SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de diciembre - 16. decembra 2010 MISLI OB REFERENDUMU Večina je bila PROTI TONE MIZERIT- Preteklo nedeljo 12. decembra smo bili slovenski državljani ponovno sklicani, da naj bi izrazili svoje mnenje glede vprašanja, ki se je določenemu delu slovenskega političnega telesa zdelo dovolj važno, da je zahteval, naj o njem odloča vsa narodna skupnost. Vprašanje, na katerega naj bi odgovorili pozitivno ali negativno se je glasilo: ,,Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?" Morda bi kdo snov označil kot ,,drugorazredno". Drugi so brali (in verjeli ali pa ne), da gre samo za politične spletke med vlado in opozicijo. Verjetno večina ni vedela za kaj gre. Pozanimajmo se pri tistih, ki o tem vedo. Izid glasovanja je že znan (glej članek na tej strani) in kaže po eni strani večinsko odklonitev omenjenega zakona, po drugi pa porazno nizko prisotnost državljanov na voliščih v Sloveniji, pa seveda tudi med nami v Argentini. To nezanimanje državljanov je dalo povod, da se poraženci hočejo predstavljati kot zmagovalci (popolnoma nesmiselno), ali pa zahtevajo spremembo zakona o referendumu, da bi se ta izvajal le pod določenimi pogoji, ali bil veljaven le ob določeni udeležbi. O tem se da debatirati. Dejstvo je, da normalen slovenski državljan v matični državi noče imeti odgovornosti za prihodnost skupnosti. Morda je to posledica petih desetletij, ko so odločali ,,drugi", ki so bili ,,vsevedni" in ,,vsemo-gočni". V neki anketi, ki jo je razpisal spletni portal Siol, je skoraj 33% sodelujočih menilo, da ,,bi tovrstno problematiko morali reševati politiki" (torej nekdo drug, ne jaz), kar 22% pa je vzrok nizke udeležbe pripisalo dejstvu, da ,,so ljudje naveličani referendumov", kar se jim zdi popolnoma naravno. In vendar se je demokracija rodila v stari Grčiji, kjer so vedeli, da mora ,,vladati demos" torej ljudstvo, medtem ko so Rimljani govorili o ,,res publica", ki je odgovornost vseh. Smo toliko nazadovali v dveh tisočletjih? Pa pustimo vprašanje miselnosti ljudi v Sloveniji, ki ga mi ne moremo rešiti. Poglejmo raje na nas same. Te dni bomo obhajali 20. obletnico plebiscita, kjer smo se vsi množično izrekli za lastno državo. In smo jo dobili! Kakšen ponos, kašno veselje! Tisočletni sen tlačenega naroda je zablestel v svetli realnosti. In potem nas je v Argentini doslej več kot štiri tisoč zaprosilo za slovensko državljanstvo. Zakaj? Mnogi gotovo, ker jim Slovenija nudi vstop v Evropo in ,,komunitarni" potni list. Drugi morda iz nostalgije, ali da se ponašajo z nekim statusom. Koliko jih je, ki se zavedajo, da s prejemom državljanstva sprejmemo ugodnosti, a tudi dolžnosti? Morda samo tistih 223, ki je v nedeljo oddalo svoj glas? S kakšno pravico kritiziramo tiste ,,doma" kako volijo, če sami nismo nič boljši. Izgovor, da ,,en glas nič ne pomeni" je prazen: vsak glas je pomemben, predvsem moj glas, ki je izraz izpolnjene dolžnosti. Drugi izgovor, češ, ,,zakaj bi jaz šel na volišče, če v Sloveniji tudi ne gredo" je prav tako prazen. Ali bomo prevzemali vse, kar ,,delajo v Sloveniji"? Nizko rodnost, splave, odstop od narodnih vrednot Vprašanje ob tem ni več, kdo se v grobu obrača: če Slomšek (ki ga tako častimo), Prešeren (genij slovenske besede in vzor ljubezni do slovenstva), naši pobiti domobranci (vse so dali, tudi svoje življenje). Vprašanje je, če nas sploh še briga, če se kdo ,,v grobu obrača". Saj smo svobodni v odločitvah, po božji volji in naši naravi. A imejmo vsaj toliko odgovornosti in odkritosti do samega sebe, da priznamo, da v tej točki z nami nekaj ni v redu. Potrkajmo se po prsih in naredimo trden sklep. Nikdar ni prepozno. Ob 14,63-odstotni volilni udeležbi je po neuradnih podatkih na vprašanje: „Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?" pritrdilno odgovorilo 67.659 oziroma 27,36 odstotka volivcev, proti uveljavitvi zakona pa 179.631 oziroma 72,64 odstotka volivcev. Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ocenil, da bi morala koalicija resno vzeti izid tokratnega referenduma in se odločiti za predčasne volitve ali spremembo svojih prioritet ter se začeti ukvarjati z gospodarsko krizo. Izpostavil je, da je po mnenju „praktično plebiscitarne večine volivcev", ki so glasovali, da je obstoječa ureditev bistveno boljša od tega, kar je ponudila vlada. „Volivci so povedali, da statusna sprememba javne radiotelevizije ni potrebna," je izpostavil. Po njegovem prepričanju je jasno, da je vladna koalicija, ki je sicer ,,na veliko" govorila, da je treba javni zavod RTVS depolitizirati, vodila izrazito politično referendumsko kampanjo. Koalicijske stranke pa so poudarjale predvsem nizko volilno udeležbo. To je sporočilo politiki, da nas imajo volivci pri takih zadevah dovolj in ne želijo vsak mesec na referendumu odločati o stvareh, o katerih je politika že odločila, je ocenila predsednica LDS Katarina Kresal. Referendumski izid je po mnenju predsednika Zares Gregorja Golobiča najlepše darilo nacionalne televizije POP TV ob njihovi 15-letnici. Koalicija ob taki volilni udeležbi poziva k razmisleku o referendumski zakonodaji. V SLS so pozdravili odločitev volivk in volivcev, ki so po njihovem mnenju povedali, da je novi zakon o RTVS slab in škodljiv. Glede nizke udeležbe pa podpredsednica SLS Olga Franca meni, da je bil referendum nepotreben in da bi morali politično energijo usmeriti v ključne izzive trenutnega časa. Zunajparlamentarna stranka SMS-Zeleni je v izjavi za javnost pozdravila odločitev večine volivcev. Ob tem so ocenili, da Slovenija potrebuje tudi nov medijski zakon, saj niti sedaj veljavni zakon po njihovem mnenju ni dober. Filli obžaluje izid referenduma predvsem zaradi dveh projektov, pri katerih se bo tudi v prihodnje zapletalo. Gre za tematski kanal za kulturo, za katerega je bila v novem zakonu osnova za njegovo vzpostavitev, v starem zakonu pa tega ni. IZID V ARGENTINI Kot običajno, so volitve potekale tudi na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu. Položaj v številkah je sledeč: V volilni imenik izseljencev za volišče je bilo vpisanih: 4.089 volivcev; v seznam zdomcev je bilo vpisanih: 3 volivcev. Skupaj: 4.092 volivcev. Število oddanih glasov: 223, kar predstavlja 5,45% volilne udeležbe. ZA je volilo 28 državljanov (12,55%). PROTI je glasovalo 194 volivcev (87,00%). En glas pa je bil neveljaven (0,45%). Slovenski znanstveniki po svetu V ponedeljek, 13. decembra 2010, se je na pobudo ministra dr. Boštjana Žekša, pristojnega za Slovence po svetu, sestal Odbor za znanost Odbor sestavljajo strokovnjaki iz tujine, predstavniki štirih Univerz v Sloveniji in štirih institutov (Kemijski institut, Institut Jožef Stefan, Nacionalni institut za biologijo, ZRC SAZU). Pri delu Odbora za znanost sodelujejo tudi ministri, pristojni za visoko šolstvo, zunanje zadeve, razvoj in evropske zadeve, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost in predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Odbor za znanost je delovna skupina, ki jo vodi minister dr. Boštjan Žekš in se bo sestajala po potrebi na pobu- do svojih članov. Pristojnosti odbora so, da svetuje Vladi RS oziroma pristojnim ministrstvom o vprašanjih, povezanih z delovanjem in položajem znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov v tujini in z različnimi akcijami spodbuja njihovo povezovanje z ma- tično domovino. Z dajanjem mnenj odbor sodeluje pri izdelavi strateških dokumentov in razvojnih programov Vlade RS in njenih ministrstev. Razpravljavci v odboru so si po tokratnem srečanju bili enotni, da bi bilo smiselno, da RS omogoči najboljšim mladim slovenskim raziskovalcem samostojno delo. Že uveljavljenim vrhunskim strokovnjakom in znanstvenikom iz tujine pa bi bilo potrebno zagotoviti njihovo vključitev v slovensko znanost z ustanovitvijo satelitske raziskovalne skupine oz. laboratorija. S tem bi prispevali h kroženju talentov in znanja doma in po svetu, kar je temeljni cilj prizadevanj mednarodne skupnosti na področju znanosti. HrvaŠki zemljevid Slovenija je Hrvaški poslala protestno noto zaradi objavljenega zemljevida, v katerem je meja s Slovenijo označena po sredini Piranskega zaliva, je po seji vlade sporočil premier Borut Pahor. Poudaril je, da je to zadosten ukrep glede na to, da bosta državi vprašanje meje rešili na podlagi veljavnega arbitražnega sporazu- ma. Objava hrvaškega zemljevida je odmevala tudi na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP). Na njej je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar dejal, da objava zemljevida ni v duhu arbitražnega sporazuma. Podobno kot Pahor je še dejal, da slovensko-hrvaške meje ne bo določal enostranski zemljevid, ampak arbitražno sodišče, na osnovi dokumentacije in argumentacije obeh strani. Milenko Ziherl (SDS) pa se je med drugim zavzel, da bi Slovenija morala kot odgovor na objavo hrvaškega zemljevida zamrzniti veljavnost arbitražnega sporazuma in o tem obvestiti vse partnerje ter evropskega komisarja za širitev. Direktor hrvaške državne geodetske uprave Željko Bačiž je v Zagrebu sporočil, da se je potrdil projekt izdelave hrvaškega topografskega zemljevida v merilu 1:25.000. Ob tem je potrdil, da je na zemljevidu meja s Slovenijo narisana po sredini Piranskega zaliva. Hrvaške meje so narisali v skladu z dokumenti, ki jih Hrvaška obravnava kot svoje, in so bodisi potrjene, kot je v primeru Madžarske, bodisi so posledica nekdanjih dogovorov, kot je to v primeru BiH. Ko gre za mejo s Slovenijo, je narisana črta, ki je bila izhodiščna osnova za hrvaška pogajanja s sosednjo državo, je pojasnil Bačiž po predstavitvi projekta v prostorih Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Na vprašanje STA, ali to pomeni sredinsko črto v Piranskem zalivu, je odgovoril pritrdilno. NSi: barka v viharju Dosedanja predsednica stranke Nova Slovenija Ljudmila Novak je na volilnem kongresu v Kranju preteklo soboto 11. decembra kot edina kandidatka prejela 252 izmed 272 glasov delegatov in s tem zadostno podporo za nadaljnje vodenje NSi. Kongres je sicer minil v luči nedavnega odstopa evropskega poslanca Lojzeta Peterleta od kandidature za predsednika stranke. Peterle je ob umiku svoje kandidature namreč sredi tedna povedal, da NSi ,,samo z istimi ljudmi in načinom dela" verjetno ne bo uspela postaviti močne demokrščanske opcije, omenjal pa je tudi možnost ustanovitve nove stranke. Evropskega poslanca v soboto ni bilo na kongres, kar je med nekaterimi strankarskimi delegati povzročilo kar nekaj hude krvi. Med sprejemanjem dnevnega reda so zato nekateri predlagali Peterletovo razrešitev, drugi pa preložitev volitev vodstva stranke. Predlog o razrešitvi so nato zavrnili, ker da za takšen ukrep obstajajo drugačni postopki in ker da kongres nima vloge razsodišča. V svojem govoru pred samimi volitvami je Novakova položaj stranke primerjala z barko v viharju, ki se lahko potopi ali razcepi. Vihar lahko enotna ekipa tudi premaga, vendar pa slednjo v strahu pred viharjem nekateri zapuščajo, je dodala. Nova Slovenija se mora torej odločiti, ali bodo barko reševali ali potapljali, je zaključila s svojo primerjavo. Kritika Lojzeta Peterleta na račun dela v stranki po mnenju Novakove ni upravičena, saj se ,,iz Bruslja namreč ne vidijo vse podrobnosti", hkrati pa ,,sit težko razume težave lačnega", je dejala in Peterletu v Bruslju med drugim očitala podajanje kritik ,,ob potici in vinu". 70 let smrti Antona Korošca iz življenja v argentini Ko smo brskali po starih izvodih našega časopisa, smo odkrili, da je pred 50 leti vsa slovenska skupnost množično obhajala 20-letnico smrti Anton Korošca. Celo malo nas je presenetilo, da je v tedanji božični številki (1960) kar pet strani posvečenih pokojniku in da so bile spominske proslave po vseh naših središčih v okolici Buenos Airesa, pa tudi v Mendozi in Barilochah. Števi ni javni delavci in kulturniki so opisovali svoje spomine in vsa skupnost je poveličevala osebo tega narodnega voditelja. Verjetno, če bi danes vprašali, kdo je bil Anton Korošec, večina članov naše srednje in mlajše generacije ne bi vedela odgovora. Podobno, ali še huje, bi verjetno bilo v Sloveniji. To je gotovo porazna ugotovitev v trenutku, ko razni vladni in nevladni predstavniki nudijo vsak svojo osebnost ali ustanovo, od OF do raznih partijskih veljakov, kot bistveno važno za dosego samostojne slovenske države. Kaj malo pa se poudarja (kolikor sploh se), da nas je dr. Anton Korošec pripeljal izpod habsburškega jarma na pot države v povezavi z južnimi slovanskimi narodi. S tem je bil storjen prvi resnični korak k suvereni slovenski državi. Dr. Anton Korošec se je rodil 12. maja 1872 ^v kraju Biserjane, pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Kmalu je pokazal izredne talente in obiskoval gimnazijo na Ptuju in v Mariboru. Nato je vstopil v bogoslovje in bil leta 1895 posvečen v duhovnika. Študij je dokončal z doktoratom iz teologije na graški univerzi leta 1905. V tem obdobju je spoznal velikana slovenstva, Janeza Evangelista Kreka in sprejel njegove politične poglede. Odločil se je za javno delovanje in vstop v politiko, kot najbolj primeren način, da bi služil svojemu narodu. Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca Vseslovenske ljudske stranke v državne zboru na Dunaju. Tam je 30. maja 1917 kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev vseh južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru avstro-ogrske monarhije. Ob razpadu Avstro-Ogrske je Narodni svet Slovencev Hrvatov in Srbov, ki mu je Korošec predsedoval, 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), potem, ko je z Nikolo Pašičem sklenil Ženevsko deklaracijo, s katero je Kraljevina Srbija in Črna Gora priznala enakopravnost takšne države pri združevanju z njo na konfederalni osnovi. Znana je izjava, ki jo je Korošec podal cesarju, ko mu je ta ponujal, kar je zavrnil leto prej po majniški deklaraciji: „Prepozno, veličanstvo!" Zato smo Slovenci v Argentini do leta 1991 praznovali 29. oktober kot naš narodni praznik. Ob sami združitvi so se Srbi in Hrvati dogovorili za centralistično ureditev in novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila urejena kot unitarna monarhija. Korošec je bil podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS leta 1918, nato je kot vodja SLS sodeloval v drugih vladah. Leta 1924 je, po porazu na volitvah leta 1920, na Slovenskem SLS spet zmagala in Korošec je postal pod- predsednik vlade, v letih 1924 in 1927 tudi minister za notranje zadeve. Nasprotoval je sprejetju vidovdanske ustave in se zavzemal za večjo avtonomijo Slovencev v okviru Kraljevine, dokler ni SLS skupaj s srbskimi radikali oblikovala centralistično vlado in je ideja prišla na stranski tir. Po atentatu na Stjepana Radiča leta 1928 mu je kralj zaupal vodenje vlade v šestojanuarski diktaturi, bil pa je tudi minister v Živkovičevi vladi leta 1929. Mednacionalno krizo je skušal rešiti demokratično, leta 1930 pa je vlado zapustil kot izraz političnega protesta. V opoziciji je sestavil Slovensko deklaracijo (znano tudi kot „Koroščeve punktacije"), ki je zahtevala nov mednarodni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov, zaradi česar bi bila takšna država privlačna tudi za zamejske primorske in koroške Slovence. Zaradi takšnih pogledov so ga leta 1933 izgnali na otok Hvar, SLS pa je nato bojkotirala parlamentarne volitve leta 1935. Junija tega leta pa je postal minister za notranje zadeve v Stojadinovičevi vladi. Sodeloval je pri pripravah sporazuma Cvetkovič-Maček in bil minister za šolstvo v njuni vladi. Proti koncu življenja je v govorih in dejanjih odkrito nastopal proti komunizmu in dal idejno pobudo za ustanovitev organizacije Straža v viharju. 14. decembra 1914 je umrl v Beogradu. Nepopisna žalost je pretresla Slovence in predvsem katoliški tabor, ki je s tem izgubil svojega klenega voditelja. Bog ga je poklical v trenutku, ko se je bližal nov svetovni vihar in bi ga domovina najbolj potrebovala. Nemogoče je preceniti važnost Koroščevega dela za slovenski narod, ne le samo na narodno-političnem, temveč tudi na vzgojnem, razvojnem in kulturnem področju. Ko se ga spominjamo ob 70. obletnici njegove smrti, ga moremo le staviti za zgled doslednosti in zvestobe narodnim izročilom, kot borca in glavnega predhodnika slovenske samostojnosti. TONE MIZERIT Vatikan bo obnovil svoj foto arhiv V orjaškem restavratorskem projektu, ki bo trajal pet let in bo stal skoraj tri milijone evrov, bodo restavrirali več kot sedem milijonov fotografij, na katerih so upodobljeni različni papeži. Fotografije, od tega je 80 odstotkov barvnih, pokrivajo obdobje sedmih pontifikatov. Hranijo jih v arhivih vatikanskega časni- ka L'Osservatore Romano. Na prednostni listi za restavracijo so mnogi negativi, ki se že razkrajajo, in precej porumenele fotografije. Sponzor projekta je Solgenia Group. Projekt ima polno podporo Svetega sedeža, je povedal vodja vatikanskega oddelka za fotografijo Giuseppe Colombara. Velik del fotografij bo potrebno restavrirati ročno, posnetek za posnetkom, in pri tem uporabiti najsodobnejše tehnologije, da se originale prenese v digitalno obliko. Gradivo je razdeljeno v tri skupine - Giordanijev arhiv, poimenovan po prvem uradnem fotografu papežev, arhiv papeža Janeza Pavla II. in arhiv Benedikta XVI. Levji delež, šest milijonov posnetkov, predstavljajo slike papeža Janeza Pavla II. Med njimi so znani posnetki, kot je Janez Pavel II. z mehiškim otrokom, oblečenim v tradicionalna oblačila, v naročju. Tu so tudi številne še neobjavljene fotografije in ,,ukradene" podobe, posnete v papeževih zasebnih trenutkih. vtisi izpod triglava „Vremena bodo Kranjcem se zjasnila (Od našega dopisnika) Naslov bi moral prilagoditi v dveh smereh. Najprej bi ga moral postaviti v preteklik, saj je prejšnji konec tedna bilo kar sončno oziroma jasno. Po dolgem snežnem in oblačnem obdobju smo videli nekaj neba, ponoči zvezd, vse to pa prinaša tudi mraz, zaradi katerega se je nekaj snega še obdržalo. Potem bi moral tiste 'Kranjce' bolj posplošiti, saj so tudi Dolenjci bili deležni zjasnitve. (Pa te posplošitve niti ne bi bilo treba, saj je nekdanja Kranjska obsegala marsikaj, ne samo kranjskega ali gorenjskega okoliša.) Brez vremena pa človek ne more in verjetno kljub vsemu napredku ne bo mogel živeti. Predvsem človeku, ki je v stiku z naravo - naj bo to aktivno, kot kmet, ali pasivno kot prebivalec, ki ni direktno odvisen od nje - mu vreme narekuje s čim se lahko ukvarja; s takimi ali drugačnimi opravki. Brez vremena pa človek ne more živeti, ker je - tako pravijo družboslovci - socialno bitje. Ker je to prvi, najosnovnejši, najbolj primitivni - morda tudi najučinkovitejši - način, da dve ali več oseb izreče prve besede v krajšem ali daljšem pogovoru. Tu ni pomembno, če se poznajo od prej ali pa v slučajnem srečanju. S čim pa naj bi začeli pogovor, če ne o vremenu? Na podeželju bo hitro stekel pogovor o pomanjkanju vode ali pa o njeni škodljivi prisotnosti, o preveliki ali pa prenizki vročini, o potrebnem ledenem mrazu, da zamori mrčes in druge zajedavce. V mestu bo vreme odločilo kam: na izlet v planine, na smučanje ali v kino, nakupovalni center? In vreme bo krivo, ker se nismo mogli naužiti svežega zraka, sonca in vode, ali pa bo krivo, da smo videli dolgočasen, zanič film, kupili nekaj, česar nam ni (nujno) potrebno. Pa smo spet pri novem pogovoru o vremenu! Za maščevanje pa vreme ne potrebuje nobenih besed, nobenega pogovora. Pa ne mislim na žrtve, ki jih povzročijo orkani, viharji, povodnji, cunamiji ali podobne ujme. Ne, največ žrtev povzroči ena izmed sestavin vremena, ki je prisotna v vseh krajih sveta, v vseh klimah: vlaga. Lo que mata es la humedad ... GB Nasilje je znova pretreslo javnost. Dogodek zasedbe javnih zem jišč je zahteval nekaj smrtnih žrtev in povzročil politično krizo, ki ji ob zaključku našega lista še ni videti konca. Nasilje brez meja. Sredi prejšnjega tedna je večja skupina bednih družin zasedla prostore v Iberoameriškem parku, na južnem delu prestolnega mesta. V najkrajšem času so si razdelili zemljišča in tam postavili zasilne šotore in kolibe iz vej, listja in platna. Na obtožbo mestne vlade in po odloku sodišča jih je policija pregnala, a poseg je zahteval tri smrtne žrtve. A ko so se varnostniki umaknili, je še večja množica ponovno zased a isti prostor. Poznejši popisi so preverili nad 15.000 ljudi. Večina teh je prihajala iz bednih naselij v samem mestu, nekateri iz sličnih naselbin v provinci. Ker to pot ni nastopila policija, je prišlo do sovražnosti med okoliškimi prebivalci in tistimi, ki so zemljišča zasedli (usurpar - nezakonito, nasilno si kaj prilastiti). Krajevno prebivalstvo ne mara ,,viže" (villa miseria - bedno naselje) pred vrati svojih stanovanj, saj to pomeni padec nivoja naselja, zlasti pa nasilje in pogosto mamila pred vrati družinskega doma. Prišlo pa je tudi do streljanja, v katerega so bili, na „zunanji na strani" (proti naselitvi) vpleteni že poznani nasilneži v službi političnih interesov. Šele potem je nastopila žandarmerija in ločila ene in druge. Varnostni obroč je ostal ves čas in v trenutku, ko pišemo te vrstice, še ni prišlo do rešitve. Politične mafije. Kdo, odkod in zakaj? Tri vprašanja s težkim odgovorom. Nihče ne verjame, da je akcija zasedbe bila spontana. Tako organiziran poseg, ko istočasno dovažajo tudi gradbene materiale, razmejijo zemljišča in zanje celo zahtevajo določeno vsoto denarja, ni slučaj. Taki primeri se pojavljajo precej pogosto. Za njimi stojijo politični agitatorji (tako imenovani ,,punteros" - krajevni politični voditelji), ki so neke vrste mafija v službi enih ali drugih interesov, ki istočasno pre-kupčujejo v lastno korist. Včasih celo prisilijo osebe ali cele družine, da jim sledijo in zasedejo taka zemljišča. Kaj iščejo in komu odgovarjajo, ali komu služijo, je težko razvidno, ker tudi menjajo ,,zastavo in gospoda" odvisno kako veter potegne. V začetku je kazalo, kakor da je vsa akcija namenjena proti šefu mestne vlade Macriju. Ta je eden izmed vodij opozicije in možni predsedniški kandidat, ki je tako prejel dar v obliki goreče žerjavice. Ko je prosil zvezno vlado, naj znova pošlje policijo in napravi red, je dobil negativen odgovor. Šele poznejši spopadi med vsiljivci in stalnimi naseljenci, ki so mejo nasilja potisnili daleč od zdrave pameti, so gospo predsednico prepričali, da mora nekaj storiti. Ustanovitev ministrstva za varnost, (pod vodstvom dosedanje ministrice za obrambo in bivše gverilke Nilde Garre) in postavitev na teren oddelkov žandarmerije in rečne policije, je komaj vzpostavilo premirje. Nato so sledile še nove zasedbe v samem mestu in tudi v provinci. Tako mestna kot državna vlada sta presenečeni ostali v rokah mafijskega nasilja, ki sta ga na nek način sami dopustili. Medsebojno izgovarjanje, ali iskanje zunanjih krivcev (zopet je bil ,,kriv" Duhal-de) ni prineslo rešitve. Socialni ali politični problem? Z besedo politika v tem primeru mislimo na skrb za javni blagor. Tukaj se meša vprašanje vzgoje, stanovanjskih načrtov, celo vselitve politike, saj je večina „okupatorjev" bolivij-skih in paragvajskih priseljencev. Zato je Macri govoril o ,,pomanjkanju nadzorstva nad vselitvijo" zaradi česar je nanj kar deževalo obtožb ksenofobi-je. In rešitev ni ne v enostavnem izgonu, ne v darovanju drugih zemljišč, ne v demagoških stanovanjskih kreditih, ki jih potem nihče ne odplačuje. Grenak priokus je gledati, kako nekdo zahteva ,,dostojno stanovanje" (vivienda digna), kot bi bila dolžnost države, da jim ga brezplačno in brezpogojno nudi. Tako izsiljevanje je krivično do vseh tistih, ki se vsak dan trudijo, delajo, varčujejo, plačujejo davke, a si ne morejo omisliti te ,,dostojnosti", ker država ne postavi temeljev normalnega gospodarskega in socialnega delovanja. Vse je darilo del-omrznim ali apatičnim brezbrižnežem, ki ga plačujemo vsi, pa gre le v korist političnih interesov in krajevnih mafijskih organizacij. Do rešitve torej ne bo prišlo, ko bodo zasedbi napravili konec, tak ali drugačen. Rešitev je v daljni prihodnosti, pogojena v preusmeritvi narodnih in vzgojnih politik. Kot vedno trdi Cerkev: problem je etične narave! Brez cilja. Medtem ko misija Mednarodnega denarnega sklada (FMI) preučuje delovanje inštituti za statistike in se gospodarski minister pogaja s pariškim klubom o zadnjem velikem obroku neurejenega zunanjega dolga, je gospa Elisa Carrio razglasila svojo predsedniško kandidaturo z ostrimi napadi na vladno korupcijo. A čim več opozicijskih kandidatur, tem bolj funkcionalno je vladi, ki lahko s 40% glasov zmaga na prihodnjih volitvah. slovenci v argentini MENDOZA SLOMSKOV DOM Sklep šolskega leta Prva uradna slovenska šola v Argentini V soboto 4. decembra se je zbrala Slomškova šolska družina na sklepni prireditvi. Učiteljstvu, učencem in staršem so se pridružili še stari starši in prijatelji. Znova se je potrdila resnica, da je šola temeljna in celica Slomškovega doma. Za pozdravom narodni zastavi, ki so jo prinesle najboljše učenke osmega razreda, je tajnica šole dr. Marjana Poznič Mazieres uvedla program zaključne proslave. Voditeljica prof. Mateja Hribar Šmalc se je v svojih besedah ozrla na preteklo šolsko leto in izpostavila izstopajoče dejavnosti. Na vzgojnem polju je vredno poudariti poglobljeno pripravo velikega dela učencev na zakramente (prva spoved, prvo Letošnji osmošolci obhajilo in birmo) ter velik poudarek pevskemu in gledališkemu izrazu vseh učencev pri pevskem zboru in predstavi Naš cirkus. Učiteljski zbor, predvsem še cont. Marcelo Brula in odbor staršev, je bistveno zaslužen za opravljeno delo. Letos je obiskovalo Slomškovo šolo 76 otrok, učiteljski zbor pa je bil sestavljen takole: Katehet župnik Franci Cukjati, voditeljica prof. Mateja Hribar Šmalc, podvodi-telj in učitelj petja cont. Marcelo Brula, tajnica dr. Marjana Poznič Mazieres, vrtec prof. Mirjam Klemenc Černe in Štefi Boka-lič, 1. razred Lucijana Seljak, 2. Veronika Javoršek, 3. Monika Vitrih Koželnik, 4. prof. Ana Beltram Aguilar, 5. prof. Anka Smole Kokalj, 6. prof. Lucijana Hribar Podržaj, 7. prof. Monika Svetlin Pregelj in Marjanka Oblak, 8. Marjanka Oblak in prof. Monika Svetlin Pregelj, knjižničarka Tatjana Pustav-rh, telovadba Ciril Loboda, lic. Pavle Marolt Magdalena Mazieres, Matjaž Smole Nadja Jakoš. Sledil je nastop učencev iz vseh razredov od vrtca do osmega razreda, s primerno recitacijo ali pesmico. Osmošolci so podali Otona Župančiča Kralj Matjaž, skupno pa zapeli: Oj gora ta Ba-nerina, Divji zahod, Sklenimo verige prijateljstva in venček narodnih pesmi. Predsednica odbora staršev prof. Veronika Malovrh Osterc se je nato zahvalila učiteljskemu zboru za dragoceno delo, ki so ga opravili iz idealizma v Slomškovi šoli. Pravično je, da je njihovo dolgoletno delo končno našlo priznanje tudi v domovini. Po izročitvi spričeval in spominskih slik odhajajočim osmošolcem sta jim namenila občutene besede slovesa še katehet Franci Cukjati in razredničarka Marjanka Oblak, v imenu sošolcev pa se je zahvalila učiteljskemu zboru Magdalena Mazieres in jim izročila spominsko darilce. Sledila je predaja zastave osmošolcev njihovim naslednikom iz sedmega razreda. S zak-l j u č n o pesmijo Zahaja sonce je šlo v zaton tudi šolsko leto, učenci pa so stopili v vesele počitnice. „Resnična krščanska ljubezen do svojega naroda dopušča isto čustvo do drugih narodih, jih spoštuje in časti". (A.M. Slomšek) 7. decembra t.l., na predvečer praznika MIKLAVŽEVANJE Po sklepni prireditvi Slomškove šole je bil napovedan Miklavžev obisk. Pot so mu pripravili sodelavci iz odbora staršev pa tudi številni angelci, ki so na lepo okrašenem odru živahno zarajali (naučila Štefi Bokalič) ter nato pomagali Miklavžu deliti darove številnim otrokom. J. T. Brezmadežne, smo v Mendozi otvorili učni zavod ,,Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek", prvo uradno slovensko osnovno šolo v Argentini. Po nekaj letih priprave in dela, s trudom in predvsem z božjo pomočjo, je vzgojni načrt uspel in se uresničil. Zavest tega je odsevala na obrazih navzočih: veliko veselja, dobrega razpoloženja in hvaležnosti vsem, ki so na katerokoli način pomagali izvršiti ta projekt. K številnim povabljenim so se pridružili starši in družinice prihodnjih učencev. Veseli otroški živ-žav je že sedaj prehiteval vzdušje naslednjega šolskega leta. Razgibana in glasna udeležba mladih dušic je napolnila z življenjem vse prostore. Nekateri otroci so za slovesnost bili oblečeni v slovensko ali argentinsko narodno nošo. Otvoritev se je začela na sedežu šole s pozdravom navzočih. Povezoval je Janez Bajda. Po kratki predstavi je povabil predsednika ustanove Fundacion SLO - ki ima v oskrbi upravo šole - inž. Francija Šmona, in ravnateljico kolegija Valerijo Bajda Elias, da bi razvezala otvoritvena trakova, s slovenskimi in argentinskimi barvami, simbol povezave in ljubezni do obeh narodnosti. Potem je pozdravil vse navzoče Franci Šmon in predvsem omenjal vrednost vzgoje, ki jo imajo starši kot prvo nalogo, s pomočjo šole in učnega osebja. V tem okviru je prosil starše, da prevzamejo obveznost sodelovanja, kar je brez dvoma bistveno. naSe tiskovine Spominska brošura ob 60-letnici SDO-SFZ in Janko Koželnik; predsednica odbora staršev prof. Veronika Malovrh Osterc. Sklepne misli je voditeljica namenila poslavljajočim se osmošolcem z željo, da bi za vedno ostali zvesti družini Slomškove šole, prvi stopnji na njihovi poti do učenosti in vključevanja v narodno skupnost. Šolo so zaključili: Tatjana Miklavc, Martin Pregelj, Abril Escalier, Marko Cepeda, Viki Jakoš, Natalija Podržaj, Marko Koželnik, Matija Brula, Leta 2009 sta mladinski organizaciji SDO in SFZ praznovali 60 let obstoja (leta 1949 je najprej bila ustanovljena Slovenska fantovska zveza, kmalu za tem pa Slovenska dekliška organizacija). Kot je v navadi ob vsakem takem jubileju, sta organizaciji pripravili spominsko brošuro, ki je z nekoliko zamude izšla letos. Predstavili so jo na zveznem mladinskem dnevu 7. novembra v Slomškovem domu. V njej so opisane vse mladinske dejavnosti v zadnjih desetih letih. Od pevsko-glasbenih večerov pa do EkoBariloche, od skupnih maš pa do krajevnih mladinskih dni. Vsak odsek je razložil in povedal, v čem je napredoval, kaj se je spremenilo in kaj vse je bilo narejenega v zadnjem desetletju. V brošuri je tudi seznam vseh predsednikov in predsednic organizacije v teh 60 letih. Zahvalili bi se radi vsem, ki so prispevali s članki, fotografijami ali s sodelovanjem pri ses- , tavljanju brošure. Martinu Rozini za oblikovanje; i-^^-jm^ g. Bogu Rozini in tiskarni RADA za tisk; g. Tonetu Mizeritu za lektoriranje; in seveda Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo. Kdor si želi kupiti to spominsko brošuro, se lahko obrne na krajevne mladinske odbornike-delegate, ali pa na centralni odbor preko elektronske pošte sdosfz@gmail.com. Hvala za podporo! SDO-SFZ ■ i 'J ".A^l ||-|( ,|1 |i III I .^-JWl I,'. J^l|" MM"" iimi JTTTllfJ - G. Janez Cukjati je blagoslovil šolsko poslopje, učne prostore in vse navzoče. Gotovo Eden najbolj ganljivih trenutkov praznovanja je bil, ko smo poslušali iz Markovega evangelija Jezusove besede: „Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branite jim." G. Cukjati je na podlagi tega izreka razvil globoko misel o poznanju božjega nauka že iz otroških let. Omenil je odgovornost odraslih, da posredujemo sveto besedo vestno in brez meja. Izvleček Slomškovega življenjepisa je prebral Janez Bajda, kjer je de o na šolskem področju ^vredno posebne omembe. Še danes se uporabljajo v slovenskih šolah njegova učna dela in knjige. Prav zato, zaradi velikega zgleda, ki ga je nudil kot človek, duhovnik, škof in dobrodelnik, kolegij nosi ime Antona Martina Slomška in se zateka k njegovi priprošnji kot zavetnik šole. Sledila je blagoslovitev podobe blaženega A. M. Slomška, darilo slovensko-argentin-ske družinice, ki želi vzgajati otroke v ljubezni do obeh narodnosti in kultur. Nato smo skupno zapeli Hladnikovo Marija skoz' življenje. Sledil je pozdrav zastopnika veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini. Odpravnik poslov g. Igor Šef je z velikim navdušenjem omenil važnost otvoritve uradne slovenske šole, ki je prva v Argentini, za uvedbo temelje medsebojne povezave s Slovenijo; in v prvi vrsti za ohranitev slovenske kulture, navad, folklore, pesmi in jezika v inozemstvu. Obljubil je tesen stik, ker ta vzgojni načrt izredno zanima diplomatski sedež v Buenos Airesu, kakor tudi Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pozdravila je nato lic. Mariana Caroglia, Direktorica za Vzgojo občine Godoy Cruz, kamor spada šola. V imenu župana je izrazila zadovoljstvo in ponos ob otvoritvi kolegija in izrazila željo, da bi imeli veliko uspeha na tej novi poti. Ob koncu srečanja smo slastno poslušali mojstra kitare Davida Bajda, ki je navzoče obdaril z dvema skladbama: ljudsko primorsko ,,Pa se sliš'" in lastne stvaritve ,,Gato cuyano". Brez napitnice ni svečanosti. Zato smo z njo zaključili srečanje. Po živahnem pogovoru so se povabljeni razšli z izrazi čestitk za ustanovitev šole, in z željo uspešnega in blagoslovljenega dela. Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek bo, po božji volji, pričel s poukom v začetni šolski dobi 2011, z vrtcem za 5 letne učence ter pred-vrtcem za 4 letne otroke. Vpisovanje je odprto in se bo nadaljevalo po poletnih počitnicah. Uradna slovenska osnovna šola je namenjena otrokom slovenskega porekla, kakor tudi otrokom tukajšnje domovine, ki se želijo pridružiti in deliti z nami ta učni načrt. Blaženi Anton Martin Slomšek nam bodi vedno zgled v življenju, predvsem na področju vzgoje, da bomo vestno, odgovorno in neutrudno delali v prid najmlajših. Prosi za nas! Za Fundacijo SLO Tončka Smon SKA Večer Adriane Omahna Druga likovna razstava v okviru SKA nas je presenetila v soboto, 13. novembra letos z razstavo fotografij, ki so se potrpežljivo, dosledno, z velikim umetniškim smislom in primerno uporabo tehnike rodile v fotografski kameri znane umetnice Adriane Omahna. Razstavljeni posnetki so bili prikazani pod privlačnim imenom ,,Čar devetih lun". To razstavo v odlični zamisli avtorice, smo že nekateri lahko občudovali v različnih galerijah in razstavališčih, med drugim v Centro Cultural Borges. Razstavo smo odprli na soboto zaključka srednješo skega tečaja, tako da so ob letošnjem šolskem slovesu od klopi imeli priložnost, da so si jo ogledali mlajši ljubitelji umetnosti in njih starši. Prav tako so imeli poleg obiskovalcev umetniške premiere priložnost ogleda fotografij obiskovalci obeh naslednjih kulturnih večerov, ko so slike še vedno krasile prostore dvorane dr. Tineta Debeljaka. Če kdo, je pravi umetnik sovražnik rutine, je stalni romar, ki išče novih svetišč navdihov po vsebini in po tehniki. Da se zvesto in naravno drži te poti, nam je ponovno dokazala umetnica Adriana Omahna. Fotografije so bile posnete le ob naravni svetlobi, v kolikor jo lahko obseva polna luna in odsevi nočnih luči velemesta Buenos Aires. Posnetki so objeti v čarobno atmosfero, kot so skrivnostno blesteče noči ,,Bele dame". Večer je otvorila in pozdravila navzoče vodja likovnega odseka prof. Andrejka Dolinar Hrovat. O pomembnosti in vrednosti razstave same pa je spregovorila dr. Katica Cukjati. Razstava teh fotografij je tudi eden izmed obrazov pojava na sodobnem umetniškem svetu, ki ga pojmujemo kot efemer-na umetnost. Približanje temu pojmu bi zaslužilo daljši članek zase. Med ocenitvami razstavljenih fotografij je med drugim dr. Katica Cukjati obeležila sledeče: „Umetniki z besedo, zvoki in barvo nam lahko ponujajo svojo stvaritev zgolj zaradi lepote same -l'Art pour l'Art. Velikokrat pa temu osnovnemu namenu dodajo še drugo sporočilo. Nocojšnja razstava ima poleg estetskega tudi družbeno sporočilo. Umetnica apelira na človeško družbo: 'Pozor, pazite na okolje, spoštujte naravo!' Skrb za modro uporabo narave postaja iz dneva v dan bolj pereča. Adriana Omahna si je pri tem osveščanju družbe izbrala eleganten, estetski način sporočilnosti in sicer fotografije. Glavni osrednji predmet posnetkov je Luna, ki osvetljuje - razsvetljuje naravno okolje Rezervata Costa-nera Sur. Protagonistka luna se nam z vsemi oznakami prikazuje na ce uloidu fotografije s svojo belino, svetlobo, romanticizmom, bohemstvom, objeta v pajčolan skrivnosti in pravljičnih bitij". Kot je obeležila Adriana Omahna: „Projekt »ar devetih lun je poizkus postaviti prostor/kraj naravni in ekološki rezervat Costanera Sur v novo luč ovrednotenja in pomembnosti narave". ,,Vsaka nova luna napolni ekološki rezervat Costanera Sur in nudi nov pogled tega prostora in v tem prostoru. V zadnji instanci se projekt Čar devetih lun razvija v določenem prostoru/času vsakega devetih luninih ciklov. Ta izsek časa registrira posnetke v obdobju 40 tednov, ki simbolično in pesniško predstavljajo obdobje človeškega bitja v materinem telesu. Naraven in nenadomestljiv opus življenja" Tudi tokrat je umetniško in tehnično neoporečen program in predstavitev umetnice grafično pripravila Monika Urbanija Koprivnikar. Umetnica Adriana Omahna, se nam predstavlja vedno z novimi zanimivimi projekti, polni lepote in sporočil, umetnica stalno presega sama sebe na poti novih obetajočih obzorij na polju estetike. Pri teh željah in načrtih ji vsi želimo mnogo uspehov! K.C. SLOMSKOV DOM Uspeh v ,,maxiodbojki" Ekipa ,,SLO" dosegla kategorijo Damska ekipa Slomškovega doma v odbojki (SLO), si je v Metropolitanskem turnirju (LAVEV-Liga Argentina de Vetera-nos en Voley) priborila vstop v višjo, B skupino. Pod vodstvom trenerja Miha Skubica je ekipa imela zelo uspešno sezono, saj je od 26 tekem v ,,C" skupini dosegla kar 22 zmag. V zadnji stopnji, ,,Play Off", je premagala vse finaliste in dosegla prvo mesto. Uspehi pa ne pridejo slučajno. So sad truda in vztrajnosti. V petih letih naporov je ekipa dokazala, da so se vsi številni treningi in dragocena pomoč njihovih družin (tudi glavni navijači) dobro obrestovali in pripeljali k napredku. Naj še omenimo, da je ,,maxiodbojka" kategorija igralcev nad 28. leti. Letos so trenirale: Karla Malovrh, Mari in Beti Miklavc, Tildi Štefe, Gabi Medvešček, Marjana Burja, Patricija Mugerli, Silvi Škerlj, Sonja Tomazin, Vera Beltram in Lučka Groznik. Z velikim veseljem skupina sklepa športno leto, a se obenem zaveda, da „Dobiti ne pomeni zmagati, zgubiti ne pomeni ne uspeti. Uspeh je boriti se za zmago, pri tem pa uživati in dobiti nove prijatelje." Za naslednje leto pa ekipa SLO že naprej lepo vabi vse dame, ki bi se nam rade pridružile, ne glede na Dom kateremu pripada, naj se prijavijo pri delegatinji Mari: e-pošta marmiklavc@hotmail.com, ali pri Karli na telefon: 15-53845541. ZA DRUŽINSKI UŽITEK Sladko, zelo sladko ČRNO-BELA REZINA Torto pripravite en dan preden jo boste postregli, saj bo tako biskvit sočen, čokolada pa primerno strjena. Potrebujemo: 4 jajca, 180 g sladkorja, 160 g moke, 1 vaniljev sladkor, konico pecilnega praška, 4 žlice tople vode, 3 žlice olja, 3 žlice kakava. Nadev: 3 žlice brusnične marmelade, vaniljev puding, 500 cm3 mleka, 3 jedilne žlice sladkorja, 100 g margarine, 1 žličko ruma, 100 g čokolade. Priprava: Beljake ločimo od rumenjakov in jih z navadnim in vaniljevim sladkorjem stepemo v trd sneg. Nato postopoma dodamo rumenjake, vodo, olje in moko s pecilnim praškom. Preden zmes zlijemo v namaščen in z drobtinami posut pekač, dodamo še kakav. Pečemo pol ure na 160 stopinjah. Ohlajen biskvit vzdolž prerežemo, tako da dobimo dve plasti. Spodnjo plast premažemo z brusnično marmelado in s 3/4 pudingovega nadeva. Nadev pripravimo tako, da v kozici penasto stepemo margarino, ki ji postopoma dodajamo ohlajen puding in rum. Spodnjo plast biskvita pokrijemo s zgornjo, na katero namažemo še preostali^del pudingovega namaza ter prelijemo s stopljeno čokolado. Čoko ado s koščkom margarine stopimo v kozici nad soparo. , C ^ m BABIčNI KOLAČKI Recept za kolačke naših prababic, ki se kar stopijo v ustih. Potrebujemo: 1 kg moke, 500 g masti, 2 žlici sladkorja v prahu, pol skodelice mleka, kvas. Priprava: Kvas raztopimo v mle-__^ ku in ga dodamo moki, masti (neraztopljeni!) in sladkorju. Sestavine med sabo dobro zmešamo, da se sprimejo in dobimo kompaktno testo. Tega na rahlo razvaljamo v debelo štruco in od nje režemo majhne kose, ki jih oblikujemo v rogljičke. Pečemo na 180 stopinj od 10 do 15 minut. V posodo natresemo sladkor v prahu, kjer še vroče rogljičke povaljamo, da se sladkor na njih dobro prime. Nato jih zložimo v posodo in ponudimo. MENDOZA Likovna razstava ,,Čas, kraji in notranja bitja" Za letošnji zaključek je 21. novembra 2010 likovni odsek pripravil razstavo del umetnice, ki že štiri leta poučuje na mendoškem likovnem odseku. Prof. Liliana Lorenzo je pod naslovom ,,Čas, kraji in notranja bitja" razstavila svoje podobe. Njeni učenci so želeli, da nam pokaže svoja doživetja in delo. Po sv. maši je bila otvoritev razstave v Domu. Miha Bajda je predstavil umetnico številnim prijateljem in poudaril važnost, ki jo polaga društveni odbor na udejstvovanje pri kulturnemu življenju in kako bogat^ dejavnike umetniškega iskanja, pa tudi vse občestvo, ki sodeluje in vrednoti skrbno delo članov delavnice. Materija in duševne vrednote se v uravnovešeni integraciji dopolnjujejo in omogočajo pravo rast človeške družbe. Narod, ki tega ne doseže, je obsojen na pozabo in izginitev. Prof. Carlos Ercoli, ki je pred leti pričel s poukom pri likovnem odseku, je predstavil umetnico. Pohvalil je njeno osebno kvalitetno delo in pedagoške zmožnosti. Rosita Klinec je pozdravila navzoče v imenu odseka in razložila smisel razstave ter se v imenu učencev in skupnosti zahvalila ge. Liliani Lorenzo. Mendoški pevski zbor je zapel tri pesmi pod vodstvom Davida Bajde. Med bogato zakusko smo si dolgo ogledovali predstavljene slike in tudi sakralne elemente, kot tabernakelj in monštranco, izdelano z akrili in barvastim steklom. Poleg dosežene tehnike smo doživeli veliko očaranje transparentnosti, svetlobe in občudovali izredni talent izražanja duhovnosti, včasih podzavestne in tudi kot izraz iskanja umetnice Liliane Lorezo. Veseli smo, da je zopet Slovenski dom pod svojo streho omogočil važen kulturni dogodek. Čestitamo umetnici, njenim hvaležnim učencem in vsem, ki so s svojo navzočnostjo podprli prijazen dopoldan. Božidar Bajuk g. jože razmiSlja Dober nasvet Dati bližnjemu dober nasvet, je tudi delo ljubezni do njega. Nihče vsega ne ve, in vsi potrebujemo dobrih nasvetov. So ljudje, ki vedo več, ker so starejši in imajo več življenjske izkušnje. Oni so vsem in posebno mlajšim lahko zelo dobri učitelji in dobri svetovalci v neizkušenem okolju. Tako kot nam oni morejo veliko pomagati, je za nas ostale zelo potrebno, da jih poslušamo. Pametno je včasih celo prositi za nasvet. V poštev pridejo na primer starši, katerim moramo zaupati, ker nam gotovo hočejo dobro svetovati. Pa tudi drugi in dobri prijatelji. Dobre nasvete nam more dati tudi dobra knjiga, ki ni samo za to, da leži tam na polici in se na njej nabira prah. Tega pisanja je veliko in v ta edini namen. Dobro knjigo moramo radi vzeti v roke, jo prebrati in si dobre nasvete osvojiti. Prav gotovo je dobrih knjig več, kot pa televizijskih programov. In one nam tudi dajejo več kot omenjeni programi. Potrebno je izbirati med knjigo in televizijo. Je pa televizija bolj nalezljiva kot pa dobra knjiga. A ta je bila že mnogo prej in je napravila veliko več dobrega kot pa v modernih časih televizija. Pri tem ne bi smeli imeti samo komercialnega vidika, kar televizija gotovo ima, knjiga pa ne vedno. Vse, kar tam lahko vidimo, ni vedno dobro, ne po namenu in ne po načinu. Veliko je tega tudi v knjigah. Zato je treba velike in pametne izbire. Če hočemo dobro sebi in drugim, svetujmo, sprejmimo nasvete, izbirajmo in postavimo stvari na svoje mesto. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti DVE NOVI OBČINI Ustavno sodišče je presodilo, da je zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij v neskladju z ustavo in ugotovilo, da je Državni zbor s tem, ko ni ustanovil novih občin Ankaran in Mirna, ravnal arbitrarno oz. samovoljno. DZ zato nalaga, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku dveh mesecev in ustanovi novi občini. Predsednik DZ Pavle Gantar je izjavil, da bo državni zbor odločbo ustavnega sodišča spoštoval. NEZDRAVE NALOGE Ameriška igralniška korporacija Harrah's Entertainment se spet zanima za naložbo v slovensko igralništvo. Za lastniški delež v Hitu naj bi po pisanju Dela že ponudila okrog 60 milijonov evrov. Konkretnih načrtov za naložbo sicer po dostopnih informacijah za zdaj še ni, saj mora država najprej preurediti igralniško zakonodajo. AVSTRIJSKO PRIZNANJE Slikar akademik Andrej Jemec je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda za pomemben prispevek k poglobitvi odnosov med Slovenijo in Avstrijo na področju upodabljajoče umetnosti. Odlikovanje mu je izročil avstrijski veleposlanik v Sloveniji Erwin Kubesch. Jemec se ukvarja z risbo, slikarstvom in grafiko, tudi s skulpturo, tapiserijo, barvnimi stekli in grafičnim oblikovanjem. Med večje naloge s področja oblikovanja sodijo nekatera svetovanja in barvne rešitve v Cankarjevem domu v Ljubljani, še posebej za Gallusovo in Kosovelovo dvorano (od leta 1980 dalje) in prenova cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem leta 1999. SLOVENCI PROTI PIRATOM Slovenija bo v letu 2011 v operaciji Atalanta za boj proti somalijskim piratom sodelovala s tremi pripadniki. Sedaj dva sodelujeta v poveljstvu v Northwoodu, v prihodnjem letu pa se bo operaciji na krovu nemške ladje pridružil še slovenski mornariški častnik, je v Bruslju povedal generalni direktor direktorata za obrambo na Morsu Primož Šavc. po svetu HRVASKA: SANADER Nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja, ki so ga 10. decembra aretirali v Avstriji, so ga privedli pred dežurnega preiskovalnega sodnika na deželnem sodišču v Salzburgu. Pred sodnikom je moral izjasniti, če pristaja na hitro izročitev Hrvaški. Glede na besede njegovega avstrijskega odvetnika si nekdanji premier želi hitro razjasnitev obtožb ter tudi hitro izročitev. Spomnimo, da je Sanader pretekli četrtek pobegnil iz Hrvaške, tik preden so za njim razpisali zaporni nalog zaradi domnevne zlorabe položaja. Mediji se medtem sprašujejo, kdaj bo nekdanji premier dejansko izročen Zagrebu. Hrvaška naj bi Avstriji poslala zahtevo za izročitev Iva Sanaderja in potrebno dokumentacijo. Formalno gre za zahtevo in za dokumente, ki jih ima Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Premoženje Sanaderja in njegove ožje družine je zamrznjeno. Do morebitne obtožnice pa je še dolga pot, saj je treba pred tem med drugim opraviti pogovore z okoli sto ljudmi ter izdelati finančne ekspertize. KOSOVSKE VOLITVE Predčasne parlamentarne volitve na Kosovu je dobila Demokratska stranka Hashima Tachija. Glede na rezultate vzporednih volitev je dobila 31 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je uvrstila Demokratična zveza s 25 odstotki glasov. Več strank in organizacij na Kosovu in tudi opazovalci Evropske unije je danes izreklo vrsto pritožb na izvedbo volitev. Po njihovih navedbah je na več voliščih prihajalo do resnih kršitev in nepravilnosti. To bi lahko pod vprašaj postavilo celotne volitve. V tej luči so vprašljive tudi izjave o zmagi, kakršne si je že privoščil premier Thaci. ODPRAVA VIZUMOV V Evropi prihaja čas prazničnih dopustov in potovanj. Slednja bodo odslej še lažja za državljani Bosne in Hercegovine ter Albanije, ki bodo za božične in novoletne praznike v države schengenskega prostora že lahko potovali brez vizumov. Vizumska liberalizacija velja za imetnike biome-tričnih potnih listov in za potovanja do 90 dni. Vizumska liberalizacija pomeni konec dolgih vrst pred konzulati. Ker so po lanski odpravi vizumov za Makedonijo, Srbijo in Črno goro imele nekatere države članice težave s povečanim številom prošenj za azil iz Makedonije in Srbije, tokrat Evropska unija uvaja nadzorne ukrepe. NAFTA V EVROPI Si lahko predstavljamo prihodnost brez nafte? To je bilo vprašanje, na katerega so želeli odgovoriti evropski poslanci, poslovneži in znanstveniki na okrogli mizi, ki jo je v minulem tednu pripravila organizacija za preučevanje najnovejših znanstvenih in tehnoloških dognanj v Evropskem parlamentu. Evropa namreč uvozi skoraj 90 odstotkov črnega zlata, da MARIJA SLOVENSKEGA NARODA NE BO ZAPUSTILA je naslov 280 strani obsegajoči knjigi v žepni obliki. Napisal jo je semeniški spiritual v Adrogueju dr. Filip Žakelj, izdalo in založilo pa Slovensko dušno pastirstvo. Knjiga je posvečena spominu lani umrlega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. ... V njej je avtor v vsakodnevna razmišljanja in berila zbral vse, kar je pokojni škof Rožman od dijaških let, kot kaplan, vseučiliški profesor, pomožni in zatem redni škof ljubljanski ter nato v begunstvu in emigraciji pisal in govoril o Mariji vsem slojem slovenskega naroda, kako je vse navajal k njenemu čaščenju, in vse priporočal njenemu varstvu. ... SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Birma slovenskih otrok na področju Vel. Buenos Airesa je bila na praznik Brezmadežne dne 8. decembra ob 16.30 v župni cerkvi v Ramos Mejii. Sv. mašo in pridigo za birmance je imel direktor g. Anton Orehar. Med mašo je pel Slovenski pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom g. Čamernika. Po maši je škof Msgr. Julian Martinez iz Buenos Airesa podeli zakrament sv. birme 278 otrokom, 128 dečkom in 150 deklicam. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Andreja Peterlin in njegove žene Pavle roj. Čampa so dobili hčerko Barbko-Ivanko. Čestitamo! ADROGUE V nedeljo dne 18. decembra t.l. bo ob 8. uri zjutraj prejel mašniško posvečenje v zavodu Betharan 7 v Adrogueju (4 kvadre od slovenskega semenišča) moravški rojak France Bergant. Prvo daritev Bogu bo pa daroval na Božič dne 25. decembra ob 10. uri dopoldne v farni cerkvi v San Justo. Novomašni pridigar bo g. France Novak. POGLED V NEDOLŽNO OKO Simon Gregorčič Nikar, nikar se me ne boj, nedolžni, nežni angel moj, le semkaj k meni sedi, oko v oko mi gledi! Pogled ti čist, oko mirno, v njem seva celo ti nebo in meni v njem leskeče odsev že davne sreče. Svobodna Slovenija, 15. decembra 1960 - št. 50 RESUMEN DE ESTA EDICION zadosti vsem potrebam. Med možnostmi, kako bi se lahko znebila te odvisnosti, so bili omenjeni žveplo, vodik, električni avtomobili in upravljanje s podnebjem. Nafte naj bi po ugotovitvah Združenih narodov primanjkovalo že v 53-ih do 63-ih letih. ZAKLJUČKI V CANCUNU Na svetovni podnebni konferenci v mehiškem Cancunu je bil potrjen dogovor o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki tudi omogoča vzpostavitev posebnega sklada. Vanj naj bi razvite države do leta 2020 prispevale sredstva za boj proti izpustom v najrevnejših državah, in sicer 100 milijard dolarjev na leto. Besedilu je nasprotovala le Bolivija, češ da to ne upošteva dovolj mnenja domorodnih prebivalcev in držav v razvoju, da so imele ZDA prevelik vpliv na oblikovanje dokumenta ter da dokument ne vsebuje zadostnih ukrepov za omejevanje podnebnih sprememb. Dogovor sicer ne prinaša končne odločitve glede nadaljevanja kjotskega protokola, ki ga nekatere države nočejo podaljšati ali pa sploh ne podpisati. RESULTADOS DEL REFERENDUM En el referendum del pasado domingo, los ciudadanos rechazaron la nueva ley para la radiotelevision eslovena. Emitieron su voto un 15 por ciento del total del padron. Segun los primeros recuentos, el 27 por ciento apoyo a la ley, en tanto, que el restante 73 por ciento opto por su rechazo. La amplia diferencia no cambiara significativamen-te cuando se hayan incluido los votos por correo y por el mundo. En la embajada de Eslovenia en Buenos Aires sufrago un poco mas del 5 por ciento del padron, de los cuales un 87 por ciento manifestaron estar en contra de implementar la ley de RTV, aprobada por la Asamblea Nacional el 20 de octubre pasado. (Pag. 1) HERNAN ZUPAN CÖNSUL HONORARIO Como informamos en el numero anterior, el gobierno de Eslovenia en la reunion del jueves 2 de diciembre aprobo la resolucion que nombra como consul honorario de Eslovenia en Buenos Aires a Hernan Zupan. Zupan es un exitoso hombre de negocios y director de la unidad de negocios de envases de cartulina del grupo HZ, tambien es miembro de varios consejos de administracion de com-pah^as en la Argentina, el Brasil, Chile, como as^ tambien en Europa y los Estados Unidos. En la posicion de consul honorario sucede a su padre, Herman Zupan, que renun-cio recientemente a su cargo. CIERRE DE ANO El sabado 4 de diciembre el curso de idioma esloveno Slomškova šola de Ramos Mej^a tuvo su cierre del ciclo lectivo. Durante el aho 2010 asistieron al curso 76 nihos; 11 de ellos termino el 8° aho. Del acto de cierre participaron todos los ahos con poes^as o canciones. La directora Mateja Hribar Šmalc hizo un racconto de las actividades del aho. Hacia la noche, los visito San Nicolas que junto con un nutrido numero de angeles entrego regalos a los nihos. (Pag. 3) MENDOZA: COLEGIO ESLOVENO El pasado 7 de diciembre fue un d^a muy importante para los eslovenos en la Argentina. En Mendoza inauguraron la primera escuela oficial eslovena de la republica Argentina: el "Colegio esloveno Anton Martin Slomšek". El proyecto, luego de grandes esfuerzos, logro hacerse realidad y de la inaugu-racion participaron las familias de los proximos alumnos. El presidente de la Fundacion SLO (que administra el colegio), el Ing. Franci Šmon, junto con la directora Valerija Bajda El^as, inauguraron formalmente el colegio. El padre Janez Cukjati bendijo las instalaciones y la imagen del beato esloveno A. M. Slomšek. Estuvieron presentes: el encargado de los asuntos de la embajada eslovena en la Argentina, Igor Šef y la directora de educacion del municipio Godoy Cruz, la Lic. Mariana Caroglia. Las actividades se iniciaran en el curso lectivo 2011 con la sala de preescolar y la sala de 4 ahos. (Pag. 3) LOGROS EN EL VOLEY FEMENINO El equipo femenino de voley "SLO" (que surgio en el centro esloveno Slomškov dom) ascendio a la categor^a B en el Torneo Metropolitano de la Liga Argentina de Veteranos en Voley (LAVEV). Bajo las ordenes del entrenador Miha Skubic, el equipo logro 22 victorias en los 26 partidos disputados. Forman parte del equipo, mujeres de mas de 28 ahos. Para la proxima temporada el equipo invita a las mujeres que quieran formar parte del equipo a inscribirse (marimiklavc@hotmail.com), sin importar el centro esloveno del que forman parte. (Pag. 4) EL ENCANTO DE LA LUNA La segunda muestra de arte en el marco de la Accion cultural eslovena fue una exposicion de fotograf^as que fueron paciente y sistematicamente tomadas, con gran sentido art^stico, por la camara de la artista Adriana Omahna. La muestra, bajo el nombre "El encanto de las nueve lunas" fue tomada solo con la luz natural en la reserva de la Costanera Sur. El principal objetivo de los disparos fue la Luna, que ilumina el entorno natural de la reserva. Cada luna llena, ofrece una nueva vision del espacio que la artista registro durante 40 semanas, per^odo que simboliza la vida en el utero del ser humano. Con anterioridad la muestra se expuso, entre otros lugares, en el Centro Cultural Borges. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Tončka Šmon, Andrej Žnidar, Katica Cukjati, Božidar Bajuk in Sonja Tomazin. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O