PREDLOG Na podlagi členov 3, 5, 8 in 13 zakona o urbanistačnem planiranju (Uradni list SRS št. 16-119/67 in 27-255/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana-Siška (Ur. list SRS, št. 12/74) je skupščina občine Ljubljana-Siška na seji zbora združenega dela in na seji zbora kra-jevnih skupnosti dtie sprejela Odlok O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA ŠS 4/1 STARA CERKEV 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje za-zidalnega otoka SS 4/1 — Stara cerkev, ki sta ga izdelala Ljubljanski urbanistični zavod pod številko projekta 1966 v oktobru 1975 in Stan-dard-Invest pod številko projekta 1844/75 tudi v oktobru 1975. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje programski in teh-nični del po določilih 8. člena zakona o urba-nističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled obča-nom, organom, organizacijam in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zade-ve skupščine občine Ljubljana-Šiška, službi za urbanizem skupščine mesta Ljubljane, Ljub-ljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodet-ski upravi skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb skupščine tnesta Ljublja-ne. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehata ve-ljati Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 4/1 — Stara cerkev (Glasnik št. 10-24/69) in Odlok o spre-jetju spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje SS 4/1 (Uradni list SRS, št. 45-469/70). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-158/74 Ljubljana. dne Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška :". Stane PLEMENITAŠ, dipl. ing. 1. r. OBRAZLOŽITEV POSTOPEK V letu 1969 in 1970 je bil sprejet zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka SS 4/1 — Stara cerkev. Tik pred pričetfeom gradbenih del v jeseni leta 1972 so bili sprejeti nekateri ukrepi v zvezi z nadaljnjo stanovanjsko poli-tiko. Predvsem neprilagodljivost zasnove no-vim stanovanjskim standardom in drugačni strukturi stanovanj je pripisati, da do reali-zacije ni prišlo. Zaradi novim pogojem neprilagodljivih projektov, ne da bi istočasno bistveno spre-menill samo zazidalno zasnovo, je sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljublja-na-Siška naročil izdelavo novega zazidalnega načrta, kar je v skladu tudi z intencijami za-konodaje, da se sprejete zazidalne načrte po potrebi najmanj pa vsakih pet let uskladi s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. Za spremembo zazidalnega načrta je predpi-sana ponovitev celotnega postopka sprejema-nja. Načrtovalec prvotnega zazidalnega načrta Mitja Jernejec, dipl. ing. arh. je skupno z Jernejem Kraigherjem, dipl. ing. arh. v drugi polovici leta 1974 izdelal spremenjeni načrt, ki ga je obravnaval izvršni svet skupščine ob-čine na svoji seji dne 27. 12. 1974 in sprejel sklep o javni razgrnitvi tega predloga spre-menjenega zazidalnega načrta za zazidalni otok SS 4/1 — Stara cerkev (številka projekta 196IF, Ljubljanski urbanistični zavod). Razgrnitev predloga načrta je bila od 13. januarja do 16. februarja 1975 v prostorih krajevne skupnosti Hinko Smrekar, krajevne skupnosti Milan Majcen in v avli zgradbe skupščine občine Ljubljana-Šiška. V obeh krajevnih skupnostih sta bili organizirani tudi javni razpravi, kjer so se občani podrobneje seznanili s predlagano gradnjo. V razgrnitvenem roku so bile podane pri-pombe občanov, organizacij združenega dela, društev in krajevnih skupnosti. Izvršni svet je na svoji 39. seji dne 19. 2. 1975 obravnaval pripombe ob razgrnitvi in oblikoval stališča do teh pripomb ter smernice izdelovalcem do-kumentacije za njihovo upoštevanje. V nadaljnji postopek usklajevanja razgr-njenega predloga, pripomb, sugestij IS, eko-nomskih zahtev in zahtev inšpekcij so bili vključeni tudi predstavniki obeh krajevnih skupnosti in bližnji stanovalci. Pojavili so se nekateri predlogi rešitev za zahteve, ki ne so-dijo v pristojnost in niso locirane na območju obdelave, temveč sodijo v okvir in območje obdelave drugega zazidalnega otoka ŠS 4/2 — Na jami, ter so rešljive v sklopu dokumenta-cije ki je za ta otok v pripravi. Posamezne zahteve so rešljive lahko tudi še v sklopu po-litike vlaganj (recimo ogrevanje) upravljalcev obstoječega stanovanjskega fonda. Usklajen predlog zazidalnega načrta, h ka-teremu je bilo izdano pozitivno mnenje re-publiškega sanitarnega inšpektorata (št. 25. 32-531-4/391/75 z dne 16. 10. 1975), pozitivno soglasje Urada za promet mesta Ljubljane (št. 314/LO/75) ter so rezultirale ugodne me-ritve onesnaženja zraka zaradi prometa (Me-teorološki zavod SRS, št. 92-155/75-MED), je v največji možni meri uspešna sinteza program-skih, konceptualnih, ekonomskih in oblikov-nih zahtev in je kot tak predložen zboroma skupščine občine v sprejetje. Sklep. da predlaga skupščini občine v spre-jetje predlog zazidalnega načrta za ŠS 4/1 — Stara cerkev, je sprejel izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška na svoji 80. seji dne 27. oktobra 1975. PRIPOMBE Pripombe ob razgrnitvi in usklajevanju po razgrnitvi ter zahteve inšpekcij bi lahko zdru-žili v naslednja vprašanja: — osnovni status območja glede na različ-" ne predlagane namene: park, dom družbenih organizacij v povezavi s parkom in razgrnje-ni predlog s stanovanjskim, spremljajočim in ostalim javnim programom; - — ohranjanje turistično-zgodovinske podo-be Stare cerkve, ohranjanje vizur in ustrezen pristop do občutljivosti prostora; — v odnosu na razgrnjeni predlog posebna pozornost spremljajočim javnim dejavnostim: otroškemu varstvu, osnovni preskrbi, šolstvu, zdravstvu, dejavnostim društev, organizacij in skupnosti, kulturi in še posebej z normativi zagotovljenim površinam za igro otrok, re-kreacijo počitek; — v povezavi z visoko izrabo območja, predvsem bivalni pogoji za bodoče stanovalce s higiensko-zdravstvenega stališča: osončenje in osvetljenost, zelene površine ter problem hrupa in onesnaženja zraka s prometne Ce-lovške ceste; — vplivi območja na okolico glede na osenčenje ter hrup in onesnaženje glede na lokacijo uvoza v kompleks; — ustreznost prometno-tehnične rešitve na Tržni ulioi glede na lokacijo uvoza; — pripombi glede dovoza do hiše na Vod-nikovi 9 in rušenje hiše (zagotovitve nove lo-kacije) na Vodnikovi 5; — predlogi ukrepov za ublažitev motenj, ki jih povzroča območje nasproti objektom na Tržni: dodatno ogrevanje, dodatna okna, uki-nitev uvoza Na jamo in zamenjava stanovanj. Odgovori glede upoštevanja pripomb so razvidni v sklopu programske obrazložitve. ZASNOVA IN PROGRAM Po Generalnem planu urbanističnega raz-voja mesta Ljubljane je območje namenjeno za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti. Seveda to pomeni tudi možnost prostorov za družbene dejavnosti kar sama zasnova načrta omogoča in vzpodbuja. Od prvotne ruralne zasnove Stare Siške je na tej lokaciji prisotna le še cerkev sv. Jer-neja in so rešitve za njeno ustrezno prostor-sko opredelitev dobre, še posebej v odnosu na prejšnji potrjeni zazidalni načrt. Povečani od-miki nizke zazidave ob Celovški in Vodnikovi, preliv prostora s hriba ob cerkvi do Celovške, dodatna razširitev tega odprtega parkovno urejenega prostora s polzaprtim prostorom ploščadi in ohranjene vizure s severa, s Ce-lovške, so kvalitete, ki v največji možni meri ustrezajo zahtevam parkovne, turistične in zgodovinske podobe območja. Vozliščni značaj Stare cerkve v zožitvi med vpadnico in hribom, na stičišču s Staro Šiško, Tivolijem in začetkom urbano intenzivne Ši-ške ob vpadnici je kvalitetno opredeljen ob-likovno in programsko. Po eni strani se ob-močje navezuje na bližnje dejavnosti, ki po svojem pomenu presegajo status območja (šo-li R. Jakopiča in Z. Runka, športni park Ti-voli, Sišenski hrib, Mostec, središče občine, trgovine, osnovna preskrba, javni promet, zdravstveni dom, kultura zabava, turizem), po drugi strani samo območje zadovolji potrebam starostnih skupin, ki se praviloma rešujejo v sklopu območja obdelave (otroško varstvo, os-novna preskrba, rekreacija, počitek, otroška igrišča) ter končno nudi izbor dejavnosti, ki so pomembne za širše območje (gostinstvo tr-govine, servisi, poslovni prostori, družbeni prostori). Higiensko in rekreacijsko potrebne zelene površine bodo pridobljene z aktivira-njem (dostop in izraba) šišenskega hriba, ki danes zaradi svoje nedostopnosti ^»redstavlja prej oviro kot sestavni del celotne Siške. Vrtec tipa 0 + 0 + 2 bo podružničen (central-ni se predvideva Na iami) za 48 otrok od 3 do 7 let, kar zagotavlja varstvo 75 % predšol-skih otrok. Parkiranje (195 PM in GM) je po gradbeni normi, ki znaša 60% planerske. VSEBINA Odlok o sprejetju načrta za območje za-zidalnega otoka — Stara cerkev Družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za od-pravljanje posledic naravnih nesreč Predlog sklepa o načinu uporabe solidar-nostnih sredstev za odpravo neposrednih posledic potresa na Kozjanskem Sprejeti sklepi občinskfh zborov na okto-brskih sejah Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori Celoten program je razvit v več nivojih, oclnosno etažah: — prva etaža na koti — 3,60 m (nivo kleti), — druga etaža na koti ± 0,00 (nivo Celov-ške ceste), — tretja etaža na koti + 4,20 (nivo Vod-nikova cesta), — četrta etaža na koti + 7,80 (nivo mo-stovža), — ad pete etaže navzgor (stanovanjski ni-voji). V prvi etaži so naslednji prostori: parkir-na garaža, zaklonišča, manipulacijski prostor, skladišča in servisna vertikalna jedra, trgov-sko-gostinske in poslovne dejavnosti, javne sanitarije. V drugi etaži: osnovna ploščad — trg z ze-lenjem in fontano fleksibilni lokali in skla-dišča, terasno stopnišče z zelenjem, stanovanj-ski boksi odnosno zaklonišča, urejena okolica Stare cerkve. Tretja etaža: terasa in galerija, fleksibilni lokali, stopnice za mostovž, glavni stanovanj-Ski vhodi, visokopritlična stanovanja z inter-nimi vrtovi ob Vodnikovi cesti parkirni pro-stor ob Vodnikovi cesti, urejeno otroško igri-šče na oZelenjani terasi. Cetrta etaža: fleksibilni prostori poslovne in druge dejavnosti, stanovanja, lokalno stano-vanjsko igrišče, vrtec s teraso, igrišče pod Si-šenskim hribom, mostovž prek Vodnikove ce-ste za vsa stopnišča dostopen skozi koridor v stanovanjski etaži. Visoki stanovanjski objekti z družinskimi stanovanji so razporejeni ob Vodnikovi s sam-skimi pa ob Tržni ulici. Pas nižje zazidave ob Celovški cesti, namenjen poslovni dejavno-sti. ima v pritličju pasažo, z etažami pa lo-čuje notranji prostor trga od javnega, zuna-njega prometa. Notranji prostor oblikujejo še terase in ga-lerije s stopnicami, zelenje in fontana. To ze-lenje se nadaljuje prek ozelenjenih terasnih stopnic in vrašča v območje Šišenskega hriba. Med Staro cerkvijo in novo zazidavo je namreč predviden močan pas zelenja. Parkiranje in garažiranje je urejeno na dveh nivojih: — v kleti, kjer so parkirani osebn.i avto-mobili, obenem pa je tu manipulacijski pro-stor; — ob Vodnikovi cesti. Odvoz smeti gre prek kletne etaže: vsako stanovanjsko vertikalno jedro ima direkten dostop do nivoja garažne kleti. Urgentne poti za gasilne in reševalne avto-mobile so obodne, s strani Celovške, Tršne in Vodnikove ceste. Iz raziskave Meteorološkega zavoda SRS v maju 1975 sledi, da je iz stališča varstva zra-ka razporeditev umaknjenih stanovanjskih in javnih objektov kot bariere ugodna. saj one-snaženje ne presega dovoljenih stopenj. Sicer pa je razporeditev ugodna tudi s stališča pro-tihrupne zaščite, predvidene pa so tudi proti-hrupne tehnične rešitve. Ob Vodnikovi so stanovanja usmerjena v smeri V—Z, ob Tržni ulici pa proti severu in jugu. Studija osončenja ea različna obdobja leta in dneva je dala ustrezne rezultate. Manj ugodno je osončenje obstoječih objektov ob Tržni ulici, in sicer predvsem v zimskem ča-su in za spodnja nadstropja, vendar zaradi zmanjšanja etažnosti ob Tržni ugodnejše, kot je bilo v razgrnjenem predlogu. S prestavljeno uvcrano rainpo z Vodnikove bi se v odnosu do Tržne izognili problemu onesnaženja in hrupa ter nepotrebni vozliščni, prometno nevarni točki in propustnostni oviri med dvema bližnjima križiščema na Celovški in Vodnikovi kar je ugodno tudi s stališča eventuelne ukinitve motornega prometa na Tržni (dokončno bi se status Tržne uredil z zazidalnim načrtom za območje Na jami). Uredi se dovoz do Vodnihove 9, na voljo so ustrezne namenske lokacije na območju ali v bližini za predvidene rušitve. V izdelavi je zazidalni načrt za območje SS 4/2 Na jami, ki bo uredil parteme potrebe te soseske, prevzel del funkcij soseske ŠD 4/1 (garažiranje, matični VVU) ter opredelil ob-močje Tržne ulice bodisi v smislu ukrepov za ublažitev motenj, bodisi v smdslu spremembe namembnosti ogroženih prostorov, kar bi bilo tudi z urbanističnega stališča (javna pritličja in tudi ostale etaže) zelo zaželeno. Formira se »ulica«. Usklajene so bile zahteve po ustreznih bi-valnih pogojih in ekonomsko utemeljeno čim-večjo izrabo območja tako da je bila kapa- citeta območja zmanjšana v odnosu na raz-grnjeno za ca. 2500 m2 uporabne površine in s tem zmanjšana etažnost. PRIKAZ -POVRSIN 1. Stanovanjske površine a) STANOVANJA Objekt A — stanovanjska zgradba struktura 30,6% 34,1% 22,6% 12,7% število enot 46 51 34 19 število prebivalcev 529 število enot 150 Skupaj stanovanjske površine 8813 m2 Objekt B — samski dom število prebivalcev 149 število garsonjer 149 Skupaj stanovanjske površine________3752 m.2 Skupaj prebivalcev A+B = 678 Skupaj stanovanjske površine_______12.538 tn2 b) Spremljajoči stanovanjski program in zidovi (komunikacije, koles., HS pralnice, shrambe, zaklonišča itd.)___________________.___________5950 m2 Skupaj bruto stanovanjske površine 18.488 m2 2. Vzgojnovarstveni zavod 3. Trgovska jn gostinska dejavnost 4. Poslovna in druga dejavnost 5. Podzemna garaža (135 PM) 340 m2 2970 m2 3060 m2 3600 m2 Skupaj bruto etažne (zaprte) površine 28.458 m2 6. Proste površine, vključno otroška igrišča pod vznožjem hriba 6150 m2 Površina zazidalnega območja 1,2 ha (1,4) Izraba zemljišča brez kletne etaže 2,08 (1,77) Gostota (stanovalcev/ha) 565 (484) INVESTICIJSKA VLAGANJA 1N ŠE PREDVIDENA SREDSTVA Do sedaj so bila za izgradnjo soseske SS 4/1 vložena naslednja sredstva: 1. Plačilo Gipossa za pripravo in delno opremo po pogodbi št. 2316/2-68/PJ do 11. 5. 1975 7,159.200 2. Dodatno vložena sredstva SKUZ do 31. 12. 1974 _________1,813.459 Skupaj 8,972.659 Kot izgubo na ta vložena sredstva upoštevamo le 12% obresti letno, kar znaša 4,161.800 Poleg te izgube pa moramo še upo. števati stroške za projektiranje predhodnih variant, ki se ne bodo realizirale: sklad Giposs in obresti na ta vložena sredstva Torej znaša skupna izguba glede na vložena sredstva in večkratno projektiranje Med tem časom se je spremenil tudi način financiranja za izgradnjo ko-lektivnih in individualnih komunal. - nffi naprav, zato predvidevamo da bodo dodatni stroški za dokončno pripravo in opremljanje naslednji: — stroški za dokončanje del po osnovni pogodbi 1,197.599 — stroški za pridobitev dodatnega zemljišča 294.157 — stroški za dodatno pripravo stavbnega zemljišča (dodatno ... ¦ rušenje in delno zaščita grad- bene jame, nov zazidalni načrt itd.) ^ 7,785.937 — stroški za izgradnjo komunalnih naprav kolektivne porabe 6,749.934 — stroški za izgradnjo komunalnih naprav individualne porabe primarnega značaja (prispevki) 7,316.417 — stroški za kom. naprave indivi-dualne porabe sekundarnega značaja 1,829.796 SOGLASJA Zazidalni načrt SS 4/1 je izdelan s tesnim sodelovanjem projektantov in inšpekcijskih služb, ki bodo izdale soglasje na glavni pro-jekt objekta. Rešitve so naslednje: 1. Zaklanjanje prebivalstva je predvideno tako, da imajo stanovanjski ob-jekti iruamski dom zaklonišča dimenzioni-rana glede na kapacitete teh objektov. Zaklo-niščni prostori so dvonamenski (shramba). Poslovni objekti nimajo zaklonišč, zaklanja-nje osebja in morebitnih strank je predvide-no v stanovanjskih objektih. VVU ima zaklo-nišče v stanovanjskih objektih. 2. Požarno-varnostni ukrepi: — zagotovljen je dovoz gasilnim vozilom in Magirus lestvi vedno z najmanj ene strahi objektov (Celovška, Vodnikova, Tržna). V visokih objektih dvojna stopnišča za eva-kuacijo prebivalstva. Hidrantne mreže v pred-pisani izvedbi, izdano soglasje. 3. Odvoz smeti: je urejen s kontejnerji, dostop vozil v klet po rampi svetla višina zadostna, izdano soglasje. 4. Sanitarni pogoji: Izdano soglasje Republiške sanitarne in-špekcije. Pozitivno. Osončenje za nove objek-te ugodno, delno zasenčenje obstoječih objek-tov na Tržni ulici, vendar so možne tehnične rešitve. Vpliv hrupa s Celovške ceste na sta-novanjski objekt uspešno preprečuje nizek poslovni objekt ob Celovški cesti (v teku so meritve). Onesnaženje zraka od izpušnih pli-nov v dovoljenih mejah. Meteorološki zavod izvršil konkretne meritve, ki so pozitivne. Varstvo predšolskih otrok predvideno v po-družnični VVU, centralna ustanova Na jami. 5. Komunalna ureditev: Izdelani glavni projekti po prvotni varian-ti. Komunalne naprave delno že zgrajene. SKUZ prodobil vsa soglasja na glavne projek- te naprav po obodu. Znotraj parcelne meje kompleksa bodo izdelani novi projekti hišnih priključkov oziroma zunanje ureditve prosto-ra. Soglasja bodo pridobljena na glavni pro-jekt objekta. 6. Aktiviranje zelenih površin v krilu: SKUZ bi v okviru projekta cest in zuna- nje ureditve izdelal projekt za dostopno ste-zo, stopnice na šišenski hrib, S tem bi bila omogočena direktna zveza pešcev — stanoval-cev kompleksa Stara cerkev prek mostovža, ki prečka Vodnikovo cesto prek otroškega igrišča do gozda. Primerjava z izvedbenim zazidalnim načr-tom, potrjenim od strani Skupščine mesta Ljubljana dne 21. 12. 1970. Po tem načrtu je bilo v zazidalnem ob-močju predvideno 755.163 — 34 stanovanj s skupno neto 1,925.579 površino 10.080 m2 1,286.756 — poslovnih prostorov 3.200 m2 — trgovskih lokalov 3.764 m2 — 2-etažna podzemna garaža 4.472 m2 8,129.298 — kletni prostori, vhodi in stopnišča v pritličju _________4.848 m2 SkupaJ 26.364 m2 SKUPAJ: 25,173.840 Sedanja zasnova se loči predvsem v številu in površini stanovanj, ki jih je sedaj 150 + garsonjere, ki jih je 149. Skupno je torej 299 stanovanj z neto površino 12.500 m2. Tudi struktura, ki je bila v prejšnjem načrtu eno-stavna = velika stanovanja, je sedaj bolj raz-nolika. Stanovanja so usklajena z normativi usmerjene gradnje. Dalje, iz ekonomskih razlogov je v novem načrtu kletna etaža samo ena. ostale, tj. po-slovne in trgovske površine pa so približno enako velike. Bolj je poudarjen socialni aspekt: zazidal-no območje ima svoj vzgojnovarstveni zavod, večje so površine za igro in rekreacijo. rezer-virane pa so tudi površine za ostale družbene dejavnosti. Uporabljena bo sodobna tehnologija tunel-skih opažev, ki se uveljavljajo zaradi svoje racionalnosti. FREDLOG Na podlagi 3. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) sklepajo: — občinske skupščine, — izvršni svet Skupščine SR Slovenije, — socialistična zveza delovnega ljudstva Slo-venije, — zveza sindikatov Slovenije — gospodarska zbornica Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR O NAČINU UPORABE IN UPRAVLJANJU S SREDSTVI SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJA- NJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ 1. člen S tem dogovorom se v skladu z določbami 3. člena zakona o oblikovanju sredstev soli-darnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) določajo vrste naravnih nesreč, za katere se lahko upo-rabljajo sredstva solidarnosti v SR Sloveniji, pogoji in način uporabe sredstev ter način upravljanja s terru sredstvi. 2. člen Za naravne nesreče, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti, se štejejo: — potres, — poplava, — toča. — vihar, — snežni in zemeljski plazovi ter snežni za-meti, — velik požar, — epidemija nalezljivih bolezni, — radioaktivno žarčenje, — in druge naravne nesreče, za katere se ta-ko dogovore podpisniki tega družbenega dogovora. 3. člen Sredstva solidarnosti se uporabljajo za od-pravljanje posledic naravnih nesreč, ki so pri-zadele območje ene ali več občin če škoda zaradi naravne nesreče presega 3% družbe-nega proizvoda celotnega gospodarstva posa-mezne pri2adete občine, doseženega v pretek-lem letu. Ce je naravna nesreča prizadela območje občine, ki se v skladu z zakonom šteje za manj razvito območje, se sredstva solidarno-sti uporabijo za odpravo posledic take nesre-če, če škoda presega 1,5 % družbenega proiz-vbda celotnega gospodarstva take občine. Sredstva solidarnostd se po odločitvi Izvrš-nega sveta Skupščine SR Slovenije lahko iz-jemoma uporabijo tudi za odpravljanje posle-dic naravne nesreče, kjer nastala škoda sicer ne presega višine po prejšnjih odstavkih, če je nastala škoda na širšem območju in je za-radi povzročane škode znatno prizadet plani-rani razvoj takega območja ki je v skladu z družbenimi plani posebnega pomena za go-spodarski razvoj SR Slovenije. Višina škode po prejšnjih odstavkih se ugo-tavlja na način in po metodologiji, po kateri ugotavljajo škodo zavarovalne skupnosti, če organ iz 6. člena tega dogovora ne odloči dru-gače. 4. člen Sredstva solidarnosti se v skladu z dogo-vorom o oblikovanju sredstev solida"rnosti na-rodov in narodnosti Jugoslavije ter republik dn avtonomnih pokrajin za odpravljanje po-sledic elementamih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 44-843/74) ne smejo uporabljati: 1. za pomoč za odpravo škod zaradi narav-nih nesreč, ki niso določene v 2. členu tega dogovora; 2, za pomoč za odpravo škod zaradi narav-nih nesreč pri tistih dejavnikih, ki so z neiz-vajaniem oziroma nepravilnim izvajanjem veljavnih predpisov povzročili nastanek na-ravne nesreče ali njene posledice; 3. za pomoč za odpravo škod zaradi narav-nih nesreč, za katere se je po pogojih in pred-pisih o zavarovanju premoženja in oseb lahko opravilo zavarovanje pri zavarovalnih skup-nostih, pa to ni bilo storjeno; 4. za pomoč za odpravo škod zaradi ele-mentarnih nesreč, za katere so zagotovljena sredstva rezerv ali se po veljavnih predpisih zagotavljajo sredstva v proračunih ali skladih družbenopolitičrilh skupnosti oziroma v skla-ddh organizacij združenega dela. 5. člen Za odpravljanje posledic naravne nesreče, ki je prizadela posamezno občino, se najprej uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovanana območju take občine, če pa ta sredstva niso zadostna, se sorazmerno uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovana na območju drugih občin. 6. člen O načinu uporabe in upravljanja s sred-stvi solidarnosti odloča poseben odbor, ki ga sestavlja pet predstavnikov občinskih skup-ščin ki jih te skupščine sporazumno določijo, in po eden predstavnik drugih udeležencev tega dogovora. Clani odbora se imenujejo za dobo dveh let in so Iahko največ dvakrat zaporedoma imenovani v to funkcijo. 7. člen Sredstva solidarnosti se dajejo prizadetim območjem brez obveznosti vračanja, če ni s samoupravnim sporazumom ali na drug na-čin drugače dogovorjeno z nosilcem uporabe sredstev. 8. člen Ce pride do naravne nesreče, se v prizadeti občini na podlagi družbenega dogovora obli-kuje poseben organ (v nadaljnjem besedilu: občinski organ), ki ugotovi nastalo škodo in odloča o neposredni uporabi sredstev, ki jih za odpravo posledic naravne nesreče na tem območju nameni odbor iz 6. člena tega dogo-vora. Občinski organ mora uporabrti prejeta sredstva v prvi vrsti za ukrepe, ki so potreb-ni, da se ob naravni nesreči zavaruje življe-nje in zdravje ljudi ter premoženja in prepre-či nadaljnjo škodo. Sredstva solidarnosti dodeljuje občinski organ posameznim prizadetim prek ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, temelinim organizacijam združenega dela pa neposred-no. 9. člen Občinskj organ mora odboru iz 6. člena tega dogovora dati ustrezne podatke in omo-gočiti vpogled v dokumentacijo, da bi se pre-verila ugotovljena škoda in namenska upora-ba dodeljenih sredstev solidarnosti. Občinski organ mora odboru občasno poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče in o storjenih ukrepih. Ce občinski organ nenamensko uporablja sredstva solidarnosti, ustavi odbor nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo namensko uporabljenih sredstev. 10. člen Udeleženci tega dogovora se sporazumejo, da bodo odločali o višini uporabljenih sred-stev, zbrariiTi po tem zakonu, na podlagi po-sebnega sklepa, ki ga bodo sprejeli neposred-no podpisniki družbenega dogovora za vsak posamezen primer naravne nesreče oziroma odpravo njenih posledic. ¦ - 11. člen ¦ ' Odbor iz 6. člena tega dogovora mora biti imenovan najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega dogovora. 12. člen Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo predstavniki udeležencev tega dogovora. Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Republiški sekretariat za urbanizem je pri-pravil naslcdnjo OBRAZLOŽITEV Z zakonom o oblikovanju sredstev solidar-nosti za odpravljanje posledic naravnih ne-sreč (Uradni list SRS. št. 3-114/75) se v skla-du z dogovorom, ki so ga sklenili predstavni- ki republiških in pokrajinskih izvršnih sve-tov dne 9. 5. 1974 (dogovor je objavljen v Ur. llstu SFRJ, št. 44-843/74) urejajo viri za obli-kovanje sredstev solidarnosti, način obraču-navanja in plačevanja sredstev solidarnosti ter predhodni režim, ki naj velja po uvelja-vitvi tega zakona. V 3. členu citiranega re-publiškega zakona je predvideno, da se dolo-čijo z družbenim dogovorom vrste naravnih nesreč, za katere se lahko uporabljajo sred-stva solidarnosti v SR Slovendji, pogoji in na-čin uporabe sredstev ter način upravljanja s temi sredstvi. Tak družbeni dogovor sprejme-jo občinske skupščine izvršni svet Skupščine SR Slovenije, socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, zveza sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica Slovenije. V skladu s temi določbami je republiški sekretariat za urbanizem v sodelovanju z re-publiškim sekretariatom za finance pripravil osnutek družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, upo-števajoč tale izhodišča: 1. Za naravne nesreče, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti, se ne štejejo vse vrste naravnih nesreč, marveč le tiste na-ravne nesreče, ki so na območju SR Slovenije najbolj ppgoste glede na seizmološke. klimat-ske, geomorfološke in druge razmere našega območja. Naravne nesreče so taksativno na-štete v 2. členu tega dogovora. Skoda, povzročena pri drugih vrstah na-ravnih nesreč, ni predmet uporabe sredstev solidarnosti, temveč se pokriva iz sredstev proračunov ali skladov organizadj združene-ga dela oziroma družbenopolitičnih skupnosti ter zavarovalnih skupnosti (4. točka 4. člena dogovora). 2. Nadaljnje izhodišče družbenega dogovo-ra je v tem, da se sredstva solidarnosti ne uporabljajo za škodo, povzročeno z naravno nesrečo iz 2. člena dogovora, če škoda ne pre-sega 3 % družbenega proizvoda celotnega go-spodarstva posamezne prizadete občine. do-sežene v preteklem letu, oziroma 1,5 °/o, če je škoda nastala na območju občine, ki se po zakonu šteje za manj razvito območje. Odsto-tek družbenega proizvoda celotnega gospo-darstva posamezne prizadete občine še ni do-končno utrjen, ker bo izračun tega odstotka še dokumentiran s kvalifikacijo zavoda za družbeno planiranje. V osnutku dogovora je fiksiran zgolj kot poglavitni kriterii za dolo-čanje upravičenosti do sredstev solidarnosti. V družbenem dogovoru je določena izjema glede preseganja višine škode tudi v prime-ru, če je taka škoda nastala na širšem območ-ju, ki znatno prizadene v kompleksu učinko-vanja planirani razvoj takega območja, če je tak razvoj še posebnega pomena za gospodar-ski razvoj SR Slovenije (npr. rudarsko-ener-getski bazen). Problem ugotavljanja višine škode rešuje družbeni dogovor na način in po metodologiji, po kateri se sicer ugotavlja škoda s strani zavarovalniških skupnosti. Izkušnje pri ugo-tavljanju škode na Kozjanskem opozarjajo da ta metodologija v vseh primerih ni ustrezna. Zato omogoča družbeni dogovor, da uporabi organ, ki uporablja in upravlja s sredstva so-lidarnosti, tudi drugačen način in metodolo-gijo za ugotavljanje višine škode. 3. Z družbenim dogovorom se onemogoča uporaba sredstev solidarnosti v primerih sub-jektivnih opustitev zakonitih dolžnosti po-vzročiteljev škode in iz drugih razlogov nave-denih v 4. členu tega dogovora. 4. V družbenem dogovoru je vzpostavljeno načelo, da se v primeru odpravljanja posledic naravnih nesreč najprej uporabijo sredstva solidarnosti ki so se oblikovala na območju, ki ga je nesreča prizadela, šele zatem, če ta sredstva ne zadostujejo za odpravo posledic naravne nesreče, se uporabijo sredstva soli-darnosti, oblikovana na območjih drugih ob-čin. 5. Uporaba in upravljanje s sredstvi soli-darnosti je prepuščena posebnemu odboru. Ustrezno tej organizaciji se v prizadeti ob-čini na podlagi posebnega družbenega dogo-vora oblikuje poseben organ, ki ugotavlja na-stalo škodo in odloča o uporabi solidarnostnih sredstev. 6. Po osnutku družbenega dogovora se sredstva solidarnosti dajejo prizadetim brez obveznosti vračanja sredstev. Vendar dopušča dogovor, da se organ, ki dodeljuje sredstva jn nosilec uporabe teh sredstev dogovorita drugače, npr., da se bodo sredstva vračala v celoti ali deloma in dolo-čita druge pogoje vračanja. 7. Dogovor zavezuje nosilca uporabe sred-stev za namensko rabo sredstev ter na občas-no poročanje o poteku odpravljanja škode ter o storjenih ukrepih ter predvideva tudi ust-rezne ekonomske sankcije za namensko rabo teh sredstev. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je predlog družbenega dogovora o nači-ou uporabe in upravljanja s sredstvi solidai-nosti za odpravljanje posledic naravnih ne-sreč obravnaval na svoji 78. in 80. scji ter nanj ni imel pripomb. Skupščini občine pred-laga, da k dogovoru pristopi in pooblasti svo-jega predstavnika za podpis. Predlog sklepa O NAČINU UPORABE SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV ZA ODPRAVO NEPOSREDNIH POSLEDIC POTRESA NA KOZJANSKEM Podpisniki družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč so se skladno z določbo iz 10. člena tega dogo-vora sporazumeli, da bodo dogovorno uredili način uporabe sredstev, zbranih na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti, za bdpravljanje posledic naravnih nesreč (Urad-ni list SRS, št. 3-114/75) za pomoč pri od-pravljanju posledic potresa na Kozjanskem. Podpdsniki družbenega dogovora so spo-razumni. da se za odpravo neposrednih po-sledTc potresa na Kozjanskem (1. 1974) upo-rabi od sredstev, zbranih v 1. 1975 po zakonu o- oblikovanju sredstev solidarnosti za odprav-ljanje posledic naravnih nesreč skupno 75 %. O ostanku sredstev bodo odločali podpisniki v prvem tromesečju 1. 1976, skladno s potre-bami in programom sanacije posledic narav-nih nesreč. Podpisniki: Obrazložitev Republiški koordinacijski odbor za odpra-vo posledic potresa na Kozjanskem je v gla-sdlu »Poročevalec« skupščine SR Slovenije, številka 15 z dne 10. 7. 1975 objavil obširno poročilo o odpravi posledic potresa na Kozjan-skem. Iz tega poročila o odpravi posledic po-tresa na Kozjanskem povzemamo strnjeno re-zultate dosedanje uspešne solidarnostne ak-cije: — nihče od prizadetih ni dočakal zime brez strehe, kljub skrajno slabim vremenskim razmeram v jeseni, " — izgradnja novega šolskega prostora je v polnem teku in je večji del novozgrajenih šol že dograjen, — gradnja doma za ostarele se je začela, — četrtina prizadetih je že dobila sredstva za sanacijo svojih stanovanjskih objektov, — pomemben del sredstev je bil angažiran za obnavo družbenih stanovanj, vendar obno-ve družbenih stanovanj ne bo mogoče v letu 1975 v celoti zaključiti, — socialna pomoč najbolj prizadetim je bila primerna, — oskrbljenost je bila zadostna, kar je omogočilo razvijanje zasebne iniciative — na saniranju stanja je še vedno zapo-slenih prek 200 delavcev gradbenih podjetij (več ne dovoljujejo trenutno razpoložljiva sredstva), — gradbena operativa Slovenije je kljub težavnim pogojem uspešno opravila svojo na-Iogo, — samoupravne interesne skupnosti tudi same v lastnih okvirih iščejo rešitve za nada-ljevanje solidarnostne akcije,« ter potrebe po nadaljnji solidarnosti: »Obseg poškodb po potresu je tolikšen, da dosedanja akcija solidarnosti ne zadošča ter jo je treba razširiti in nadaljevati. Pri tem je republiški koordinacijski odbor mnenja, da škode, nastale ob potresu, ni mogoče v celoti odpraviti samo na temelju solidarnosti. Po-memben del škode izvira namreč tudi iz sta-rostj stavb, ki so nekvalitetno grajene in na-čin, ki se danes sploh ne uporablja več. V letošnjem letu za odpravo posledic po-tresa razpolagamo z naslednjimi sredstvi: — imamo večino sredstev za dograditev še nedokončanih šol; manjkajo samo sredstva za drugi del druge faze izgradnje osnovne šole v Smarju (prva faza je bila zgrajena iz red-nih sredstev izobraževalnih skupnosti, prvi del druge faze pa pretežno iz sredstev drugega solidarnostnega. kroga gorenjske regije) ter del sredstev za šolo na Kristan vrhu; — imamo večino sredstev za gradnjo do-ma počitka v Šmarju 18 milijonov din manj-ka pa 5 milijonov din za kritje celotne inve-sticije; — od sredstev na računih koordinacijskih odborov je približno 10 milijonov lahko na-menjeno za pomoč pri stanovanjski gradnji; — za gradnjo ene od treh poškodovanih zdravstvenih postaj je na voljo 8,5 milijonov din, ki jih je zbrala skupnost za zdravstveno varstvo, za ostali dve postaji ni sredstev ozi-roma jih bo zbrala skupnost v svojem okviru. V postopku sprejemanja je samoupravni sporazum vseh stanovanjskih skupnosti Slo-venije, na podlagi katerega naj bi letos sta-novanjski skupnosti v obeh prizadetih občinah dobili za sanacijo stanovanjskega fonda skup-no 65 milijonov din, v prihodnjem letu pa nadaljnjih 40 milijonov. Za dokončanje lani začetih del in za nove ukrepe v letošnjem letu bo skupno torej na voljo približno 100 milijonov din od tega bo 42 milijonov potrebnih za šole, dom počitka in zdravstveno postajo. Nimamo pa dovolj sredstev za nadaljnjo pomoč pri stanovanjski gradnji, za realizacijo že sklenjenih kreditnih pogodb pri obnavljanju gospodarskih poslo-pij, za obnovo družbenih gospodarskih kme-tijskih objektov, za zavarovanje kulturnih spomenikov in za obnovo drugih družbenih objektov. Nujno bo torej treba nadaljevati z različ-nimi oblikami solidarnosti, pri tem pa abso-lutno dajati prednost dokončanju izgradnje šolskega prostora, doma za stare in obnovi stanovanj. Predlagamo, da se sprejme družbeni dogo-vor o uporabi sredstev za elementarne nesre-če, ki se zbirajo po zakonu, in sicer v letu 1975 kot sledi: 1. za financiranje razlike pri izgradn.ii II. etape osnovne šole v Šmarju pri Jelšah 8,000.000 2. za financiranje razlike pri iz-gradnji doma za ostarele v Smarju pri Jelšah 5,000.000 3. za pomoč pri izgradnji družbenih stanovanj 20,000.000 4. za izplačilo odškodnine kme-tijskim družbenim organizacijam v višini 30 od-stotkov nad nominalno vrednostjo (knjižna vrednost) objektov v III. in IV. kategoriji 10,000.000 5. za nujna zavarovalna dela na kulturnih objektih 2,000.000 6. za obnovo gospodarskih kme- tijskih poslopij zasebnikov 6,000.000 7. za regresiranje umetnih gnojil in semenske koruze za setev jeseni 1975 in spomladi 1976 6,000.000 8. za pomoč pri obnavljanju sta-novanjskih hiš 60,000.000 9. za organizacijo tehnične pomoči pri obnavljanju stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij 3,000.000 S k u p a j 120,000.000 Predlagamo, da letos 85 % zbranih sred-stev za odpravo posledic elementarnih nesreč usmerimo z družbenim dogovorom v pomoč prizadetim na Kozjanskem. Tako visok od-stotek predlagamo zato, ker je minilo že sko-raj pol leta in potreb po teh sredstev še ni-mamo drugje. Predlagamo, da se že letos do-loči odstotek pomoči za prihodnje leto. Po na-šem mnenju se bo ta odstotek moral tudi pri-hodnje leto gibati na okrog 70 odstotkov vseh sredstev, če naj bi še nadaljevali akcijo od-pravljanja posledic. Predlagamo da o pred-logu namenske porabe sredstev za odpravo posledic elementarnih nesreč razpravljajo vsi po zakonu predvideni" podpisniki družbenega dogovora. Predlagamo tudi, da sprejmejo ta-ko zasnovano in opredeljeno porabo sredstev za leto 1975. Republiški koordinacijski odbor predlaga da podpisniki imenujejo za uprav-ljanje s sredstvi po družbenem dogovoru po-seben odbor.« Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška v celoti podpira nadaljevanje solidar-nostne akcije za obnovo Kozjanskega. Delov-nim ljudem in občanom, še posebno pa te-meljnim delegacijam v OZD, TOZD in skup-nostih predlaga da ponovno preverijo rezul-tate solidarnostnega tedna v juliju ter da z vso zavzetostjo podprejo namensko dodelitev solidarnostno zbranih sredstev do višine pred-loga sklepa, katerega izvršni svet predlaga skupščini občine v razpravo, sprejem in pod-pis. Sprejeti sklepi OBČINSKIH ZBOROV NA OKTOBRSKIH SEJAH Vsi trije zbori občinske skupščine so na 12. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem 29. oktobra 1975 po razpravi sprejeli: I. POROCILO KOORDINACIJSKEGA ODBO-RA ZA SPREMLJANJE STABILIZACIJSKIH UKREPOV O IZVRŠEVANJU SKLEPOV, SPREJETIH NA 10, SKUPNEM ZASEDANJC VSEH ZBOROV 21. 7. 1975 Z NASLEDNJIMI STALISCI IN UGOTOVITVAMI: 1. Stališča, priporočila in sklepe ki jih je v zvezi s programom stabilizacije sprejela skupščina, so bila in bodo tudi v bodoče na-potek za kompletno prilagajanje vsega življe-nja in dela osnovnim izhodiščem sprejete re-solucije o družbeno-ekonomskem razvoju v naši republiki. 2. Sprejemamo ugotovitev, da se je šišen-sko gospodarstvo v letu 1975 predvsem po za-četni akciji za stabilizacijo aktivno vključilo tako v relativnem, kot v absolutnem smislu. 3. Neposredni boj za umiritev negativnih gospodarskih tokov je in bo tudi v bodoče v središču našega dela in odgovorna naloga ki mora biti vsestransko pravilno organizirana in sprejeta od našega delavca proizvajalca. 4. Trojke, v katerih so delali družbenopo-litični in strokovni delavci so bile pri svojem delu prizadevne in uspešne. Trojke morajo s svojim delom nadaljevati in svoje delo raz-širiti tudi na področje negospodarstva, samo-upravnih interesnih skupnosti in organov družbenopolitične skupnosti. 5. Na osnovi analize dela drugega kroga trojk je podatj kritično oceno tistim organiza-cijam združenega dela, ki še nimajo spreje-tega stabilizacijskega programa in se nasploh obnašajo, kot da za njih ni pomembno. Kri-tično oceno je potrebno podati najkasneje do konca decembra 1975. 6. Glede prevelikih izostankov z dela se je treba zavzeto lotiti akcije in ukrepov, da se ti pojavi umire in stopnja odsotnosti od dela bistveno zmanjša. Za akcijo se zadolži-jo družbenopolitične organizacije, samouprav-ni organi in organi delavske kontrole v de-lovnih organizacijah. 7. Zahtevamo, da se z našim prizadeva-njem za stabilizacijo in družbenopolitično an-gažiranost pridruži razumevanje pristojnih forumov v zahtevi o oprostitvi garancijskega pologa za investicije ki temeljijo na samo-prispevku. 8. Pismeni predlog konferenee delegacije »Plutal« se daje Izvršnemu svetu naše skup-ščine v presojo in nadaljnje ukrepanje. 9. Poročilo je v celoti priložiti zapisniku iz skupnega zasedanja, da bodo delegati in de-legacije v svoji sredini lahko ocenili svoje de-lo v prizadevanjih za stabilizacijo. II. POROCILO KOMISIJE ZA UGOTAVLJA-NJE IZVORA PREMOZENJA Z NASLEDNJI-MI UGOTOVITVAMI IN STALIŠCI: 1. Delovanje komisije za ugotavljanje iz-vora premoženja je družbeno upravičeno in potrebno. Še bolj kot doslej pa se mora lo-tevati odkrivanja pojavov, ki jih moramo v naši družbi obsoditi in predvsem onemogočiti. 2. Komisijo morajo pri njenem delu bolj kot doslej podpreti vse družbenopolitične or-ganizacije s tem, da bodo spodbujale občane KS, TOZD, zlasti pa organe družbene in de-lavske kontrole da dajejo pobude za ugotav-ljanje neprimernega pridobivanja materialnih virov posameznikov ne glede na poklic in službeno mesto. 3. Podpiramo ugotovitve in zahteve komi-sije, da se čimpreje spremeni vrsta neustrez-nih predpisov, ki omogočajo posameznikom, da se okoriščajo na račun družbe in pridobi-vajo materialna sredstva neodvisno od vlo-ženega dela. Spremeniti in dopolniti je zakon o davkih občanov, da ne bodo imele občine različnih stopenj za odmero davkov, da bo enaka in ustrezna tudi stopnja za odmero davkov od nepremičnin. To bo mogoče ure-diti z medobčinskim dogovarjanjem npr. na Skupnosti slovenskih občin pa tudi z medre-publiškimi sporazumi. Doseči je treba enoten sistem obdavčevanja, s čimer bomo preprečili prijavljanje obrti v občinah, ki imajo nižje davčne stopnje. V obrtni zakonodaji je treba zagotovitj, da obrtniki ne bodo mogli preko-račiti števila z zakonom določene zaposlene delovne sile in ne prekoračiti predmeta po-slovanja. Določila glede overjanja poslovnih knjig zasebnika, zlasti še knjige osnovnih sredstev, morajo biti precizna in obvezujoča, da ne bo več možna poljubna menjava teh knjig in nastajanje novih, ko se zdi to obrt-niku koristno. Na gradbiščih morajo biti ob-vezno navedeni vsi obrtniki, ki opravljajo do-ločena obrtniška dela. 4. Gospodarske delovne organizacije mo-rajo z veejo družbeno preudarnostjo sklepati kooperantske odnose in zlasti zagotoviti do-sledno kontrolo glede porabljenih surovin, do-bavnih rokov, kvalitete izdelkov, cene ipd. 5. Posebna družbena presoja, pri kateri naj poleg upravno-pravnih organov opravi svojo vlogo tudi sindikat, naj velja vprašanje osno-vanja pogodbenih organizacij združenega de-la. predvsem v smislu ocenitve že amortizira-nih osnovnih sredstev, saj ugotavljamo, da je to posebna oblika možnosti naglega bogatenja. Nujno je potrebna uvedba registracije delov-nih strojev (buldožerjev, nakladalcev ipd.), ki so v lasti privatnih oseb in do sedaj niso re-gjstrirana. 6. Zagotoviti moramo večjo doslednost iz-vajanja družbenih dogovorov pri vrednotenju dela oziroma delovne učinkovitosti, tako da ne bo bistvenih razlik v osnovah OD v enakih poklicih oziroma na podobnih delovnih me-stih. 7. Zagotoviti je treba večjo aktivnost or-ganov družbene in delavske kontrole, ki se naj bolj kot doslej poglablja tudi v problema-tiko razmer, ki omogočajo neopravičeno so-cialno razlikovanje zaradi neustrezne družbe-ne akcije in kontrole. 8. Izboljšati je treba delo davčnih in in-špekcijskih služb tako, da bi le-te sproti opo-zarjale na določene vrzeli v predpisih, ki jih je treba hitreje odpravljati, predvsem pa za-gotoviti, da se vsi sprejetih predpisov tudi držijo. 9. Obvestila o premoženjskem stanju bi naj postala obvezna praksa, gre samo za do-govor, v kakšnem časovnem razmaku bi jih naj obvezanci izpolnjevali. V tem smislu naj sproži Izvršni svet naše skupščine akcijo za ponovno obvezno vlaganje obvestil o premo-ženjskem stanju obrtnikov, vodilnih in vod-stvenih delavcev, ter vseh tistih, ki prekora-čujejo s svojimi OD samoupravne sporazume o delitvi dohodka, OD in drugih prejemkov. 10. Družbeno spremljanje in pomoč pri de-lu komisije je smatrati tudi kot izpolnjevanje obveznosti splošne družbene samozaščite_ kar mora biti stalna naloga vseh občanov naše družbe, zlasti še najnaprednejših družbeno-političnih sil. 11. Komisija se mora pri svojem delu tes-neje kot doslej povezovati z organi delavske kontrole v TOZD in KS ter zahtevati njiho-vo sodelovanje pri razreševanju primerov ugotovljenega družbenega prisvajanja ali iz-koriščaraja družbenih predpisov. 12. Komisijo je treba številčno in kadrov-sko okrepiti. Člani komisije in strokovni de-lavci naj bodo ljudje, ki so družbenopolitično aktivni in razgledani ter moralno neoporeč-ni, pa tudi strokovno sposobni za razreševa-nje pogosto dokaj težkih nalog. Delegirajo jih naj družbenopolitične organizacije, ki se naj pogosteje zanimajo za aktivno delovanje svo-jih članov v tej komisiji. III. V ZVEZI Z OSNUTKOM SAMOUPRAV-NEGA SPORAZUMA O NAClNU ZDRUŽE-VANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA SOFI-NANCIRANJE PLANOV IN PROGRAMOV RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OB-ClNI LJUBLJANA-ŠIŠKA JE BIL SPREJET SKLEP: Formira se komisija z nalogo, da prouči pismene pripombe delegacij, jih uskladi in pri tem upošteva razpravo današnje seje in pri-pravi prečiščeno besedilo predloga zgoraj ci-tiranega samoupravnega sporazuma. V to komisijo se predlaga naslednje de-legate: 1. JAMŠEK Marija, delegat KS Ljubo Ser-cer, 2. ŠETINA Jože, delegat KS Koseze 3. TEKAVClC Slavko, delegat KS Šentvid, 4. STRAKA Adolf, delegat delegacije TOZD — FI Litostroj, 5. KRMELJ Oožica, delegat delegacije De-korativna, 6. IZLAKAR Alojzij delegat delegacije Color, 7. TOMINSEK Anka, delegat Družbenopo-litičnega zbora, 8. ter 1 predstavnik Občinske konference SZDL, ki ga naj določi predsedstvo SZDL, 9. ter predstavnik Občinskega sindikalnega sveta, ki naj ga določi predsedstvo sindikatov. V komisiji sodeluje tudi tovariš KRALJ Janez, član IS. IV. ODLOCBO O SPREMEMBI ODLOCBE O USTANOVITVI POSTAJE MILICE LJUBLJA-NA-SlSKA. V. SKLEP O IZVOLITVI — DAMJAN Mirka, člana IS za podpred-sednika IS Skupščine občine Ljubljana-Siška za področje družbenih dejavnosti, — SPOLAR Milana, člana IS za podpred-sednika IS Skupščine občine Ljubljana-Siška za področje gospodarstva — LAVRENCIČ Srečka za člana IS Skup-ščine občine Ljubljana-Siška. LAVRENCIČ Srečko je bil imenovan za predstojnika davčne uprave Skupščine občine Ljubljana-Siška. VI. SKLEP, DA SE V KOORDINACIJSKI ODBOR ZA DRUZBENO SAMOZASClTO V OBČINI LJUBLJANA-SlSKA IMENUJEJO NASLEDNJI PREDSTAVNIKI: 1. Občinska konferenca ZK, Miklič Ciril, 2. Občinska konferenca SZDL, ZAGORC Milan, 3. Občinski svet ZSS, HROVAT Božo, 4. Občinska konferenca ZSMS, ZORE Boris, 5. Občinski odbor ZZB NOV, NOVAK Cveto, 6. Skupščina občine Ljubljana-Šiška, ŠAV-NIK Tomaž, 7. SLO Skupščine občine Ljubljana-Šiška, MRAK Dušan, 8. Komisija za družbeni nadzor Skupščine občine Ljubljana-Siška, KOVAČlC Božo 9. Komisija za varstvo cestnega prometa Skupščine občine Ljubljana-Šiška, MAJDIČ Niko, 10. Davčna inšpekcija Skupščine občine Ljubljana-Siška, SILIC Dušan, 11. Postaja milice Šiška, AVSEC Anton, 12. Poveljstvo JNA, DIMITRIJEVIC Sta-nije, 13. Občinski štab teritorialne obrambe, LAVRIC Matija, 14. Služba družbenega knjigovodstva — Poslovalnica 4, JAKOMIN Iva, 15. Občinska gasilska zveza, ISTENIC Sta-ne. Za predsednika koordinacijskega odbora je imenovan ZAGORC Milan, za njegovega namestnika HROVAT Božo, za tajnika pa ROKAVEC Stane. VII. V SKRBNIŠKI ODBOR KRAJINSKEGA PARKA POLHOVGRAJSKI DOLOMITI SE IMENUJE VIDRIH ZDRAVKO. Sprejeti sklepi OBČINSKIH ZBOROV NA OKTOBRSKIH SEJAH Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti sta v oktobru razpravljala in skle-pala tudi na ločenih sejah. Zbor združenega dela je imel 12. sejo. Zbor krajevnih skup-nosti pa 13. sejo in sicer 30. oktobra 1975. Oba zbora sta na svojih sejah po razpravi sprejela: 1. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Ljubljana-Šiška, kj leži izven ureditvenega območja mesta Ljubljane. 2. Sklep o potrditvi letnega načrta gospo-darjenja z lovdšči v letu 1975/76. 3. Sklep o spremembi notranje prerazpo-reditve proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1975. 4. Sklep o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Ljubljana-šiška za sanacijo ce-ste Gameljne-Crnuče, ki jo je poškodovala poplava. 5. Zbor krajevnih skupnosti pa je poleg te-ga obravnaval in sklepal tudi o ustanovitvi komisije zbora krajevnih skupnosti za sprem-Ijanje dejavnosti delegacij krajevnih skup-nosti in razvoja samouprave v KS. V komisijo so bili imenovani: — SAVNIK Tomaž, rojen 15. 7. 1908, de-legat delegacije KS Milan Majcen — predsed-nik, — ZORE ing. Albert, rojen 21. 10. 1950, delegat delegacije KS Stanežišče Medno — član, — JERAJ Franc, rojen 3. 12. 1934, delegat delegacije KS Vodice — član, — HUMAR Marija rojena 9. 1. 1923, de-legat delegacije KS Hinko Smrekar — član, — VODNIK Anton, rojen 22. 9. 1936, dele-gat delegacije KS Dravlje — član, — PERTOVT Dragica, rojena 19. 2. 1929, delegat delegacije KS Koseze — član, — BARTALANIC Branko, rojen 28. 2. 1954, delegat delegacije KS Medvode. - Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori KONFERENCA DELEGACIJ »VIATOR« ŠT. 23 IN 24 Vprašanje: Kdaj se predvideva dokončna rešitev sanacije Tacenskega mostu? Odgovor: S tem v zvezi vam sporočamo, da nam je kritično stanje obstoječega mostu čez Savo v Tacnu na cešti 11/323 znano ter da je bilo Cestnemu. podjetju v Ljubljani že na-ročeno da izdela predlog popravila obstoje-čega mostu. Za ta dela nam je Cestno pod-jetje že dostavilo predračun, tako, da bodo dela sedaj v najkrajšem času izvršena. Cestno podjetje Ljubljana, Stopniška 10, je zaprosilo SOb Ljubljana-Siška, da dovoli obvoz po občinski cesti Tacen—Vikrče— Smlednik. Pristojna služba Skupščine občine Ljubljana-Siška je izdala soglasje o obvozu. V soglasju so navedeni naslednji pogoji: dela na mostu morajo biti končana v najkrajšem možnem roku, dela je potrebno izvajati tako, da je možen peš prehod, izvajalec je dolžan prek javnih občil obvestiti javnost o obvozu. S tovarišem Oblakom, direktorjem med-krajevnega prometa Viator je dogovorjeno, da se bo avtobusni promet za področje Tacna, Vodic odvijal v času obvoza tako, da bo avto- bus pripeljal do mostu, potniki bodo most prečkali peš, na drugi strani pa bo čakal dru-gi avtobus, kateri bo nadaljeval progo. Ker pa iz samega vprašanja ni jasno ali vprašujete tudi po novem mostu, vas o tem tudi obveščamo: Kot vam je znano je bila izgradnja novega mostu v Tacnu po prvotnih planih predvidena v letu 1975. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je Skupščina Republiške skupnosti za ceste sprejela rebalanc plana izgradnje mo-stov, po katerem je bila izgradnja mostu v Tacnu določena prioritetno na 6 mestu v na-slednjem planskem obdobju 1976—1980. Za gradnjo mostu v Tacnu je bilo pri Re-publiškem sekretariatu za urbanizem SRS že v letu 1973 vloženo za lokacijsko dovoljenje. Na zahtevo lokacijske obravnave je bila pr-votna vloga dopolnjena dne 2. 12. 1974 in 28.1. 1975. Odgovor pripravil: Republiška skupnost za ceste, Oddelek za gradbene in komunalne za-deve. Vprašanje: Delegati sprejemajo predlog oskrbnin, vendar postavljajo vprašanje čemu je potrebno, da precejšen odstotek delavcev v VVZ kriti OD iz oskrbnin oziroma kdo je kriv, da sredstva za stroške OD za zaposlene ne krije izobraževalna skupncsst?, Odgovor: Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-Siška zagotavlja vzgojnovarstvenim zavodom za izvajanje osnovne dejavnosti fi-nančna sredstva v skladu z obstoječimi nor-mativi in sprejetim sporazumom, na osnovi katerega prejemajo VVZ s stran] izobraževal-ne skupnosti finančna sredstva za osebne do-hodke pedagoškega osebja (za 9 ur) ter za del administrativnega in tehničnega osebja. Iz participacije, ki jo prispevajo k oskrbninam starši zagotavljajo VVZ osebne dohodke teh-ničnemu osebju, ki je zaposleno v kuhinji, v pralnici in za osebne dohodke hišnikov. Prav tako se na osnovi sedanjih meril oblikujejo iz < participacije staršev tudi za dodatno nekva-Ijficirano pedagoško osebje, ki ga v VVZ se-stavljajo varuhinje. V kolikor bi morala iz-obraževalna skupnost zagotavljati VVZ vsa finančna sredstva za izplačevanje osebnega dohodka vsem zaposlenim v VVZ, bi bilo po-trebno bistveno korigirati obstoječa merila o finandranju VVZ in s tem tudi zagotoviti v okviru stopnje za vzgojo in izobraževanje v VVZ znatno več finančnih sredstev. Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe. KONFERENCA DELEGACU ŠT. 7 - ISKRA Vprašanje: Postavlja se vprašanje, kakšna je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v VVZ ter kdaj bo uvedena popoldanska izmena? Odgovor: Na območju občine Ljubljana-Siška so vse obstoječe zmogljivosti vzgojna-varstvenega prostora v posameznih WZ pre-žene za 20 do 30 % glede na dejansko zmog-ljivost VVZ. Na osnovi ankete ki so jo iz-vedli VVZ je bila uvedena popoldanska izme-na za vzgojo in varstvo predšolskih otrok v VVZ Andersen in v VVZ Najdihojca za čas od 12. do 20. ure. Iz zdravstvenih razlogov pa z drugo izmeno niso zajeti otroci, ki bi mo-rali biti zaradi zaposlenosti staršev (v tovar-nah) vključeni v VVZ do 22.30. Odgovor pripravii: Oddelek za družbene službe. KONFERENCA DELEGACIJ OŠ ALOJZ KEBE ^ Vprašanje: Koliko otrok iz KS Smlednik je vključenih v VVZ Medvode? Vprašujemo za-to, ker je že postavljena zahteva po gradnji vrtca v Smledniku ali pa adaptacija že ob-stoječe stavbe. Smlednik je namreč oddaljen od Medvod okrog 5 km in je nemogoče vklju-čevati otroke v to ustanovo. Odgovor: Po podatkih uprave VVZ Medvo-de so v ta vzgojnovarstveni zavod iz območ-ja KS Smlednik vključeni trije otroci — eden iz Valburge in dva iz Smlednika. Zahteva po izgradnji vrtca v Smledniku se povezuje na predlog KS Smlednik, da se za namene izva-janja varstva predšolskih otrok v Smledniku preuredi zgradba bivšega gostišča, v katerem bi bilo možno izvajati varstvo predšolskih otrok v dveh do treh oddelkih, ki bi delovali kot dislocirani oddelki enega izmed sosednjih centralnih VVZ. V tem smislu je adaptacija obstoječega gostišča v Smledniku že zajeta v predlogu srednjeročnega programa razvoja otroškega varstva, ki bo posredovan s strani skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Šiška delegatom v razpravo. Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe. KONFERENCA DELEGACIJ » ŠT. 8 - ISKRA * Vprašanje: Kakšen je personalni normativ za izračunavanje ekonomskih cen oskrbnin v VVZ. Zakaj za solidarnostne prispevke ni iz-delan statut, ki bi odločal kdaj in kako se začnejo koristiti sredstva iz tega sklada. Me-nijo, da je tudi premajhna obveščenost de-lavcev o uporabi sredstev iz tega sklada, pa tudi večina sredstev tega sklada ni znana? Odgovor: Osnovo za personalni normativ v VVZ predstavljajo merila s katerimi je opredeljeno osnovno izhodišče, da pripada na en oddelek predšolskih otrok v starosti od 2—7 let 1,8 vzgojiteljice ter 1,3 medicinske sestre za izvajanje osnovne dejavnosti otrok starih do dve leti. Normativ za administra-tivno tehnično osebje v VVZ se navezuje na število oddelkov, na število vključenih otrok v VVZ ter na velikost zavoda. Drugi del vpra-šanja ni jasno opredeljen. Možno je le ugo-toviti, da poteka zbiranje solidarnostnih pri-spevkov na osnovi družbenih sporazumov. Pri tem ima npr. solidarnostni sklad za izgradnjo stanovanj tudi statut in pravilnik ter druge akte. Ce se vprašanje navezuje na solidarnost-ni stanovanjski sklad je možno zaključiti da se v sredstvih javnega obveščanja občasno objavljajo informacije glede poteka izgradnje stanovanj in porabe sredstev. Če gre za sklad za gradnjo OŠ in VVZ je možno ugotoviti, da se tudi dejavnost tega sklada občasno v obliki informacij objavlja v sredstvih javnega ob-veščanja. Če gre za vprašanje uporabe troše-nja sredstev, ki se zbirajp iz solidarnostnih pri-spevkov za nerazvita področja bi bilo potreb-no verjetno v bodoče konkretneje opredeliti namembnost solidarnostno zbranih sredstev oziroma o tem pripraviti podrobnejšo infor-macijo. Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe. DELEGATSKO VPRAŠANJE KONFERENCE DELEGACIJ DEKORATIVNA Vprašanje: Glede na to, da so nekatere vzgojnovarstvene ustanove zgrajene iz samo-prispevka, je vprašanje, kako se pri stroških upošteva amortizacija teh zgradb. Nadaljnje vprašanje če so resnično izko-riščene vse notranje rezerve, pri tem je bilo očitno vprašanje, če so pri obračunu osebnih dohodkov v celoti upoštevali pravice, ki jih daje sindikalna lista, saj ugotavljamo, da v naši OZD teh pravic kljub ugodnemu dohodku nismo v celoti izkoristili. Odgovor: Obračunavanje amortizacije v VVZ poteka v skladu z zakonom ld predpi-suje minimalne stopnje. Pri tem se obraču-navanje amortizacije odvija enako v VVZ, ki so zgrajeni iz sredstev samoprispevka ali pa iz kakršnihkoli drugih virov. Izobraževalna skupnost priznava VVZ sredstva za amorti-zacijo premičnin, opremo in učila po dejan-skem obračunu, pri čemer se za pogodbeni predračun upošteva amortizacijski predračun za tekoče leto. Nadalje priznava izobraževal-na skupnost VVZ sredstva za amortizacijo ne-premičnin, upoštevajoč zakon o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih or-ganizacij določenih področij. Amortizacijo kuhinj in kuhinjske opreme obračunavajo v skladu z merili VVZ v tistera delu oakrbnin, ki jih participirajo starši. Sindikalna lista je v vseh VVZ in šolah minimalno realizirana in sicer le v postav-kah regres za letni dopust in družbeni pre-hrani. Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe. DELEGAT KS ŠENTVID HORVAT VLADIMIR Vprašanje: Z ozirom na razna negodova-nja in pritožbe najemnikov stanovanj o povi-šanju stanarin prek dogovorjene meje v ne-katerih občinah, je tudi na območju KS Šent-vid prišlo tako daleč da nekateri stanovalci-najemniki nočejo plačevati stanarine iz raz-logov: 1. Da je bilo povečanje stanarine več kot 25 %, kolikor določa sporazum (po njihovih ugotovitvah 56%). 2. Da plačevanje povečane stanarine — razlike za nazaj (januar—april), ko še spora-zum ni bil podpisan, ni utemeljeno. Prosim za javno pojasnilo na navedene trditve v »TRIBUNI«. Odgovor: Znano je, da se stanarine od leta 1965 praktično niso spremenile, kar je zaradi stalnega naraščainja cen resno ogrozilo vzdr-ževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastni-ni. Zaradi tega in pa zaradi postopnega pre-hajanja na stroškovne stanarine. kar naj bi se po predvidevanjih zgodiJo do leta 1980, je bilo treba začeti s povišanjem stanarin že v letu 1975. Intencije družbenega dogovora o politiki stanarin so bile v tem, da se stana-rine v letu 1975 povečajo za 25 °/o in sicer na podlagi točkovanja stanovanj iz leta 1973. Ta-ko je večina občin tudi storila. Ker pa je toč-kovanje iz leta 1973 marsikateremu stanova-nju določilo več točk kot točkovanje iz leta 1965, po katerem so se določale stanarine vse do konca leta 1974, je prišlo do tega, da se je tem stanovanjem povprečno mesečna sta-narina glede na stanarino iz decembra 1974 povečala za več kot 25 °/o. Ker pa točkovanje iz leta 1973 v ljubljan-skih občinah ni bilo dosledno izvedeno pa tu-di ni imelo prvenstvenega namena, da se na njegovi osnovi določijo nove stanarine, so se ljubljanske stanovanjske skupnosti odločile, da vzamejo za osnovo točkovanje iz leta 1965, to se pravi, da stanarine iz leta 1974 povečajo za 25 °/o. Na ta način bi se letna kvota sta-narin glede na leto 1974 povečala za 25 °/o. kar je bil v bistvu tudi cilj družbenega dogovora. Ker pa je sprejemanje družbenega dogo-vora kasnilo in je bil sprejet šele aprila, je bilo treba od 1. maja dalje povečati stana-rine za 37,5 %, če. smo hoteli, da bomo v letu 1975 povečali maso stanarin za 25 %. Mislim, da intencije družbenega dogovora niso bile kršene kajti če bi bil dogovor sprejet de-cembra 1974, bi Ljubljančani plačevali od ja-nuarja 1975 za 25% povečano stanarino in bi prek celega leta zbrali prav toliko denarja, kot ga bodo zdaj, ko od 1. maja dalje plaču-jejo stanarino, povečano za 37,5 %. Ob tem je treba še povedati da je celotno povečanje stanarin namenjeno investicijske-mu in tekočemu vzdrževanju stanovanjskih hiš, ne pa tudi amortizaciji ali za kritje stroškov upravljanja. To pomeni, da se je s tem samo povečala materialna baza, s katero gospodarijo stanovanjske skupnosti in hišni sveti in da se bo ves denar, zbran od pove-čanih stanarin, spet vrnil stanovanjskemu fondu v obliki sredstev za investicijsko in te-koče vzdrževaaje. Če nekateri najemniki stanovanj nočejo plačevati povečanih stanarin, si s tem sami žagajo vejo, na kateri sedijo. Stanovanjska skupnost lahko izvaja velika popravila samo s tistim denarjem, ki ga zbere iz stanarin, hišnl sveti pa lahko gospodarijo s sredstvi za tekoče vzdrževanje le tedaj, če stanovalci red-no plačujejo stanarine, od katerih gre 20 % denarja hišnim svetom. Odgovor pripravil: predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Tone Gortner. ... KRAJEVNA SKUPNOST »VIŽMARJE-BROD« Vprašanje: Tovariš CINČ obvesti delega-cijo, da je v listu TRIBUNA objavljen odgo-vor na delegatsko vprašanje, katerega je po-stavila naša delegacija in se nanaša na ko-munalne ureditve našega območja. Po razpravi sprejmejo sklep: Delegacija se s tem odgovorom ne strinja in ponovno zahteva, da SKUZ pripravi po po-stavljenem vprašanju odgovor. Odgovor: Problematika bo predložena na seji upravnega odbora Sklada za komunalno urejanje zemljišč. Sklep upravnega odbora bomo objavili v naslednji številki Javne tri-bune. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunal-no urejanje zemljišč, Standard-Invest. KRAJEVNA SKUPNOST »KOSEZE« Vprašanje: Vprašanje zgraditve trgovine, ki je postavljeno že tretjič, in se zlepa ne premakne. Predvsem moti našo delegacijo to-le: sklepanje in dogovarjanje kakšen in kje bi bil objekt je predolgo. Ze vsak letoviški kraj ali vasica v Dalmaciji je sposobna posta-viti v nekaj dneh paviljon, samo Koseze te-ga niso sposobne. Ni treba postaviti neke su-per trgovine, zadošča le aluminijast paviljon, ki se ne postavi. Predvideno je že bilo, da bo tista stavba ki jo ima Standard ob Po-dutiški cesti, Standard je to predvidel v svo-jem programu in da bo tam zgradil trgovi-no. Vendar izgleda da Standardu ustreza, da tam prodaja gramoz pesek in take stvari. In še nekaj: zdi se nam, da to ustreza tudi »Mercatorju« in »Emoni«. Zakaj? Zato ker jim pač to ustreza. Stanovalci »Kosez« lahko kupujejo pri »Mercatorju« in »Emoni«, am-pak ne v Kosezah temveč nekje v Ljubljani. To je zanje cenejše. Vprašanje je, kakšno je tu ozadje, ali ne gre tukaj za preveliko slo-gaštvo med »Standardom«, »Mercatorjem« in »Emono« na račun že nekaj čez 1000 stano-valcev Kosez, in to je edina krajevna skup-nost, ki še nima trgovine. Vprašanje je ali je to sploh še lahko krajevna skupnost? Po-tem se pa postavlja še drugo vprašanje: naj-brž se ta stvar ne bo premaknila z dnevnega reda, drugače da se postavi konkurenčno pod-jetje. »Emona« in »Mercator« nista zainte-resirana in mislim, da je dolžnost občine sfor-sirat s trgovskimi podjetji iz Domžal, Skofje Loke naj pride v Koseze. Potem bi Koseze postale interesantne za dva da ne rečem mo-nopolista, ki se požvižgata na vse skupaj. Zeltmo tudi, da se razišče še eno vpraša-nje? Zakaj je ABC iz Skofje Loke prenehal z gradnjo trgovine, ki je zgrajena že do tretje faze. Celo so se slišale govorice, da zopet po nekem dogovoru z »Mercatorjem« in »Emo-no«, je pa malenkost še za dokončati trgovi-no in jo opremiti z vsem potrebnim. Ampak izgleda da gre tukaj za nek monopolističen dogovor na račun prebivalcev. Odgovor: Ker se zaradi intenzivne stano-vanjske gradnje v Ljubljani ponekod postav-lja vprašanje osnovne preskrbe z živili in ostalimi vsakodnevnimi artikli, je IS skup-ščine mesta Ljubljane pristopil k reševanju tega problema že v marou tega leta. Da ne bi vsaka KS ali občina po svoji strani iskala investitorja, kakor tudi lokacije, itd. je bil sklican skupen sestanek (21. maja) s predstav-niki večjih trgovskih podjetij, Ljubljanske banke, IS sk-upščin ljubljanskih občin in LUZ, kjer so bili pddani predlogi financiranja (ude-ležbe banke, investitorja in skupščin občin) in dogovorjeno, katera OZB bo prevzela po-samezno gradnjo ter kako naj bi pristopili k izboru lokacij in najhitrejši pridobitvi grad-bene dokumentacije. Na tem sestanku je bilo tudi dogovorjeno, da so na območju naše občine pripravljene investirati EMONA v KS Koseze 2.800 m2 in MERCATOR v KS Vižmarje-Brod nad klan-cem 360 m2. V zvezi z gradnjo trgovine v Ko-sezah je Standard-Invest sklical že več se-stankov s predstavniki Emone gradbenimi podjetji, ki tu gradijo, KS, IS skupščine obči- in in LUZ, kjer je bila obravnavana proble-matika gradnje te trgovine, oziroma priprave dokumentacije v skladu s potrebami potroš-nika in ostalih normativnih kakor tudi arhi-tektonskih zahtev. Kot izhaja iz povedanega se ta problematika o čemer je KS Koseze tu-di seznanjena, rešuje, jasno pa je, da bo do konone realizacije, potrebno rešiti, še vrsto vprašanj, ki nastajajo v zvezi s finančno kon-strukcijo oziroma točneje z zagotovitvijo vseh finančnih sredstev (okoli trt stare milijarde ddn, brez 50 % pologa). Toliko o dosedanjem poteku priprav za izgraditev nove trgovine v Kosezah, glede ostalih vprašanj, ki jih ob tem delegat postavlja pa naslednje. O postavitvi paviljona doslej ni bilo go-vora in tudi ni v programu zato se k tej re-šitvi ni pristopilo. Zgradba, ki jo ima Stan-dard-Invest ob Podutiški cesti, je namenjena za obrt in obrtne servise, ki jo trenutno sicer uporablja gradbena operativa. Objektov za obrt in obrtne servise je tu predvidenih šest, od katerih sta dva že zgrajena do tretje grad-bene faze, od tega je eden že prodan drugega pa koristi gradbena operativa za lastne potre-be. Poudariti pa moramo da ti objekti niso bili nikoli namenjeni za trgovsko, ampak sa-mo obrtno servisno dejavnost. O nekem posebnem slogaštvu med Stan-dard-Investom in Emono ter Mercatorjem najbrž ne moremo govoriti, ker sta si Emona in Mercator kot dve večji trgovski firmi že tako v konkurenčnih odnosih,- Standard-Invest pa je tudi zainteresiran, da reši ta problem. Glede udeležbe ostalih konkurenčnih podjetij iz okolice Ljubljane, naj poudarimo da je IS skupščine naše občine že sprejel sklep, da v kolikor bo to potrebno (predvsem v zvezi z zagotovitvijo sredstev) naj Standard-Invest objavi razpis v jugoslovanskem merilu. O prenehanju gradnje trgovine v tretji fazi s strani ABC — Škofja Loka pa žal ne vemo ničesar in je delegat najbrž zamenjal stavbo, ki je namenjena servisno obrtni dejavnosti ob Podutiški cesti in o kateri je bilo, v tem od-govoru že povedano (ABC — Ljubljana). Kljub temu, da je ta odgovor že precej ob-širen pa vseeno še ni odgovorjeno na osnovno problematiko, s katero je vprašanje pogojeno, to je kako čimprej organizirati preskrbo z osnovnimi življenjskimi artikli prebivalcem tega območja. Menim, da je potrebno s skup-nimi napori, tako same KS, skupščine občine in njenih organov ter Standard-Investa najti kupce za prostore v D bloku kjer se bi orga-nizirala ta osnovna trgovska preskrba. Ob tem moramo poudariti, da je Standard-Invest do-slej glede na pomembnost teh storitev poslal že 51. organizacijam ponudbe. vendar je od-govor prejel le od treh, ki so želele nadaljnje informacije, s katerimi pa nato ni prišlo do končnega aranžmaja. Odgovor pripravil: svetovalec za KS. KRAJEVNA SKUPNOST »TRNOVEC-TOPOL« Vprašanje: Delegacija predlaga, da se v komisijo za ugotavljanje plačilne zmogljivosti zavarovancev starostnega zavarovanja kmetov in v komisijo za reševanje pritožb zavarovan-cev dmenujejo tudi člani ki poznajo proble-matiko hribovskega kmeta. Zato predlagamo v prvo komisijo kmeta in delegata Stanka Bukovca, Govejek 3, in v drugo komisijo Dob-nikar Mirka s Topola 25. Odgovor: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine ob6ine Ljub-ljana-Siška pripravi predloge za skupščinsko sejo najmanj tri tedne prej, zato je vaš pred-log kandidatov nemogoče upoštevati. Kljub temu menimo. da sta tako komisija za reše-vanje pritožb zavarovancev starostnega zava-rovanja kmetov v sestavi: ARHAR Viktor, rojen 27. 1. 1940, stanujoC Spodnje Pirniče 37, finančni inšpektor — predsednik. HOCEVAR Tine, rojen 2. 3. 1926, stanujoč Zapoge 6, kmetovalec — član, PLESEC Vinko, rojen 16. 10. 1925, stanujoč Preska 69, vodja proizvodnje orodja — član, JANHAR Franc, rojen 23. 8. 1935, stanujoč Hraše 46, kmetovalec — član, BRODNIK Vinko, rojen 12. 5. 1932. stanu-joč, Medno 22, kmetovalec — član kot komisija za ugotavljanje plačilne zmog-Ijivosti zavarovancev starostnega zavarovanja kmetov v sestavi: LUKE2IC Janko, rojen 31. 1. 1932. stanu-joč Spodnje Gameljne 31, uslužbenec — pred-sednik, VEBER Andrej, rojen 9. 3. 1915, stanujoč Spodnja Senica 1, kmetovalec — član, CERAR Angelca. rojena 28. 5. 1925, sta-nujoča Stanežišče 40, socialna delavka — član, KOLOSA Ludvik, rojen 23. 5. 1925. stanu-joč Bognarjeva pot 11 svetovalec za kmetij-stvo in gozdarstvo — član, KREK Jože, rojen 28. 10. 1943, stanujoč Trnovec 5, kmetovalec — član. z ozirom na naloge in pooblastila kadrovsko primerno formirane še zlasti, ker sta v obeh najmanj po 2 predstavnika, ki poznata proble-matiko hnibovskega kmeta. Na podlagi odloka o ureditvi zadev s pod-ročja starostnega zavarovanja kmetov (Urad-ni list SRS 28/72) se o višini odmerjenih pri-spevkov zavezancem za starostno zavarovanje kmetov obvezno obvestijo posamezne krajev-ne skupnosti, poleg osebnih obvestil zavaro-vancem zavezancem prispevka. Na ta način je krajevni skupnosti dana možnost, da prek svojih teles preveri plačilno zmožnost zave-zancev, svoje ugotovitve ter predloge pa po-tem posreduje davčni upravi kot zahtevek za obravnavanje na eni od zgoraj navedenih ko-misij. Za vloge ki jih vložijo sami zavezan-ci, pa davčna uprava predhodno pred odlo-čanjem. na pristojni komisiji zaprosi pristoj-no krajevno skupnost, da glede na vlogo za-vezanca poda svoje mnenje in predlog za na-čin rešitve. Iz tega je razvidno, da komisija za ugotavljanje plačilne zmogljivosti zavaro-vancev starostnega zavarovanja kmetov pri svojem odločanju nima širših pooblastil, ker je reševanje zadev njene pristojnosti pogojeno z dejanskim stanjem prosilca, katerega ugo-tovi pristojni organ v krajevni skupnosti. kjer zavezanec stanuje. Komisija za reševanje pritožb zavezancev starostnega zavarovanja kmetov pa ima pred-vsem strokoven značaj in ugotavlja na pod-lagi pritožb pravilnost uporabe materialnih in procesualnih predpisov. Izvršni svet predlaga, da komisiji ob ob-ravnavanju prošenj vabijo na svoje seje pred-stavnike krajevnili skupnosti, v katerih sta-nujejo vlagatelji prošenj in pritožb. Odgovor pripravila: Davčna uprava. ¦ DELEGACIJA »AERO« TOZD TOVARNA CELULOZE MEDVODE Vprašanje: »Na kakšnih osnovah so dolž-ne gospodarske organizacije v Medvodah prispevati sredstva za ureditev cestnega o-mrežja v Ljubljani? Kljub temu, da je ve-čina že podpisala omenjeni sporazum, še vedno niso delegati dovolj informirani in ni nikjer bilo podane pravne in druge ute-meljitve tega vprašanja, ki se še vedno po javlja med delavci delovnih organizacij na tem področju?« Odgovor 1: Pravno osnovo za samouprav-no sporazumevanje o združevanju sredstev za določene skupne naložbe daje že sama iistava SR Slovenije. 10-letni program iz-gradnje cestnega omrežja na območju me-sta Ljubljane je takšna gradnja, ki opravi-čuje solidarno akcijo združevanja sredstev; ker jo sicer ni mogoče uresničiti z izvirnimi sredstvi, ki so na razpolago v te namene. Znano pa je, da današnje stanje cestnega omrežja Ljubljane onemogoča nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj ljubljanskih občin. Tudi skrb in odgovomost za zdravje in boljše pogoje življenja občanov Ljub-ljane, narekujejo nujpost uresničevanja sprejetega programa, saj je posredno s tem povezana tudi produktivnost delovnih ljudi Ljubljane. Razumljivo je, da so posamezna področja različno, glede na obstoječe pogo-je cestnega prometa, posredno in neposred-no upoštevana v 10-letnem programu, kar pa seveda ne pomeni, da ne bodo imela nobe-ne koristi z realizacijo sprejetega programa. V vsakem primeru pa gre za solidarnostno akcijo vseh delovnih ljudi in občanov Ljub-ljane, zato je tudi prav, da se solidarno združujejo sredstva. Zato ne gre v tem pri-meru za v naprej določeno dolžnost in ob-veznost, temveč za zavestno solidarnostno akcijo, ki jo delovni ljudje na zborih delav-cev TOZD sprejemajo s tem, da sklepajo o pristopu in podpisu samoupravnega spo-razuma o združevanju sredstev. Podpisniki tega sporazuma pa bodo tudi ustanovitelji samoupravne interesne skupnosti za ceste, v kateri bodo neposredno vplivali na uspeš-no in istočasno racionalno izvedbo spreje-tega programa. Končno je izvor sredstev, ki predstavlja osnovo za prispevek objektivizi-ran, glede na realne pogoje in možnosti go-spoaarjenja vsake posamezne TOZD, kar pomeni, da bo prispevala več sredstev tista TOZD, ki bo ustvarila večja sredstva za po-slovni in rezervni sklad skupne porabe in obratno, upoštevajoč zaključni račun vsa-kega poslovnega leta. Odgovor 2: V primeru interesov samih Medvod v zvezi z realizacijo 10-letnega pro-grama izgradnje cestnega omrežja Ljublja-ne pa je potrebno posebej naglasiti tudi po-srtdni in neposredni interes delovnih ljudi in krajanov Medvod, ki je v tem, da razvi-jajo Medvode kot ljubljansko primestno aglomeracijo v pogledu naselitve, industrij-skih in servisnih dejavnosti ter drugih in-teresov v prostoru, kar vse je izraženo v noveliranem urbanističnem programu in na-črtu Medvod. Izbor in koncentracija stanovanj v Med-vodah, lociranje, izbor, koncentracija in raz-voj industrijskih in servisnih dejavnosti, eksploatacija gramoza na Jeprci, naravovar-stvena zaščita krajine, vode, so vezani na opredelitve odsekov avtoceste na tem ob-močju (Mengeška varianta AC), bodoče re-gionalne gorenjske vpadnice in njene pri-ključitve na ljubljanski cestni sistem, na opredeljevanje funkcije obstoječe ceste I. reda Ljubljana—Kranj, na rešitev ozkega grla v Šentvidu, izgradnjo obvoznice v Ljub-ljani in drugih cest in cestnih odsekov ter povezav v okviru 10-letnega programa iz-gradnje cest v Ljubljani. Le dobra prometna povezanost razvojnih območij v okviru regionalne Ljubljane in skupno opredeljevanje vloge dela in funk-cij razvojnih območij, subcentrov v Ljub-Ijani, lahko zagotavlja realizacijo razvojnih trendov h katerim težimo. Vsa vprašanja razvoja je zatorej treba obravnavati celovito k čemur tudi teži 10-letni program kot del razreševanja celotne infrastrukture širšega območja Ljubljane. Odgovor pripravil: Marko Rajner — član izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MEDVODE Vprašanje: Delegacija krajevne skupno-sti Medvode, ki je zasedala v petek, 5. 9. 1975 in obravnavala gradivo za to sejo skup-ščine občine Ljubljana—Šiška, je med dru-gim sprejela tudi sklep o postavitvi delegat-skega vprašanja o načinu financiranja 00 ZSMS v krajevnih skupnostih naše občine za letošnje leto. Seji so prisostvovala tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij naše krajevne skupnosti, in sicer SZDL, ZK, ZZB NOV in ZSMS in so soglasno podprli to de-legatsko vprašanje. Delovni ljudje in občani naše krajevne skupnosti se vedno znova in znova sprašu-jejo, kako bo rešeno vprašanje financiranja mladine v krajevnih skupnostih za letošnje leto. Morda se vam zdi čudno, da postav-ljamo to vprašanje skupščini in ne predsed-stvu OK ZSMS Ljubljana-Šiška. S strani OK ZSMS smo že dobili odgovor in pojas-nilo o porabi sredstev, ki so jih dobili iz proračuna, žal pa se iz teh sredstev ne da dotirati 00 ZSMS na terenu, ker je odo-brenih sredstev komaj dovolj za izpolnitev programa dela OK ZSMS, kjer pa dotiranje 00 ZSMS ni predvideno. Zato delimo mnenje predsedstva OK ZSMS Ljubljana-šiška, njegovega sekreta-riata, predsedstva konference mladih in kra-jevnih skupnosti, sveta ZSMS in predsed-stva 00 ZSMS Medvode, ter mnenje' velike večine delovnih ljudi in občanov naše obči- ne, ko postavljamo skupščini zahtevo, naj iz rezervnih sredstev ali iz kateregakoli dru-gega vira, zagotovi vsaj minimalna sredstva za pomoč OO ZSMS v krajevnih skupnostih naše občine za premostitev izrednih finanč-nih težav v letošnjem letu, ko OO ZSMS v krajevnih skupnostih še niso dobile nobenih dotacij. Za vnaprej pa predlagamo in zahte-vamo, da se pri izdelavi proračunov druž-benopolitičnih organizacij naše občine iz-ločijo namenska sredstva, ki bi jih nato predsedstvo konference mladih iz krajevnih skupnosti v soglasju s predsedstvom OK ZSMS Ljubljana-Šiška razdelilo 00 ZSMS v krajevnih skupnostih, podobno kot to iz-vaja OK SZDL, ko dotira KK SZDL v kra-jevnih skupnostih, seveda y okvirjih, v ka-terih se bo še financiralo iz proračunov. Zaradi še vedno odprtega vprašanja fi-nanciranja 00 ZSMS v krajevnih skupno-stih, o čemer je bilo govora doslej, so de-lovni ljudje in občani naše občine razbur-jeni in bo do takih in podobnih vprašanj prihajalo vse dotlej, dokler se ta problem ne bq enkrat končno rešil. Pričakujemo resen pristop skupščine do obravnavanega problema in pričakujemo re-šitev iz slepe ulice, tako da bodo podani vsaj minimalni pogoji za obstoj in delova-nje družbenopolitične organizacije ZSMS v vseh krajevnih skupnostih naše občine. Odgovor: OK ZSMS je na predlog izvrš-nega sveta pripravila predlog za dodelitev namenskih sredstev za delovanje osnovnih organizacij ZSMS v KS. O predlogu je iz-vršni svet razpravljal na svoji 77. seji 10. 10. 1975 v sklopu razprave o predlogu sklepa o spremembi notranje prerazporeditve prora-čuna občine. Izvršni svet je predhodno pred sklepa-njem ugotovil: — da se je stališče, da so proračuni druž-benopolitičnih organizacij občine dolžni fi-nancirati osnovne organizacije na terenu, iz-oblikovalo že pred letom dni ob razpravah in sprejemanju proračuna občine. Tak način financiranja pa ni smel imeti posledice po-večanja dogovorjenega odstotka splošne po-rabe nasproti letu 1974; — da je občinska konfercnca ZSMS Ljub-ljana-šiška iz proračuna prejela v okviru ljubljanskih občin največ sredstev (470.000 din) ter, da iz teh sredstev ni financirala potreb osnovnih organizacij ZSMS v krajev-nih skupnostih, kljub sprejetim stališčem; — da je za to nujno še v letošnjem letu finančno pokriti utemeljene zahteve osnov-nih organizacij ZSMS v KS ter jim tako omogočiti osnovne pogoje delovanja in — da je za prihodnje leto potrebno pra-vočasno pripraviti programsko usklajen predlog finančnega pokrivanja potreb osnov-nih organizacij ZSMS, na podlagi sprejetlh stališč družbenopolitičnih organizacij obči-ne, občinskega IS in skupščine občine. Na podlagi takih ugotovitev ni razlogov, da bi izvršni svet zahtevek za zaprošena na-menska sredstva osnovnih organizacij ZSMS v KS zavrnil, ker v celoti podpira njihovo delovanje ter v ta namen sprejema naslednje sklepe Za pokrivanje potreb delovanja osnovnih organizacij ZSMS v KS za leto 1975 se ob-činski konferenci ZSMS namensko dodelijo sredstva v višini do 80.000 din iz tekoče re-zerve proračuna občine. Dodeljena sredstva se lahko trošijo ko občinska konferenca ZSMS realizira nasled-nje zahteve izvršnega sveta: 1. Občinska konferenca ZSMS mora ta-koj dostaviti izvršnemu svetu poročilo o porabi proračuna OK ZSMS s točno speci-fikacijo vsebinske in finančne realizacije. 1. Iz programov vseh osnovnih organiza-cij ZSMS y KS je potrebno izločiti oziro-ma napraviti izpisek vseh tistih potreb, za katere je dolžna zagotoviti sredstva samo-upravna interesna telesnokulturna skupnost ter skupnosti te potrebe dostaviti, da odobri sredstva, ki so planirana v ta namen. 3. V okviru odobrenih sredstev do 80.000 din morajo biti udeležene vse osnovne or-ganizacije ZSMS v KS in je potrebno do-datno na nivoju vseh osnovnih organizacij ZSMS izoblikovati razdelitev teh sredstev na podlagi prioritetno usklajenih programov med vsemi osnovnimi organizacijami ZSMS v KS. Za zahteve, kot so nakup literature, po-kritje najemnine za prostore v Savskih elek-trarnah, oprema prostorov, pa izvršni svet predlaga naslednje: 1. Družbenopolitične organizacije občine razpolagajo z literaturo kot jo potrebujejo mladinske organizacije, zato je potrebno najprej v tem okviru poiskati ustrezno re-šitev, tako da se ne bi kupovale nove knjige. 2. Za prostore v Savskih elektrarnah, ki jih uporablja mladinska organizacija Med-vode pa izvršni svet ugotavlja, da so bili opremljeni s prispevki celotne medvoške in-dustrije zato meni, da je potrebno z uteme-ljeno prošnjo doseči oprostitev plačevanja najemnine. Konkretno prošnjo je izvršni svet pripravljen v celoti podpreti. 3. Izvršni svet meni, da je y času sploš-nega varčevanja in stabilizacije potrebno najti rabljeno opremo za potrebe prostorov. Ob upoštevanju zahtev predlogov in pri-poročil pri sestavi dokumentiranih zahtev osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih bo izvršni svet utemeljene zahte-ve namensko dotiral do višine 80.000 din iz tekoče rezerve občinskega proračuna. Za prihodnje proračunsko obdobje pa iz-vršni svet predlaga, da se pravočasno izde-lajo programi osnovnih organizacij ZSMS ter da je za financiranje konkretnega pro-grama potrebno upoštevati sredstva samo-upravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, dotacije iz proračuna OK ZSMS ter druge vire. KRAJEVNA SKUPNOST GUNCUE-MALE VIŽMARJE Vprašanje: Delegacija krajevne skupnosti Gunclje—Mala Vižmarje zahteva pojasnilo, kako je prišlo do pričetka gradnje Metalkinih objektov na območju KS Gunclje—Male Viž-marje. KS Gunclje—Male Vižmarje je bila o nameravani gradnji samo informativno obve-ščena. V cilju zaščite zakonitosti ter na osnovi ustavnih določil, ki zagotavljajo to zadevae pravice krajevne skupnosti, zahtevamo, da IS skupščine občine poda poročilo. kako je pri-šlo do začetka gradnje brez predhodnega so-glasja še KS. Odgovor: Gradnja Metalke v Vižmarjah poteka v skladu s potrjeno urbanistično do-kumentacijo, ki je bila verificirana že pred formiranjem delegacij po samoupravnih nače-lih nove ustave. Vseeno pa je po dogovoru med predstavniki skupščine občine in vod-stvom Metalka bil v KS Gunclje—Male Viž-marje organiziran sestanek, kjer je bila čla-nom samoupravnih in družbenopolitičnih or-ganov krajevne skupnosti pojasnjena gradnja in razčiščena problematika v zvezi z njo. Ker je bila delegaoija prisotna in se je z predvi-deno gradnjo strinjala ni jasno kakšno poro-čilo sedaj terja od IS skupščine. V kolikor pa je na tem območju zaradi te gradnje nastala kakšna širša problematika pa jo je potrebno z Metalko urediti. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve in SKUZ. KRAJEVNA SKUPNOST »KOMANDANTA STANETA« Vprašanje: Tovariš Terselič Srečko vpra-šuje, kaj je z našim zemljiškim prispevkom in kam gre? Odgovor: Predvidoma letos vplačani polo-vični delež prispevka za uporabo mestnega zemljišča — drugo polovico koristi skupščina mesta Ljjubljane za uresničevanje 10-letnega programa gradnje cest — v znesku 360.000 din na območju krajevne skupnosti. »Komandant Stane« se koristi po načrtu in to 150.000 din za dosedanjo ureditev zelenic in 210.000 din. za park pred šolo in vzgojno-varstvenim za-vodom, kar je že nakazano KS »Komandanta Staneta«. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška je odgovore na delegatska vprašanja obravnaval na svoji 79. seji ter z njimi so-glaša. Na izostala vprašanja bomo odgovo-rili v prihodnji številki glasila.