IŠK/1 MOV! IMA I /% (%m E RI Hi— HO M rk, Tvt H i *N LANGUAGE’ONLY ^OQqz CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 2, 1972 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,! Toronto, Montreal, LethEHdge, Winnipeg SLOVSNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV, LXXIV — VOL. LXXIV feensva po! ne bo Prinesla dobe miru Novi grobovi Lillian Naclrah Po dolgi bolezni je umrla v ____ S Eldercare Center v Chardonu ■ 1»d a nacionalne Kitajske 49 let stara Lillian Nadrah s odklanja vse sporazume, 8398 Riverside Drive, Novelty, ki sta jiir sklenila Nixon Ohio, rojena Truhan v Cleve-kl Ču En-laj, ker zadnji, landu, žena Stanleyja, mati milila ^nobene prSviCB §0“ | K-ennetha, Sharon Soots, Dar-voritl v imenu kitsjsIiG^n! in pok. Dennisa, hči Anne naroda” TAIPEI, Taj. — Vlada nacio-Kitajske je odklonila za-* jučno poročilo o obisku pred-®ednika ZDA na Kitajskem pre-e L teden v obsežni izjavi, v ^-teri pravi, da Nixonovo upa-11 je na dobo miru, ki jo naj bi Prinesla njegova pot na Kitaj-f °’ ne bo izpolnjeno. Zgodilo se ° Prav nasprotno. jz. llnanJe ministrstvo pravi v j vi o “takozvanem skupnem v0rocilu”, da smatra za “ni-41 ^ neobstoječ” vsak dogo-^ L objavljen ali neobjavljen, i zadeva pravice in koristi vla- m ljudstv, ske” za republike Kita j- snf tCi0naIna vlada v TaiPeiu atra vlado v Pekingu za “u- nip1118^0 s^uPrno, ki nima nebeško 4^ Postavljati kitaj-miri- ■*udstvo”- Izjava zunanjega '1S^rs^Va so izogiblje vsakega ZDAP°l0Žen;ia 0l’0S0janja Živb Bmeriškega ljudstva. ienje na Forrnozi poteka n°! kot da se ni nič zgodilo. litie03^0^31'3^'6’ kulturne in podal p6 ,razmere na Forrnozi so taiX-° bGljŠe kot v celinski. Ki-1' b WASHINGTON, D.C. Sg- Muiibur Rahman ie z več- nat je izglasoval v začetku ted- V vladnih krogih ZSSR so se pomirili, ko so prišli do za-in «knninn svetovalcev in na zakonski predlog, ki prepo-j ključka, da Nixon na Kitajskem ni dosegel veliko. Pri sodelavcev na 5-dnevnih veduje podpore iz sredstev: takem razpoloženju se bodo lažje v miru pripravljali razgovorih v Moskvi. zvezne vlade večini javnih viso-1 na Nixonov obisk v Moskvi. MOSKVA ZSSR Včeraj ^ ^ ne pr™aVaj0 enak°' j MOSKVA, ZSSR. - Tu so bi- razpolaga z dejansko močjo in MOSKVA, ZSSR. - Včeraj stl spolov. Predlog • ,e milejši,!. ^ ^ teden tihi in za_ je pol ZDA prva sila sveta. je priletel sem v poseonem sov- so oa zelele zagovornice zen- . v , , , . . • j , Ip+cVpty! lot lotaln nrpriqpdnik i -u S , . ... skrbljem, ko so čakali, kak u- med tem ko je Kitajska le naj- jetskem jet letalu preaseaniK pravic, pa vendar or-trejsi , , . . ,T. vlade Bangladeš Mujibur Rah- ,cd 0Zga, ki ga je lani odobril speh b„ prinesel Nixonov ob.sk obljudene,sa država sveta s so-man s sbup.no 13 sodelavcev in' Predstavniški dom. I “ Kitajskem. Ko Je bilo objav- razmerno omejemm. sredstvi m strokovnjakov. Na letališču staj Zakon prepoveduje zapostav-!ljen0 skupn0 pOr0C,1°' “ Vldel‘' ‘mm-Bengalce pričakala in jih spre-1 ]janje na temelju spola na vseh jela L. Brežnjev in A. Kosygin.1 javnjh in privatnih visokih šo Iz Clevelanda in okolice Mujibur Rahman se hoče svojim obiskom najprej zahvaliti Sovjetski zvezi za podporo, ki jo je nudila Bengaliji v njenem boju za neodvisnost, pa jo nato prositi za gospodarsko pomoč, ki naj novi državi omogoči izboljšanje razmer in postopno gospodarsko rast. Predvidevajo, da bodo sklenili obsežnejšo trgovinsko pogodbo, o kateri se je v Daki že razgovarjala zadnja dva tedna posebna sovjetska delegacija, ki se je vrnila v Moskvo z istim letalom, v katerem je letel tja Mujibur. Bengalija ima okoli 75 mili-joov prebivalcev, pa je ena najrevnejših držav južne Azije, saj povprečni letni dohodek ne znaša več kot okoli $50 in je torej za skoraj polovico manjši od indijskega ali kitajskega. lab preko prve akademske stopnje in v večini javnih visokih šol do dosege prve akademske stopnje. Predlog je stavil sen. Birch Bayh, demokrat iz Indiane. Zahteva enakost pri vpisu za slušatelje in slušateljice, pa e-nakost tudi pri predavateljskem čsobju. Določila ne veljajo za vojaške šole in za pomorske a-kademije. da je Nixonov uspeh skromen, -----0------ in da se jim ni treba bati kake- j ^ fgjjfy ga širšega sodelovanja med Wa-j v shingtonom in Pekingom, vsaj [ ¥86 dSlei¥l1IC ■ za enkrat še ne. j LONDON, Vel. Brit. — Ta te- Sovjetsko časopisje je skupno je v veljavo novi za- poročilo objavilo in obširnejše kon 0 industrijskih odnosih, ki poročalo o ameriško-kitajskih med drugim ukinja “zaprte de-razgovorih, ki jih je preje ko-! lavnice>>_ To se pravij da delav- maj omenilo. Prvič je po več j cu v kaki tovarni ni potrebne mesecih priznalo Pekingu, da se prist0piti v. tam delujočo delav je uprl ameriškemu stališču VjsE0 unijo, da bi bil deležen vseh ugodnosti in da lahko ostane tam na poslu. Vietnamu in podprl stališče Ha-noia in provizorične “revolucionarne vlade Južnega Vietnama”. Preje so v Moskvi stalno napadali Peking, da je “prodal” komunistično stvar v Indokini. Nad eno tretjino brez posla TORONTO, Ont. _____ Nezapo- slenost v unijah organiziranega gradbenega delavstva na področju Toronta je dosegla 35%, še enkrat več kot v preteklem novembru, in je tako visoka, kot jo ne pomnijo. Večja brezposelnost v tej stroki je pozimi nekaj običajnega, toda ne v taki meri, kot je to letos. Afrika razpravlja o uradnih jezikih LAGOS, Nig. — Po vsej črni Afriki razpravljajo o tem, katere jezike naj uporabljajo v šolah, uradih, v javnem razpravljanju. Ali naj bodo to dosedanji uradni jeziki, ki so jih spre- . . ...... jeli od svojih bivših gospodar- IaosU- KltaJsko 80 doIzdl’ da j priznavajo, da se in. da skupna izjava ugotavlja Sovjetska poročila, so v zadnjih tednih vedno znova opozarjala na kitajski molk v zvezi z ameriškimi letalskimi napadi na Novi zakon prepoveduje tudi unijam posegati v spore tretjih skupin, oziroma začenjati ali podpirati “drugotne” štrajke kot jih je Velika Britanija doživela pretekli mesec v podpore štrajku premogarjev. Delavske unije z novim zako- Severni Vietnam in na rdeče vjn]m rdso zadovokine, pa ga niso u. j mogle preprečiti, zdaj pozivajc jev, največ Angležev in Franco-|bira skupna pota z ZDA’ zdaj! zov, ali naj bodo to domači jeziki in dialekti. Nacionalisti se hočejo tujih jezikov znebiti, četudi se zavedajo pomanjkljivosti svojih jezikov in narečij. Ne smemo pozabiti, da večina teh jezikov ni izoblikovana in jezikovno dognana. To so pogovorni ježki, ne pa tudi pismeni. Od vseh jezi- “velike razlike” med gledanji in stališči ZDA in Kitajske. Pomiritev vodstva Sovjetske zvez v pogledu ameriško-kitajskih odnosov omogoča temu mirne in stvarne priprave na sovjetsko-ameriške razgovore ob priložnosti Nixonovega obiska v svoje članstvo in vso javnost to ni zgodilo1 nai £a enostavno bojkotira. Vlada je hotela dobiti z novim zakonom sredstvo za pomirjanje in urejanje delavskih nemirov, zlasti “divjih” štrajkov v britanski industriji. kov črne Afrike je še najbolj/Sovjetski zvezi. Nixon bo pred- razvit in tudi najbolj znan “svahili”, ki ga govorijo v delu vzhodne Afrike in je uradni jezik Kenije in Tanzanije. vidpma prišel v Moskvo 21. maja 1972. Razgovori v Moskvi bodo vsekakor važnejši od razgovorov v Pekingu, kajti Moskva Nekaj misli ob Nixonovem obisku na Kitajskem Ster za te:WAV parlamentu pretekli doikili dm, bre2‘b°Žneži ne bodo fePubliij0 %en^a za vselitev v izdsno n ’ 3 pa to utegne biti CGfn in drugih’ svobodomisle- Ob g ^ 59 j® kazal toplo- 2Večer ji 0b 7' le še 32 F in za operator napovedano da bo ki ^ a padla izpod 20 F. J® bi vse jutro, se bo snegom. Pošto 'Dnn vse jutro, P Pomešal s sneer (Nadaljevanje) Pri pekinškem obisku sta torej sodelovali dve vrsti Kitajcev. Prva je obstajala iz tistih, ki so bili kakor koli v u-radnih stikih z ameriškimi gosti, in to vse od postreščka pa do Ču En-laja. Vsi ti so se cedili od vljudnosti, kolikor jo je dovoljeval, odnosno predvideval program obiska. Na drugi strani je bila o-gromna množica kitajskega ljudstva, ki mu ni bila dovoljena niti navadna ljudska radovednost; če je pa bila, je bila še ta programsko omejena, odnosno določena. To kitajsko stališče je seveda v radikalnem nasprotju z ameriškim, katero dovoljuje vsakemu državljanu, da v naši javnosti po svoji prosti volji sodeluje pri ustvarjanju mnenja o naši zunanji politiki. Pomenilo je obenem tudi močno razočaranje naših optimistov, ki so upali, da bo naša misija center zanimanja kitajske javnosti. Morda je to tudi bilo in je še, toda to samo za kulisami in v globoki tajnosti. V tem pogledu ne poznamo še metode, po kateri bo mogli to ugotavljati. Vrniti se moramo za trenutek k programu obiska. Nixon ga je označil kot pripravo za odprtje rednih diplomatskih stikov med obema državama. To je ogromno delo. Res, da ameriško diplomatsko zastopstvo ne bo štelo, vsaj v začetku ne, nad sto uradnikov. Drugačna je ta slika na kitajski strani Kitajski režim bo moral organizirati v Washington u ne samo poslaništvo, marveč tudi cel kup agencij kitajskih državnih podjetij. Res je, da se bo naša dežela sklicevala na način, kakor ima to urejeno s Sovjetsko zvezo, toda Kitajce bo težko pripraviti do tega, da bi ravno v Washingtonu kaj kopirali po moskovskem kopitu. Razgovori p organizaciji organov kitajskega poslaništva bodo torej dokaj počasen posel. Po znani kitajski praksi “demokratskega’ centralizma1* se bodo vrhovi birokracije v Pekingu morali ukvarjati celo z drobnarijami, kar bo pa grozno zavlačevalo postopek pri organiziranju kitajskega zastopstva v Washingtonu. Dokaz za ta sum nudi prav prvo delno uradno poročiloo sestanku Nixon-Mao. Pravi namreč, da sta se oba državnika pogodila o izmenjavi študentov! Kot da bi oba državnika ne imela nobenega drugega bolj važnega posla in kot da bi bili študentje najvažnejši problem, katerega je treba rešiti pred vsemi drugimi. Res je Mao osebno močno zainteresiran na vseh vprašanjih kulture in izobrazbe, toda to vprašanje gotovo ne spada na prvo mesto pri pogajanjih. Odkriva nam Maovo osebno željo, da Kitajska pošlje čim več študentov v Ameriko. Naša FBI se bo s to željo nerada sprijaznila, ker ima dosti skušenj s tujimi študenti, sicer bodo pa Kitajci morali izbirati med velikim številom odprtih vprašanj; vseh naenkrat se ne bodo mogli lotiti. To bo tudi namig, kaj Kitajce najbolj interesira v Ameriki; poleg posojil seveda. Usoda dogovorov v Pekingu s podpisom pogodb še ne bo končana. V Pekingu pomeni podpis tovariša Maoja ali Ču En-laja vse; pri nas pa Nixonov podpis nima takšne veljave. Dogovore iz Pekinga bodo obravnavali pri nas še Kongres, posebno senat, vo-livna kampanja, konvenciji obeh glavnih strank in javno mnenje. Kaj naj bo rezultat vseh debat, ne vemo. Dvomimo, da bi se Nixon v obrambo dogovorov v Pekingu tako zagrizel, da bi tvegal svojo zmago pri volitvah. Skušal bo najti kompromis v mogočih kongresnih resolucijah. Naša javnost bo s tem zadovoljna. Kaj bo pa na to rekla Maova tovarišija? Glavno besedo bo imelo stanje našega gospodarstva, ako se bo res jeseni ali spomladi spremenilo v pravo krizo, katera bo nalagala naši zunanji politiki skrajno varčevanje s političnimi posojili. Kitajci bi bili proti temu, toda ne bodo se mogli zoper, nas tako močno obnašati, kot so se na primer proti Angliji ali generalu De Gaullu O- zirati se bodo morali namreč tudi na — Moskvo. Sovjetsko stališče do dogovorov je jasno že sedaj. Gledajo pisano na sporazum med Pekingom in Washingtonom, kar precej odkrito pokažejo pri vsaki priložnosti. Skušali bodo pod-minirati vsako točko v dogovoru, ako se jim bo le za to nudila prilika. Proti skupnim akcijam Washingtona in Moskve pa je Peking še prešibek. In končno: kdo pa ve, kdo bo prihodnje leto gospodaril v Beli hiši? Čas hiti z vihravo hitrostjo mimo nas. Kar se nam v teku nastajanja zdi sila pomembno, se nam že dan po dogodku razblini v spomin in pre-haja^ prek pozabe v zgodovino. To se bo zgodilo tudi z Nixonovo potjo v Peking. O-stal bo le še spomin na njo. Čisto obledeti pa vendar ne bi smel. Podobna sestanka v Jalti in Teheranu namreč pričata, kako takšni sestanki lahko postanejo past za skušnjave, katere vodij o^ do usodnih sklepov, čeprav v začetku ne kažejo takega lica. Nekaj sličnega lahko odredi usoda tudi Nixonovemu obisku v Pekingu. Seveda bodo morda pretekla leta ali desetletja, dokler takšne slike ne dobe podobne resnice. V, tem pogledu lahko dobe zgodovinski pomen, posebno še, če so prepletene s političnimi porazi. I. A. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Zadnje vesti WASHINGTON, Pa. — Porota je včeraj po 4 urah obravnavanja odločila, da je Paul E. Gilly kriv umora Josepha Ya-blonskega, njegove žene in hčere 30. decembra 1SS9 v njihovem domu v Clarksvillu, Pa. Porota mora še določiti kazen: smrt ali dosmrtno ječo. Za isti umor sta bila obsojena že tudi Gillyjeva glavna pomočnika Aubran Martin in Claude E. Vealey. Na obsodbo še čakata Gillyjeva žena in tast. Javni tožilec je dejal, da so tisti, ki so ta umor zamislili in plačali, prav tako krivi kot ti, ki so umor izvršili. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj odobril proračunski predlog za višje šolstvo, potem ko je zavrnil ponovni poskus priključitve dopolnila o prepovedi prevažanja šolarjev. Predlog bo prišel pred konferenco Doma in Senata, kjer mu napovedujejo večje spremembe prav v pogledu prepovedi prevažanja šolarjev. Dom je namreč izglasoval ostrejše dopolnilo o omejitvi prevažanja kot pa Senat. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj odletel na odmor v Key Biscayan v Floridi na par dni odmora. SAIGON, J. Viet. — Včeraj sta se dve ameriški letali Phantom F-4 srečali v zraku nad Severnim Vietnamom z dvemi letali MIG 21. V kratkem spopadu naj bi bilo eno izmed MIG letal sestreljeno, kot sta poročala ameriška pilota. PARIZ, Fr. — Rdeča stran je obtožila ZDA sabotaže razgovorov o končanju vojne v Vietnamu, ni pa predložila nove seje, ko je današnja odpadla, ker so jo ZDA odpovedale. K molitvi— Članice Podružnice št. 32 SŽZ so vabljene nocoj ob 7. v Žele-tov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Ano Pirc, jutri, v petek, ob 9. dopoldne pa k njenemu pogrebu. Pogreb— Pogreb g. Ivana Avseneka bo v soboto ob 9. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. V bolnišnici— Rojakinja Theresa Zdešar, 1020 E. 66 Place, je v Polyclinic bolnišnici na 6603 Carnegie Ave. Obiski so dovoljeni. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 5. marca, ima Oltarno društvo fare sv. Vida pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne pa sejo. Zadušnica-— Jutri, v petek, ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Salomona st. za 30 dan njegove smrti. Urad zaprt— V soboto dopoldne bo urad AD, ki je redno odprt od 9. do 12., zaprt zaradi pogreba umrlega sodelavca Ivana Avseneka. Dosmrtna ječa— Mali senat okrajnega sodišča je včeraj obsodil na dosmrtno ječo 23 let starega Allena D. Barneyja, ki je bil obtožen umora 13 let stare Marian L. Hona-ktr v Oakwoodu na Halloween preteklo jesen. Zagovornik je obsojenca izgovarjal, da je bil zastrupljen z mamili in da tako ni imel sposobnosti stvarne presoje. Sodniki so prišli do drugega zaključka. Umor je povzročil pravo zaprepaščenje v vsej okolici. Pritisk na Cerkev na Poljskem je popustil VARŠAVA, Polj. — Vlada je objavila, da rimsko-katoliški cerkvi ni treba več redno poročati o svojih dohodkih in izdatkih vladnim nadzornim organom, prav tako ji ni treba voditi v ta namen kakih rednih zapiskov iz knjig. Odredba finančnega ministrstva, izdana zadnje dni, je odstranila nad desetletje staro trenje med Cerkvijo in vlado. To je drugi tak ukrep vlade v stremljenju ustvariti boljše odnose med Cerkvijo in oblastmi. Vlada je preje prepustila Cerkvi lastninske pravice nad cerkvenim premoženjem, stavbami in zemljišči, v nekdanjih nemških ozemljih, ki so pripadla po drugi svetovni vojni Poljski. Korejski marini doma PUSAN, J. Kor. Marinška brigada “Modri zmaj” se je v celoti vrnila iz Južnega Vietnama, kjer se je več let uspešno borila z rdečimi. Z njenim odhodom iz Južnega Vietnama sta tam še dve južnokorejski armadni pehotni diviziji, skupno okoli 38,000 mož. Neobičajne slaščice LUSAKA, Zamb. — Zambijci j imajo zelo radi posušene gosenice, smatrajo jih za pravo poslastico, cenjeno posebnost. Tako jih uvažajo iz sosednje Rodezije, četudi so z njo v ostrem sporu in bi morali bojkotirati vse poslovne zveze z njo v okviru i sklepov Združenih narodov. /inišEtišKA mmmmpk iea m ygyrtra mMSMOkm Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto M iltvauški zapiski SREBRNA POROKA. — Praz- marcu je letos na 12. marca, novala sta jo Frank in Frances Imenovani duhovnik bo govoril Remshak. Prav na tiho sta mislila praznovati, pa ni uspelo. pri vseh sv. mašah. Ljudem bo tudi dobro delo, ko bodo videli, Otroci so jima pripravili preše- da nekdo drugi govori in ne sa-nečenje, ki ga ne bosta pozabi-1 mo domači duhovniki, ki so jih SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 44 Thursday, March 2, ^»83 1972 la. Kakor sta onadva na tiho mislila vse opraviti, tako so tudi otroci vse na tiho pripravljali, da nista prav nič vedela, kaj se pripravlja. Vabila, dvorano, večerjo, vse so oskrbeli otroci. Presenečenje so jima pripravili v dvorani sv. Alojzija. Največja težava je bila v tem, kako dobiti starše v dvorano, da ne bi kaj slutili, kaj se pripravlja. Pa se je starejši hčerki posvetilo. Ta ima namreč namen še letos se poročiti. Sedaj obiskuje tečaj za ženine in neveste. Rekla je staršem, da so jim naročili pri zadnjem pouku, da morajo prihodnjič pripeljati s seboj svoje starše. Pouk je važen in upajo, da bodo vsi starši tam. In je uspelo. Ko sta prišla v dvorano, še nista vedela, kaj je. Šele, ko je ona zagledala svojo mater, je vedela, pri čem, da je. Povabljenih je bilo precej sorodnikov in seveda kegljaški klub, h kateremu oba spadata. Tam sem opazil tudi Frankovo mater in njegovega brata, in še več drugih. Veliko veselje jima jo napravil prihod gospoda žup-r.ka fare sv. Janeza. Nista se Ob koncu moskovske konference je bilo objavljeno u- mogla dovolj zahvaliti za to po- “Fifty-fifty”, Jalta in delitev Jugoslavije Pod tem naslovom je dr. Branko Pešelj objavil v Hrvatski reviji XXI. dokumentarno razmišljanje o vprašanju “delitve” Jugoslavije med ZSSR in Zahodne zaveznike. To vprašanje je v razpravah političnih emigrantov prihajalo v povojnih letih, posebno še v zadnjih mesecih ponovno na dnevni red, pri čemer so ga posamezniki večkrat precej po svoje razlagali ne-oziraje se na dokumente. Razprava dr. B. Pešlja je stvarna, priobčujemo jo v prevodu “Svobodne Slovenije”, slovenskega političnega tednika, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini. DANAŠNJA VLOGA ZDOMSKE SLOVENIJE radno poročilo, ki potrjuje Churchillova pojasnila formule 50:50. V poročilu stoji: “Moskva, 21. oktobra 1944. Obe vladi (britanska in sovjetska) sta se sporazumeli, da nadaljujeta skupno politiko v Jugoslaviji, ki naj zbere vse energije proti umikajočim se Nemcem in pripelje do rešitve jugoslovanskih notranjih težav z združitvijo jugoslovanske kraljevske vlade in narodno-osvobodilne fronte. Pravica narodov Jugoslavije, da sami odločajo o svoji bodoči drž,avni ureditvi, po koncu vojne, se priznava posebej ko neodtujljiva.” (Documents on American foreign policy, kakor zgoraj, str. 347.) Kakor je razvidno iz zgornjih podatkov, daje Churchill formuli “fifty-fifty” povsem drugačen pomen, kakor ji ga danes skušajo dati nekateri naši pisci, da bi s tem o-pravičili svojo politično linijo. Ne smemo pozabiti, da je takrat (1944) bila ena glavnih Churchillovih skrbi: kako rešiti, kolikor ga je še mogoče, politični vpliv zahodnih sil v vzhodno-evropskih državah, v katere so že vdirale sovjetske čete. Edini drugi način, da bi preprečil sovjetski vpliv in s tem uvedbo komunističnih režimov, bi bilo izkrcanje zahodnih zaveznikov na jadranski obali in njihov prodor proti Budimpešti in Dunaju. Do tega ni prišlo, ker so bili Angleži sami preslabotni za tak podvig, medtem ko so A-merikanci odklonili izkrcavanje na Balkanu. Nadalje je treba imeti pred očmi, da takrat niso bile vse balkanske države v enakem političnem položaju do zaveznikov. Romunija. Madžarska in Bolgarija so formalno bile sovražnice, medtem ko sta bili Jugoslavija in Grčija zaveznici, ki sta imeli svoji vladi v Londonu ter so do njiju imeli Angloame-rikanci stalne politične in moralne obveznosti. Britanski vpliv je bil zamišljen s pomočjo kralja Petra in Šubašiča, ki bi moral predstavljati 50 odstotkov zahodnega vpliva v skupni jugoslovanski vladi. Kakor je znano, je ta poskus propadel, ker niso komunisti imeli niti najmanjšega namena, da bi izpustili tudi majhen del oblasti iz svojih rok, ko so enkrat dobili mednarodno priznanje. Trditi danes, navkljub jasnim izjavam samega tvorca formule 50:50, da je bil dosežen sporazum med zahodnimi zavezniki in Sovjeti o delitvi vplivnih področij v Jugoslaviji, kar bi v praksi pomenilo dve Jugoslaviji, kakor obstajajo dve Nemčiji, dve Koreji ali dva Vietnama, je povsem neresno. Kdor koli to trdi, ta ali sploh ni prebral, kaj Churchill pravi o tej formuli (kar pri naših ljudeh ni nič novega), li pa svojevoljno tolmači to formulo, da bi opravičil svoje politične kombinacije. Na drugi strani pa takšno pisanje pomeni zavestno zavajati v blodnjo široko javnost, naposled tudi tisto v domovini, ki ji stvarna dejstva niso zadosti znana in ki si na temelju takih trditev ustvarja upe, ki nimajo nobene podlage v zgodovinskih dogodkih niti ne odgovarjajo današnjemu političnemu položaju. že preveč vajeni. Sprememba je dobra. DROBNE VESTI. — Gospa Carol Weselowski, hčerka gospe Olge Pene, naše cerkvene pevke pri Sv. Janezu, se nahaja v bolnici in sicer v St. Luke’s. Pri vožnji s toboganom si je zlomila hrbtenico. Zadeva je resna. Obiski so dovoljeni. Gospod Jože Mursec se nahaja v Doctor’s Hospital. Stisnilo ga je več stvari. Nagaja mu hrbet, želodčni čiri in še nervoza ga napada. Pravijo, da je dobro, če delaš, toda Jože je delal malo preveč in sedaj ima “počitnice”. Seveda mu želimo okrevanja in to čimprej. Frank Kapitan je šel na operacijo in se nahaja v West Allis Memorial Hospital. Malo ga je "skrbelo, pa, ker je korajžen fant, bo srečno skoz prišel. Gospa Mary Susha je bila nekaj časa pod posebnim nadzorstvom v Milwaukee Hospital. Sedaj je malo boljše. Gospa Kos, ki si je zlomila nogo, je sedaj do nadaljnega v Domu za onemogle na Highland Park, vse dokler ne bo mogla stopiti na noge. Upajmo, da bo kmalu! Predavanje dr. Jože Velikonja, profesorja na washington-ski univerzi, Seattle, Združene države, na “študijskih dnevih slovenskih izobražencev” v Dragi 4. septembra 1971. (Nadaljevanje) so to iskanja samega sebe. Is- kanja vezi, iskanja tistih drob-Preživeti bi že morali dobo ge v življenju sple- jokavega slovenstva in Blei- ^aj0 me(j posameznikom in weisovskega čitalništva, žara- svetom, ki ga doznava in spoz-otroci uha- nava. Zato so potovanja po zornost. Med gosti sem tudi opazil dr. Jožeta Goleta, ki je njihov sorodnik. Bilo je zares lepo. Za muziko je poskrbel znani Rudi Pechauer, ki se poleg kegljanja g" razume tudi na harmoniko. Dobro jo je raztegnil. Tam sem slišal opombo, ki bi jo vam rad podal tukaj. Ko sta se slavljenca zahvaljevala za obi^k in pozornost, sta tudi izrazila misel, kako naj povrneta, kar se je za nju ta večer napravilo. Odgovor je bil: Zvestoba in prijateljstvo se ne dasta plačati. More se le vrniti z zvestobo in prijateljstvom. Koliko resnice je v tem. Ko bi se ljudje le po tem ravnali! Slavljenca imata tri otroke, Franka, ki je poročen, Leslie, ki se bo v kratkem poročila, in Marka, ki hodi še v šolo. Pri njih živi tudi njena mati Ana Mavri. Slavljencema želimo obilo sreče in vse dobro za bodočnost in jima čestitamo na njihovem dnevu. Vahsio na karino zabavo Med Amerikanci in Sovjeti ni nobenih razgovorov, javnih ali tajnih, o razdelitvi Jugoslavije na temelju formule “fifyt-fifty”. Vsi glasovi, ki govore drugače, so prazne želje tistih, ki politiko vodijo po načelu “kar si baba želi, o tem baba sanja . Ali bo Jugoslavija po Titovem izginotju obstala, to je drugo vprašanje, če ne bo obstala, ne t>o razpadla zaradi Chuchillove formule, temveč zaradi nerešenih narodnih, gospodarskih in drugih problemov. Prav tako je gotovo, da njen razpad — če do njega pride — ne bo in ne more bi: mirno izpeljan na temelju 50:50, in sploh izključno na liniji reke Drine, temveč v splošnem metežu, v katerem bo vsakdo poskušal zgrabiti in držati, kar bo mogel. Kaj bo 5 metežu padlo Hrvatom, kaj pa bodo pograbili Srbi, Itr. ijani in Madžari, tega ne vemo. Za to naj skrbijo tisti, ki zahtevajo brezpogojno razbitje Jugoslavije in so za to pripravljeni plačati vsako ceno. DUHOVNE VAJE. — V teh dneh zelo malo slišimo o duhovnih vajah in o verski poglobitvi sploh. Vse, kar slišimo, je prenovitev. Kam naj to sega, pa ne vemo. Sedaj berem v farnem glasilu Sv. Janeza, da priprav-Ijaj° duhovne vaje za može iz fare sv. Janeza. Imeli naj bi jih pri očetih redemptoristih na Crooked Lake blizu mesta Oco-nomowoc, ki je približno 30 milj oddaljeno od Milwaukeeja. Zadevo zelo p r i p o r o ča Društvo mož pri fari in je pametno. U-pajmo, da se bo priglasilo pre^ cejšnje število ljudi, ki bi radi' nekoliko globlje pogledali v svo-j je duhovno življenje in ne ostali' samo na površju. di katerega nam jajo, kajti četudi naj bi bilo svetu p0 eni strani prijetne bo-ohranjanje slovenskih narod- g-atitve, po drugi pa boleča do-nostnih prvin v zdomstvu hva- živijanja. Kot delček zdom-levredno, pomenja vsako oh- ske Slovenija sem ranjanje statičnih kvalitet tudi ohranjanje preživelih oblik, ki izgubljajo svoj življenjski smisel doma, ker se odmikajo od živeče domače sodobnosti, istočasno pa ostajajo vsebinsko in funcijsko odtujeni v sodobni realnosti zunaj okolja, v katerega so postavljene. Slovenska kultura v zdomstvu se bije za življenje in za tako obliko življenja, ki je nikjer drugje ni več. Iluzije slovenske oblike sicer ostajajo kot vabljiva gesla, a ostvarjanje takih varljivih simbolov ne reši problema slovenske kulturne eksistence v svetu. Troje simbolov raste med nami: 1) Sistem realnosti in iluzij slovenskega domačega sveta, slovenskih socialnih, kulturnih in političnih vezanosti, sistem vrednot, gibanj, pretakanj; sistem, ki je v nepretrganem razvoju v domačem teritorialnem okviru; 2) sistem ‘tujega sveta’, podobno prepleten, podobno dinamičen in spremenljiv. Slovenec v zdomstvu prehaja iz prvega v drugega, nerad odlaga vrednote in vezi z domačega sveta; mnogo vezi ima slovensko oznako samo zato, CLEVELAND, O. — Misijonski krožek sv. Frančiška Ksave-rija št. 150 bo priredil v sredo, marca, ob sedmih zvečer Kartno zabavo v dvorani Marije Vnebovzete na 15519 Holmes Avenue. Ves čisti dobiček od te prire- ker jih je človek srečal na Slo- ditve gre za slovenskega misijonarja č. g. Francisa Rebola, ki misij onari na daljni Formozi, in za č. brata Cyrila Velliga v Vzhodni Afriki. Misijonar Rebel je zgradil novo bolnišnico, venskem. Joel Halpern je v antropoloških raziskavah balkanske kulture našel mnogo podobnosti z Indonezijo, brezjanska Marija ima mnogo inačic na Avstrijskem, niti dve brat Vellig pa zida prvi zavod;najk0]j popularni ‘slovenski (konvent) za afriške redovnice, vrednoti’ v zdomstvu, polka in Goa potrebujeta denarne pomo- p0tica; nista slovenski mono- C1' pol. Ob počasnem in postop- Vsi ste prav prisrčno vabljeni, nem nadomeščanju od doma da se te misijonske prireditve udeležite. Prijetno se boste zabavali ob igranju kart in pomagali dobri misijonski stvari. Koliko se naši misijonarji žrtvujejo za širjenje božjega kraljestva! Priskočimo jim na pomoč z majhno žrtvijo, z malim darom! Vsak dolar bo hvaležno sprejet. Pridite torej na Kartno zabavo Misijonskega krožka sv. Frančiška Ksaverija št. 150 prihodnjo sredo, 8. marca, ob sedmih zvečer v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. Ves čisti dobiček je za dva potrebna misijonarja! Frances Kodrich ilpabjaiiGi vabsj® m sep in mmlm v SBD m Waterloo Boaii EUCLID, O. — Klub slov. u-pokojencev na Waterloo Road Duhovne vaje bodo 24., 25. in ima sejo drugi torek v mesecu, 26. marca. To se pravi, končale to je na 14. marca. Pridite na to se bodo na Cvetno nedeljo. Kako sejo vsi, ki le morete! Moramo lep čas se duhovno obnoviti in še obdelati natančno priprave pripraviti za Veliko noč! Vaje se za našo veselico, ki se vrši v so-začno na Cveten petek zvečer ob boto, 18. marca zvečer. Na to za-pol sedmih in se končajo na1 bavo je vabljeno v?e članstvo in Cvetno nedeljo popoldne ob tudi njih prijatelji. Vsi dobro-enah. Vmes je dovolj časa za došli! razmišljanje in seveda tudi za] Vstopnice so že na razpolago dobro spoved, če je potrebna in' Pri članih kluba in pri tajniku Velika noč je blizu. | Mr. L. Dularju. Želijo, da že se- V kolikor mi je znano, je! daj pridno sežete po njih, da od-Društvo mož naprosilo Fathra^bor lahko bolje ve in bolje u-Schwartza, ki dela na tem po-i krene, kaj in koliko in čim bolj-Iju, da pride na nedeljo Dru-' še pripraviti postrežbo, štva mož, ki je druga nedelja v j Pridite torej na sejo, 14. mar-mesecu marcu, da spregovori, ca> pridite pa tudi na veselico, nekaj besed o potrebi zaprtih I i-8. marca, v Slov. delavski dom duhovnih vaj in njih pomenu za j na Waterloo Road. Tam se bo-duhovno življenje vsakega po-!mo dobro imeli in vem, da bo-|someznika. Druga nedelja v ste zadovoljni, ko se boste osve- prinesenih elementov z novimi elementi zdomstva, se bijejo stare vezi z novimi, stare vrednote z novim spoznanji, ter nastaja ob tem 3) tretji sistem, ki ni ne prvi ne drugi, pač pa povsem nov sistem ‘emigranta’, kjer se elementi in vezi prevrednotijo, izpreminjajo svojo medsebojno vrednost in pomembnost, vendar so v psihi zdomca identificirani s ‘slovenskim svetom’, ker zdomec vidi, da niso integralen del novega sveta. Zdomska Slovenija, katere delček sem, je začasna, izumirajoča podoba, ki ji bo bodoče življenje in obstajanje omogočeno le z neprestanim in nezadržnim dotikom novih ljudi, brez ozira na to, koliko truda vloži v oživljanje zdomske Slovenije matična domovina ali zamejska Slovenija. Biološke zakonitosti rojstev, rasti in smrti doslej ni bilo mogoče spremeniti. Mogoče pa jo je zadržati. Moja potovanja po svetu so iskanja. Ne toliko iskanja novih vtisov v novih, poprej zame neznanih deželah, predvsem že vali z dobro pijačo. Seja 14. marca, veselica pa 18. marca! Na svidenje! M. Penko, zapisnikar s skUpnostjo združenega dela, a zaposlitev in storilnost nista pogosto zaman iskal odgovora in spoznanja vezanosti na julijskih romanjih v Lemont blizu Chicaga, na piknikih slovenske pristave pri Clevelandu, ali na zborovanjih v Torontu ali pri slovenski maši v San Franciscu. Žal sem dolej zaman iskal jasnih vtisov navezanosti na predmete in ljudi v matični Ljubljani. Ne bi rad posploševal svojih doživetij, a prepad med realnostjo sodobnosti in med iluzijo sanjskega sveta je vedno globji. Za Slovenca v svetu je ohranjanje vsake slovenske drobtine napor. Vsaka slovenska beseda, ki jo se znam, je rezultat zavestnega napora, brez njega bi mi beseda zbledela in izginila. Spontano, breznapor-no preživljanje teh elementov slovenstva ne obstaja. Kar more biti doma in v zamejstvu spontano in samo po sebi u-mevno, je v zdomstvu rezultat zavestnega napora. Zdomski Slovenec je brezdomec. V tujem svetu se naslanja na simbole nekdanjega doma, simbole iz časov, ki se jih spominja: Ljubljana izpred tridesetih let, brez Metalke, Litostroja in stanovanjskih stolpnic, podobe domače vasi izpred avtomobilske dobe; morda mu je uspelo ohraniti živo lipo na vrtu, za božič še spečejo potico, škofjeloških kruhkov ne uspejo več napraviti. Ta dvojnost, nepopolna povezanost z novo stvarnostjo v novem svetu in bolj sentimentalna kot realna navezanost na neko ‘stvarnost’ doma ni posebno edinstvena za preprostega človeka, ker je podobna dilemi, ki jo doživi kmečki fant, ko se preseli v mesto, a je globoka dilema za izobraženca, ki mu je tehtanje vrednot, precenjevanje doživetij in pretresanje zakonitosti kaj več kot drobna nevšečnost. Nedavna razpravljanja v slovenskih revijah o konfliktih med etničnimi vezanostmi in ekonomskimi nujnostmi slonijo na aprioristični podstavi, da sistema sovpadate, ali da sta med seboj nujno pogojena, da so torej konflikti samo izraz nepopolnosti v sistemih in ne konflikti med sistemi. Energija naj bi se pretakala po istih kanalih, med istimi, četudi neenakimi celicami; končni cilj naj bi bilo raznotežje polnega soglasja. Ta gledanja so v nasprotju z empiričnimi raziskavami sodobne sociologije, ki sicer ne odrekajo medsebojnih odvisnosti med sistemi, a jih ne enačijo. Preprosto povedano: Slovenec lahko ostane zavestni in tudi zavedni Slovenec, pa najsi dela v železarni v Ravnah, Capragu, Nikšicu, Bochumu ali Pittsburghu. Njegova slovenska zavestna povezanost s slovenkim telesom, kakor koli ga že definaramo, je sicer lahko odvisna od vezi, ki jih ima z delodajalcem, s sodelavci ali Za obstanek slovenstva v administrativnih mejah Slovenije ni neposredne nevarnosti; obstanek slovenstva za mejami je dobil novih sil po zadnji vojni, o tem bodo razpravljali drugi; slovenstvo v svetu pa bo moglo kot zavestno občestvo ostati in se utrjevati le, če in dokler bodo med živimi člani in členi obstajale, žive, vezi, ki bodo obdržale živo, četudi skrčeno, prvo generacijo, ohranile zavest slovenskega izvora in nekaj slovenskih prvin v drugi generaciji in morda spomin na nekaj slovenskega še v tretji. Izseljenski pikniki za živo slovenstvo v zdomstvu niso dovolj. Ameriška Slovenija je iluzija, niso pa ameriški Slovenci ali bolje Amerikanci slovenskega rodu. Vezi, ki si jih posameznik splete v zdomstvu z neslovenskim zunanjim svetom hromijo njegovo slovenstvo, vsakodnevni vtisi in dotiki ne puščajo dovolj časa in prostora za stike, ki bi jih lahko označili za slovenske. Dodatnih naporov je treba, da posamezni^ poleg vseh elementarnih nujnosti za obstanek v svetu zavestno ohranja ali tudi ustvarja vezi s slovenskimi jedri, s P°' samezniki in skupinami, kajd le s temi bo tok asimilacij® zadrževal. Vse to razpravljanje se vah1 lahko zdi kot odmev neznanega sveta.’ Meni je bil neznau> ko sem stopil vanj. A če misli' mo, da je za zdomski del Sl°' venije treba vsaj vedeti, ®e-'.udi zanjo nič ne napravina0’ upam, da ti pogledi niso °d' več. Biti v svetu je nenehno iS' kanje, življenje v njem je sPre" jemanje kompromisov, na ka tere nismo dovolj pripravi)® ni. Vsiljeni so nam, ker ^ mo samosvoji krojilci last*1® usode. Teža prilagojevanja ^ spremlja — zato boste vide1’ da zdomski Slovenec ni ves® Ijak, je le redko brezskrben, 1 precej vase zaprt in v sebi gra di nove oblike, ki jih ima sprejemljive. j Slovenec doma navadno prisiljen, da z naporom afirlT1. slovenstvo; zameji kot P°' oh' ra svoje Slovenec se zanj bori sameznik in kot živi člen čestva; zdomski Slovenec h1.0, ra imeti dovolj svojih energy da slovensko naveznost sp1®^ me in jo ohranja iz lastnih gibov, kajti zdomska skupu0^ zanj niti ne obstaja, če ni zaVe stno njen člen: skupnost hJ teritorija, brez organizacb ’ navadno brez jasnega smote3' Posamezni zdomski Slovene^ če jih smem tako imenovati"^ vam lahko samo posredni ^ izkušnje iz sveta, ki ga P° najo, ne morejo pa biti ena vredni členi vseslovenske s^lh, nosti, čeprav tej skupnosti F ko prispevajo. Zidovi okrog drobnih kih enot se podirajo; četudi ^ zidove okrog naših skupn0^ v svetu na novo postavila ^ ZA DOBRO VOLJO Janezek je prišel ves umazan domov. — “Kaj si pa spet počel?” se je razjezil oče. — “V blato sem padel.” — “In to z novimi hlačami!” — “Ko pa sem padel tako hitro, mogel sleči.” odvisna od tega, če sprejema ali odklanja slovenstvo. Slovenski rojaki, delavci v clevelandski žičarni, niso napravili podjetja za slovensko, četudi so ga vzdrževali s svojim zno- da jih nisem j jem; le neslovenski delavci so ,se naučil slovenskih kletvin. bomo za temi zidovi zadr svojih otrok. Končno je bod nost njihova. Zdomska Sl° nija obstaja le po tistih sl °'V skih ljudeh, ki se po svojih . malnih in neformalnih v® še osebno čutijo za del slove skega telesa. ^ široki svet nas je zajel, dar življenje vsakega dne staja iz drobnih dejanj in ° ^ čitev, odkritih misli ali P0 zavestnih reakcij: na domačih tleh je sestavnih delov slovensko barvana, ,e\- v zdomstvu tisti sestavni' ^ ci, ki jih moremo spoznati ^ slovenske, predstavljajo y manjšino, če ni energije, vsaj te koščke držala P1-1 ^ Ijenju, bodo zamrli in njimi ostal le nejasen ^ Dal Bog, da bi se tem dr ^ ve® čin3 pe- tinam življenje j hitro! izteklo P F- S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE vm Prav ta večer, ko je prinesel Prance plačilno polo k Jančarju, se je zgodilo pri Golobovih ne-1 aj takega, kar se ni še, odkar Je bila na tramu v hiši vrezana etnica 1727, to je pri tisti hiši, j er je bila doma Francka, ki je lrriela za fanta Matija. Golobovka je obirala pesno in zelnato perje na njivi. Pride pa ttiirno Pikona. ^ Mati, ali vam kaj piše?” “Kdo?” se je sklonila kvišku olobovka in vrgla perišče li-stov v koš. ^ no; Matija Gorjančev.” ■^aj bi nam pisaril? Saj ni naš!” Nekoliko je že vaš, če je vaša njegova,” je usekala Pikona Go-lobovka in pomežiknila. Golobovka je zardela in uje-Zllo jo je. Njegova! To ste jeziki! Če e Pregovori s kom, je že nje- g°va. ln na nag0, imate posebno Piko.” v. Nieni je vseeno, če je vaša ali C1gar si bodi. Ljudje si pa tako ^arnigavajo, da boste zibali, pre-(aeii mine vojska.” Golobovka je prebledela. Na-glo se je sklonila v zelnik in godila v tla: Pikona, je že prav! Le sne-aj dobro ime — pride povr-Joni dan za vsakega. Obrekljiv-C1 — le, le!” Olobovka je jecljala in roke ° s® P tresle; ko je trgala liste, 0 ji padali na tla. Počasi je vignila glavo. Pikone ni bilo eG izginila je za koruzo. . olobovka je obstala sredi zel- 1 a,v listje ji je zdrsnilo iz rok b r°lce so' se ji povesile ob ° ih. Pred očmi ji je migljalo, i ° koruzni listi so se ji zdeli ^a °r sami obrekljivi jeziki, ki 0 v zboru ponavljali Pikonino a olcevanje. Jata vran se je ^podila krakaj e čez polje in tonila v koruzi. Golobovka je skušala zbrati 13 1- Prancko si je poklicala Vat° V sl)omln> začela pretehto-1 vsako dogodbico, vsako kose vSurnljlV0 vedenje. Hipoma ^Je česa domislila in se razbu- ceh' ie zakljuvalo v sen- gi ' misel je izginila in pripet rU?a’ ki 1° je umirjala. Žohar) ^ i6 sklonila k tlom, da bi ii del°- Toda listi so ^Padali iz rok, z nogo je zade-nj a °vk zelnate glave, ki se jih j e Vec znala ogibati. Nemirna 'koš^^ Zadnjll1 nokaj listov v ^ oprtala in odšla proti te^nn 3 86 Je bližal toni P asneje j0 hodiia. V strašno skrb bet S-mla P0d košem in le V a-Starica Proti hiši in Prašmji kuhinji je sn kor se a Uste p°leg kotl silen +J1 Je Zdel° Potoma, čala se Je sedaj s Ser a nl kar nič teže c korcu’ • °dŠla ie v vežo’ s kapije nM1Zpila žejna do ip J Nato Je stopila prla Sesedla k mizi ter hiUČil! V0' Vse križem misli ^ iz vseh je sem n-f ° edino: je hi n3ia slepa — in moj skatrg m krog in J° 2 haglo 5 ^ skooila od nila en> da niti vra1 ( apreti za glo "anCka!’’ se jo km gluha!’’ Tak’ Franck se pa ie> da tako kjer ie?5110 izza ogr£ “ A kančka plela. “N 1„0<'eta ni doma?: kaior’se^^ g|asil 1 0dgovor. ''del0 ma1 4Gm Pojdi!” ° kaj? Počakajte \ oplevem do konca lehe.” “Precej, pravim!” Golobovko je pograbilo. V vsaki besedi je slutila trmo in slabo vest Franckino, dasi se ob drugih prilikah nista drugače sklicevali. “M, ah gori?” se je Francka sklonila izza ograje, kjer se je čeznjo zasvetila pisana ruta, zavezana na tilniku in ne pod brado, kar Golobovki ni bilo nikoli všeč. “Kako se spet pokrivaš, ne-čimrnica!” “Menda ni tak greh to.” Francka si je odvezala ruto in spustila vogle rahlo zapentljane nad prsi. “Pojdiva v hišo,” je namignila mati mnogo meče nego prej in odšla pred hčerjo. Francki so se potoma vzbudile sumnje: Morda je mati kaj spoznala. Toda ni se prestrašila. Odkar se je zavedala, kaj se je z njo zgodilo, je že toliko noči razmišljala o dnevu, ki ga je sedaj slutila, da je bila pripravljena na vse. Mati je šla preko sobe do mize, Francka je zaprla s hrbtom duri, obstala na mestu in se naslonila na vrata. “Kaj imate?” je vprašala izza vrat mater, ki je gledala skozi okno in ji obračala hrbet ter razmišljala, kako bi začela. Franckino vprašanje, nestrpno, nekoliko zadirčno, je mater takoj zdramilo. Nič več ni iskala besedi, kako bi začela. Zasukala se je naglo, da ji je opletlo krilo, stopila nekaj korakov proti Francki in kar bruhnilo je iz nje; pri tem je dvignila kvišku desnico, iztegnila kazalec, ki je bil razpokan od dela in nekoliko upognjen “Ti, deklič, zarotim te tukaj pri tej bridki martri,” pokazala je v kot, kjer je viselo črno, stoletje staro razpelo, “da mi poveš, meni, svoji materi, ali si sama na sebi ali nisi?”' Hči je ves čas motrila mater in ji ni umaknila pogleda, v katerem je sijalo nekaj topega, od skrivnega trpljenja razbolelega. Krog ustnic se ji je začrtal grenak smehljaj, smehljaj obupanega obsojenca. Mati je ujela ta pogled in ta smehljaj in se še huje razburila. Topotnila je z nogo, stopila še dva koraka bliže do hčere in ponovila vprašanje. Francka, ki je nezavedno izpu-kavala lističe drobnega cveta, kakor si ga je bila zataknila na vrtu, je izpustila zmečkani cvet na tla, roke so ji omahnile, lice prebledelo, glava ji je klonila na prsi in hripavo je na pol šepetajo odgovorila: “Nisem, mati!” Nato je sledil nekaj hipcev grozoten molk. Materina dvignjena roka se je pričela tresti, dokler ni omahnila in se povesila, oči so zrle zaprte na hčer, noge so se ji šibile, ko je pretrgal molk obupen klic: “Kristus, kaj si nam storila!” Nato se je mati opotekaje sesedla za mizo, sklonila nanjo glavo in začela glasno jokati. Tudi Francka se je prestopila od vrat, dvignila predpasnik, skrila vanj lice in pri peči sede tiho ihtela. Na dvorišču je zaropotal voz. Golobovka se je hipoma zdramila in dvignila glavo. Posluh-nila je, vstala, sklenila roke in rekla: “Oče znori od žalosti in jeze.” Francka je poznala očeta le predobro. Zbežala je naglo iz hiše. Ko je na dvorišču zagledala kruljavega Jerneja, hlapca, se je umirila in šla nazaj na vrtiček. Začela je pleti. Vse objokane oči so komaj ločile plevel od zelenjadi. (Dalje prihodnjič) ----—.Q—----- Pak: OLIMPIJSKE DROBTINICE Čas piše usodo. Nove športne zvezde se rode, stare se svetijo in migljajo, ogrevajo prav malo, počasi ugašajo. Ameriški komentatorji so bili glasni in odkriti: “Naša družba postaja mehkužna, življenjski način je mehak, radodaren mnogim, zato nismo pripravljeni kljub ogromnim stroškom za takele tekme. Rabimo več športnih naprav, več skakalnic, drsališč, več možnosti in več športnikov, ki bodo predani športni stvari, ki bodo predvsem čas zabave in prostih ur nadomestili s treningi za svoje dobro in narodovo dobro in čast... Radi prisostvujemo športu kot gledalci, ne kot tekmovalci.” Hokej na ledu je bil spet domena ruskih hokejistov, ki so ponovno odnesli zlato medaljo. Srebrna je pripadla ameriškemu moštvu, bronasta medalja pa Češki. V B skupini so tekmovali poleg Japoncev, Norvežanov, Nemcev in Švicarjev tudi Jugoslovani, ki pa so vse tekme razen proti Švici (3:3) izgubili in zasedli zadnje mesto. V vseh tekmah so vodili, a v vseh omagali . .. Precej je kritike doma, čemu so sploh šli na ta dolgi in naporni izlet, pa vendar drži pravilo, da “samo praksa dela mojstre.” * Marko Kavčič, ki je kot edini slovenski smučar tekmoval v alpskih disciplinah, je zasedel 31. mesto, sam je bil, zamazal sej je, pa vendar dosegel cilj, ko so! mnoga slavna imena odstopila. I Tudi tekaču in kombinatorcu! Gorjancu ni šlo po sreči, na teku 15 km je bil 31., v skokih pa 32. Revež je bil tudi navezan sam nase, mazal in boril se je, kakor je vedel in znal. * --- Vsi slovenski tekmovalci so smučali na domačih smučeh, vsi naši skakalci in še deset tujih pa je skakalo na smučeh slovenske tvrdke Elan, katere ravnatelj je bil svoj čas znani Rudi Finžgar. Je mar še? ❖ Od 14 najmodernejših zgrajenih športnih in stanovanjskih gradenj te olimpijske vasi ne bo vse ostalo. V olimpijsko vas, ki so jo komaj izpraznile tuje ekipe, so se takoj pričeli vseljevati japonski najemniki, ki so že pred dograditvijo zaarali sta- novanja. Komaj je zadnja bob ekipa odpeljala po progi, so naslednji dan po tekmah že razdirali progo, ki je stala za nekaj trening in tekmovalnih voženj lepe milijone, zasuli jo bodo, zravnali z obrisi okolja, posejali travo in nasadili drevje, torej naravi vrnili, kar so si od nje i izposodili. Vsekakor so imeli | mnogi tisoči večletnega dela z ; zgradnjami, zdaj jih bo pa spreminjanje in razdiranje spet za-i poslilo ... Kot je bil pričetek olimpijskih iger svečan, tako je bila veličastna tudi zaključna prireditev, topot v zaprti drsalni a-reni. Za mnoge atlete je bila to zadnja tekmovalna prireditev. Olimpijski hitrostni drsalec Holandec Schenk je bil letos e-dini, ki je odnesel ponosno tri zmage in trikrat stal na zmagovalnem odru. Leta vadb, znoja, odpovedi ugodnostim in žrtev za en sam cilj: tekmovati za svojo državo med najboljšimi na svetu s tihim upanjem na zmago. Za mnoge: konec olimpijskih iger in konec tekmovanj. 12,000 gledalcev je napolnilo ledeno dvorano', po 7 udeležencev vsake ekipe je korakalo v zaključnem sprevodu. Princ A-kahito je zaključil igre, olimpijski ogenj je ugasnil. Zamrli so odmevi olimpijske himne, zvoki topovskih strelov so se razgubili v strminah Sappore, tekmovalci in gledalci so odhajali z radostjo v dušah in upanjih v srcu, mnogi so odhajali s smehom na ustnah, pa tudi s solzami v o-čeh. Vsako slovo ima kaplje medu in pelina. Ples belo oblečenih japonskih deklet, nato so strnile barvne obroče - v pet o-limpijskih krogov, ko so ugašali zvoki olimpijske himne ... Dekleta so zatem strnila pravokotnik in z belimi robci vihrala v slovo: Sayonara Sapporo. Ganljivi momenti. Cel stadion je poslednjič odmeval v ploskanju, ko so iz stadiona odkorakali tekmovalci... i nerešenih olimpijskih kritičnih ' vprašanj, amaterizem, razsežnost iger, oddaljenost udeležencev in predvsem blazno visoki stroški, zahtevani od prirediteljev in udeležencev. Visoki dosežki časov in doseženih hitrosti bodo skoro onemogočili cilj olimpijskih načel: Višje, Moč- nejše in Hitreje. Kakorkoli in kakršnakoli bo bodočnost olimpijskih iger, gotovo je, v zgodovini bodo zapisane kot praznik miru, praznik spretnih, borbenih in mladih ... * Zimske olimpijske igre postajajo pereč problem. V več ozirih. Največji je: ogromni denarni stroški za pripravo tekem. Število tekmovalnih panog se stalno veča, športne panoge same so tako tehnično izpopolnjene, da (radi cene treninga, o-preme, maž itd.) ni več amaterjev na mednarodnih tekmovalnih progah. Sam milijonar A-very Brundage, predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora, je dejal: “... Olimpijske igre ne bodo mogle več preživeti v sedanji obliki. Ogromni stroški, rastoča trgovina s smučarskim in drsalnim športom. Igre so izvršile ogromno človečansko službo s propagiranjem zdravega zimskega športa in koristnega razvedrila. Izvršile so svoje poslanstvo in težko bodo preživele kot amaterski dogodek . ..” Romunija in Madžarska podpisali novo pogodbo DUNAJ, Avstr. — Romunija in Madžarska sta po več letih prepirov, za katerimi je Moskva, ki se jezi na Romunijo, ker noče v sporu s Kitajsko podpreti nje, podpisali novo 20-letno pogodbo prijateljstva. Pogodba bi naj bila obnovljena že pred tremi leti, ko je potekla stara, pa odnosi med. obema sosedama za to niso bili primerni. Nova pogodba, ki sta jo podpisala zunanja ministra v i Bukarešti v navzočnosti Kadar-!ja in Ceausescuja, je slična oni, ki sta jo podpisali ZSSR in Romunija 7. julija 1970. Poudarja načela socialističnega in-ternacionalizma, s u v e r e nosti. neodvisnosti, enakosti in ne-vmešavanj a. “Mladini pripada bodočnost,” je pravilo stoletij in podčrtano na olimpijskih igrah, ki so bile najbrže zadnje v tako veličastni prireditvi, odlični orgnizaciji in obenem do neba visoki ceni stroškov celotne prireditve. Boj Denver res pozorišče XII. zim- j skih olimpijskih iger? Čas bo to v kratkem pokazal, preveč je Francozi pijejo največ WASHINGTON, D.C. — Iz pretekli teden objavljenega poročila zvezne vlade o potrošnji alkohola v naši deželi, je razvidno tudi, da pijejo največ alkoholnih pijač Francozi, in sicer povprečno več kot en in polkrat kot Italijani, ki so drugi po povprečni zavžiti količini alkohola na leto. Sledijo Švicarji, Zahodni Nemci, Avstralci in Belgijci. Francozi in Italijani so na prvih mestih,, ker pijejo izredno veliko vina. Tam ni obeda niti malice brez vina. Francozi so vendar prvi tudi v pogledu uživanja žganih alkoholnih pijač, takoj za njimi pa pridejo Amerikanci, ki so sicer v splošnem uživanju alkoholnih pijač na 7. mestu. Amerikancem slede nato Novi Zelandci, Čehi in Slovaki, Kanadčani, Danci, Britanci, švedje, Japonci in Holandci. Državo na umetnem otoku na Pacifiku ustanavljajo CANBERRA, Avstral. — Avstralija, Nova Zelandija in pet o-toških držav južnega Pacifika je odločenih preprečiti ustanovitev “Republike Minerva”, za kar se trudi ameriška družba Ocean Life Research Foundation, ki ima urade v Londonu in v New Yorku. Družba je proglasila nenaseljeni otoček Minerva za svojo last — doslej se naj ne bi bil zanj nihče potegoval in bil u-radno njegov lastnik — in hoče tega povečati na nekako 400 a-krov površine. Predhodna dela so že v teku. Nova država bi bila neodvisna, brez davkov in brez nadležnih oblasti. Služila naj bi prvenstveno raziskavanju oceanskega življenja in okolja. Nizka temperatura Na Mt. McKinley so zabeležili že temperaturo —100 F. Vesti iz Slovenije Prekoračili načrt Velenjski rudarji so lani nakopali 3.66 milijona ton premoga. S tem so za 60,000 ton prekoračili načrt. Seveda pa so morali zato delati tudi ob sobotah, kljub 42-urnemu delovnemu tednu. V načrtu imajo povišanje izkopa vsaj na 4.5 milijona; toda za r a z š i r i t ev potrebujejo predvsem denarja za nove moderne naprave. živino izvažajo Iz Slovenije so v prvih devetih mesecih preteklega leta izvozili z 20,500,000 dolarjev živine, mesa in živalskih proizvodov, kar predstavlja 12.5 vsega YELLOWSTONE ODPRT PRVIČ POZIMI Yellowstone park je splošno znan in priljubljen v vsej naši deželi, posebno med mladino, pozna pa ga tudi drugi svet. Letos je prvič v svoji stoletni zgodovini odprt tudi pozimi. Slika kaze tri posnetke iz tega parka: na levi zgoraj iglasto drevje, na katerega vejah zmrzujejo vodne pare, ki prihajajo iz gejzirov, spodaj 'si trije obiskovalci grejejo nad zemeljsko odprtino premrle roke na toplih hlapih, ki prihajajo iz zemlje, na desni je “Stari zvesti" gejzir, ki je prav pognal svojo vodo visoko v zrak. jugoslovanskega izvoza. Največ po prodali v tujino govejega mesa (46%), sledi konjsko meso (27%) in živo govedo (21%). Le malo so izvozili konzerv, le za 323,000 dolarjev, ali 1.6% celotnega izvoza. Grad v Gornji Lendavi propada Grad v Gornji Lendavi spada med najobsežnejše v Sloveniji, saj ima kar 365 sob. Toda kmalu bo le velika ruševina. K temu je precej pripomogla ob koncu vojne sovjetska armada, ki je imela v gradu vojno bolnico. Tedaj so ognji goreli po sobah in požirali parket in knjige. Potem so bili v gradu razni u-radi; sedaj stanujeta v njem le dve družini, grad pa razpada, saj se zanj nihče ni od konca vojne zanimal. Atomske toplice Atomske toplice v Podčetrtku je prevzelo podjetje za turizem, transport in gostinstvo pri Železniškem podjetju Ljubljana. Podjetje bo razvilo toplice tako, da bodo dostopne vsem občanom. -------o------- Aluminij odganja divjad Brez ograj, kakršne se ponekod vlečejo vzdolž avtomobilskih cest, bodo lovci in prometni strokovnjaki v švicarskem kantonu Zug skušali preprečevati nočna trčenja avtomobilov in velike divjadi. S poskusi so ugotovili, da a-luminijasti obroči na deblih ob cesti učinkujejo ponoči kot nekakšni reflektorji. Svetlikajoči se trakovi baje odvračajo divjad od tega, da bi pred drvečimi avtomobili prečkala cesto. Meški dobijo delo Moški dobi delo Pomivalec posode in nosač, za ponoči. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (44) Zenske dobijo delo Gospodinjska pomočnica Iščemo izkušeno, zanesljivo pomočnico za ob četrtkih ali petkih, na Cleveland Heightsu. Kličite 932-7763 -(46) Delo za ženske Lahko tovarniško delo, poln čas. Mora govoriti nekaj angleškega. Oglasite se od 9. zj. do opoldne. PEKLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St. Med Payne in Chester Ave. (45) MALI OGLASI Hiša naprodaj Dobra 2-družinska, 5-5, prava cena za hitro prodajo, na 1251 E. 74 St. Kličite po 4. uri 845-1912 in vprašajte za Mary. (47) Iščejo stanovanje Pet odraslih išče enodružinsko hišo, 6 ali 7 sob, v najem od E. 55 do E. 74 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 881-3481. -(45) V najem Oddamo 6-sobno stanovanje, 3 spalnice, v okolici St. Clair Ave., in E. 74 St. Samo odraslim. $75.00 HE 2-1038 (45) Carst Memorials [(raška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154?!; WatorW R.r1 4X1-223? Prodam Ugodno prodam veliko aluminijasto napuščno avtno streho s stojali, skoro nova. Oglasite se osebno na 1392 E. 53 St. ali kličite 361-0869. — (29, 2,3 mar) MATIJA MALEŠIČ: K R U H POVEST SLOVENSKE KRAJINE Sedmo poglavje BESEDE LJUBEZNI Prelepo sije nedeljsko solnce na marof. Osameli jagnedi že zelenijo. Dolge razorane njive blestijo v rjavem sijaju. Veren sedi na kamnu ob steni in zre po njivah, od brazde do brazde gre njegov pogled; skoro bi določil, katero je odrezal plug, za katerim je hodil. Po ne-razoranih strniščih gre njegov pogled; skoraj bi določil, koliko brazd bo moral odrezati plug na tem, na onem strnišču in kolikokrat bo prehodil njivo gori in doli, doli in gori. Toplo sije solnce; zamižal'bi in bi si šiloma vtepel v glavo misel, da sedi na ki opici pred svojo kočo na Goričkem. Odpreš oči, pa nisi na Goričkem; pred teboj ni gosposkih dvorov, ni belih cest po ravnem polju, ni belih vasic, ni vijugastega pasu po ravnini! In za tem pasom ni belih cerkvic in vinskih goric! Še najbližjega marofa ne vidiš, le po daljnih vrhovih osamelih jagnedov sodiš, kje je. Pa da zamižiš in si vtepeš v glavo misel, da se greješ na solncu na Goričkem, — bi nekaj manjkalo. Glasovi Štefana in Matjaža, Mariške in Margitke, Ludvika in Jožka bi ne zveneli na uho. Daleč, daleč je Goričko in osem src, ki bi jih rado zazrlo oko in čulo uho. Veren stopi v shrambo, poišče v kovčegu papir, se vrne na svoj kamen ob steni in si pripravi na kolenu papir za pisanje. V luknji smrči na slami Horvat. Ivan sedi na slami — nepopisan papir leži na njegovih kolenih. Podpira glavo in gleda na papir in pogleduje na zamreženo okence. Ko da ne ve, kako bi pisal; ko da je preveč tistega, o čemer bi rad pisal, pa mora izbrati samo nekaj. Pisati mora! Med tednom pride Ritoper in vzame pisma s seboj. Med tednom pa ni kedaj pisati. Andraž pol čepi, pol leži na slami, grize svinčnik in pripiše ^chicagoTET” FEMALE HELP TELEPHONE SURVEY People 17 and over. Will train. Fast raises. Growth opportunity. Ideal working conditions. Oak Brook location. Hpurs: 2 p.m. to 9 p.m. Mon. thru Fri. 10 a.m. to 3:30 p.m. on Saturday. Some part time work available. Contact Carol 986-1500 An Equal Opportunity Employer (45) po dolgih razmišljevanjih po kako besedo na papir. Ko da ne more napisati tistega, kar bi rad napisal in kar mu teži srce. ‘Nemirno pohajkuje Geza okoli marofa. Pogleduje po Verenu, pogleduje skozi vrata na Ivana in Andraža; opazuje dečke, ki donašajo vodo na marof in premišljujejo, kako bi prebili nedeljsko popoldne; opazuje dekleta, ki so oblekla nedeljske obleke in so žalostna, ker jih ne morejo razkazovati pred cerkvijo; opazuje moške, ki pohajkujejo okoli marofa in ne vedo, kam bi s svojim hrepenenjem po Slovenski Krajini. Ko da gre krast se splazi Geza k najbolj oddaljenemu jagnedu, se ozre, ali ga nihče ne opazuje, zdrkne na kolena, izvleče bel papir in začne pisati. In vsi molče in vsi pišejo. Piše Veren: Draga žena! Vedno mislim nate in na deco. Ob nedeljah, ko ne delamo, pa sem še celo ves božji dan v mislih pri tebi in deci... Ne utrgaj se mi z delom, žena! Ako le moreš, se ne zadolži, tudi tedaj ne, ko pride tvoja ura... Ako pa nikakor ne moreš brez dolga, ne posodi si pri Ritope-rju... Ivan piše: Ljubljena Ilonka! Prvo pismo v svojem življenju pišem Tebi. Kako težko čakam, da prideš na marof! Tako sam sem in zapuščen .. . Ali se spomniš kedaj na tisti trenutek ob najinem slovesu? Ves dan so moje misli pri Tebi. Ponoči sanjam o Tebi. Pridi, pridi kmalu! Piši mi, če kedaj misliš name in na najino skrivnost, ki je vzklila ob slovesu. Težko pričakujem Tvojega pisemca. Nestrpno čakam, da prideš, in štejem dneve. Mislim na najino skrivnost, prelepo skrivnost. Pridi, pridi kmalu! — In še to pripiše! Ivan: Ne povej naši Liziki, ne povej materi, da mi je težko. Reci jima, da mi je dobro... Andraž piše: Ljuba mati! Pozdravljam Vas čez ravnine in goričke griče. Srečno smo prišli. .. Le brez skrbi bodite. Dobro mi je in zdrav sem ... Veren mi je ko oče, Ivan mi je ko brat... Kruha prinesem s seboj, ne bova ga stradala, ko sva ga stradala zadnjo zimo in vsa ta leta... In Geza piše: Lina! Ne zameri, da Ti pišem! Ne morem drugače. Vedno si mi bila dobra ... Zapisana si v mojem srcu—ne morem si pomagati!... Lina, Linica, bodi mi dobra, kakor si mi bila dobra dosedaj!... Na mojem srcu počiva tvoja kita CHICAGO, ILL. HELP WANTED REGISTERED IšURSES BARNES HOSPITAL MEDICAL CENTER presently has openings in the following areas for Specialties for interested registered nurses with an eye for Career Growth: General Medicine Respiratory and Intensive Care Neurology and Neuro-Surgery Ophthalmology and Otholaryngology Orthopedic Surgery — General Surgery Urology — Gynocology Burn Unit and Self-care Unit Permanent evening and night shifts available plus relating shifts. Starting salary $750 to $950 a month with full benefits, including Tuition Reimbursement, 8 Paid Holidays, Sick Leave accrual to 60 days and others. If interested in continuing your career in a teaching environment, please call or visit BARNES HOSPITAL EMPLOYMENT OFFICE Barnes Hospital Plaza, St. Louis, Missouri 63110 (314) 367-6400, Sta. 3017 An Equal Opportunity Employer j (45) rožmarina. Noč in dan ... Prosim Te, ne pravi o tem pismu očetu ... Pismo Ti prinese Ilonka. Poprosim Ivana, da ga skrije v pismo, ki ga pošlje Ilonki... Piši mi, Lina, piši mi! če drugega ne, mi piši vsaj, da se ne jeziš name... Geza na skrivnem in plaho pogleda, ali ga nihče ne opazuje. Zapečati pismo, napiše naslov in korači k Ivanu. Ujec smrči na slami, Andraž piše pismo. Nejevoljen je Ivan, da ga Geza moti v njegovih mislih. Gezov obraz pa je tako poln skrivnosti in tihe prošnje, da se ga Ivan usmili in gre z njim za hlev. Čudom se čudi, ko čuje njegovo prošnjo. “Lini pišeš?” In ne more verjeti. “Molči, molči!” Geza mu hoče z dlanmi zatisniti usta. “Ni še zrelo za ljudi, nihče ne sme vedeti! Le ona, ti in jaz!” Ivan maje z glavo in ne more doumeti, vendar se vda prošnjam in vzame pismo. Osmo poglavje LIZIKA OBIŠČE ILONKO Ilonka poje. Lep je svet. V zeleno se je oblekel in s cvetjem okitil. Prešerno razkazuje solncu svojo lepoto in se baha z njo. In solnce se smeje bahavemu mi rokami premoženje, kakor ga je pridobil oče. Tudi ne zveš, kdo ni tisto noč zatisnil oči. Ne zveš, kdo je sanjal z odprtimi očmi v prečudnem, premehkem vznemirjenju o cvetoči pomladi. Še tega ne zveš, da Ilonka pravzaprav ni preveč huda nate radi slovesa, dasi tisto ni bilo prav in bi se ne smelo. Ko pa je bilo tako naglo in so ti gorele oči in si ves trepetal! ... Kito rožmarina dobiš, Ivan! Glej, kako se šopiri na oknu in kako mu prija toplo solnce. O, še lepši bo čez dneve! Najlepsi vršiček ponesem s seboj in ti ga dam, Ivan! Zato ker misliš na Goričko in ker tako težko čakaš in šteješ dneve. Ilonka poje. Skozi zadnja vežna vrata se priplazi Lizika. Ko da se boji, da jo kdo opazi. “Ali si vesela, Ilonka!” Ko bi trenil umolkne Ilonkino petje. Tako čudna tesnoba ji stisne srce, kadar sreča katerega Sukičevih. “Lep dan je, pa si pojem.” “Pri nas ni petja. Po Ivanovem odhodu še nisem pela.” Ilonka zardi, povesi glavo in se v zadregi vbode s šivanko v prst. “Ne veš, kako je pri nas! Oče za vsako malenkost robanti, nič mu ni prav, karkoli in kakorkoli napravimo. Mati natihem joka-veselju in draži, draži zeleni j jo, pred očetom si ne upajo!” svet. In glej! Novi cveti klijejo,! Še niže skloni Ilonka glavo, bujneje poganjajo njive, vese-: Tako je rdeča, ko da ji je vsa kri leje poje škrajanček, živeje če- iz srca šinila v lica. bljajo ščinkavci, veseleje poleta-1 “Pravijo, da ti je Ivan pisal.” Vsaj radi matere povej, ali je zdrav in mu ni sile?” “Dobro se mu godi... piše!” Komaj slišno pove Ilonka in ne pogleda Lizike. “Hvala Bogu! Težak kamen se odvali materi od srca. Pa kaj še piše?” Ilonka molči. “Ilonka, kaj nisva več prijateljici?” Molk. “Še večji prijateljici bi morali biti sedaj. Že radi Ivana, ki nama je obema drag ...” Naglo dvigne Ilonka glavo in pogleda Liziki v oči. Rdečica gori na njenih licih. “Kaj hočeš od mene?” “Jaz ... Ah, jaz pravzaprav ničesar. Ali mati, mati...” Li- stila Liziko in njen jok in njeno zika si zakrije s predpasnikom izpraševanje. Neprijetno ji je in obraz in zaihti. Ilonka odloži šivanje in vsta- ne ve, kaj naj stori in kaj na] reče na to čudno Lizikino vede- ne. Najrajši bi zbežala in pu- nje. ISTO vajo lastovice. Draži, draži, solnce — še lepše okitiš Goričko! Ilonka poje. Če je že na Goričkem, na tej peščeni in borni zemljici, tako lepa pomlad, kaka cvete šele v daljni deželi. Tam za hribi, tam za ravninami na Ilonka ne pritrdi in ne zanika. “Nam ne piše ničesar. Kako se mu godi?” Ilonka čuti, da mora dvigniti glavo in pogledati Liziko. Naglo jo pogleda, pa naglo povesi pogled. Lizika jo motri tako, ko prostrani poljani je samoten, da je kriva vse njihove nesreče, marof; tam so jagnedi, krog in In nekaj hoče izvleči iz Ilonke— krog razkošno polje, vse zeleno; škrjančki pojo nad strnjo, prepelica petpedika v žitu. Tam v to govore njene oči. “Ali ti morda ni pisal?” Ilonka se ne more odločiti, da samoti misli srce na Ilonko in! bi priznala. O, ko je toliko slaje šteje, šteje dneve. | misliti na pismo, čigar vsebine O, Ivan! Tega ne zveš nikoli,1 nihče ne ve razen njega in nje. kako si bil zal, ko so ti gorele oči j “Ilonka, zakaj mi prikrivaš? ob slovesu, ko si pravil, kako si: Veš, kako rada imam Ivana! Slu-močan in kako pridobiš s svoji-;tiš, kako radi ga imajo mati. V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI IN NEPOZABNI SOPROG, OČE, SIN IN BRAT Major Jehu L Pdrk Njegovo dobro srce je za vedno prenehalo biti na bojišču v Vietnamu dne 2. marca 1969. Srčno ljubljeni nam John šel prezgodaj si od nas, si v večnosit se preselil, kjer pri Bogu pros’ za nas. žalujoči: soproga LINDA PETRIČ roj. LYONS otroci JOAN MARIE, JOHN ANTHONY in STEVEN CHRISTOPHER starši JOHN in MARY PETRIČ brata in sestre ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohiq, 2. marca 1972. V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE Jože Gazvoda ki je zaspal v Gospodu dne 2. marca 1970. Leti dve Te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, in se nič več ne prebudiš. Mi pa tu, v dolini solzni, se na Te spominjamo, vso ljubezen, vse molitve za Teboj pošiljamo. Žalujoči: Nikoli Te ne bomo pozabili in zvesto bomo Te ljubili; da bi enkrat se sešii v raju tam nad zvezdami. V miru božjem Ti počivaj, ljubljen, nepozabljen nam pri Bogu večno srečo uživaj do snidenja na vekomaj. soproga FRANCKA hčerki FRANCES in MARTINA por. ŠTEPEC z družino sin MARK z družino vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 2. marca 1972. ■mtmm hiimimimmmiinimmmiiiimuiiiiiEiimimimiimiiiiRiMiiummRiimEiiimifi:: JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD = POGREBNI T. 6502 ST. CLAIR AVENUE Tek: S 361-0583 | COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET URAD S Tek: 481-3118 2 ~ Avtomobili in bolniški voz redno in. ob vsaki uri na razpolago 2 E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 2 4--Ufi-*-4-'S"-?--*--:.- -4-.4-'4' PRVA SKUPINA ZA VESOLJSKO POSTAJO — V prvo posadko vesoljske postaje so bili imenovani nedavno (od leve proti desni) Charles Conrad Jr., poveljnik, Joseph P. Kerwin, znanstvenik-pilot, in Paul J. VJeitz, V^ot- Na s^hi jih vidimo pri vaji na modelu kontrolnih naprav vesoljske postaje. KORAČNICA? — Elizabeth Gordon igra v Mladinskem simfoničnem orkestru v St. Louisu s tako vnemo, da je kar