcijska, lesarska industrija, turizem in gostinstvo). Se posebej pa velja to za našo občino, v kateri so nosilke razvoja prav dejavnosti, ki so delovno intenzivne. Uresničitev resolucijskih ciljev pod vprašajem V resoluciji o družbenoekonomskem razvoju za leto 1983 smo zapisali, da mora skupna poraba naraščati počasneje od naraščanja družbenega proizvoda oziroma počasneje od mase sredstev za bmto osebne dohodke. Če pa vemo, da so se prispevki iz bmto osebnih dohodkov in iz dohodka letos Marec 1983 Preberite! Kritični do sebe in do drugih 3 Še vedno ne, kakor bi moral! 5 Kupca boljše zadovoljiti in tudi vzgajati 6 Zadovoljni z delom, čeprav je težko 7 Uvesti AOP v poslovanje 8 Preberite tudi to! 9 Seznaniti čim širši krog 9 V steklarni 1408 delavcev 11 Dve zahvali... 11 Anton Gobec 11 Slavko Rak 12 Slava Vijačko 12 Franc Šket 12 Potrebujemo kulturni dom in telovadnico 13 Program športnih aktivnosti 13 Poln zadetek Steklarske šole 14 Brez telovadnice košarkarice Rogaške prve v Sloveniji 15 Nagradna križanka št. 103 16 K Tabela 1: Prispevki iz bruto osebnih dohodkov in iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov v letih 1979-1982 in za leto 1983 (v odstotkih!) Prispevki Leto 1979 1980 1981 1982 1983 Prispevki iz bruto osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah domicilno Skupaj prispevne stopnje iz 11.110 11.080 10.420 10.810 11.977 bruto osebnih dohodkov Prispevki iz dohodka na osnovi 32.560 32.400 25.670 26.550 28.497 bruto osebnih dohodkov * 6.640 6.650 15.990 15.270 16.690 Skupaj prispevki iz bruto osebpih dohodkov in nanje (BOD) 39.200 39.050 41.660 41.820 45.187 Opomba *: Brez stanovanjskega sklada skupne porabe in prispevkov za beneficirano delovno dobo, ki ostajajo vseskozi nespremenjeni! povečali v primerjavi z lanskoletnimi, postaja uresničitev resolucijskih ciljev močno vprašljiva. V tabeli št. 1. so prikazani prispevki iz bruto osebnih dohodkov in iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov v zadnjih štirih letih in za letos. Upoštevane so stopnje, ki so veljale pri izplačilih osebnih dohodkov za mesec januar! Menimo, da so za ponazoritev prikazani podatki ustrezni, četudi je res, da prihaja med letom do manjših sprememb ... Ko smo v letu 1981 zmanjšali bruto osebne dohodke s tem, da smo iz njih izločili prispevek za zdravstvo in ga začeli obračunavati kot obveznost na bruto osebnedohodke, so se skupaj izplačana sredstva za namene skupne porabe na en (1) dinar izplačanih neto sredstev za osebne dohodke zmanjšala s 74,3 par na 71,2 par. Toda že v letu 1982 so se povečala na 72,2 par ter nato v letu 1983 na 78,9 par, to je v primerjavi z letom 1982 za 9,2%. To je velik porast, saj to pomeni, da moramo za dinar neto izplačanih osebnih dohodkov za skupno porabo nameniti letos 78,9 par prispevkov, medtem ko smo jih morali za enak znesek neto osebnih dohodkov nameniti 72,2 dinarja. Povedano drugače: za enako vrednost izplačanih neto osebnih dohokov kot v lanskem letu bomo morali letos za namene skupne porabe brez prispevkov za beneficirano delovno dobo in stanovanjski sklad skupne porabe izplačati kar za 5,335.000 dinarjev več sredstev! To je več kot pol milijarde starih dinarjev! Je res izhod vedno le višja stopnja? Vse prevečkrat smo delavci v združenem delu postavljeni pred dejstvo: nujno je prispevne stopnje povečati, sicer vam ne moremo zagotoviti zadovoljive preskrbe, ustreznih storitev in uslug... In podobno je bilo tudi na zadnji seji skupščine sklada za intervencije v kmetijstvu in pri porabi hrane občine Šmarje pri Jelšah. Pozno smo prejeli gradiva za to, ki so bila hkrati še neustrezna. Predvsem mislimo tu na številčne podatke o zbranih sredstvih po stari stopnji 0,4%! V lanskem letu se je zbralo v devetih mesecih 5,886.304 dinarjev, predlagatelj pa za letos načrtuje za te namene samo 6,920.000 dinarjev. To, seveda, ni točen podatek, če vemo, da se bodo letos sredstva zbirala vse leto in da načrtujemo tudi rast sredstev za bruto osebne dohodke. Če se bodo slednja povečala za 14%, bodo zbrana sredstva bistveno večja - 8,947.182 dinarjev. In če bi bil prikazan takšen znesek, bi bil verjetno nesprejemljiv predlog o brezpogojni nuji za uvedbo novega - večjega - 0,6- odstotnega prispevka iz bruto osebnih dohodkov (indeks je torej 150!). Čigav je interes za takšno prikazovanje podatkov? še zlasti, ko je hkrati oskrbljenost z mesom slabša od prejšnje? Kako naj pridemo pred delavce, naj sprejmejo predlog o povišanju prispevnih stopenj, če jim hkrati ne moj remo zagotoviti boljše preskrbljenosti in če sp tudi podatki, na katerih predloge gradimo, Vprašljivi? Smo sprejeli bruto sistem za svojega? Nenehno spreminjanje prispevnih stopenj, premeščanje prispevkov iz bruto osebnih dohodkov v prispevke iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov in takšna zviševanja stopenj iz bruto osebnih dohodkov, kakršnim smo bili priče pred nedavnim, ne glede na vse obrazložitve ni dobro. Še zlasti ne, ker delavci nismo imeli možnosti ob razpravljanju o predlogu zaključnega računa ter ob njegovem sprejemanju tudi razpravljati in oceniti gospodarjenje družbenih dejavnosti ter drugih uporabnikov sredstev, zbranih iz omenjenih odnosov. Ponekod drugod pa to možnost že imajo! Zdi se, kakor da nekateri pač dobijo toliko, kolikor potrebujejo, pri tem pa delavci nimamo možnosti, da bi ocenili, kako taki z družbenimi sredstvi gospodarijo. Prav gotovo so tudi v njihovem delu notranje rezerve in možnosti, da se za razpoložljivi denar več naredi in z njim še boljše gospodari. Zato je čutiti ob hkratni pomanjkljivi informiranosti o vsem tem tudi vse bolj kritičen odnos delavcev do obračunavanja in izkazovanja sistema bruto osebnih dohodkov. Seveda pa še vedno uporabljamo tudi tako imenovane neto ali čiste osebne dohodke pri izkazovanju gospodarjenja, ker je to kalkulativno-stroškov-na prvina in ker nam služijo za primerjavo kompletnih prispevkov iz bruto osebnih dohodkov in nanje v posa- meznem obdobju. In to razmerje se je dodobra spremenilo! Pred leti je bilo razmerje med neto osebnimi dohodki in med vsemi prispevki v zvezi z njimi 61:39 v korist neto osebnih dohodkov, sedaj pa je to razmerje - tudi za proizvodnega delavca na beneficiranem delovnem mestu - s stanovanjskim skladom skupne porabe 56:44 v korist neto osebnih dohodkov. Kaj pa informiranje? Tudi delegatski sistem in kroženje informacij med delegati, delegatsko bazo in družbenimi dejavnostmi ne deluje, kakor bi bilo treba. Krivda je na obeh straneh. Vse preveč smo nezainteresirani za zadeve, ki so sicer zelo pomembne, saj neposredno vplivajo na našo življenjsko raven. Menimo, da bi bilo nujno, če bi bili delavci vsaj enkrat na leto temeljito seznanjeni z gospodarjenjem družbenih dejavnosti oziroma z gospodarjenjem vseh samoupravnih interesnih skupnosti. In to naj bi bilo pred sprejemanjem prispevnih stopenj za naslednje obdobje, ko naj bi na osnovi devetmesečnega poslovanja v obravnavanem letu lahko sprejeli povsem določne predloge in realne sklepe ter na njihovi osnovi tudi prispevne stopnje za naslednje leto. Za nas vse je nujno, da delegati in delegacije v samoupravne interesne skupnosti začnejo zares opravljati svoje delo tako, kakor je to zapisano v ustavi in v zakonu o združenem delu. Potem se ne bo moglo več dogajati, da bomo neinformirani o vsem tem in zaradi tega tako zelo presenečeni, ko naj bi se odločili o sprejetju pomembnih odločitev, ki posegajo v osebni dohodek delavca. Dolžni smo dobro gospodariti! Ne glede na vse zapisano pa velja ugotovitev, da smo v zadnjih letih v precej večji meri načeli osebne dohodke, kot smo načeli skupno porabo. Si- cer je res, da velja pravilo: bolj kot je družba razvita, večje so njene potrebe in v večji meri potrebuje kakovostne storitve šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture in drugih dejavnosti. Saj vendarle vemo, da so v razvitih deželah Zahoda izdatki na delavca za te namene mnogo večji kot pri nas; imamo pa vendarle pravico in dolžnost, da v sodelovanju z izvajalci po načelih svobodne menjave vsi skupaj kar se da umno gospodarimo! Zaradi tega bi ne smeli prezreti neke pomembne ugotovitve: da prav industrija in storitve, ki vsebujejo mnogo živega dela in ki so delovno intenzivne, dosegajo v naši občini zelo dobre in pomembne izvorne dosežke. Zato bi morda veljalo razmisliti tudi v smeri, naj bi bil delavec, »ki izvaža«, v manjši meri obremenjen z obveznostmi za skupno porabo...? In če upoštevamo še dejstvo - zakonitost, da je bolj razvita družba tudi dražja, saj več ustvarja in več porablja, potem je na dlani, da bo tudi delo vse dražje in da bomo morali v največji možni meri vključevati v proizvodnjo stroje in jo tako ceniti. Seveda pa ne na račun kakovosti! V takšno smer in k takšnim ciljem nas vodijo tudi vsi naši načrti v zvezi z novo investicijo...! ZLATKO NOVAK S programske konference komunistov Steklarske šole Kritični do sebe in do drugih... Komunisti Steklarske šole smo se 7. marca sestali na redni letni programski konferenci osnovne organizacije ZK, na kateri smo temeljito razčlenili svoje delo v preteklem obdobju in sprejeli usmeritve ter delovni program organizacije za letos. Kakšno je bilo naše delovanje? Pri razpravi o delovanju naše osnovne organizacije ZK je treba zapisati, da je le-to temeljilo na izpolnjevanju nalog, ki so izhajale iz politike in delovnega programa Zveze komunistov Jugoslavije, Zveze komunistov Slovenije, občinske organizacije ZK in iz delovnega programa naše osnovne organizacije. Največ skrbi smo namenjali razreševanju problemov v naši delovni organizaciji. In lahko trdimo, da smo bili komunisti nosilci praktično vsega družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja v Steklarski šoli. Tako med nami skoraj ni komunista, ki ne bi deloval še v sindikatu ali v organih samoupravljanja, ali v delegaciji za zbor združenega dela ah za samoupravne interesne skupnosti v občini ah v mladinski organizaciji. Na sestankih osnovne organizacije smo večkrat razpravljali o težavah v proizvodnji, o naporih za izpolnitev izvoznega plana, o zaključnem računu, o usmerjenem izobraževanju itn. Predlagali smo tudi imenovanje komisije za opis delovnih mest in za stimulativno nagrajevanje. Skupaj s sindikatom smo pripravili predlog kandidatov za organe samoupravljanja. Na področju usposabljanja članov zveze komunistov smo pripravili predavanje o razmerah v svetu T> o jugoslovanski zunanji politiki, en član naše organizacije pa je uspešno dokončal občinsko politično šolo. V svoje vrste pa smo sprejeli osem novih članov, pri čemer ima veliko zaslug pravilno delo pedagoških delavcev pri ^ usmerjanju mladine... Kakšne so bile težave? Temeljno vodilo konference je bila ocena o obvladovanju razmer v družbenopolitično in družbenoekonomskem življenju pri nas v Steklarski šoli in v širši družbi. Lahko bi rekli, da šo nastopih slabi časi; slabši, kot smo jih bili vajeni zadnjih nekaj let. Želja po hitrem razvoju in dvigovanju življenjskega standarda nas je pripeljala do velikih dolgov tujini, ki jih bo treba v najkrajšem času poravnati. Zavedati se moramo, da smo na osnovi tujih posojil vsi Jugoslovani boljše živeh, kot so bile naše stvarne možnosti, in da smo imeli vedno večje želje, kot nam je dopuščal dejansko ustvarjeni dohodek. Pri tako hitrem razvoju so se pojavljale tudi napake, ko se je sredstva nalagalo v velike investicije, ki niso prinesle pravih gospodarskih rezultatov. Zraven tega se je pojavilo tudi precej takih ljudi, ki so jim bile zaupane odgovorne naloge na področju gospodarjenja in upravljanja z družbeno lastnino in ki so to zaupanje obrnili sebi v prid. Čeprav se takšnemu ravnanju sedaj temeljito stopa na prste, nas to vseeno še ne bo spravilo iz težav, v katerih smo. Letos bomo morah, namreč, odplačati blizu pet milijard dolarjev mednarodnih dolgov. Vse svoje moči bomo morah vložiti, da bomo to poravnali z lastnimi sredstvi. Od tega sta odvisna naš obstoj in naša neodvisnost. Za to dvoje pa je bilo v zadnji vojni prelite mnogo krvi. Zato se moramo opreti na lastne moči, saj smo delovni ljudje Jugoslavije pod vodstvom zveze komu- nistov v preteklosti že večkrat dokazali, da to zmoremo. Za dosego vseh teh ciljev je poglavitna naloga, da usmerimo vsa svoja prizadevanja v učinkovit izvoz, v zmanjševanje osebne in skupne porabe, v zmanjševanje uvoza, v boljši odnos do dela, v varčevanje in v odgovornejše ter samoupravno, gospodarjenje z družbeno lastnino. Takšno usmeritev sta določila 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ, ki zahtevata tudi kontinuiteto ah nadaljevanje avantgardne vloge zveze komunistov ter uveljavljanje osebne in kolektivne odgovornosti članov ZK ter njenega vodstva. Uresničevanje teh ciljev smo se odločno lotih šele v lanskem letu, kar smo poimenovali z »razreševanjem težkih gospodarskih razmer in izvajanjem gospodarske stabilizacije«. To pa je potegnilo za seboj kot nujnost padec življenjskega standarda ter nekatere gospodarske ukrepe, kar sprejemajo nekateri z negodovanjem. Pokazalo se je torej, da se še vedno riekateri niso vživeli • v sedanje gospodarske razmere. Boljša informiranost... Takšne razmere so se pokazale tudi pri nas v Steklarski šoli. Člani zveze komunistov ter delegati v organih samoupravljanja nismo bili dovolj zavzeti pri obveščanju sodelavcev o sprotnih zadevah in problemih. Vsi skupaj smo nekako poštah zaprti vase. Vidimo le svoje težave ter kritiziramo vse-povprek in neutemeljeno. To se je še najbolj pokazalo po odhodu tehničnega vodje, ko smo razpravljali o porazdelitvi njegovih delovnih nalog med druge delavce in o izplačilu nadomestila za opravljeno delo. O tem smo razpravljali polnih pet mesecev, ko pa je svet šole nazadnje vendarle sprejel ustrezen sklep, je s tem dvignil precej prahu... Sicer pa bi lahko rekli, da je proizvodnja potekala po ustaljenih poteh naprej, da smo povečali dohodek in osebne dohodke in da smo povečali izvoz v primerjavi s planiranim za več kot 30 odstotkov. Prav tako imamo zagotovljeno proizvodnjo za letos ter ves material za remont peči. Pri vsem opravljenjem pa se vseeno čuti odsotnost tehničnega vodje, ki se je s svojo avtoriteto znal lotevati problemov in ki je imel velik vpliv na delavce ter na disciplinirano izpolnjevanje delovnih nalog. In prav disciplina je v zadnjem času, žal, precej padla. Tako celo, da zaradi tega nastajajo težave! Na konferenci smo slišali še precej besed o stimulativnem nagrajevanju ter o prevozih na delo... Za stimulativno ali spodbudno nagrajevanje delavcev se je pokazalo, da mnogi delavci še vedno ne razumejo njegovega namena, kakor da nočejo doumeti, kako je njegov cilj spodbujati k boljšemu delu, da bi delavec občutil v prejetem osebnem dohodku razliko, če je bil v določenem obdobju oziroma mesecu njegov delovni prispevek večji ali manjši... Organizirani prevozi na delo in z dela pa so nam omogočili, da prihajamo na delo bolj spočiti in pravočasno, vendar nam škodijo takrat, ko bi se morali na kakšnem skupnem sestanku malo dlje zadržati, da bi se lahko do konca pogovorili o kakšnem problemu, pa zaradi prevoza večina predčasno sestanek zapusti. V nadaljevanju razprave smo precej govorili o delavnosti članov zveze komunistov. V razpravo je posegel tudi sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Šmarje pri Jelšah. Poudaril je, kako je opaziti neenotnost komunistov pri razreševanju nekaterih vprašanj, ker se ne znamo dogovarjati in dogovoriti. Pojavljajo pa se še apatičnost ali brezbrižnost oportunizem ali preračunljivost in nekonstruktivna ali neustvarjalna kritika. Komunisti smo dolžni strniti svoje moči za pre-' magovanje težav. Med članstvom je treba sprožiti diferenciacijo ali razločitev, da bomo videli, kdo je za to, da se razmere spremenijo in izboljšajo, in kdo ni za to. Tiste, ki za to niso, je treba kaznovati... In še nekaj besed o sprejetem delovnem programu osnovne organizacije! Med sprejetimi sestavinami delovnega programa naše osnovne organizacije je vredno omeniti naslednje: Zadolžitve članov sekretariata osnovne organizacije ostanejo enake, kakršne so bile v lanskem letu. Preve- rili bomo aktivnost komunistov. Pripravili in izvedli bomo deseturni izobraževalni program za mlade delavce. V njem bodo teme o osnovah samoupravnega sistema, o delegatskem sistemu, o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o pravicah in obveznostih delavcev po zakonu, o osnovah tehnologije stelda in varstva pri delu. Svet šole naj bi sprejel sklep, da bo tako izobraževanje obvezno za vse nekvalificirane delavcem do 25. leta starosti. \ . Na področju idejnopolitičnega izobraževanja bomo organizirali predavanja o tistih aktualnih vprašanjih, ki zanimajo komuniste v Steklarski šoli. Kot stalne naloge pa smo si zapisali: spremljanje družbenopolitične aktivnosti članstva, spremljanja aktivnosti mladih delavcev in učencev ter njihovo vključevanje v zvezo komunistov glede na njihovo moralnopolitične kvalitete, izboljšanje informiranja z uvedbo informativnih sestankov članstva informiranja z uvedbo informativnih sestankov članstva vsak drugi mesec, zahteva po doslednosti članov ZK pri opravljanju prevzetih nalog, zaostritev odgovornosti komunistov za izpolnjevanje prevzetih nalog in sklicevanje sestankov osnovne organizacije ZK vsaj vsak drugi mesec. MILAN MURKO Roj otrok - gravura za razstavo v Kasslu. Avtorja Dana in Remi Kočica. Steklo Steklarska šola. Fotografija R. Stepančič Kako deluje delegatski sistem? Še vedno ne, kakor bi moral! Za nami je približno leto dela delegatov in delegacij v organe družbenopolitičnih skupnosti tretjega mandatnega obdobja. Pomeni, da je za nami že devet let uveljavljanja delegatskega sistema, torej devet let Izkušenj... In upravičeno smo pričakovali, da bo v tretjem mandatu delo delegatov na podlagi prejšnjih dobrih in slabih izkušenj boljše, da bo sleherni spoznal, kako je delegatski sistem najbolj neposredne oblike samoupravljanja na vseh ravneh. Vendar ni povsem tako. Seveda, pri nas v steklarni! Mislim pa, da tudi drugod ni bistveno boljše... Kmalu dolge srajce ne bodo več potrebne - foto: Z. Novak Vse na ramenih posameznikov... Čeprav ugotavljamo, da se širi število delavcev, ki se zavedajo pomena delegatskega sistema oziroma samoupravljanja po delegatih in ki ustvarjalno sodelujejo v delovanju delegacij in delegatskih skupščin, pa je vendarle preveč takih med njimi, ki se nikakor nočejo bolj delovno vključevati v delegacije ali pa se za to ne čutijo dovolj sposobne. Zato sloni delovanje delegacij na ramenih peščice delegatov, ki jim nikakor ni vseeno, kako delegacije delajo. So pa zato, žal, tako obremenjeni spričo še drugih zadolžitev, da tu in tem celo oni omahujejo, pa zato njihove delegacije skoroda po-nehujejo delovati. Je pač tako, da je delo delegacij odvisno od dejavnosti in sposobnosti njihovih vodij. Za to imamo v steklarni dobre primere, vendar imajo taki vodje in tudi drugi delegati premalo podpore - tako strokovne kakor tudi moralne. Zato se dogaja, da v naslednjem mandatu noče skoraj nihče izmed njih sprejeti nobene funkcije več. Kaj je z izobraževanjem? Ob volitvah in na prvih konstitutivnih sejah naših delegacij smo si zadali v sindikatu nalogo, da bomo redno vsake tri mesece obravnavali delovanje delegatov in delegacij, vodje delegacij pa naj bi poročali o dejavnosti delegatov, medtem ko naj bi sindikat na osnovi takih poročil sprejemal ustrezne ukrepe. Vendar iz tega do sedaj še ni bilo nič; prav tako, kot še ni bilo nič iz izobraževanja delegatov po delavski univerzi, čeprav je za nami že leto dela delegatov in delegacij novega mandata. Izobraževanje delegatov pa je nujno, saj zahteva delegatski sistem od njih več znanja, več ustvarjalnega, strokovnega in- političnega dela. Zato upamo, da bo letos oziroma v tem delegatskem mandatu delegatsko izobraževanje vendarle steklo... Prav tako bo treba tudi v sindikatu ‘in v zvezi komunistov uresničiti sklepe, sprejete na volitvah, ter analizirati delovanje delegacij in delegatov v njih ter, če je to treba, tudi zamenjati pasivne ali nedelavne delegate z novimi. Tudi, če bo treba za to razpisati nadomestne volitve! FRANC VEHCÖWR Pogovor z vodjo prodaje stekla v Metalki Rajo Simonovič Kupca boljše zadovoljiti in tudi vzgajati Pred nedavnim sem bil na sestanku v Ljubljani, pa sem izkoristil priložnost za obisk več oddelkov v veleblagovnicah, v katerih prodajajo steklo za gostinstvo in gospodinjstvo. V blagovnici Metalka v središču Ljubljane sem vodjo oddelka, ki prodaja steklo in porcelan, vprašal, če bi bila voljna odgovoriti na nekaj vprašanj. Ljubeznivo je pristala in odgovorila. Njene ugotovitve in njena priporočila so gotovo zanimive! Se lahko predstavite, prosim? »Sem Raja Simonovič in že precej let vodim oddelek za prodajo stekla in keramike v Metalkini blagovnici v Ljubljani, ki edina prodaja tovrsten Sortiment med Metalkinimi trgovinami«. Je morda obseg prometa v zadnjem času upadel glede na to, da upada življenjska raven prebivalstva in da tovrstno steklo vendarle na sodi med predmete, ki zadovoljujejo človekove osnovne potrebe? »Zaenkrat v obsegu prometa ni opaziti nobenih neugodnih teženj. Opažam pa, da so kupci bolj kritični. Izdelki so dragi in vse več je pritožb na račun kvalitete. Predvsem, kar se tiče velikosti in debeline kelihov ter kozarcev.« Na policah je opaziti kristalno brušeno steklo in kristalin skoraj vseh jugoslovanskih proizvajalcev. Prihajajo kupci z namenom, da kupijo izdelek posameznega proizvajalca? »Največkrat ne. Le posamezniki bolj poznajo steklo in tudi proizvajalce. Zato ne morem trditi, da kupujejo steklo določenega proizvajalca zaradi njegovega imena. Pač pa izbirajo med razstavljenim blagom, mi pa jim pri tem svetujemo. Ko kupec pride nekaj kupovat, dostikrat niti ne ve natančno, kaj hoče kupiti. Le redki so, ki to točno vedo; največkrat, da izpopolnijo svoje serije.« Kako gredo v prodajo izdelki naše steklarne in kje se oskrbujete z njimi? »Kakor sem že omenila, je ta naš oddelek edini, ki izmed Metalkinih trgovin prodaja steklo. Zato se nam ne izplača imeti grosističnega skladišča, ampak se oskrbujemo s steklenimi izdelki pri različnih grosistih, ki nam dajejo blago pod običajnimi pogoji - z 18 odstotki prodajne marže. Nasploh lahko rečem, da prodamo mnogo vašega stekla. Pri tem pa pogrešamo manjše sodobne artikle, pri- merne za darila. Predvsem pri svinčenem brušenem steklu. Nekoliko preveč so tudi zastopani klasični bogati deseni in oblike, ki ne gredo najboljše v prodajo. Kupci vse bolj želijo modernih oblik in brusa. Predvsem gredo dobro v prodajo izdelki, ki so kombinirani z matiranimi površinami. Dobro prodajamo serijo Soča. In precej dobro zadeva okus kupcev Steklarska šola... Pogrešamo tudi več brušenih pravokotnih pladnjev. Kupce pa tudi moti štampiljka - domači trg na škatlah in embalirarije izdelkov. Vprašujejo: Zakaj eni izdelki v lepih škatlah in drugi ne!?« Kupujejo v trgovini tudi tuji kupci? »Da, čestokrat! Angleži, Američani, Francozi in Nemci se odločajo v glavnem za Gallijo, Avstrijci pa za Dunaj. Imamo, na primer, kupca iz Avstrije, Pri nabiranju stekla iz lonca se toplotnemu sevanju nikakor ni mogoče izogniti - foto Z. Novak ki nas obišče vsak teden in ki kupi vsakokrat kristala za pet do šest milijonov starih dinarjev.« Kako prodajate kristalin in barve? »Oboje dobro! Predvsem barva je za kupca zanimiva. Pogrešapno pa pri tem sortimentu več cilindričnih različnih vaz in pepelnikov velikosti od 13 do 17 centimetrov. Manjka tudi elegantnih podolgovatih vaz, ki lahko služijo le za en "cvet... Pri kristalinu ni ravno velikega izbora drugih proizvajalcev, zato se to steklo dobro prodaja...« Razlikujejo kupci kvalitetno raven posameznih izdelkov? »Kakor sem že omenila, ne prihajajo z namenom, da bi kupili določen izdelek določene kakovosti, ampak izbirajo po svojem okusu. Vedo, da je mogoče kupiti cenejši in dražji kristal. Vse pa je kristal s 24 odstotki svinčevega oksida in težko je posamezniku pojasnjevati razliko, kajti kupci so različni Zato posebej poudarjamo, kadar gre za ročno delo. Kupci hočejo biti informirani. Vprašujejo, žal pa nam na tem področju proizvajalci niste ponudili dovolj. Kupci vprašujejo po prospektih, katalogih in podobnem. Mi jih prepričujemo, kolikor je v naši moči. Ven- Takole se potegne, kakor rečemo, pecelj Gallie! - foto Z. Novak dar mlajše prodajalke ne poznajo tovrstne proizvodnje, pa zato včasih težko prepričajo kupca.« Med razstavljenim steklenim blagom ni izdelkov, ki bi sem ne sodili. Ni kiča. Zakaj ne? »Za določeno kakovostno raven trgovine je že treba skrbeti! Tako ne prodajamo slikanih izdelkov in tudi ne barvastih brušenih izdelkov, kar sem opazila, da ponujajo v drugih trgovi- • Pogovor z učenci osnovne šole v Kozjem Zadovoljni z delom, čeprav je težko Z učenci osnovne šole Kozje smo se pogovarjali o njihovem proizvodnem delu v krajevnih proizvodnih temeljnih organizacijah. Vprašali smo jih po njihovih vtisih. Šola že vrsto let sodeluje z brusilnico kristalnega stekla - s tozdom Dekor rogaške steklarne -v Kozjem in v njej so nam odgovorni zaupali, da so z delom učencev zelo zadovoljni. Kaj pa so o tem povedali učenci? nah. Ne smemo si dovoliti, da bi zdrsnili na raven Ponte rosso. Izdelki, ki jih prodajamo, že morajo kazati določene prvine elegance in kvalitete. Stranke pa iz našega oddelka ne izpustimo, ne da nečesa ne bi kupila... In ko smo v pogovoru pri kiču, naj povem še to, da je preteklo leto gospodarska zbornica organizirala posvetovanje o tem z naslovom Kič v trgovinah. In na tem posvetovanju so neka- Samo Zupanc, 8. razred »To je bila moja tretja delovna sobota. Delal sem v brusilnici Dekor, medtem ko sem enkrat delal v konfekciji posteljnega perila Metke, ki ima v Kozjem svoj tozd... Delovni inštruktor nas je razporedil po delovnih mestih tik pred šesto uro, pred pričetkom dela. Najprej sem označeval kozarce pred brušenjem, potem sem brusil, nakar sem pripravljal gotpve izdelke za odpremo. Bilo je zelo zanimivo... Po osmih urah' smo odšli domov veseli in zelo utrujeni. Za dobro delo smo prejeli spominska darilca. Tudi naša tovarišica za poklicno usmerjanje, ki je naše delo vseskozi spremljala, nas je pohvalila!« Cvetka Kovačič, 8. razred »Nekako s strahom sem stopila v brusilnico. Že ko so nas razporedili na delo, pa je strah izginil... Najprej sem delala v skladišču, nato sem brusila. Mislim, da sem kar dobro zbrusila tri kelihe. Čas pri delu mi je zares prehitro minil. In pri naslednjem delu sem Samo majhna nepazljivost in mnogo truda gre v črepinje... foto: M. Kidrič teri strokovnjaki - arhitekti izjavili, da je kristal kič?!« Hvala za vse zanimivo, kar ste nam povedali, tovarišica Simonovičeva! Upamo, da vam bomo v naši steklarni v bodoče bolj prisluhnili. V vašo in v našo korist? Hvala in oglasite se še kdaj kar s svojim pismenim sporočilom in priporočilom! ZLATKO NOVAK bila kakor doma, saj sem delala v obratu družbene prehrane... Takega sodelovanja si še želim. V tovarni so prijazni in med njimi vladajo zares lepi odnosi. Vsi so prijatelji in radi se imajo!« Magda Romih, 8. razred. »Steklarski poklic je zelo zanimiv. Že ko sem se prvič srečala z brušenjem kristalnega stekla, sem občudovala umetnike, ki iz mrzlega stekla naredijo mnogo lepih izdelkov... Zelo sem zadovoljna, da nam poverjeništvo za poklicno usmerjanje na šoli redno organizira srečanja s težkim, a zelo lepim delom... Tudi to pot sem delala z velikim veseljem, saj v tej tovarni prav vsi delajo z veseljem!« Rado Polutnik, 8. razred »V soboto smo bili zopet na proizvodnem' delu v brusilnici kristalnega stekla Dekor v Kozjem... Vsakič imam tremo, ko čakam na razporeditev. In ta dan sem začel z brušenjem. Delo mi je šlo lepo od rok. Inštruktor je bil zadovoljen z menoj, jaz pa sem zadovoljen z delavci in z vodstvom te tovarne, ker nas razumejo. Vedo, da se sedaj odločamo za poklice.« Darja Sinkovič, 8. razred • »Zelo sem vesela, ko se spomnim pretekle proizvodne sobote v tozdu Dekor v Kozjem. Bilo je zelo prijetno, čeprav je bilo tudi naporno... Vedno sem mislila, da je najlepše, če človek dela v tovarni in redno dobi denar vsakega petnajstega v mesecu. Mislila sem, da je to najlažje in enostavno. Sedaj, ko poznam delo brusilca, pa vem, da je to težko delo in da si delavec zasluži še mnogo več, kot prejema ... Učenci smo bili toplo sprejeti in mnogo smo se naučili!« VIDA BIZJAK, mentorica za poklicno usmerjanje Tudi za nas pomembno... Uvesti AOP v poslovanje Osnovni smoter uvedbe AOP - avtomatske obdelave podatkov - v poslovanje naših temeljnih organizacij je povečati učinkovitost dela ter s tem tudi gospodarske učinke do največje možne mere pri nepovečanlh stroških. Nujen je sistemski pristop Ker je to zapleten in dolgoročen projekt, je treba narediti pred namestitvijo računalniške opreme ustrezen elaborat. Nesistemski pristop pri takem delu ne more dati dobrih rezultatov. Havri Golub, poznan ameriški strokovnjak za uporabo avtomatske obdelave podatkov, je povedal tole zakonitost v zvezi z njenim uvajanjem: »No- tve drugim, temeljno organizacijo trgovinske dejavnosti in delovno skupnost skupnih služb. Celotni prihodek steklarne se v pretežni meri ustvarja s prodajo skupnega izdelka. V njegovi proizvodnji sodelujeta dva oziroma sodelujejo tri ali štirje tozdi. Vrednost proizvodnje bo letos dosegla okrog milijardo dinarjev, naša proizvodnja pa se bo do leta 1986 v kosih povečala triinpolkrat, v kilogramih pa se bo po- ben pomembnejši projekt za AOP ni bil izpeljan v predvidenem času v okviru finančne konstrukcije in s tistim osebjem, s katerim se je to začelo. In tudi ni dal takih rezultatov, kakršni so bili v projektu zapisani... Malo je zato verjetno, da bi bil ravno vaš projekt izjemen - prvi!« Temu pa je dodal še svoje pesimistične ali črnoglede vtise o možnostih, da bo posel uspešno končan: ».,, Koristi bodo manjše od ocenjenih, če bodo ocene sploh narejene; projekt, ki bo izpeljan, bo izpeljan pozno in ne bo dajal, kar bi moral dajati; stroški bodo večji, toda projekt bo dal primerne tehniške rešitve.« Ce hočemo tako predstavljene negotovosti zmanjšati, kolikor je to mogoče, je prav, da vsaj v kratkem predstavimo vse nujne posle, ki jih bomo v steklarni morali opraviti, če hočemo uvesti avtomatsko obdelavo podatkov. Vse skupaj sestoji iz faz uvajanja avtomatske obdelave podatkov in iz faze projekta take obdelave. Faze uvajanja so: iniciativni predlog, predpro-jekt, organizacija računskega centra, nakup in montaža računalniške opreme, projekt določenega informacijskega sistema in prilagoditev trenutne organizacije zahtevam avtomatske obdelave podatkov. Faze projekta pa so: raziskave in design dizajn (oblika) sistema, uvajanje in namestitev sistema ter uporaba in izpopolnjevanje sistema. večala kar osemkrat. Ker imamo že sedaj težave pri ugotavljanju deležev posameznih tozdov v skupnem prihodku pri proizvodnji kakršnih štiri tisoč različnih izdelkov in pri narejenih kakšnih 5 milijonov kosov, bodo po povečanju proizvodnje te težave še mnogo večje. Tako zahtevnih nalog z ročno obdelavo podatkov sploh ne bomo več zmogli. Zato je zadnji čas, da se razreševanja tega problema lotimo sistematično. Pomanjkljivost našega investicijskega projekta do leta 1986 je v tem, da v njem nismo predvideli uvedbe avtomatske obdelave podatkov. Zato ga bomo morali dopolniti, dokler ne bo prepozno! Zaenkrat pa to omejuje tudi zakon o negospodarskih naložbah. Ce hočemo v bodoče razporejati prihodek na bolj stvarnih osnovah, nagrajevati vsakega delavca po njegovem prispevku k skupnemu rezultatu in s tem povečati produktivnost dela, moramo tudi obdelavi podatkov nameniti ustrezno skrb ter sočasno z drugimi investicijskimi programi razrešiti tudi vprašanje o avtomatski obdelavi podatkov. IVAN KORAŽIJA Zakaj je sploh treba o tem pisati? Steklarna »Boris Kidrič« ima šest proizvodnih temeljnih organizacij, dve temeljni organizaciji, ki nudita stori- Kako bi naslovili tole fotomontažo ? Mi smo ji dali naslov » Vlagalsko tihožitje...«-foto: Z. Novak 8 Kratke zanimivosti Preberite tudi to! Seznanjamo vas z nekaj zanimivostmi, ki tudi vsaka zase veliko povedo... Lani 128 sodelavcev z več kot dvema milijonoma starih dinarjev mesečnega osebnega dohodka V letu 1982 je prejelo za redno delo, to je za povprečno mesečno 182 ur dela, več kot 20.000 dinarjev osebnega dohodka na mesec ali dva milijona starih dinarjev 128 sodelavcev, od tega v posameznih tozdih oziroma organizacijskih enotah: 74 v tozdu Osnovna izdelava, 3 v tozdu Dodelava, 20 v tozdu Kristal, 2 v tozdu Dekor, 3 v tozdu Servisne dejavnosti, 2 v tozdu Delavska restavracija in 24 v delovni skupnosti skupnih služb. Januar in februar v izvozu tradicionalno nizka... Na osnovi izvoznih carinskih deklaracij je bil naš januarski in februarski izvoz v letošnjem letu vreden 921.876 ZDA dolarjev, kar pomeni, da je bil za 38,5% manjši od lanskoletnega v enakem obdobju in tudi nižji, kakor smo ga načrtovali za ta čas. Res pa je, da je bil izvoz, razen lanskega leta, v prvih mesecih vselej nižji kot sicer. In že v marcu smo dosegli oziroma dosegamo boljše rezultate. Letos panožni samoupravni sporazumi o delitvi osebnih dohodkov Do letošnjega polletjafbodo narejeni panožni samoupravni sporazumi o delitvi osebnih dohodkov, ki naj bi jih v drugem polletju preizskusili ter uveljavili z novim letom. Tako sedanji družbeni dogovori o usmerjeni delitvi dohodka ne bodo več potrebni. Vso aktivnost na tem področju vodijo sindikati posameznih dejavnosti. Za našo dejavnost je to republiški odbor sindikata delavcev kemije, gumarske industrije in nekovin... V pripravi ustrežnih meril za določanje sredstev za osebne dohodke sodeluje kot strokovnjak za steklarsko industrijo naš sodelavec mag. Franc Šrimpf. Obiskali so nas bančniki iz ZDA V začetku marca so nas obiskali predstavniki IFC, ameriške bančne korporacije, pri katerih smo zaprosili za mednarodno posojilo, ki ga potrebujemo za našo novo investicijsko naložbo. Nadrobno so si ogledali steklarno, nakar so se v Rogaški Slatini nadaljevali pogovori poslovne narave. Tovariško srečanje v soboto, 23. aprila Konferenca sindikata bo tudi letos organizirala tovariško srečanje vseh zaposlenih steklarne. To bo v soboto, 23. aprila v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini. S to prireditvijo odpade vsakoletni piknik na Boču. Vojo Djinovski odhaja v pokoj... Steklarna je priredila v petek, 25. maja, svečanost v zvezi z upokojitvijo dosedanjega direktorja Voja Djinov-skega. Udeležili so se je predstavniki vseh poslovnih partnerjev naše steklarne iz Jugoslavije, družbenopolitič- ni delavci občine in širšega območja ter vsi njegovi najbližji sodelavci. Jože Pelko edini kandidat za novega direktorja steklarne Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa -direktorja steklarne se je sestala že drugič. Do sedaj se je kot edini kandidat za to odgovorno delo prijavile Jože Pelko. Postopek imenovanja bo predvidoma končal do konca marca. Pomembne odločitve komisije za SLO in družbeno samozaščito Tovariški komite za SLO in družbeno samozaščito je na svoji razširjeni seji sprejel več pomembnih odločitev s področja varovanja družbenega premoženja ter varovanje reda in discipline, ki jih je že potrdil delavski svet. • Zagotoviti ustrezna sredstva za ureditev javne razsvetljave in primerne ograje. • Dosledno kontrolirati avtomobile pri vstopu in izstopu, šoferjem pa onemogočiti oddaljevanje od vozil. • Onemogočiti prinašanje alkohola v steklarno in zoper kršitelje tega dolo-, čila dosledno ukrepih. • Nepoklicnim osebam preprečiti vstop v steklarno, kar velja za delavce, ki so v bolniškem staležu, na dopustu 1 ali so odstotni zaradi podobnih razlogov, delavcem zunaj njihovega delovnega časa, njihovim sorodnikom itn. Za vstop je nujno imeti dovolilnico. • Prodaja v skladišču je dovoljena le za delavce. steklarne, za druge je dovoljena le s posebnim dovoljenjem. • Dosledno je treba upoštevati red pri odlaganju smeti in drugih 'odpadkov. • Z namestitvijo ključavnic se mora omogočiti zaklepanje vseh prostorov. • Odpraviti je treba praznovanje kakršnih koli dogodkov med delovnim časom. Nekatere novosti na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja Seznaniti čim širši krog Po dolgotrajnih pripravah je bil 22. aprila 1982 sprejet novi zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo začele veljati 1. julija letos. Ta zakon narekuje izdajo novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katerega osnutek je bil dan v javno razpravo, ki traja g od 23. februarja do 30. aprila letos. Minulo delo v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja Minulo delo kot družbenoekonomska kategorija je poleg načina o izjemnosti in solidarnosti opredeljeno kot > 4 4 najpomembnejše temeljno načelo v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako je v zveznem zakonu pravica do pokojnine opredeljena kot pravica iz minulega dela. Iz minulega dela izhajajoče pravice pa so: - pravica do odmere pokojnine po povprečju delavčevih valoriziranih osebnih dohodkov, pridobljenih v določenem obdobju; - pravica do ponovne odmere pokojnine na podlagi osebnega dohodka, ki ga je delavec na podlagi minulega dela pridobil po uveljavitvi pravice do pokojnine v skladu z zveznim zakonom; - pravica do usklajevanja pokojnine z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine; - druge pravice določene z zakonom in samoupravnim splošnim aktom skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarvanja. Zavarovanci Zvezni zakon določa naslednje novosti v krogu zavarovancev: 1. Zagotovljeno je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, ki so v delovnem razmerju, ne glede na dolžino njihovega delovnega časa. Doslej so imeli te pravice le delavci, ki so delali nanjmanj polovico polnega delovnega časa. 2. Določfeno je obvezno zavarovanje, če z mednarodno pogodbo ni drugače urejeno, detaširanih in drugih delavcev, zaposlenih v naših organizacijah, ki opravljajo dela v tujini. 3. Določeno je obvezno zavarovanje tudi v posameznih primerih, ki izvirajo iz odnosov naše države s tujino. Republiški zakon predvideva vključitev v obvezno zavarovanje vseh oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti kot glavni poklic, ne glede na čiafištvo v poklicni strokovni organizaciji. Tu je predvidena tudi možnost »odkupa let« za vse zavarovance, ne glede na to, ali so zavarovanci iz naslova delovnega razmerja ali opravljajo samostojne poklicne ali kmetijske dejavnosti, in to za čas, ko še ni bilo uvedeno obvezno zavarovanje, to je pred 1. 1. 1973. Ostale novosti o krogu zavarovancev, ki jih predvideva osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, so naslednje: - določeno je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vrhunskih športnikov in ne le profesionalnih športnikov, kot je bilo doslej; - določeno je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh kmetov in članpv njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, neglede na dohodek, ki ga ustvarijo. Pridobitev in odmera pravic Temeljni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so, tako kot doslej, določeni z zveznim zakonom. Bistvena pogoja sta določena starost: za zavarovanca 60 let in za zavarovanko 55 let, in določena delovna doba, ki se meri s pokojninsko dobo. Pri navedeni starosti potrebuje zavarovanec ■ oziroma zavarovanka najmanj 20 let pokojninske dobe. Zakon pa omogoča pridobitev te pravice tudi s krajšo pokojninsko dobo od 20 let, vendar pri višji starosti - 65 let moški in 60 let ženske in najmanj 15 let dobe, ki mora biti izključno zavarovalna. V obeh primerih pa je opuščen dodatni pogoj, to je tako imenovana gostota zavarovalne dobe. Z izpolnitvijo 40 let pokojninske dobe za moške in 35 let za ženske so izpoljnjeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine neglede na starost. Predlagana je ponovna pravica do predčasne pokojnine. Z zveznim zakonom so določeni enotni pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za pridobitev te pravice: moški starost 55 let in 35 let pokojninske dobe, ženske starost 50 let in 30 let pokojninske dobe. V tem primeru je predvideno obvezno zmanjšanje pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj. To zmanjšanje le začasno in traja toliko časa, kolikor je zavarovanec prej, pred izpolnitvijo določene starosti 60 oziroma 55 let, uveljavljal pravico do pokojnine; torej največ 5 let. Za vsako leto predčasnega dohodka v pokoj naj bi se pokojnina znižala za 1,5%, oziroma v drugi varianti za 2%, glede na pokojninsko dobo. Novost je uvedba pravice do zajamčene pokojnine, ki ne more biti nižja od 55% povprečnega nominalnega osebnega dohodka delavcev, zaposlenih na območju SR Slovenije v preteklem letu. Pravice na podlagi invalidnosti Na področju invalidnosti je z zveznim zakonom narejen pomemben korak z dvema temeljnima novostima. Prvo pomeni nova, po vsebini širša definicija invalidnosti. Invalidnost kot posledica trajnih sprememb v posameznikovem zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z ukrepi medicinske rehabilitacije, se ne 'ocenjuje kot doslej samo glede na dela in naloge, ki jih je delavec opravljal neposredno pred nastankom invalidnosti, temveč se jih ocenjuje tudi glede na vsa tista dela v tozdu, ki jih tudi naprej lahko popravlja glede na svojo stro- kovno izobrazbo ali z delom pridobljeno delovno zmožnost. To pomeni, da ne bo imela statusa invalida oseba, ki sicer ne more več opravljati del, ki jih je opravljala neposredno pred nastankom invalidnosti, lahko pa še naprej v celoti uspešno opravlja druga delavki ustrezajo njeni strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Druga pomembna novost je prenos varstva invalidnosti na podlagi preostale delovne zmožnosti v organizaciji združenega dela. Temeljni namen take ureditve je zagotoviti boljše in uspešnejše varstvo pri delu in se tam take delovne in življenjske razmere delavcev, da ne bo prihajalo do invalidizira-nja oziroma da bo ta skrčena. Vse to bo potrebno natančno urediti Y samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela. Delavcem, ki jim pri delu grozi neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali spremenjene delovne zmožnosti, novi zvezni zakon zagotavlja pravico do razporeditve na ustrezna dela in naloge. V teh primerih še ni nastopila invalidnost in dolžnost razporejanja delavcev ne temelji na pridobljenih pravicah iz invalidskega zavarovanja. Družinska pokojnina Glavne novosti na tem področju so: - razširjen je krog zavarovanih družinskih članov, ki lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine, tudi na otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal; - pri splošnih pogojih za pridobitev družinske pokojnine je opuščena gostota zavarovalne dobe. - določena je najnižja raven družinske pokojnine v višini 40% pokojninske osnove umrlega zavarovanca, če pokojnino uživajo trije družinski člani ali več družinskih članov; - pravico do družinske pokojnine pridobi tudi, kdor je z zavarovancem živel v življenski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko; - doslej določenih 45 UŠU< NADA- LJEVAN- JE NESLA FIZIKAL- NA ENOTA ZA DELO TEŽKE JANJE ROMANSKA NIKALNIC,'j FRANC- P/SATEU (rola) SOVJET KNJIŽEV- NIK (LEON/p) SESTAVIL KUB- OPORA ZA VINSKO TRTO RAblO-INbUST-R/JA ZAGREB MESTO SIRIJI UDov/č JOŽE MEŠANA HRANA ZA l. ^ PRASKE »RUŠILCI MAJHEN OVEN Sfi/J pne NOROST 'NAJMANJ-St DELEC SNOV/ OTOK V JADRAN. MORJU FOSFOR KMETIJSKA RA S TUNA KOS JE D/l -1 NEGA PRlSORA SRBSKI F/LM- DOMAČA PERNATA ŽIVAL ioo ZUPANČtC OTON Poklon; Daru o /TALUil ENAK ZA L/nJ TRAK PR! PETROLEJK/ HRASTOV PlOb ANTON Polenec /MRE KALMAN VISOKA PJANOTa BEBA- VOST KISIK NADALJE- VANJE GESLA REKA V SRBU/ Za razvedrilo Nagradna križanka št. 103 Med reševalce nagradne križanke št. 103 bomo z žrebom razdelili 360 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 90 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev. Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »Za nagradno križanko št. 103. Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva časopisa »Steklar« ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis najpozneje do 15. aprila letos. Za nagradno križanko št. 102 (ki je bila, žal nam je, objavljena brez običajnega naslova in navedbe številke, ker je tiskarski škrat ponagajal!) je žreb namenil le prvo nagrado 150 dinarjev Antonu Miru in drugo nagrado 120 dinarjev Dragici Artič, ker sta bili pravilni samo dve rešitvi. Rešitev nagradne križanke št. 102 - vodoravno: VLEČENJE PEC-(LJEV), ameba, Karl, veter, kraj, ananas, Ate, S, alt, Panov, Tuba, akacija, ete, lotos, da, kros, Elis, Ston, licenca, tresk, Anita, Radenska, rejec, imitator (STEKLAR)SKA VEŠČINA, Oka. ____________________________________ Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.