Andrej Preložnik Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba Medicus invidiae, »zdravilec zavisti« iz naslova je besedna zveza, ki jo zapiše Plinij starejši v znanem odlomku, ki govori o apotropejski moči božanstva Fascinusa, ki v obliki obeska ščiti pred zavistjo tako otroke kot triumfatorje (Naravoslovje 28.7). Že samo ta primer kaže, kako priljubljena, raznolika in vsesplošna je bila med Rimljani raba podobe falusa v varovalne namene. Arheološke najdbe potrjujejo ta vtis. Predvsem obeski-amuleti, namenje- ni osebni rabi, so pogosta najdba.1 Podobno obrambno vlogo so imele tudi falere in različni drugi deli konjske opreme, okrašeni s falusi – ščitili so konja (in posredno jezdeca). V obliki obeskov ali itifaličnih kipcev so varovali bivali- šča ali delavnice. Spet druge upodobitve falusov so nastopale – samostojno ali znotraj večje kompozicije – na javnih mestih kot okras javnih stavb ali podob. Namen tega prispevka je podati pregled apotropejskih pojav falusa na ob- močju Petovione, rimskodobnega Ptuja. Veliko, bogato in svetovljansko me- sto nam tudi na tem področju postreže s pestrim naborom najdb. Moj cilj ni detajlna analiza posameznih predmetov. Ugotoviti želim, ali se iz najdiščnih kontekstov da kaj sklepati o njihovih lastnikih/uporabnikih, namembnosti in specifični dejavnosti, povezani z njimi. Ptujske najdbe s falusi so bile že večkrat opažene in objavljane. Več pred- metov je omenil v svojem vodniku že Mihovil Abramič. Njihov seznam je ob priliki novo odkritih najdb iz petdesetih let sestavil in komentiral Rudolf Bra- tanič.2 Od takrat se je njihovo število še povečalo, predvsem z objavami sta- rih najdb iz graškega Joanneuma, a tudi s pomembnimi unikatnimi odkritji z izkopavanj v zadnjih petdesetih letih. 1 Dasen »Les amulettes d’enfants«, »Probaskania«; Whitemore, »Fascinating Fascina«, »Phallic Magic«; Vass »Is that not Charming?«; Kovač in Koščević, Falusom protiv uroka; Alvar Nuño, »From domestic«; Спасић-Ђурић »Фалички мотиви«. 2 Bratanič, »Nove najdbe«. DOI: https://doi.org/10.4312/keria.24.2.85-110 Keria_2022-2_FINAL.indd 85 6. 02. 2023 07:45:39 86 Andrej Preložnik AMULET PROTI ZLONOSNEMU OČESU Najdišče: Zgornja Hajdina, grobišče 1893. Material: zlato. Mere: premer 1,7 cm. Hramba: UMJ 7637. Objava: Katalog Archäologiemuseum, 120/669. Pregled začenjam z zelo izpovednim predmetom, okrogla ploščico iz zlate pločevine je okrašeno z iztolčenim reliefom (slika 1). Na zgornjem robu ima dve predrtini, v kateri je vpeta iz žice izdelana zanka. V središču je prikazano oko, ki ga v krožno obdajajo in »napadajo« različni liki. Prepoznavni so strela, kuščar, zvezda, slon, škorpijon (?), krilati falus, pes, lev, kača ter ptica (?). Slika 1: Amulet proti zlonosnemu očesu (fotografija: Universal Museum Joanneum). Motiv predstavlja nazoren napad na (hudobno) oko, predmet torej sodi med praebia (Varon, LL 7.107) – odvračalne amulete proti negativnim energi- jam, ki »sevajo« iz očesa in čustvom, ki te sile generirajo: zavisti, zlobi, sovra- štvu ali ljubosumju. Taki prizori3 so poznani tudi s kamnitih reliefov, mozaikov, oljenk in gem, najbolj pogosti pa so prav na zlatih amuletih, ki so pritegnili pozornost zbira- teljev in raziskovalcev že v 19. stoletju. Ti najzgodnejši primerki, ki so se preko zasebnih zbirk znašli v velikih svetovnih muzejih (Pariz, London, Dunaj, Va- tikan, Firence) so bili pogosto brez vseh najdiščnih podatkov. Nove (pogosto detektorske) najdbe nam prinašajo vsaj lokacije, a večinoma še vedno brez konteksta.4 3 Temeljni pregled še vedno Engemann, »Zur Verbreitung«, 25–30. 4 Popisi: Jahn, »Über den Aberglauben«; Elworthy, Evil eye, 127–131; Seligmann, Der böse Blick, 151-152; Chinelli, »Gegen den Bösen Blick«, tab. 2.; Parker, »A Marble Relief«, 7–8, tab. 1. Keria_2022-2_FINAL.indd 86 6. 02. 2023 07:45:40 87Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba Danes poznamo že okoli 20 takšnih predmetov. Velika večina je podob- nih: okrogla zlata pločevina z iztolčenim motivom, vendar so razlike v izvedbi tolikšne, da lahko govorimo o različnih izdelovalcih. Razlikujejo se tudi po načinu pripenjanja: večinoma imajo zanko na vrhu, nekateri na hrbtu, le posa- mezni pa kako drugače. Tudi prikazani liki niso vedno identični. Ob različnih nevarnih živalih (lev, slon, kača, kuščar, škorpion, ptica…) in orožju (bodalo, trizob, strela, lok…), je običajno tudi falus, ki s krili dobiva animalično naravo. Zdi se, da so bili tovrstni amuleti cenjeni in predelovani, vsaj v en prime- rek se je nosil več stoletij po nastanku.5 Napadeno oko ostane priljubljen motiv amuletov tudi v pozni antiki, kjer pa poznamo le bronaste primerke.6 Nabor likov se takrat zoži, med opuščenimi je – pričakovano – tudi falus. Iz različnih razlogov so do zdaj bili bolj znani in v študijah upoštevani le zahodnoevropski primerki, a jih enako pogosto najdemo tudi na Balkanu. Ker je motiv v drugih medijih znan tudi z bližnjega vzhoda in severne Afrike, smemo pričakovati tovrstne amulete tudi tam. Hajdinski primerek je bil najden ob izkopavanju nekropole, a o okoliščinah zaenkrat ne vemo nič natančnejšega. Od ostalih primerkov sta dva iz datiranih grobov – iz konca 1. oziroma sredine 2. stoletja, k tema lahko pogojno priključimo še enega, ki izhaja iz Herkulaneja in torej sodi v čas pred izbruhom ognjenika.7 Grob iz Rima je razen amuleta vseboval še dva obeska, par uhanov in pr- stan, vse izdelano iz zlata.8 Gre torej za osebne pridatke, namenjene ženski/ deklici iz višjega sloja. Zlato pa v tem grobu in na splošno pri tovrstnih amu- letih ne kaže le na dodatno vrednost in dragocenost, temveč tudi na varovalno moč tega materiala, za katerega Plinij pravi, da odvrača uroke uperjene proti ranjencem in otrokom (Naravoslovje 33.25). ZLATI OBESEK Najdišče: Ptuj, bolnišnica 1990, grob SG 6. Material: zlato. Mere: dolžina 2 cm, premer 2,95 cm. Hramba: ZVKDS. Objava: Gojkovič in Žižek, Rimski vsak- dan, 104/76; Tušek, »Arheološka zaščitna izkopavanja«, 67. Preprosti polnoplastični bronasti obeski v obliki falusa so ena od najpo- gostejših vrst amuletov na sploh. Številne grobne najdbe potrjujejo, da gre pr- venstveno (a ne izključno) za otroške amulete. Bistveno redkejše od bronastih faličnih obeskov pa so seveda njihove izvedbe v zlatu. 5 Rusovce: Schmidtová in Ruttkay, »Das langobardische Gräberfeld«, 392, sl. 12. 6 Npr. Engemann, »Zur Verbreitung«, sl. 1, 6. 7 Massa Maritima: Chinelli, »Gegen den Bösen Blick«, 92; Rim, Stazione di Tor Sapienza: Musco, Luoghi e paesaggi, 185. 8 Musco, Luoghi e paesaggi, 185–186, sl. 36. Keria_2022-2_FINAL.indd 87 6. 02. 2023 07:45:40 88 Andrej Preložnik Tudi ptujski miniaturni zlat obesek, ki visi na obročku iz valovite žice, je bil odkrit v otroškem grobu, in sicer kot edini pridatek (slika 2). Za ta minuci- ozni izdelek ne poznamo neposredne primerjave, zaradi uporabe granuliranja pa se zdi dobra analogija že v 19. stoletju najden obesek iz Amiensa.9 Ta je nataknjen na zlat žičnat obroček skupaj s stekleno, reliefno odtisnjeno plošči- co, ki je datirana v 4. stoletje. Po doslej podanih domnevah je ptujski nekoliko starejši, iz 3. stoletja. Slika 2: Zlati obesek (fotografija: arhiv ZVKDS CPA). Je šlo pri tovrstnih amuletih za obeske, o kakršnih govori Varon, ko ome- nja res turpicula – očitno figure falusov – ki se obešajo dečkom okoli vratu z namenom priklicati dobro srečo (LL 7.97: scaevola)? Pri bronastih in pri amienškem ne govori nič proti temu, za ptujski primerek pa ni jasno, kako se je nosil. Žičnat obroček bi lahko predstavljal, kot bomo videli v nadaljevanju, tudi zapestnico. Ob tem velja omeniti, da so običajno obliko zlatih otroških amuletov predstavljali tudi drobni prstani s shematizirano prikazanim falu- som; mesto nošnje torej ne vpliva na uporabnost predmeta. 9 https://www.europeana.eu/en/item/2020708/society_albums_primeval_antiquities_pa79_6. Danes v british Museum v Londonu. Keria_2022-2_FINAL.indd 88 6. 02. 2023 07:45:41 89Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba ZAPESTNICA Z MINIATUR NIM DVOJNI FALUSOM IN JANTAR NIM FALUSOM Najdišče: Ptuj, brez konteksta. Material: bron, jantar. Mere: dolžina 1,5 cm premer žice 5 cm. Hramba: PMPO R 958. Objava: Abramić, Poetovio, 127; Mikl Curk, Poetovio, 21/958, T. 29: 2. Še en miniaturni obesek v obliki falusa je bil odkrit na Ptuju, tudi tokrat na obročku iz valovite žice (slika 3). Obesek je droben in zelo stiliziran, le zaradi večjih in bolje izdelanih analogij lahko sklepamo, da gre za dvojni falus. Pr- votne objave omenjajo razen tega na žici še jantarni obesek, prav tako v obliki falusa, ki pa ga med muzejskim gradivom danes ni mogoče identificirati. Slika 3: Zapestnica z miniaturnim dvojni falusom (fotografija: arhiv PMPO). Žica je primerljiva s tisto pri prejšnjem obesku, za obesek sam pa najdemo najbližjo primerjavo v Aquileji. Tam gre za kvalitetnejši izdelek iz zlata, a, za- nimivo, prav tako v kombinaciji z jantarnim falusom.10 Za ptujski primer, ki je sicer brez vseh najdiščnih podatkov, lahko zato sklepamo, da je imel podobno apotropejsko funkcijo kot ostali drobni falusi – da je bil torej amulet, namenjen osebni rabi, najverjetneje zaščiti otroka. 10 https://artefacts.mom.fr/result.php?id=AMP-4011 Keria_2022-2_FINAL.indd 89 6. 02. 2023 07:45:42 90 Andrej Preložnik JANTAR NI FALUS Najdišče: Spodnja Hajdina, grobišče 1893. Material: jantar. Mere: 4,7x1,6x1,3 cm. Hramba: UMJ-3850. Objava: neobjavljeno. Veliko gradiva iz rimskodobnih grobov iz okolice Hajdine, ki so jih inten- ztivno izkopavali konec 19. stoletja, hrani graški Joanneum. Med njimi je tudi stiliziran, ploščat, v sredini predrt jantarni falus (slika 4). Za razliko od bro- nastih falusov, pri katerih sta skrotum in glans uda poudarjeno kroglasti, je ta tip jantarnih falusov bistveno drugače oblikovan. Izdelki so – verjetno zaradi krhkosti materiala in oblike, v kateri se surov jantar pojavlja – kompaktni, po- samezni deli pa le nakazani. Glava je konične oblike in skoraj tako velika kot ostanek uda. Običajno ima gumbast zaključek, ki je pri hajdinskem odkrušen. Slika 4: Jantarni falus (fotografija: Universal Museum Joanneum). Podobne faluse najdemo med gradivom od Aquileje do Donave in vzdolž Jadrana.11 Aquileia velja zaradi tesnih gospodarskih povezav in podobnosti med gradivom za izvorno območje jantarnih predmetov, najdenih vzdolž jan- tarne ceste, čemur lahko pritrdimo tudi v primeru tega obeska. Običajno so del večjih apotropejskih setov, t. i. crepundia, ki jih sestavljajo amuleti, jagode, zvončki in drugi neobičajni predmeti, ki so jih, nanizane na vrvico ali trak, nosili otroci. Njihova sestava, poreklo in material so lahko zelo 11 Prim. npr. Calvi, Ambre romane, 110 (tip B), T. 79: 1a; Gagetti, »Locum in deliciis«, 138–139, sl. 2; Pichlerova, Gerulata, 38/4, T. VII: 1. Keria_2022-2_FINAL.indd 90 6. 02. 2023 07:45:43 91Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba heterogeni, po drugi strani pa poznamo tudi sete, v katerih prevladujejo ali so celo izključno jantarni obeski različnih oblik. Tudi za jantar poznamo eksplicitne citate, ki govorijo o njegovi blagodejnosti za otroke, kadar je v obliki amuleta pritrjen na telo (Plinij, Naravoslovje 37.12). Za hajdinski primerek ne poznamo konteksta in datacije, podobni obeski pa se običajno najdejo v otroških grobovih iz 1. ali 2. stoletja. JANTAR NA OBESK A Najdišče: Zgornja Hajdina, grob 785. Material: jantar. Mere: dolžina 1,5 (e), 1,6 cm (f). Hramba: UMJ-3615e,f. Objava: Istenič, Poetovio, 256–257, T. 177: 6–7, sl. 67. Jantarni predmeti iz groba 785 na Zgornji Hajdini so najlepši primer t. i. crepundia z območja Petovione. Sestavlja ga sedem kosov: en obesek kroglaste oblike (mošnja?), dva obeska v obliki čelade, en v obliki groteskne glave, en v obliki stilizirane žuželke (čebele ali škržata?) ali močno stiliziranega falusa, ter en, ki nakazuje značilno silhueto moškega osramja, vendar z odbitim falusom. Ob tem je ohranjen še en falus, ki pa ne glede na samo delno ohranjenost in ustrezno formo ne more biti manjkajoči del. Verjetno gre torej za del še enega, podobnega obeska (slika 5). Slika 5: Jantarna obeska (fotografija: Universal Museum Joanneum). Obeski, ki kažejo povešen falus od spredaj se datirajo v zgodnejši čas kot tisti, k prikazujejo erigiran falus.12 Pogosto so izdelani iz kosti, redkeje (in ver- jetno kasneje) iz jantarja.13 12 Deschler-Erb in Božič, »A Late Republican Bone Pendant«, 13 Aquileia: Calvi, Ambre romane, T. 79: 1c; Brives, »Une inhumation«, sl. 2: 11–13; Viminacium: Спасић-Ђурић, »Фалички мотиви«, t. 2: 2,3. Keria_2022-2_FINAL.indd 91 6. 02. 2023 07:45:43 92 Andrej Preložnik Grob 785 je bil skeletni pokop v leseni, s svincem obloženi krsti. V njem je bila pokopan otrok, po Ferku deklica, ki je imela na prsih »ogrlico« iz jantarja. Podobne sete najdemo tudi v Italiji, Franciji ali na dalmatinski obali.14 Grob je datiran v 2. stoletje. FAJANSNI OBESEK Najdišče: Zgornja Hajdina 1893, grob 742. Material: fajansa. Mere: v. 1,6 cm. Hramba: UMJ-2543. Objava: Istenič, Poetovio, 240, T. 166: 1-2. Skupaj z narebrenimi jagodami (devetimi belimi steklenimi, dvema zele- no-modrima »melonastima« fajansnima) sta bila v grobu 742 hajdinske ne- kropole odkrita tudi dva fajansna obeska (slika 6). Oba sta precej obrabljena in korodirana, a vsaj eden predstavlja osramje s povešenim falusom, medtem ko bi drugi lahko prikazoval isti motiv ali pa v pest stisnjene prste – manu fica. Primerjave zanju najdemo v pred leti odkritem depoju amuletov iz Pompejev, predvsem pa v vzhodnem Sredozemlju in v Črnomorju.15 Primerek s falusom iz Petovione je trenutno najbolj severozahodna najdba tega tipa. Tudi sicer so fajansni amuleti različnih oblik eksotična dobrina, ki le redko zaide v srednjo Evropo. Tradicionalno se jih povezuje z Egiptom, zaradi razširjenosti pa ni iz- ključeno, da so jih izdelovale tudi delavnice na severnih obalah Črnega morja. Grob s hajdinske nekropole je na podlagi oljenke datiran v flavijski čas - začetek 2. stoletja. Skoraj identičen niz je bil najden tudi v Zadru v grobu iz druge tretjine 2. stoletja.16 Slika 6: Fajansna obeska (fotografija: Universal Museum Joanneum). 14 Npr. Aquileia: Calvi, Ambre romane, XVII, fig. 13; Solin: Mardešić, »Jantar«, 179, 187/36–44; Poitiers-Dunes: Brives, »Une inhumation«. 15 http://pompeiisites.org/en/press-releases/the-luck-and-the-protection-against-the-bad-fate- in-the-jewelery-of-regio-v/; Whitmore, »Egyptian faience«. 16 Zadar-TC Relja 1989, grob 206: Eterović Borzić in Štefanac, Antičko staklo, 316/1016. Keria_2022-2_FINAL.indd 92 6. 02. 2023 07:45:43 93Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba OBESEK S KONJSKE OPR AVE Najdišče: Ptuj, Panorama 1913. Material: bron. Mere: 3,5 cm. Hramba: PMPO R 8188. Objava: Abramić, »Archäologische Funde«, 119, sl. 103; Gojkovič in Žižek, Rimski vsakdan 117/113e. Falusi so priljubljen dekorativni in apotropejski element na rimskodobni konjski opremi. Kot del le-te je interpretiran tudi obesek, najden na Panorami že pred sto leti (slika 7). Predstavlja stiliziran falus s skrotumom, njegova po- sebnost pa sta dodatna falusa tik pod zanko, ter kroglasti izrastki ob spodnjem robu. Poznan je le en primerljiv obesek, a zato praktično identičen. Najden je bil v Burnumu (Ivoševci) v Dalmaciji, na območju rimskega legijskega tabora iz 1. stoletja.17 Podobno datacijo lahko zato domnevamo tudi za ptujski primerek. Slika 7: Obesek s konjske oprave (fotografija: Andrej Preložnik). OBESEK Z DVOJNIM FALUSOM Najdišče: Ptuj, brez konteksta. Material: bron. Mere: 5 x 2,1 cm. Hramba: PMPO R 976. Objava: Mikl Curk, Poetovio, 22/978 (z napačno inv. št). Ptujski muzej hrani tudi dokaj velik bronast obesek v obliki dvojnega fa- lusa (slika 8). Pod danes odlomljeno zanko dva kroglasta testisa. S simetrič- no obliko in uravnoteženostjo daje vtis, da je prosto visel. Te oblike falusnih priveskov ne zasledimo v grobnih kontekstih. To, velikost zanke in celotne- ga predmeta govori v prid tega, da ne gre za osebni amulet/okras, temveč za 17 Zaninović, »Privjesci«, 287–288, sl. 11. Keria_2022-2_FINAL.indd 93 6. 02. 2023 07:45:44 94 Andrej Preložnik obesek, ki je prosto visel in “gledal” v dve smeri. Morda ga bi lahko v skladu s Plinijevo omembo fascinuma obešenega na/pod triumfalni voz, povezovali z varovanjem vozov za prevoz tovora in ljudi? Tovrstne dvojne obeske srečujemo predvsem v Podravju in Podonavju (Carnuntum, Aquincum, Sirmium?)18 Slika 8: Obesek z dvojnim falusom (fotografija: Andrej Preložnik). KR ILATI OBESEK Najdišče: Zgornji Breg pri Ptuju 1951, slučajna najdba ob rimski cesti. Mate- rial: bron. Mere: 5,8 cm. Hramba: PMPO R 10296. Objava: Bratanič, »Nove najdbe«, 365-366, sl. 4. Falusi so v rimski ikonografiji pogosto prikazani z živalskimi pritiklina- mi – predvsem krili in tacami. Na ta način se njihova moč še potencira, saj dobijo še animalične moči. Zaradi zanke je jasno, da so bili obešeni in da so prosto viseli in bili gibljivi. To je jasno predvsem pri tistih primerkih, ki imajo na verižicah še dodatno obešene zvonce, ki so z zvenenjem dodatno odvračali negativne sile. Za tovrstne kipce se je uveljavil izraz tintinabuli, ki pa se zdaj uporablja za praktično vse polnoplastične animalične faluse. 18 Gotterbilder, 421/997, 998; Falusom protiv uroka, 51/85–89; Voss, »Is that not Charming«, 85, sl. 7: 8; 9: 8. Keria_2022-2_FINAL.indd 94 6. 02. 2023 07:45:45 95Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba Tudi primerek, najden na Bregu pri Ptuju, je kvalitetno delo, z lepo iz- delanimi krili in levjimi tacami (slika 9). Dinamična kompozicija prikazuje falus, ki se z levo zadnjo taco praska po telesu. Tudi sam falus ima lasten falus. Ni jasno, ali je danes odlomljen rep bil realistično živalski, ali pa je tudi ta bil oblikovan kot dodaten falus. Primerljive kose najdemo med najdbami iz ob- močja Pompejev.19 Ptujski kos je bil najden ob rimski cesti,20 kar bi morda lahko govorilo v prid obeska na vozu, lahko pa gre za del opreme hiše ali lokala ob njej. Za nobenega od znanih tintinabulov ni mogoče nedvoumno reči, da je bil najdem v takšnem okolju, lahko pa si pomagamo z gemo, ki prikazuje kupide v delavnici vencev.21 Slika 9: Krilati obesek (fotografija: Andrej Preložnik). PEČATNA ŠK ATLICA Z APLICIR ANIM FALUSOM Najdišče: Ptuj, brez konteksta. Material: bron, emajl. Mere: dolžina 3,3 cm. Hramba: PMPO R 974. Objava: Mikl Curk, Poetovio, 22/974, T. 23: 20; Gojko- vič in Žižek, Rimski vsakdan, 91/12. Pečatne škatlice se velikokrat povezujejo s pismenostjo in dopisovanjem, a so lahko varovale tudi pečat, s katerim je bilo označeno in zapečateno do- ločeno blago. Večinoma so okrašene z geometrijskimi motivi, veliko skupino 19 npr: https://www.britishmuseum.org/collection/object/G_1814-0704-1257 20 Bratanič, »Nove najdbe«, 365, 372, skica 1. 21 Brandt, Antike Gemmen 150, 130, T. 301: 3088. Keria_2022-2_FINAL.indd 95 6. 02. 2023 07:45:45 96 Andrej Preložnik pa predstavljajo tudi take, ki imajo na pokrovčku pritrjeno reliefno apliko. Te lahko upodabljajo različne živali, njihov najbolj pogost motiv pa je prav stili- ziran falus. V tem primeru je namen falusa verjetno odvračanje zavisti, ki bi se lahko prebudila ob vsebini dokumenta oziroma pisma in bi posledično lahko kvarila zapečateno bogastvo. Ne glede na predmet, na katerem je bila škatlica, je imel uporabnik še dodaten razlog, da varuje pečat – ker je šlo za osebni podpis, ki predstavlja lastnika, je negativna energija, usmerjena na pečat, na ta način posredno ogrožala tudi njegovega lastnika. Ptujski primerek (slika 10) je stara najdba brez znanega konteksta. Kar je presenetljivo, je njena oblika. Pečatne škatlice s falusom so zelo pogoste v seve- rozahodnem delu imperija (zahodna Evropa), kjer se pojavljajo v različnih va- riantah, katerih priljubljenost pa proti vzhodu upada. Najobičajnejša oblika so škatlice v obliki lista oziroma kaplje.22 Okrogle so redkejše, take z nazobčanim noskom pa so zaenkrat poznane le tri: iz angleškega Brougha, nizozemskega Zwammerdama ter s Ptuja.23 Očitno gre za izdelke iste delavnice, ki jo verjetno moramo iskati na eni ali drugi strani Rokavskega preliva. Od tam je en prime- rek prišel do Ptuja. Pretirano je v tem videti dokaz za neposredne stike obeh prostorov, vsekakor pa gre za zanimivo paralelo. Ker ne poznamo konteksta, ptujske škatlice ni mogoče datirati drugače, kot po primerjavah. Pečatne škatljice s falusom se najdejo v kontekstih od prvega do tretjega stoletja, okrogle z aplikami v prvo in prvo polovico drugega stoletja.24 Slika 10: Pečatna škatlica z apliciranim falusom (fotografija: Andrej Preložnik). 22 Furger, Wartmann in Riha, Siegelkapseln, 54–55, 59. prim. tudi http://artefacts.mom.fr/result. php?id=BTS-4035. 23 Brough: https://collections.ashmolean.org/object/320368; Zwammerdam: Furger, Wartmann in Riha, Siegelkapseln, 71, sl. 46: 5. 24 Furger, Wartmann in Riha, Siegelkapseln, 53. Keria_2022-2_FINAL.indd 96 6. 02. 2023 07:45:46 97Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba BRONASTA HER MA Najdišče: Spodnja Hajdina 1905, brez konteksta. Material: bron. Mere: dolžina 12,7 cm. Hramba: PMPO R 932; Objava: Abramić, Poetovio 127-128, sl. 89; Mikl Curk, Poetovio, 21/932; Breščak, Antično bronasto posodje, 59/156, T. 16: 156. Drugi bronasti predmet iz zbirk ptujskega muzeja, na katerem je prikazan falus, je mala odlita plastika, ki prikazuje hermo, saj ima jasno prepoznavne vse njene značilne dele: glavo, nastavke rok in moško spolovilo (slika 11). Slika 11: Bronasta herma (po: Abramić, Poetovio). Čeprav je bila miniaturna herma večkrat interpretirana kot ročaj posode, ima ustreznejše primerjave v dveh drugih skupinah predmetov. M. Feugere jo primerja s stebriči ogrodja lanterne,25 lahko pa bi šlo tudi za apliko iz okrasne- ga niza, kakršen je tisti iz Augsta.26 Odlomljen spodnji zaključek bi verjetno pojasnil njeno namembnost. Tudi na tem predmetu je prikaz spolovila verje- tno mišljen vsaj deloma tudi kot apotropejsko sredstvo. Če gre za del lanterne, 25 Feugère (M.), * Lantern type IIF ( amounts figured ) (Artefacts : LTN-4001) http://artefacts. mom.fr/result.php?id=LTN-4001. 26 Kaufmann-Heinimann, Augst, 116/177d, T. 114/177d. Keria_2022-2_FINAL.indd 97 6. 02. 2023 07:45:47 98 Andrej Preložnik ga lahko razumemo kot obrambo pred nevarnostjo, ki na uporabnika preži v temi. Friz aplik iz Augsta je, po drugi strani, tolmačen kot okras na vratih, ki so kot prostor prehoda seveda še posebej izpostavljena škodljivim vplivom. Velja omeniti, da so lahko imele tudi skrinjice zaklepe v obliki herm, katerih vlogo lahko primerjamo z vlogo falusov na pečatnih škatlicah.27 In nenaza- dnje, tudi nekateri amuleti imajo obliko herme.28 K AMNITA HER MA Najdišče: Ptuj, brez konteksta. Material: marmor. Mere: ohr. v. 44 cm, š. 17 cm, g. 12 cm. Hramba: PMPO RL 87. Objava: Hoffiler in Saria, AIJ, 87/338; Harl, Ubi Erat Lupa, 9385. Slika 12: Kamnita herma (fotografija: Boris Farič, arhiv PMPO). 27 https://www.forumancientcoins.com/numiswiki/view.asp?key=Roman%20Chest%20Locks 28 Npr. Corti »Il fascinum«, sl. 2: 2. Keria_2022-2_FINAL.indd 98 6. 02. 2023 07:45:48 99Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba Na Ptuju je bilo najdenih tudi več kamnitih spomenikov, na katerih je falus eden ključnih elementov. Od manjše marmorne itifalične herme (slika 12) je ohranjen steber z bazo in začetkom vratu. Primitivno prikazan falus je erigiran, nad falusom je napis FELIX TERMINUS. Glava je na žalost odbita, a sta na vrhu stebra prikazana dva zavojka, ki verjetno predstavljata kodre, kot jih lahko vidimo na nekaterih drugih hermah, denimo na hermi mladega Dioniza ali Apolona iz Akvileje.29 Terminus je abstrakten pojem, varuh meje. V tem primeru je utelešen v hermi, kjer s poudarjenim falusom (kar ga loči od klasičnih herm, na katerih je falus ponavadi prikazan z osramjem in viseč) očitno odvrača zlo in poudar- ja življenjsko energijo. Ob kamnitih itifaličnih spomenikih velja spomniti na Plinijevo omembo (Naravoslovje 19.4), da se po posestvih, parkih in forumih postavljajo podobe satirov kot zaščita proti urokom. VOTIVNA PLOŠČA PR IAP-TER MINUS Najdišče: Ptuj-Panorama, slučajna najdba 1953. Material: pohorski marmor. Mere: ohr. v. 25,5 cm, š. 19, gl. 5,5 cm; PMPO RL 665. Objava: Bratanič, »Nove najdbe« 364-366, sl. 3; Harl, Ubi Erat Lupa, 9387. Terminus je lahko personificiran v obliki Priapa, ki s poudarjenim falu- som predstavlja rodovitnost a hkrati preganja slabonamerneže (tatove). O tem zlitju priča tudi votivni relief s Panorame (slika 13), ki ima med in ob nogah vklesan napis T(erminus) FEL(ix), ostali atributi - desnici drži koša- rica s sadjem v desnici, plašč, v katerem nosi sadeže, ter seveda poudarjeno spolovilo - pa so značilni za Priapa. Dokaj kvalitetna upodobitev v polprofilu ima dobre paralele v votivih iz širše regije.30 Še posebej zanimiv je relief iz Aquileje, kjer je kot tarča, proti kateri je uperjen falus, dodano še oko, zmago nad le-tem pa podkrepljuje še palmova veja.31 To pomeni, da je Priapov falus razen plodnosti utelešal tudi apotropejsko moč. 29 Harl, Ubi Erat Lupa, 17381. 30 Npr. Harl, Ubi Erat Lupa, 17230 (Aquileia), 20812 (Koper), 9826 (Aquincum). 31 F. und O. Harl, Ubi Erat Lupa, 13953 Keria_2022-2_FINAL.indd 99 6. 02. 2023 07:45:49 100 Andrej Preložnik Slika 13: Votivna plošča Priap-Terminus (fotografija: Boris Farič, arhiv PMPO). VOTIVNA PLOŠČA PR IAP Najdišče: Ptuj-Panorama, slučajna najdba 1953. Material: marmor. Mere: ohr. v. 17cm, š. 23 cm,  g. 7 cm. Hramba: PMPO RL 664. Objava: Bratanič, »Nove najdbe« 364-365, sl. 2; ; Harl, Ubi Erat Lupa, 9386. Druga kamnita plošča s Panorame je dokaj naivno oblikovani relief, ki prikazuje Prijapa od spredaj (slika 14). Čeprav je ohranjena le polovica ka- mna, se vidi, da je imel ogrnjen plašč. Falus je pokončen. Primerljive reliefe poznamo iz Aquileie in Concordie.32 Ker sta bila oba votivna reliefa Priapa najdena skupaj, je že Bratanič do- mneval, da je na severovzhodnem delu Panorame obstajalo svetišče.33 Lahko gre seveda tudi za preprosto kapelico ob križišču ali meji posestva ali mestne- ga središča. Čeprav plošči nista veliki, sta polomljeni, kar bi lahko pomenilo tudi nasilno uničenje tega posvečenega mesta in njegovih kultnih podob. 32 Npr. F. und O. Harl, Ubi Erat Lupa, 17626, 29286, 33 Bratanič, »Nove najdbe«, 365. Keria_2022-2_FINAL.indd 100 6. 02. 2023 07:45:49 101Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba Slika 14: Votivna plošča Priap (fotografija: Boris Farič, arhiv PMPO). ITIFALIČNI KIPEC Najdišče: Ptuj, Rabelčja vas, Bolnišnica 1989-1990. Material: keramika. Mere: 11 x 5,5 cm. Hramba: ZVKDS 89PB039/1. Objava: Vomer Gojkovič, »Življe- nje«, 83, 85, T. 1:1; Gojkovič in Žižek, Rimski vsakdan, 126/136; Tušek, »Arhe- ološka zaščitna izkopavanja«, 69-70. Ob izkopavanjih obrtniškega kompleksa v Rabelčji vasi je bil odkrit nenava- den keramični kipec (slika 15). Na žalost je precej poškodovan, zato ga je težko tolmačiti. Predstavlja groteskno, verjetno deformirano človeško figuro z eks- presivnim izrazom na obrazu, poudarjenimi rebri na shiranem prsnem košu, nogami, zavihanimi za vrat, rokami, ki grabijo zadnjico in proporcionalno prevelikim (danes odlomljenim) falusom. Da bi šlo za Priapa, ni mogoče, saj temu ne ustrezajo ne splošen izgled, ne odsotnost drugih atributov (predpasnik s plodovi). Bolj verjetno gre za apotropejski kipec, ki z grotesknim izgledom in itifaličnostjo odvrača hudoben pogled in zavist. Podobne majhne plastike se najdejo tako v grobovih kot na naselbinah. Več jih je znanih iz vzhodnega Sredozemlja, kjer se zanje domneva poreklo iz helenističnih delavnic, morda v Aleksandriji.34 Nekatere imajo podobno kot ptujska napet izraz in shiran videz s poudarjenimi rebri, ki morda namiguje na fizično propadanje, ki ga 34 Dunbabin in Dickie, »Invidia«, t. 2: b, 3: a, d. Keria_2022-2_FINAL.indd 101 6. 02. 2023 07:45:50 102 Andrej Preložnik povzroča zavist. So pa podobni kipci najdeni tudi v zahodnem delu imperija, v vojaških okoljih (Delbruck-Anreppen), na ladjah (Commachio) in v obrtni- ških delavnicah (Modena).35 Slika 15: Itifalični kipec (fotografija: arhiv PMPO). Po kontekstu je ptujskemu kosu najbližje primerek iz opekarske in lončar- ske delavnice v Modeni. Uporaba v delavnici se lepo sklada z navedbo Friniha (Phrynichus, Praeparatio sophistica 53.6-10), ki pravi, da obrtniki takšne kip- ce, (pro)baskania, obešajo v delavnicah, da hudobni pogledi ne bi pokvarili izdelkov.36 Zanimivo – ptujski kipec ima na hrbtu grbo, ki je oblikovana kot izrastek za zanko, vendar brez predrtine. Ta niti ni bila potrebna, saj je bila predrta kar glava figure, očitno z namenom obešanja. KER AMIČNI FALUS Najdišče: Spodnja Hajdina - Mariborska cesta 68 (1999), najdeno v lončar- ski peči. Material: keramika, rdeč premaz. Mere: dolžina 6,6 cm. Hramba: ZVKDS. Objava: neobjavljeno. 35 Anreppen: Kühlborn, Anreppen, 13, sl. 12; Comacchio: Corti, »Il fascinum«, sl. 4: 3; Modena: Modena dalle origini, 344, sl. 345. 36 Elliott 2015–2017, vol. 2, 34. prim. tudi Dasen, »Probaskania«, 182, ki citira Poluksa (Onomasti- con 7.108). Keria_2022-2_FINAL.indd 102 6. 02. 2023 07:45:51 103Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba Če je pri kipcu iz Rabelčje vasi odlomljen falus, je na drugi strani Petovi- one, na Spodnji Hajdini bil najden prav odlomljen falus (slika 16). Ud je rea- listično oblikovan in dokaj velik, zaradi česar se zdi, da gre prej za del plastike kot za del posode. Tudi v tem primeru gre za najdbo iz obrtnega obrata, iz zasutja lončarske peči. Pomembnost tega konteksta je dokaj ozka datacija: peči so bile opuščene in zasute v drugi polovici prvega stoletja. 37 Slika 16: Keramični falus (fotografija: Davorin Ciglar Milosavljević, arhiv ZVKDS CPA). POSODA S FALUSOM Najdišče: Ptuj, Rabelčja vas, Zdravstveni dom 1975, naselbinska plast. Materi- al: keramika, rdeč premaz. Mere: ohr. d. 8,7 cm, rek. notranji premer na višini falusa14 cm. Hramba: PMPO R69.460. Objava: neobjavljeno. V Petovioni so poznali tudi posode, okrašene s falusi. Fragment ostenja take posode je bil najden v Rabelčji vasi (slika 17). Iz njega štrli kratek falus med dvema izboklinama, okrašenima z vbodi, ki očitno predstavljata skro- tum. Od modnika izhajata na obe strani girlandi, okrašeni z vrezi, od katerih pa sta ohranjena le začetka. Odlomek je premajhen, da bi se dalo rekonstrui- rati obliko posode, prav tako ne obstaja natančna analogija. Sodimo lahko le, 37 O najdišču in dataciji: Lubšina Tušek, »Hajdina«, 281–282. Keria_2022-2_FINAL.indd 103 6. 02. 2023 07:45:52 104 Andrej Preložnik da je bil falus apliciran na največjem obodu. Obraba rdečega premaza je lahko posledica rabe, pri kateri bi falus služil kot opora pri držanju. Slika 17: Posoda s falusom (fotografija: Andrej Preložnik). Falus se pojavlja kot okras na različnih tipih posod. Na nekaterih je funkci- onalen (deluje kot izliv),38 na drugih čisto ornamentalen. Zanimivo je njegovo pojavljanje na t. i. obraznih posodah. Na nekaterih so majhni falusi v profilu vključeni v prikaz obraza, se pa najdejo tudi take, ki so imele na eni strani upo- dobljen obraz, na drugi pa falus.39 Pri ptujskem kosu zaenkrat ni mogoče z go- tovostjo govoriti o čem takem, je pa zanimivo, da se identična tehnika izdelave in krašenja – apliciranje, zareze, vbodi – pojavlja tudi na obraznih posodah.40 Vsekakor so tako posode s falusi kot obrazne posode, ki se jim v njihovi groteskni obliki prav tako pripisuje apotropejska moč, smiseln del jedilno- pivskega servisa, saj je tudi pojedina rizično okolje, v katerem so udeleženci lahko izpostavljeni zavistnemu pogledu.41 Posoda je bila izdelana iz običajne in kronološko neobčutljive lončarske mase, prav tako ne moremo natančneje datirati niti naselbinske plasti, v kateri je bil najdena. ZAKLJUČEK Kaj lahko povzamemo iz nanizanih podatkov? V Petovioni so bila fascina, podobe falusa, splošno prisotne in upošteva- ne. Zelo verjetno so služili v prvi bojni črti v boju proti »hudobnemu očesu« 38 Npr. Vass, »Is that not Charming?«, sl. 5: 2. ; Dövener, Franziska. »Zwei außergewöhnliche«, 44–46. 39 Hederrnheim: Pfahl, »römischen Gesichtsgefäße«, npr. sl. 3/1, 6/13. 40 Pfahl, »römischen Gesichtsgefäße«, npr. sl. 7/16, 9/43, 65. Za Ptuj: Vomer Gojkovič, »Obrazne posode«, npr. sl. 3, 6, 7, T. 1. 41 Elliott, Beware Evil Eye, 21–23, z navedkom iz Psevdo-Arisotelove Prob.Phys. 20.34. Keria_2022-2_FINAL.indd 104 6. 02. 2023 07:45:54 105Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba oziroma škodljivemu pogledu.42 Falusi so na naštetih predmetih varovali zelo različne osebe, stvari in prostore: otroke, konje in prevozna sredstva, pečat ali zapečateno vsebino, uporabne predmete, bivališča in njihove prebivalce, delavnice in njihove izdelke, prostor in skupnost. Da so otroci posebno potrebni zaščite pred hudobnim pogledom, je vede- nje, ki ga poznajo različne kulture. Rimljani v tem pogledu niso izjema. Študije vedno znova ugotavljajo, da so bili amuleti najdeni predvsem v otroških gro- bovih. Kar se mi zdi pri tem zanimivo, je dejstvo, da so amuleti, ki otrok očitno niso uspeli obvarovati za življenja, le-te spremljali kot pomemben, pogosto edini osebni pridatek, na poti v onostranstvo. Če naj vidimo v tem racionalno, zavestno odločitev (in ne le pokop v vsakdanji opravi), potem se zdi najbolj smiselna razlaga, da so v zagrobnem bivanju nanje prežale podobne nevarno- sti kot na tem svetu. Kot osebo varovalo se falusi pojavljajo v obliki različnih amuletov, ki so bili tukaj najdeni v grobovih ali na grobiščih. Lahko so bili samostojni obeski, lahko pa so bili eden od elementov amuleta. Pri slednjih lahko gre za lik zno- traj enega predmeta ali za predmet znotraj niza večih (crepundia). So najra- zličnejših oblik (realistični tridimenzionalni, shematizirani, reliefni v pogledu od spredaj ali v profilu iztolčeni iz pločevine, erigirani ali povešeni). Zanimivo je, da so med materiali, iz katerih so izdelani, zaenkrat zastopani takšni, ki jim je bila zanesljivo (zlato, jantar) oziroma verjetno (eksotična fajansa) pripisana posebna moč. Res pa je, da z drugih najdišč poznamo tudi amulete iz »običaj- nejših« brona in kosti. Iz brona so tudi preostali ptujski amuleti, ki pa jih lahko verjetno povezu- jemo z zaščito konja, voza ali prostora. V vseh treh primerih gre za obeske. So različnih oblik, ob dveh enostavnih in zelo stiliziranih pa izstopa animaličen krilati falus kvalitetne izdelave. S falusom sta okrašena tudi dva bronasta predmeta, namenjena praktični uporabi. V tem primeru predstavlja falus dodatno varovalo. Na kamnitih spomenikih s falusom gre za sinkretizem Terminusa in Pria- pa. Herma ter oba reliefa so slogovno sicer različni, falus na njih pa predstavlja tako življenjsko energijo in rodovitnost kot obrambno silo, ki varuje mejo/ območje in preganja škodljivce vseh vrst, vključno z zavistneži. Keramični kipec sodi med podobe, ki so z grotesknostjo in faličnostjo šči- tile posebej ranljive stanove in obrti. Najverjetneje je podobnemu kipcu pripa- dal tudi odlomljen keramični falus. Oba predmeta sta bila odkrita na območju lončarske delavnice. Za posodico s falusom zaenkrat ne moremo reči ničesar določenega, razen da je verjetno tudi pri tej podoba falusa vsaj deloma tudi apotropejske narave. 42 Aktualnost problematike je najbolj očitna iz znanega Plutarhovega »pogovora« na temo škodl- jivega pogleda, v katerem skuša znanstveno pojasnit sile, ki delujejo in zakaj so amuleti lahko učinkoviti. (Plutarh Quaestiones Convivales, 5.7). Keria_2022-2_FINAL.indd 105 6. 02. 2023 07:45:54 106 Andrej Preložnik Poreklo teh predmetov je podobno raznoliko kot predmeti sami. Gotovo so jih izdelovali tudi domači obrtniki, opazno eksotični izdelki pa so prihajali iz Italije in Akvileje (jantarni amuleti, krilati obesek), iz vzhodnega Sredoze- mlja (fajansni), iz zahodnih provinc (pečatna škatlica). Datiramo jih lahko med prvo in tretje stoletje. Dokaj jasno zamejeni so amuleti v nizih, ki so značilni za prvo ali začetek drugega stoletja, podobno ve- lja za obeske s konjske oprave in krilati tintinabulum. Nobenega predmeta ne moremo datirati v čas po tretjem stoletju. Z nastopom krščanstva upodobitve falusov izgubijo varovalni pomen in ostanejo načeloma le še obscene podobe, vredne preganjanja. ZAHVALA Pri zbiranju gradiva, s posredovanjem fotografij in s strokovnimi komentarji so mi prijazno pomagale: Valerija Lešnik, Mojca Vomer Gojkovič, Aleksandra Nestorović, Iva Ciglar (vse Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož), Marija Lubšina Tušek (ZVKDS-CPA, Ptuj), Barbara Porod (Universalmuseum  Joanneum, Gradec) in Ana Kovačič. Vsem najlepša hvala! Andrej Preložnik Univerza na Primorskem andrej.preloznik@upr.si BIBLIOGR AFIJA Abramić, Mihovil. Poetovio, vodnik po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta. Ptuj: Muzejsko društvo, 1925. Abramić, Mihovil. »Archäologische Funde in Pettau.« Jahreshefte des Österreichischen Archäologischen Institutes in Wien 17, Beiblatt (1914): 87–150. Brandt, Elfriede, Antje Krung, Wendula Gercke in Evamaria Schmidt. Antike Gemmen in Deutschen Sammlungen. Band 1, Staatliche Münzsammlung München. Teil 3, Gemmen und Glaspasten der römischen Kaiserzeit sowie Nachträge. München: Prestel, 1972. Bratanič, Rudolf. »Nove najdbe iz Ptuja.« Arheološki vestnik 5.2 (1954): 361–376. Breščak, Danilo. Antično bronasto posodje Slovenije. Situla 22.1. Ljubljana: Narodni muzej, 1982. Brives, Anne-Laure. »Une inhumation d’enfant privilégiée du Centre-Ouest de la Gaule: la sépulture 343 de la nécropole des Dunes à Poitiers (Vienne).« Antiquités nationales 39 (2008): 161–171. Calvi, Marina Carina. Le ambre romane di Aquileia. Aquileia: Associazione nazionale per Aquileia, 2005. Chinelli, Rita. »Gegen den Bösen Blick... – Ein Goldamulett aus Wien 1, Am Hof.« Fundort Wien: Berichte zur Archäologie 13 (2010): 76–103. Keria_2022-2_FINAL.indd 106 6. 02. 2023 07:45:54 107Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba Cianfriglia, Laura in Alessio De Cristofaro. »I crepundia dalla Tomba 37 della necropoli di Castel Malnome: usi funerari e rituali magici.« V: Contesti magici = Contextos mágicos, ur. Marina Piranomonte in Francisco Marco Simón, 233–245. Rim: De Luca, 2012. Corti, Carla. »Il fascinum e l’amuletum. Tracce di pratiche magico-religiose in alcuni insediamenti rurali del Modenese e del Reggiano.« Pagani e Cristiani. Forme e atte- stazioni di religiosità del mondo antico in Emilia 1 (2001): 69–85. Dasen, Véronique. »Les amulettes d’enfants dans le monde gréco-romain.« Latomus 62.2 (2003): 275–289. Dasen, Véronique. »Probaskania: amulets and magic in antiquity.« V: The Materiality of Magic. Morphomata 20, ur. Dietrich Boschung in Jan Bremmer, 177–204. Paderborn: Wilhelm Fink, 2015. Deschler-Erb, Eckhard in Dragan Božič. »A Late Republican Bone Pendant from the Münsterhügel in Basel (CH).« Instrumentum 15 (2002): 39–41. Dövener, Franziska. »Zwei außergewöhnliche Keramikgefäße aus dem Vicus von Mamer- Bertrange.« Empreintes 4 (2011): 42–49. Dunbabin, Katherine M. C. in M. Dickie. »Invidia rumpantur pectora.« Jahrbuch für Antike und Christentum 26 (1983): 7–37. Elliott, John H. Beware Evil Eye: The Evil Eye in the Bible and the Ancient World. Vol. 2: Greece and Rome. Eugene: Cascade Books, 2016. Elworthy, Frederick Thomas. The Evil Eye: An Account of this Ancient and Widespread Superstition. London: John Murray, 1895. Engemann, Josef. »Zur Verbreitung magischer Übelabwehr in der nichtchristlichen und christlichen Spätantike.« Jahrbuch für Antike und Christentum 18 (1975): 22–48. Eterović Borzić, Anamarija in Bersilav Štefanac, Antičko staklo: Katalog stalnog postava Muzeja antičkog stakla u Zadru. Zadar: Muzej antičkog stakla, 2021. Furger, Alex R., Maya Wartmann in Emilie Riha. Die römischen Siegelkapseln aus Augusta Raurica. Forschungen in Augst 44. Augst: Römermuseum, 2009. Gagetti, Elisabeta. »locum in deliciis ... sucina optinent. Le ambre di Aquileia e di Spalato.« V: Le regioni di Aquileia e Spalato in epoca romana, ur. Maurizio Buora, 135–161. Udine: Fondazione Cassamarca, 2007. Harl, Friederike in Ortolf Harl. Ubi erat lupa. Podatkovna baza. http://lupa.at/ Hoffiller, Viktor in Balduin Saria. Antike Inscriften aus Jugoslavien (AIJ) Zagreb: Narodne novine, 1938. Humer, Franz in Gabrielle Kremer, ur. Götterbilder – Menschenbilder: Religion und Kulte in Carnuntum. Wien: Amt der NÖ Landesregierung, Abt. Kultur und Wissenschaft, 2011. Istenič, Janka. Poetovio, zahodna grobišča I, II: grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Katalogi in monografije 32, 33. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1999–2000. Jahn, Otto. »Über den Aberglauben des bösen Blicks bei den Alten.« Berichte über die Verhandlungen der Königlich Sächsischen Gesellschaft der Wissenschaften Leipzig (1855): 28–110. Katalog Schloss Eggenberg. Schild von Steier 22. Graz: Universalmuseum Joanneum, 2009. Kaufmann-Heinimann, Annemarie. Augst und das Gebiet der Colonia Augusta Raurica. Die römischen Bronzen der Schweiz 1. Mainz am Rhein: P. von Zabern, 1977. Kovač, Damir in Remza Koščević. Falusom protiv uroka. Zagreb: Muzej grada Zagreba, 2003. Kühlborn, Johann – Sebastian. Anreppen, Stadt Delbrück, Kreis Paderborn. Römerlager in Westfalen 4. Münster: Altertumskommission für Westfalen, 2009. Keria_2022-2_FINAL.indd 107 6. 02. 2023 07:45:54 108 Andrej Preložnik Lubšina Tušek, Marija. »Hajdina, prazgodovinski in rimski arheološki kompleks.« Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, letno poročilo 1999 (2001):, 280–284. Mardešić, Jagoda. »Jantar.« V: Longae Salonae, ur. Emilio Marin, 175-200. Split: Arheološki muzej, 2002. Mikl Curk, Iva. Poetovio I. Katalogi in monografije 13. Ljubljana: Narodni muzej, 1976. Modena dalle origini all‘anno Mille : studi di archeologia e storia. Modena: Panini, 1988. Musco, Stefano, Lorenzo Petrassi in Stefano Pracchia, ur. Luoghi e paesaggi archeologici del suburbio orientale di Roma. Roma: Baioni Stampa, 2011. Parker, Adam. »A Marble Relief of the ‘All-Suffering Eye’ in Woburn Abbey.« Lucerna 58 (2020): 6–9. Pfahl, Stefan. »Die römischen Gesichtsgefäße von Nida-Heddernheim.« Xantener Ber. 13 (2003): 173-196. Pichlerová, Magda. Gerulata Rusovce: rimske pohrebisko II. Bratislava: Osveta, 1981. Schmidtová, Jaroslava in Matej Ruttkay. »Das langobardische Gräberfeld von Bratislava– Rusovce.« V: Kulturwandel in Mitteleuropa. Langobarden–Awaren–Slawen. Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 11., ur. Jan Bemann in Michael Schmauder, 377–398. Bonn: 2008. Seligmann, Siegfried. Der böse Blick und Verwandtes. Berlin: Hermann Barsdorf, 1910. Спасић-Ђурић, Драгана. »Фалички мотиви из Виминацијума.« Гласник Српског археолошког друштва 24 (2008): 121–174. Спасић-Ђурић, Драгана. »Крепундије (crepundiae) iз Виминацијума.« Зборник Народног mузеја - Археологија XXV–1 (2021): 201–237. Tušek, Ivan. »Arheološka zaščitna izkopavanja na prizidku h ginekološko porodnem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju v letih 1989 do 1991.« V: Zbornik Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, 55–72. Ptuj: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča. Vass Lóránt. »Is that not Charming? Fascinum in Aquincum – Protection against Evil Eye. Phallic Amulets ina Roman City.« Budapest Régiségei 49 (2016): 63–87. Vomer Gojkovič, Mojca. »Življenje v rimski lončarsko-opekarski delavnici.« V: Zbornik Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj 1874-2004, 81–91. Ptuj: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča. Vomer Gojkovič, Mojca. »Obrazne posode iz Petovione.« Histria antiqua 19 (2010): 221-–232. Vomer Gojkovič, Mojca in Ivan Žižek, Rimski vsakdan v Petovioni. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj, 2008. Whitmore, Alicia. »Fascinating Fascina: Apotropaic Magic and How to Wear a Penis.« V: What Shall I Say of Clothes? Theoretical and Methodological Approaches to the Study of Dress in Antiquity, ur. Megan Cifarelli in Laura Gawlinski, 47–65. Boston: Archaeological Institute of America, 2017. Whitmore, Alicia. »Phallic Magic: A Cross Cultural Approach to Roman Phallic Small Finds.« V: Material Approaches to Roman Magic : Occult Objects and Supernatural Substances, ur. Adam Parker in Stuart McKie, 17–31. Oxford: Oxbow, 2018. Whitmore, Alissa. »Egyptian faience flaccid phallus pendants in the Mediterranean, Near East, and Black Sea regions.« V: Un-Roman Sex: Gender, Sexuality, and Lovemaking in the Roman Provinces and Frontiers, ur. Tatiana Ivleva in Rob Collins, 310–345. London: Routledge, 2020. Zaninović, Joško. »Privjesci s rimske ikonjaničke opreme iz Burnuma.« Histria Antiqua 18/2 (2009): 283–290. Keria_2022-2_FINAL.indd 108 6. 02. 2023 07:45:55 109Medicus invidiae: Petovionska fascina in njihova raba POVZETEK Fascinum, magični falus, ni le najpogostejše sredstvo za odvračanje zlonosnega pogleda in zavisti, ampak se tudi pojavlja v najrazličnejših oblikah. Tako je tudi na Ptuju, kjer ga srečujemo v raznih izvedbah in kombinacijah - od amuletov in nakita, do upodobitev na uporabnih predmetih in kipih. Falusi so na naštetih predmetih varovali zelo različne osebe, stvari in prostore: otroke, konje in prevozna sredstva, pečat ali zapečateno vsebino, uporabne predmete, bivališča in njihove prebivalce, delavnice in njihove izdelke, prostor in skupnost. Kot osebo varovalo se pojavljajo v obliki različnih amuletov, ki so lahko bili samostojni obeski, lik znotraj enega predmeta ali za predmet znotraj niza večih (crepun- dia). Med materiali, iz katerih so izdelani, so na Ptuju zaenkrat zastopani takšni, ki jim je bila zanesljivo (zlato, jantar) oziroma verjetno (fajansa) pripisana posebna moč. Po grobnih kontekstih sodeč so jih v Petovijoni nosili predvsem otroci. Iz brona so preostali ptujski amuleti različnih oblik, ki jih lahko verjetno povezujemo z zaščito konja, voza ali prostora. S falusom sta okrašena tudi dva bronasta predmeta, namenjena praktični uporabi. V tem primeru predstavlja falus dodatno varovalo. Na kamnitih spomenikih s falusom gre za sinkretizem Terminusa in Priapa. Herma ter oba reliefa so slogovno sicer različni, falus na njih pa predstavlja tako življenjsko energijo in rodovitnost kot obramb- no silo, ki varuje mejo/območje in preganja škodljivce vseh vrst, vključno z zavistneži. Keramični kipec sodi med podobe, ki so z grotesknostjo in faličnostjo ščitile posebej ranljive stanove in obrti. Podobnemu kipcu je lahko pripadal tudi odlomljen keramični falus. Oba predmeta sta bila odkrita na območju lončarske delavnice. Za posodico s falu- som zaenkrat ne moremo reči ničesar določenega, razen da je verjetno tudi pri tej falus vsaj deloma apotropejske narave. Poreklo teh predmetov je podobno raznoliko kot predmeti sami. Gotovo so nekatere izdelali domači obrtniki, opazno eksotični izdelki pa so prihajali iz Italije in Akvileje (jantarni amuleti, krilati obesek), iz vzhodnega Sredozemlja (fajansni), iz zahodnih provinc (pečatna škatlica). Datiramo jih lahko med prvo in tretje stoletje. Dokaj jasno zamejeni so amuleti v nizih, ki so značilni za prvo ali začetek drugega stoletja, podobno velja za obeske s konjske oprave in krilati tintinabulum. Ključne besede: falus, amulet, hudobni pogled, zavist, rimska doba, arheologija, Ptuj SUMMARY Medicus invidiae: The Fascina of Poetovio and Their Use Fascinum, the magical phallus, is the most common device for averting the evil eye and envy, and as such it occurs in a variety of forms. This may also be observed in Ptuj (ancient Poetovio), where the fascinum may be encountered in various renditions and combinations – from amulets and jewelry to pictorial representation on practical objects and statues. The phalli on such objects guarded a variety of persons, things, and places: children, horses and vehicles, seals or sealed contents, practical objects, habitations and their inhabitants, workshops and their products, space and community. As personal protection, they take the form of amulets, which could be pendants in their own right, figures within an object, or parts of a cluster (crepundia). Of the materials used for their Keria_2022-2_FINAL.indd 109 6. 02. 2023 07:45:55 110 Andrej Preložnik production, Ptuj has so far yielded those which were certainly (gold, amber) or probably (faience) credited with special powers. Judging by the grave contexts, they were worn in Poetovio primarily by children. The rest of the many-shaped Ptuj amulets, which may be associated with the protection of a horse, a cart, or a space, are made of bronze. The phal- lus is also used to decorate two bronze objects intended for practical use: in those cases it represents an additional precaution. The stone monuments with a phallus represent the syncretism of Terminus and Priapus. While the herm and the two reliefs differ in style, the phallus depicted always represents vital energy and fertility, as well as a protective force guarding a certain boundary or area and driving away all forms of malevolence, including envious people. The ceramic statuette belongs among the images which pro- tected through their grotesque and phallic qualities those estates and crafts which were particularly vulnerable. The broken-off ceramic phallus may have belonged to a similar statuette: both objects were found on the site of a pottery workshop. The bowl with a phallus has so far defied a definite interpretation, but there, too, the phallus seems to be at least partly apotropaic. The origins of the objects are as varied as the objects themselves. While some of them must have been crafted by local craftsmen, there are also noticeably exotic products hailing from Italy and Aquileia (amber amulets, a winged pendant), from the eastern Mediterranean (faience), or from the western provinces (a seal box). They may be dated between the 1st and 3rd centuries. More narrowly delimited are the amulets in clusters, which are typical of the 1st or early 2nd centuries; the same applies to the pendants from horse gear and the winged tintinnabulum. Keywords: phallus, amulet, evil eye, envy, Roman Age, archaeology, Ptuj Keria_2022-2_FINAL.indd 110 6. 02. 2023 07:45:55