Državni zbor. Dunaj, 7. junija 1903. Za Hrvate. Ker še vedno straši po Hrvatskem banKhuen-Hedervary ter strahuje in zatira ta-mošnje nesreSno ljudstvo, so bili jugoslovanski poslanci vnovič prisiljeni, vložiti nujni predlog, s katerim se je morala peCati zbornica v petek 5. junija. V tem predlogu se je vprašal ministrski predsednik dr. Korber: 1. Zakaj ni pripustil, da bi bil sprejel presvetli cesar hrvatske poslance iz Dalmacije? 2. Ker je zdaj dokazano, da se v Ljubijani po znanetn shodu ni streljalo na Nemce, ali hoče pospešiti sodnijsko preiskavo ter izid predložiti zbornici? 4. Ker na Hrvatskem odpirajo pisma in brzojavke, ali hoče poskrbeti, da se dotična pogodba med Avstrijo in Ogrsko tudi onkraj Litve spolnuje natančno? Ta oujni predlog je vložil dalmatinski poslanec B o r č i č ter ga utemeljeval jako obsirno in temeljito. Takoj za Borčičem je povzel besedo dr. Korber ter odgovarjal na vsa tri vprašanja. Govoril je pa tokrat vse drugače, kakor onokrat. Vsi so spoznali, da se je dr. Korber vstraSil pretenja njemu nasproti radi robatih besed, kstere je rabil nasproti brvatskim in slovenskim poslancem. Tajil je, da je on hotel kedaj koga izzivljati ali komu pretiti. «Imam veliko pregreškov in slabosti na sebi», je djal, «a tega pregreška pa vendar ne, da bi jaz hotel koga žaliti.» Ear zadeva stvar aamo na sebi, \e pa zopet ponavljal staro pesem, da se tukajšnja vlada ne more vmeSevati v hrvatske razmere. Nadalje je trdil, da se je v Ljubljani enkrat streljalo v nemško kazino, potetn pa da mu ni prav nič znano, da bi se na Ogrskem krSila pismena in brzojavna tajnost. Češki poslanec dr. Herold je potem razvil postopanje dr. Korberja, kateremu je očital, da se zdaj že umika nazaj iz staliSča, na katerem se je nahajal zadniič. To kar je Korber govoril zadnjič proti Jugoslovanom, to mu Je prihajalo od srca —, to pa kar smo slišali danes, to pa je moral govoriti. Hudo je prijemal dr. Korberja, ker je zaprl od ljudstva izvolienim poslancem pot do cesarja. Dr. Herold pravi, da je bilo to nekaj izvanrednega in nenavadnega, da poslanci pri cesarju iščejo svojih narodnih pravie. «Mi Cehi tega ne storimo. Državni zbor bi moral storiti to pri cesarju, kar so dalmatinski poslanei poskuSali. Toda ta državni zbor in ta vlada nimata zaupanja pri ljudstvu.» Poslanec B i a n e h i n i je oCital dr. Korberju, da govori tukaj na Dunaju le to, kar tnu narekujeta ogerski miniotrski predsednik in ban hrvatski. Zaaimiv je bil govor socijalnega demokrata Pernersdorferja. Zameril je Hrvatom, da so 8li pomoči iskat k cesarju. «Če ste Hrvati tako krepek narod, kakor trdite, kaj se prilizujete ia zvijate pred prestolom? Sami vzdignite svoje pesti in si napravite pravico.» «Ce se vedno sklicujete na to, da ste v letih 1848 in 1849 reSili Avstrijo in priCakujete, da vam bo hvaležna, vas vprašam: kedaj se je habsburška monarhija še skazala hvaležno?> Te besede socijalnega demokrata so napravile velik vtis po zbornici. Ko bi bil dr. Korber modro prevdaril vse razmere, bi nikdar ne bil smel zabraniti hrvatskim poslancem avdijence pri cesarju. Proti večeru se je razprava končala. Prva in tretja točka nujnega predioga se je odklonila, ker so za nju glasovali samo le jugoslovanski, češki, rusinski in krščansko socijalni poslanci. Poljaki in netnške stranke so obsedeli; Ceški veleposestniki, socijalni demokrati in vsenemci so pa zbežali iz zbornice. Sprejela se je pa soglasno druga točka predloga radi ljubljanskih izgredov. Hrvatskim mažaronom ni po volji, da se dunajski državni zbor peča s strahovlado na Hrvatskem. Mažaronski poslanci so te dni imeli v Zagrebu shod, v katerem so ugovarjali temu, da se «izvanhrvatski poslanci pečajo z hrvatskimi rečmi.« Ti hrvatsko - mažaronski poslanci so celo zaupanje izrekli banu. Tako so ti banovi sužnji poljubili roko človeku, ki z bičem pretepa hrvatski narod. Sram jih bodi! Banovi vohuni v Ljubljani. Vodjo zagrebških krščanskih socijalcev: Sirovatko bi ban dobil kai rad v svojo pest, ker njega najbolje dolži, da je kriv hr- vatskih nemirov. Banovi vohuni so stikali že prve dni po Ljubljani, kjer je res bival nekaj časa Sirovatka; a ko je spoznal, da ni varno za njega, jo je iz Ljubljane zopet pobrisal. Ljublianski vohuni imajo podobo Sirovatke. V nevarnosti je torej vsak, kdor je Sirovatki podoben. Ko se je na binkoštni ponedeljek hotel iz Ljubljane v Celje odpeIjati dr. Pegan iz Celja in njegova soproga, primejo banovi vohuni ljubljanski g. dr. Pegana ter ga peljali na policijo; trdno so se nadjali, da so vlovili Sirovatko. Dr. Pegan in Sirovatka sta si precej podobna. Radi tega postopanja so dr. Šušteršič in tovariši vložili interpelacijo na dr. Korberja, ali hoče preprečiti, da ne bojo ljubljanski policaji opravljali sramotnega ovaduštva na prilog hrvatskemu banu?