LBTNtK XXXV)! CELOVEC, PETEK, 2. APRtL Poštni urad 9020 Ceiovec Ver!agspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCe)ovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. ŠTEV. 13 (2064) IVEZNi PREDSEDNiK KiRCHSCHLAGER NA KOROŠKEM: Manjšinam ni dovoij formaina enakopravnost deležne morajo biti še dodatne podpore in pospeševanja "Kot zvezni predsednik se udeiežujem današnje spominske sio-vesnosti, da v imenu repubiike Avstrije svečano izjavim: Niso brez ^ssti in nikdar niso biii — vredni so častnega spomina naše repubii-' Tako je teta 1978 na spominski siovesnosti ob 35-!etnici obgiav-i^nja seiskih žrtev na Dunaju poudari) zvezni predsednik dr. Rudoif Kjrchschiager. in v smisiu te izjave se je spominu seiskih žrtev potoni) tudi minuto nedeijo, ko je obiska) njihov domači kraj Sete. Na Koroško je prispel zvezni redsednik Kirchschlager v sprem-tvu svoje soproge že v soboto ^Poldne. Njegov obisk sprva ni ' uradnega značaja, vendar so "Posebne dolžnosti" (baje se je ne- da jih tudi ,stari gospod' ne pozna) povzročite, da je Kirchschlager v nedeljo zjutraj, ko se je peljal v Sele, ukazal namestiti na av- državljanom ne priznavajo pravice tomobil tablice z državnim grbom, do slovenskega jezika. Predsednik kar je vsaj drugemu delu njego- Kirchschlager je odgovoril, da se čel s pozdravi domačega župana in predsednika krajevnega prosvetnega društva ter se po vpisu v častno knjigo občine nadaljeval z mašo in poklonitvijo- spominu žrtev fašizma. V okviru kratkega kulturnega sporeda sta predstavnika KPD ..Planina" v Selah in SPD „Her-man Velik" na Kotu izročila predsedniku Kirchschlagerju spominska darila, obenem pa je bil visoki gost opozorjen, da selske občane, ki uživajo določene manjšinske pravice, boli, ker mnogim slovenskim visok deželni uradnik omalova- vega obiska brez dvorna dalo dolo- - čeprav ne more sprejemati no- ^ujoče izrazil, da na Dunaju ne Poznajo razmer na Koroškem in čen pomen in uraden značaj. V soboto je bil predsednik Kirch- Predsedstvo SRS o vtogi manjšin v sosedskih odnosih Hjj^dssd:tvo SR Siovenije je prejJ-obravnavalo :tanje odno:ov tugo!tavije : $o:ednjimi roen**""' deželami v :kiadu : po-*kih ""daljnje krepitve dobro!o:ed-Pra °dno!ov in v:e:tran:kega enako-3i V"ega sodelovanja kot bistvenih ?]^"tov uresničevanja politike ne-[,Q fenosti in hekinJke listine o var-"in sodelovanju. ]„ 9°'°vljeno je bilo, da se to sode-koi ^ i večino sosednjih držav do-ko ^Petno razvija v skladu s politi-t)j^°.dprtih meja in na osnovi vzajem-rpož ""eresov, kar ustvarja ugodnejJe "osti za urejanje tudi nekaterih že ir, ^ vpraianj v duhu prijateljstva "brososedskega sodelovanja. ^Prtih "d 'em okviru je bila posebna polt^ posvečena položaju pripadni-rr,- "f^odov in narodnosti SFRJ, ki kot Ur- ^ive v sosednjih državah, ter ProJ"^vanju sprejetih mednarodno-Prn^"'*' obveznosti glede zatčite in h Č """rj!in. Poudarjeno je bilo, da t)Q ureditve SFRJ izhaja traj- **"dpora pravičnim zahtevam manj-*ki{, tudi da razvoj dobrososed- VI- "Vnosov omogoča, da se uveljavi "ikn kot pomembnega dejav- odnosov in sodelovanja s sosedi. Čil^"kžno vlogo — je rečeno v sporo-*ej' predsedstva SR Slovenije — Poa - ko manjJine uresničujejo le pod *ke njihov poiožaj in pra- "rejeni in jim je zagotovljen ena-v j*''"" i" :voboden obstoj in razvoj Zu^ z demokratičnimi procesi !n pojmovanjem čiovekovih in "zkih pravic. schlager gost v katoliškem domu Sodalitas v Tinjah, kjer je imel predavanje na temo „Kristjan in njegova politična odgovornost". V pozdrav sta mu zapela društvena zbora iz Dobrle vasi in Šentvida, skupaj s spominskimi darili, ki so mu jih namenili koroški Slovenci, pa je bil opozorjen na dejstva, ki zgovorno pričajo, da s sedanjo ureditvijo manjšinskega vprašanja nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zlasti sta mu trenutni položaj tolmačila tudi predsednika obeh osrednjih slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc, obširno pismeno informacijo pa sta ZSO in NSKS poslala na Dunaj. Manjšinska problematika je razumljivo prevladovala tudi v pogovoru, ki je sledil predsednikovemu predavanju. Kirchschlager je ponovil že znano stališče, da morajo imeti manjšine več pravic kot večina, če jim hočemo zagotoviti enakopravnost in obstoj; vendar pa to ne sme biti drugemu v škodo, je kar sam omejil svojo izjavo. Priznal se je k priznavalnemu načelu, pri čemer je menil, da je to načelo uporabno le tedaj, če se prizadetemu zaradi tega ni treba bati negativnih posledic. Posebej je bi) konfrontiran tudi z žitrajsko zadevo ter je naglasil, da bi bilo vprašanje treba urediti v smislu dvojezičnosti — toda: v manjšinsko politiko zvezne vlade se ne bo vmešaval. Nedeljski obisk v Selah se je za- benih zakonov in odredb — priznava k temu, da bi avstrijski državljani slovenskega jezika morali imeti svoje pravice, pri tem pa Slovencem kot manjšini ni dovolj enakopravnost, temveč bi morali uživati še dodatno podporo in pospeševanje. Sicer pa se ob obisku zveznega predsednika ni potrdila le pravilnost ugotovitve, da gotovo ne bi prišel med koroške Slovence, če bi o njegovem obisku odločale koroške stranke. Pokazalo se je namreč tudi, da na Dunaju očitno res premalo poznajo razmere na Koroškem: kajti le tri dni po tistem, ko je vodja žitrajske šole Kukoviča izčrpno informiral zveznega predsednika Kirchschlagerja o ta-koimenovani „žitrajski zadevi" in je bil Kirchschlager mnenja, da jo je trebi rešiti v smislu dvojezičnosti, sta deželna oblast in deželni glavar dodala žitrajski zadevi še ..končno piko" v tem smis- Na sporedu govori, recitacije in nastop pevskih zborov. 1942 - Štiridesetletnica - 1982 pregnanstva in upora Vabilo na SPOMINSKO SLOVESNOST v nedeijo 18. apriia 1982 s pričetkom ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu. Z udeiežbo na prireditvi bomo izpričali zvestobo vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi leti usodno posegli v življenje našega naroda. Pripravljalni odbor MANJŠiNE V AVSTRiJi POUDARJAJO: Čtem 7 mi izpotnjen Obstoj man jšin je resno ogrožen „Sogiasno je biio ugotovijeno, da čien 7 avstrijske državne pogodbe kakor tudi druga mednarodnopravna dotočita v zaščito manjšin z zakonom o narodnih skupinah niso izpoinjena ter sta zato obstoj in razvoj narodnih skupnosti v Avstriji resno ogrožena." Tako je biio poudarjeno na srečanju predstavnikov siovenske narodne skupnosti na Koroškem ter hrvaške in madžarske narodne skupnosti na Gradiščanskem, ki so se minuto soboto v okviru rednih medsebojnih stikov sestaii v Brucku ob Muri, da temeijito proučijo poiožaj posameznih narodnih skupnosti in uskiadijo svoje nastopanje napram avstrijski zvezni viadi v vseh zadevah, ki se nanašajo na poiožaj narodnih skupnosti v Avstriji. V skupni izjavi, ki je bila objav- negativno stališče predstavnikov Ijena po bruškem posvetu, pred- manjšin do tega neuporabnega in- stavniki Madžarov, Hrvatov in Slovencev v Avstriji soglasno ugotavljajo, da se z zakonom o narodnih lu, da o napisih odloča edinole skupinah iz leta 1976 položaj po-občinski odbor — ta pa je že spre- sameznih narodnih skupnosti ni izje! zloglasni diskriminacijski sklep boljšal, marveč so nasprotno izkuš-o odstranitvi dvojezičnih napisov, nje s tem zakonom le še utrdile Delegacija slovenskih sindikatov na obisku pri koroških Slovencih Veččiamka deiegacija Zveze sindikatov Siovenije pod vod:tvom pred-zednika repubtiJkega zveta Vinka Hafnerja je biia v začetku tega tedna na obizku na KoroJkem. V Ceiovcu zo ze goztje iz Siovenije udeiežiii otvoritve novega poziopja koroJke deiavzke zbornice ter imeii pogovore z predztav-niki koroikih zindikatov. Svoje bivanje na KoroSkem pa zo izkoriztiii tudi za kratek obizk v tovarni Eian na Brnci. Pred povratkom v Ljubljano je deiegacija Zveze zindikatov Siovenije v zpremztvu generainega konzuia SFRJ Marka Kržižnika in konzuia Aifonza Maberžnika obizkaia Je koroJke Siovence. Na zedežu ZSO zo predztavniki obeh ozrednjih organizacij toimačiti goztom trenutno narodnopoiitično zitua-cijo in pri tem poudariti, da ze poiožaj ziovenzke narodne zkupnozti na Ko-roJkem od zadnjega obizka deiegacije ZSS pred ieti ni nič zpremenii. strumenta. Madžarska narodna skupnost je sicer z zakonom o narodnih skupinah prvič doživela priznanje, toda za Hrvate zvezni vladi ni uspelo ustvariti pogojev za pozitiven, enakopraven razvoj, medtem ko se pri koroških Slovencih zakon o narodnih skupinah celo zlorablja kot instrument asimilacije in omejevanja slovenskega jezika v javnem življenju. „Zato predstavniki Madžarov, Hrvatov in Slovencev pozivajo avstrijsko zvezno vlado, naj čimprej ustvari realno podlago za konstruktivne in enakopravne pogovore med narodnimi skupnostmi in zvezno vlado ter narodnim skupnostim končno zagotovi politične in gmotne pogoje za varstvo njihovega obstoja in razvoja," je dalje rečeno v skupni izjavi. Posebej so se predstavniki manjšin zavzeli za ustanovitev manjšinske gimnazije v gradiščanskem mestu Oberwart ter zahtevali splošno uvedbo dvojezičnega predšolskega in šolskega pouka v javnih vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. Nedvoumno so se predstavniki narodnih skupnosti izrekli proti vsakršnemu poskusu izigravanja ene manjšine proti drugi ter ob koncu zvezno vlado pozvali, naj končno izpolni državne in mednarodnopravne obveznosti o manjšinski zaščiti in poskrbi za dialog, na katerega manjšine že dolgo čakajo. Koroški Slovenci zveznemu predsedniku dr. Kirchschlagerju Kakor poročamo na drugem mestu, je zvezni predsednik dr. Kirch-sehldger ob svojem obisku na Koroškem v Tinjah sprejet tudi predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev dr. Francija Zwittra in dr. Matevža Grilca, ki sta visokega gosta kratko seznanila s trenutnim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Poleg tega sta mu osrednji organizaciji poslali še pismeno informacijo, katere vsebino v slovenskem prevodu objavljamo tudi v našem listu. Uredništvo Slovenska narodna skupnost na Koroškem je kakor znano poleg hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem mednarodno zaščitena ter so ji v členu 7 državne pogodbe od 13. maja 1933 o zopetni vzpostavitvi neodvisne demokratične Avstrije zagotovljene posebne pravice. Parlament je v izvajanju državne pogodbe sklenil zvezni zakon z dne 7. julija 1976 o pravnem položaju narodnih skupin v Avstriji. Zvezna vlada je nato po izvedbi tajnega ugotavljanja materinega jezika oz. tajnega ugotavljanja manjšin — čeprav je manjšina to ugotavljanje odklonila in bojkotirala — izdala odredbo o sosvetih narodnih skupin, odredbo o določitvi območij, na katerih morajo biti topografske označbe v nemškem in slovenskem jeziku, ter odredbo o določitvi sodišč, upravnih oblasti in drugih uradov, pred katerimi je slo-ve^ ki jezik dodatno k nemškemu dopuščen kot uradni jezik, in s katero so bile določene slovenske označbe krajev. Ta zakonska ureditev pravnega položaja narodnih skupnosti v Avstriji vendar ni v skladu z državno pogodbo, ker je bilo s to ureditvijo območje avtohtone naselitve slovenske narodne skupnosti zoženo za dve tretjini; ker so pripadniki slovenske narodne skupnosti glede na manjšinske pravice, ki jim pripadajo po tej zakonski ureditvi, razdeljeni na osem različnih kategorij; in ker slovenska narodna skupnost ni bila zavarovana pred asimilacijo, marveč je nasprotno zasidrana pravica do asimilacije. Osrednji organizaciji kot legitimno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem načelno odklanjata to nezadovoljivo zakonsko ureditev. Zato je pač razumljivo, da se poslužujeta edine možnosti, ki jo imata kot ..združenja, ki v smislu svojih pravil zastopajo interese narodnih skupnosti", da onemogočita izvajanje zakona — da ne sodelujeta v sosvetih, predvidenih v zakor-r o narodnih skupinah. Pri tem se seveda zavedata problematike te odločitve, vendar pa z ozirom na odgovornost kot interesno zastopstvo slovenske narodne skupnosti ne moreta drugače ravnati, zlasti, ker nezadostna izpolnitev člena 7 velja tudi za bodoče generacije in ker s to zakonsko ureditvijo pravic slovenske narodne skupnosti tudi niso bila izpolnjena večkrat dana zagotovila, da ne bo prišlo do ugotavljanja manjšin in da bo rešitev dosežena sporazumno s prizadeto manjšino. S tem je bila podlaga zaupanja, ki je vsedotlej vladalo med pristojno vlado in prizadeto manjšino, uničena ter so odnosi med vlado in slovensko narodno skupnostjo praktično od sklenitve zakona o narodnih skupinah z dne 7. julija 1976 dalje ohromeli. Vendar sta osrednji organizaciji koroških Slovencev kot legitimno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem vedno spet izrazili svojo pripravljenost za dialog in — ob spoštovanju neodsvoj-Ijivih pravic za zagotovitev obstoja in nadaljnjega razvoja slovenske narodne skupnosti v smislu člena 7 državne pogodbe — tudi za kompromisne rešitve. Da bi bila spet vzpostavljena podlaga zaupanja, sta 7. 1!. 1979 predložili vladi tako imenovani operativni koledar. O njem je bil zadnji razgovor z gospodom zveznim kanclerjem dne 4. 1i. 1980, ko je bilo načelno zagotovljeno, da bodo proučene možnosti za izpolnitev posameznih točk. V ta namen so na ravni uradnikov sledili nadaljnji pogovori, pri čemer so bile dne 23. 4. 1981 vse točke operativnega koledarja temeljito obravnavane ter skupno določene prioritete glede uresničevanja. Tudi na deželni ravni je prišlo po predaji operativnega koledarja dne 6. 2. 1981 in 23. 3. 1981 do pogovorov, ki pa niso privedli do nobenih uspehov. Od takrat ni prišlo do nobene spremembe ohromele situacije, pač pa je treba opozoriti na dejstvo, da se določila zakona o narodnih skupinah praktično izvajajo vedno bolj restriktivno, kar gotovo ne prispeva k temu, da bi manjšina spremenila svojo oceno zakona o narodnih skupinah. V tej zvezi opozarjamo le na dogodke v Velikovcu, kjer je občina odklonila dovoljenje za slovenski mladinski koncert v občinski dvorani; v Žitari vasi, kjer je občina s sklepom občinskega odbora od vodje ljudske šole pod grožnjo disciplinarskih ukrepov zahtevala odstranitev dvojezičnih napisov v novem šolskem poslopju; ter na zavrnitev slovenskih vlog s strani deželnega šolskega sveta za Koroško — vsi ti ukrepi so bili utemeljeni s sklicevanjem na določila zakona o narodnih skupinah oz. odredb k temu zakonu. Ta nevzdržni položaj brez dvoma terjn sporazumno spremembo sedanje zakonske ureditve pravic, ki jih slovenski narodni skupnosti zagotavlja člen 7 državne pogodbe. Zato Vas prosimo, spoštovani gospod zvezni predsednik, da zastavite svoj vpliv v tem smislu, da bi v enakopravnem dialogu med vlado in manjšino prišlo do ureditve, ki bo zagotavljala ohranitev in zavcrovanje ter razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V tej povezavi opozarjamo na vladno izjavo z dne 19. junija 1979, v kaieri je med drugim rečeno: V tej zvezi nekaj besed o v Avstriji živečih narodnih skupinah nenemške jezikovne pripadnosti. V njih vidimo tako obogatitev avstrijskega kulturnega življenja kakor tudi most k našim sosednim državam. Zato bo zvezna vlada preko vseh obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnopravnih obvez ukrenila vse, da zavaruje obstoj teh narodnih skupin v Avstriji ter zagotovi spoštovanje njihovega jezika in njihove narodnosti. Zlasti se bo zvezna vlada trudila za rešitev problemov, ki bi se na posameznih področjih pojavili pri izvajanju zakona o narodnih skupinah. Ptej nakazana položaj in praksa nista v skladu s to izjavo. Krajevni odbor ZSO tudi za občino Bekštanj Kakor smo že ponovno poročal! v našem !istu, je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem začela osnovati krajevne odbore, s katerimi želi izgraditi močno in funkcionalno terensko mrežo. V tem okviru je prišlo do ustanovitve krajevnega odbora ZSO tudi na območju občine Bekštanj. Na ustanovnem sestanku, ki je bil 25. marca 1982 v gostilni VVrolich v Ratečah pri Ločah, je predsednik pripravljalnega odbora Franci Černut pozdravil vse navzoče in naglasil pomen takega odbora tudi za to območje. O namenu in nalogah krajevnih odborov ZSO pa je govoril tajnik dipl. inž. Feliks VVieser, ki je orisal tudi trenutni narodnopolitični položaj koroških Slovencev. Navzoči so potem Izvolili člane krajevnega odbora, ki mu bo predsedoval Tonči Uršič. Po volitvah članov krajevnega odbora je Teodor Domej govoril o zgodovini koroških Slovencev in zlasti o povojnem razvoju naše narodne skupnosti; svoja izvajanja je dopolnil z zanimivimi diapozitivi in tako posredoval zaključen pregled našega življenja in dela. V diskusiji, ki se je razvila po predavanju, se je pokazalo, da je tudi na območju občine Bekštanj na raznih področjih vsakdanjega življenja prisotno vprašanje člena 7 — boj za narodnostne pravice koroških Slovencev. Sklenili so, da se bo novi krajevni odbor ZSO že kmalu sestal na prvi seji, kjer bo obravnaval konkretna in najbolj pereča vprašanja. Tudi Čehi m Slovaki solidarni s koroškimi Slovenci v boju za narodno enakopravnost Diskriminatorski sklep občinskega odbora v Žitari vasi, ki je zahteval odstranitev dvojezičnih napisov v novem poslopju tamkajšnje dvojezične ljudske šole, je izzval širok val protestov ne le iz vrst slovenske narodne skupnosi na Koroškem, marveč tudi iz široke avstrijske javnosti ter je segel tudi preko mej naše države. Še vedno prihajajo izjave raznih organizacij in posameznikov, ki izražajo šolskemu vodji Kukoviči in preko njega vsem koroškim Slovencem podporo in solidarnost v boju proti takemu kratenju pravic in enakopravnosti. Med drugimi je v zadnjem času poslalo takšno izjavo tudi Združenje Čehov in Slovakov v Avstriji. V svojem pismu omenjena organizacija, ki ima svoj sedež na Dunaju, sporoča, da se je njeno predsedstvo na zadnji seji bavilo tudi s sramotnim dogodkom v Žitari vasi. Sprejeli so posebno resolucijo, v kateri pravijo: „Iz tiskovnih poročil slovenskih manjšinskih organizacij smo zvedeli za sramotni sklep občinskega odbora v Žitari vasi, ki zahteva odstranitev dvojezičnih označb v žitrajski ljudski šoli in v nasprotnem primeru šolskemu vodji Fr. Kukoviči grozi s pritožbo na nadrejeno oblast. Združenje Čehov in Slovakov v Avstriji deli ogorčenje slovenske narodne skupnosti in njenih prijateljev zaradi te diskriminacije, ker smo mnenja, da so na dvojezični šoli na dvojezičnem ozemlju vsekakor na mestu dvojezične označbe. Tozadev- no podpiramo vse protestne korake slovenskih osrednjih organizacij, ki jih v interesu narodne skupnosti pod-vzamejo na pristojnih mestih. Ker se moramo tudi sami kot manjšina, ki živi predvsem na Dunaju in v okolici, dnevno boriti za nadaljnji obstoj in našo samostojnost, globoko občutimo vaša prizadevanja za pravično rešitev žitrajskega škandala." Predstavniki občine Kranj na obisku v Žeiezni Kap!) V okviru stalnih slikov je delegacija občine Kranj pod vod stvom predsednika občinske skupščine Božiča in predsedniku medobčinskega komiteja ZKS Krvine prejšnji teden obiskalo občino Železna Kapia. Predstavnike kranjske občine so sprejeli župan Juvan, podžupan Kuhar član občinskega odbora Ktauru in občinski tajnik Kurnik. Predstavniki obeh občin so* zadoščenjem ugotovili, da je sodelovanje tako na gospodarskem kot na kulturnem in športnem področju razveseljivo dobro; naglasili so žeijo, da bi se tako nadaijevaio tudi v prihodnje. Oba župana sta nato skupno obiskala tovarno celuloze Obir na Rebrci, kjer je goste sprejel direktor tovarne dipl. inž. Feliks Wieser ter jih seznanil z delom in načrti te za Železno Kaplo in okolico najbolj pomembne gospodarske ustanove. V Celovcu se je delegacije občine Kranj sestala še s člani gospodarskega odbora ZSO i" potem skupno z njimi obiskala sejem „Gast ". Mimogrede so se gostje kratko ustavili tudi v našem uredništvu ter se zanimali za delo pri Slovenskem vestniku in Sindoku. Po obisku ceiovškega sejmišča so se predstavniki občine Kranj preko Ljubelja vračali domov. AH je državna pogodba res samo „košeek papirja" ? Ne samo glede obveznosti, ki jih nalaga Avstriji državna pogodba 'j členu 7, kjer gre za pravice slovenske in hrvaške narodne skupnosti, marveč podobno tudi glede obveznosti iz člena 9, ki zahteva prepoved vseh nacističnih in neonacističnih organizacij in dejavnosti, se avstrijski politiki ze!° radi grejo znano politiko ptiča noja: glavo vtikajo v pesek in se delaje kakor da ne bi vedeli, kaj se okoli njih dogaja. Ta nojevski beg pred odgovornostjo je privedel tako daleč, da se danes v naši državi svobodno udejstvujejo najrazličnejše grupacije, katerih duhovne opredelitev zelo nevarno meji na .vrednote", ki jih je svoječasno deklariral in zastopal zločinski nacizem. Opozorila in svarila iz vrst demokratov predvsem nekdanjih žrtev nacizma odgovorni politiki navadno zelo enostavno zavračajo z argumentacijo, da v Avstriji take nevarnosti ni, oziroma # so takšni pojavi tako malenkostni in nepomembni, da jih ne kaže jemal' resno. Sele izzivalnih 150.000 glasov za NDF-jevskega kandidata pri zadnji predsedniških volitvah je nekoliko zdramilo .spečo vest" odgovornih poli!'* kov in se je predvsem SPO kot vladna stranka zavzela za ustrezno zaostrite^ zakona o političnih strankah, da bi tako dobili možnost ukrepanja prj' neonacističnim skupinam. Toda pri obeh drugih parlamentarnih strankah njena pobuda ni našla razumevanja: OVP in FPO sta predlog za ustrezne novelizacijo zakona o strankah zavrnili s sklicevanjem na načela demokrO' ... Potem je resignirala tudi SPO in tako so se vse tri stranke spet znaš!" v objemu tristrankarske enotnosti, tistega ominoznega pakta, ki začuda vedno tedaj najbolj funkcionira, kadar gre za pravice narodnih manjšin ali *" nevarnost neonacizma — torej v obeh primerih za obveznosti iz državne pogodbe, ki pa jih na merodajnih mestih tretirajo tako, kakor da bi bi!** državna pogodba res samo .košček papirja" in ne mednarodnopravni dokument, na katerem je zgrajena neodvisnost in suverenost avstrijske republike- ZA OBLETNiCO DRŽAVNE POGODBE: Vseavstrijska demonstracija za mir Dejstva, da razmetava današnji svet dnevno številne milijone dolarjev za oboroževanje, medtem ko milijoni ljudi umirajo za lakoto; da so zaloge jedrskega orožja že danes tako ogromne, da ne samo enkrat, marveč deset- in stokrat lahko uničijo celotno človeštvo; da se oboroževalna tekma po ..zaslugi" blokovske politike še naprej stopnjuje, medtem ko se pogajanja o razorožitvi vedno spet razbijejo — ta in podobna dejstva so povod, da se je začelo v posameznih državah pojavljati tako imenovano mirovno gibanje, ki je medtem doseglo širok mednarodni okvir. Na tisoče in sto tisoče ljudi ne glede na narodno pripadnost, na veroizpoved ali politično prepričanje se zbira na velikih mirovnih demonstracijah, kjer opozarjajo na blaznost oboroževanja ter pozivajo odgovorne državnike, naj končno odnehajo z morilsko politiko in zastavijo vse sile za ohranitev miru. Taka mirovna demonstracija bo letos tudi v Avstriji, in sicer za obletnico podpisa državne pogodbe 15. maja na Dunaju. Imela bo značaj vseavstrijske prireditve tako po udeležencih kakor še posebej tudi po politični širini organizatorjev. Iz vseh zveznih dežel bodo namreč posebni vlaki in avtobusi vozili udeležence na Dunaj, tako da bo tega dne avstrijsko glavno me- sto dejansko tudi središče vseav-strijskega mirovnega gibanja. Med tistimi, ki pripravljajo to veliko srečanje, so najrazličnejše organizacije in skupine, menda jih je več kot 160; lok politične usmeritve sega od komunistov, socialistov in raznih drugih levičarskih grupacij preko strankarsko neopredeljenih skupin do OVP-jevskih organiza- 23. apri!a v Celovcu Kot priprava na veliko vseav-strijsko demonstracijo za mir, ki bo za obletnico podpisa državne pogodbe 15. maja na Dunaju, bodo v prihodnjih tednih podobne, vendar manjše prireditve tudi po zveznih deželah. Na Koroškem je taka deželna demonstracija predvidena za 23. aprii, ko se bodo udeiežen-ci iz vse dežele zbrali v Celovcu, da prav tako povzdignejo gias v obrambo miru, proti oboroževaini tekmi in nameščanju novih orožij na evropski celini, za zmanjševa nje napetosti in miroijubno reševanje spornih vprašanj v duhu sožitja in sodelovanja med narodi in državami. Pri pripravah za to srečanje sodelujejo predvsem mladinske organizacije ne glede na svetovnonazorsko opredelitev; med njimi je tudi Zveza slovenske mladine. cij in versko usmerjenih združeni Prireditev bo potekala pod ge9" iom „Preprečiti atomsko vojno *" razorožiti!", torej bo ževtem siniS" lu izzvenela kot poziv državnikom-Pri tem bo v središču zahteva v"* tikim silam, da morajo nehati ^ nadaljnjim oboroževanjem, da r"0" rajo začeti resna pogajanja o ra%" orožitvi, da se morajo odpoveda*' nameščanju novih raket v sred# Evropi in podobno, kar vse naj j vodilo h končnemu cilju — u# čenju vseh atomskih, bioloških, k"" mičnih in drugih nevarnih oro%'j' da bi človeštvo tahko zadihaj osvobojeno večnega strahu pr# vojno nevarnostjo. Posebej bo poziv demonstracij veljal tudi Avstriji in njenim vodi" teljem, ki prav tako nosijo odge vornost za dogajanja doma in svetu. Ne nazadnje pa bo ta pozj veljal vsakemu posamezniku, kaj'' vsi smo poklicani in dolžni, # vsak na svojem mestu prispeva j takšnim odnosom med ljudmi narodi, ki bodo omogočali mir"' ljubno reševanje sporov in tak" prispevali k odstranjevanju nevat' nosti oboroženih spopadov. V ta" kem smislu bo mirovna demonsf" cija lahko zajela res širok kr# prebivalstva in izzvenela kot drag"" cen prispevek v mednarodnem ju za mir ob obletnici podpisa a^ atrijske državne pogodbe. Igralska skupina SPD „Zarja" v Žel. Kapli navdušila z naprednim odrskim delom Predsednik Siovenskega prosvetnega društva „Zarja" v Žeiezni Kap!i, Miha Travnik je s posebnim zadovoijstvom povedat, da se igrai-<=' društva po štiriietnem premoru spet predstavtjajo z odrskim deiom, da bodo spet boij redno uprizarjati igre. Kdor je pre-tekii petek bii v Žeiezni Kapii, in si v tamošnji farni dvorani ogiedai Premiero drame Miadost pred sodiščem, ki jo je napisat Hans Tie-"]ayex, bo gotovo meni), da po tako uspešni predstavi, kot smo jo vdeti, to naravnost narekuje. ežiser Poldej Zunder si je z iz-tega dela naložil dvojno bre-prvič, ker gre za igralsko zah-vio dramo in drugič, ker je izbral so izrazito politično moralnega "scaja. Toda v obeh primerih je sl srečno roko, kajti igra je gle-e ca pritegnila od začetka in je isgovo pozornost obdržala do kon- izkušeni igralci in da je režiser šel po pomoč celo v sosednjo Žltaro vas. S tem pa nikakor nočem zmanjševati režiserjeve sposobnosti, nasprotno! Zdaj pa k igri, v drami Mladost pred sodiščem nastopajo: Branko Korotaj (sodnik), Karotina Blajs (Eva De Bruin), Franci Lipuš (oče), s predstave. To pa z igro, s tako htevno vsebino, ni tako enostav-S' saj publika take uprizoritve pri 3s vidj bolj poredko, razen tega ^ ijudje raje gledajo zabavne ko- šato je uspeh uprizoritve drame ^3dost pred sodiščem toliko bolj pomemben in vreden iskrene po-ale. To velja tako za režiserja °t za vas igralce, saj tu ni bilo kakršnih razlik v podajanju po-3meznih vlog; vsi so se vživeli v j 9e, v katerih so nastopili in to bijo prijetno razveseljivo, poseb-. če upoštevamo, da so nekateri ^3lci, kot nam je pred predstavo ^edai režiser Zunder, stali prvič 3 odru. Tu lahko tudi brez pridrž-J zapišemo, da so vsi od glav-3 do manjših vlog zdaleka pre-^ 91' raven amaterskega igranja, j&PI. 'lega smo pri nas sicer va-Seveda ne gre prezreti dej-da so v igri sodelovali tudi Helga Dobeitz (mati), Barbara Pav-še (Ana Daalders), Franci Sadol-šek (Piet van Doorn), Konrad Blajs (Gerard Niekert), Pauli Dolinšek (Gerard De VVeert), Marija Blajs (Marija Hogendosrt) in Folti Smrtnik (sodni sluga). Avtor drame Hans Tiemayex obravnava zelo pereče vprašanje, ki se dogaja v povojnih letih na Nizozemskem, a ima vso aktualnost še danes, saj gre za probleme mladine. Gre namreč za razočarane ljudi, ki so se borili proti nacističnemu okupatorju in pričakovali, da se bo življenje po osvoboditvi izboljšalo, je tolikšno, da jih sili v nadaljnjo borbo. Toda to borbo družba sedaj v mirnem času smatra za zločinsko dejavnost. Storilci pridejo pred sodišče. Na zatožni klopi so formalno oni, v resnici pa avtor posadi na zatožno klop vso družbo, ki je kriva, da so ti mladi ljudje morali iti na pot zločina, na zatožno klop pa po- sadi starše, ki so svoje otroke slabo vzgajali. Pred sodiščem ni mladina, marveč v zadnji konsekvenci vsa kapitalistična družba, njena zlagana morala, lakaštvo, borba za udobje in brezskrbno življenje. Torej je Tiemayexjevo delo globoko napredno in naravnost revolucionarno. Zato je želeti, da bi igralska skupina SPD „Zarja" s tem gle^ dališkim komadom šla v goste tudi k sosednjim prosvetnim društvom, kvaliteta igre pa zasluži, da bi Kapelčani šli tudi na kakšno gledališko srečanje v Sloveniji. Med gosti, ki jih je na petkovi premieri Drame Mladost pred sodiščem pozdravil predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" v Železni Kapli Miha Trau-nik, so medi drugimi bili tudi ka-pelški podžupan Miha Kuhar, tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, častni predsednik „Zarje" Peter Kuhar in predsednik sosednjega SPD „Obir" dr. Avgust Brumnik. RTV Ljub!jana vabi harmonikarje Na oddaji „Naše srečanje", ki jo bo teievizija Ljubijana tokrat izjemoma snemaia 26. apriia 1982 in objavita v sporedu 1. maja zvečer, bodo spet nastopiti siovenski harmonikarji pod vodstvom Janeza Kuharja. Vsi, ki bi žeieii nastopiti na tem koncertu, pa se še niso prijaviti, iahko to store na nasiov: Teievizija Ljubijana, „Naše sreča nje ", Moše Pijade 10, 61000 Ljubijana. V prijavi naj navedejo tudi tonaiiteto svoje harmonike. Partizanski harmonikarji in tisti, ki igrajo na diatonične harmonike, bodo zaigrati v B, Es, As in C, F, B duru vsak po eno skiadbo, eno bodo zaigrati tisti s kiavirskimi harmonikami, ena skiadba pa bo za vse skupaj. Vsi prijavtjenci bodo prejeti note in navodiia po pošti. Pismu bo pritožen tudi poseben kartonček za droben spominček, ki ga bodo ude-teženci prejeti pred koncertom. Zato prosimo vse, da se predhodno prijavijo. Na predvečer praznika ob obiet-nici ustanovitve OF dne 26. aprita bo zbor harmonikarjev ob 18. uri v utici Moše Pijade pred tetevizij-sko hišo v Ljubtjani. MED MOVtMi KMJiGAMt: DVOJEZtČNA KOROŠKA Z velikim zanimanjem smo vzeli v roke knjigo DVOJEZIČNA KOROŠKA — seznam dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške, ki jo je tiskala, izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu ob sodelovanju s KKZ, NT in SIC. Knjigo, prikupnega ročnega formata, sta minuli teden tisku predstavila Franc Kattnig in Janko Zerzer, ki sta seznam tudi sestavila. Na predstavitvi je bilo povedano, da je potreba po takem seznamu potem, ko je bil razprodan zadnji krajevni seznam krajevnih imen južne Koroške, katerega je pred leti izdal dr. Vladimir Klemenčič, pred njim pa Blaž Singer in dr. Luka Sienčnik, narekovala nov natis seznama dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške. Pristop k izvedbi tako zahtevnega dela je brez dvoma zelo pogumno dejanje in avtorjema in vsem sodelavcem brez dvoma gre vse priznanje. Avtorja se tudi zavedata, da pri takem delu gotovo nastanejo večje ali manjše pomanjkljivosti in tudi v predgovoru povesta, da bosta vse tozadevne popravke hvaležno sprejela. Kljub temu pa je treba priznati, da tu gre za zelo podrobno in natančno obdelavo seznama, ki bo za vsakdanjo uporabo gotovo najbolj praktičen seznam, kar smo jih doslej imeli v rokah. To že zaradi tega, ker je v le-tem upoštevana nova razdelitev občin in sodnih okrajev, poštnih in telefonskih karakterističnih številk in drugo. Tako bo knjiga DVOJEZIČNA KOROŠKA dobrodošel priročnik za pripadnike obeh narodov v deželi, saj so kraji razvrščeni po slovenskem in nemškem abecednem redu. Seznam, tako vsaj želita avtorja, naj bi bil tudi pripomoček za uporabljanje dvojezičnih krajevnih imen s strani večinskega naroda. Žal se avtorja pri krajevnih imenih nista držala najnovejšega razvoja slovenske nomenklature, saj vsa krajevna imena z začetnico „šent", dosledno pišeta s Št., čeprav po novem vse pišemo skupaj (na primer Šentjakob). Tu je očitno prisoten nek kozervatizem, ki nas Korošce po nepotrebnem prikazuje kot zaostale ali pa morda za nekaj „posebnega". Tako je bilo dolgo tudi z nazivom „Ves", ki je po dolgem prerekanju končno le prevladalo spoznanje, da zdaj vsi pišejo vas. Za druge kritične pripombe, se pisec teh vrstic ne čuti poklicanega in o le-teh prepušča besedo strokovnjakom, ki se bodo verjetno tudi oglasili. Brez dvoma pa bi bil seznam še bolj informativen in popoln, če bi imel dodan še zemljevid južne Koroške. Končno se postavlja še vprašanje, zakaj tako pomembna publikacija ni izšla v sodelovanju dosedanjih avtorjev takih seznamov in v založbi vseh koroških slovenskih kulturnih organizacij in založbo, ko pa je znano, da je tak dogovor obstojal in da je tak projekt že bil v delu? Knjigo DVOJEZIČNA KOROŠKA, ki vsebuje 942 krajevnih imen južne Koroške (60 več kot dosedanji seznami), lahko kupite za 70 šil. v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. AULA SLOVENICA Ljubitelje iikovne umetnosti opozarjamo, da je razstava gra tik akademske siikarke Tince Stegovec možno ogiedati samo še danes do 17. ure. Kot znano, je razstava v prostorih Auie siovenice v Ceiovcu, Pauiitschgasse 5—7. Ob 150-letnici smrti J. W. Goethe ja ^, Zadnjih tednih je ves nemški na-p Proslavljal neke vrste „kulturni sp^fik", jp obhajal 150-letnico t t' velikega nemškega pesnika Jo-3?"a Wolfganga Goethe-ja. iovenci praznujemo svoj kulturni Se ^ruk vsakio leto 8. februarja, ko spominjamo svojega največjega , .itka Franceta Prešerna. Že samo sv ^ imamo Slovenci vsako leto Q. I kulturni praznik — ne samo ob je letnih številkah — dokazu- od imajo Nemci vsaj otežkočen y d)o svoje kulturne zgodovine; vrsti je to nedvomno krivda sik - zgodovine, ki je v vseh ča- tp .okoriščala njene kulturne delav-Po]'"\ umetnike v apologijo njenega jp^cnega sistema, konstruirala po-(V ..^roda „pesnikov in mislecev" ta Dichter und Denker) in na Or,,rOcin v pravem pomenu besede in visoko kulturno vrednost sr Pomembnost njenih najboljših za-"pPm.kov. Da to ni krivda nemških d, 1'kov in mislecev", ki so gotovo k,,] mesti velik delež do svetovne je danes jasno. Da pa je po-fov^m njihovto pesniško izpoved na nik mzjasnjcvati, jo očistiti zlagava,, mazeologij in ideologij, tega se ideologij, tega Jo tudi nemški kulturni delav-VpjUerarni zgodovinarji in drugi v ^m.večji meri. onemi teh protislovij je bilo tudi Ut( obhajanje Goethejeve obletnice. Nemške založbe so podvojile naklade Goetejevih zbranih del in hkrati svoje profite; kulturni uredniki nemških časopisov so prispevali več ali manj (v večini primerov manj) duhovite članke o pomenu Goetheja; nemška gledališča so med seboj tekmovala, da bi dala svoj doprinos do pravega tolmačenja Goethejevih dram in tragedij. Televizija — tudi avstrijska — se je potrudila, da bi te in podobne napore posredovala tudi svojim uporabnikom. Z imenom Goethe se danes istoveti pojem nemške klasike, ki je umetniški produkt novega, takrat nastalega meščanskega razreda v nemškem jezikovnem prostoru in zato zrcali misli, želje in hrepenenja takratnega nemškega meščanstva; prav tako pa tudi zrcali vso klavrnost, nemoč in strah nemškega meščanstva pred plemstvom in dejansko meščansko revolucijo (kot npr. v Franciji) in zaradi tega obtiči v idealizaciji antičnega sveta in koncem koncev v stremljenju do ohranitve takratnega „statusa quo"; to dejstvo se najbolje zrcali v dejstvu, da je bil Goethe ves srečen, da je kot meščan bil vzvišen v plemiča — „von" Goethe in kot tak nikoli ni imel razumevanja za težnje takoime-novanega četrtega stanu, brez katere- ga pa je bila vsakršna — tudi meščanska, revolucija nemogoča. Ravno tako dvolična morala politične nemške klasike, katere glavna zastopnika sta Goethe in Schiller — je omogočila vsem režimom, vključno nacionalsocialističnemu, da so izkoriščali umetnost in izpoved nemške klasike v svoje namene, ker je obtičala v mejah obstoječega, evo-lucionarne poti in popolnoma abstraktnih vrednot „lepega, dobrega in resničnega". Dejanske revolucionarne vsebine v nemški klasiki in Goethejevem delu ne zasledimo; kljub temu se številni literarni zgodovinarji trudijo, da bi v le-tej tako jedro odkrili. Med njimi je tudi šola vzhodnonemškega literarnega zgodovinopisja, katera bi rada dokazala neko „revolucionarno-humanistično dediščino" nemškega leposlovja. Pri tem se poslužujejo dvomljivih metod: enkrat gredo pravo pot, namreč, da postavljajo pesnika v svoj čas, na drugi pa z raznimi citati iz pesnikovih del „dokazujejo" revolucionarno ali vsaj napredno miselnost. Toda v trenutku, ko je meščanstvo v Nemčiji bilo povišano v plemstvo, je tudi revolucionarnost, v kolikor je le-te sploh bilo, odmrla. To se zrcali tudi v Goethejevem delu. Nemška javnost je bila v Goethejevem letu ali mesecu konfrontirana z najdaljšim (nekateri trdijo najvažnejšim) pesnikovim delom: njegovo tragedijo „Faust". V avstrijski televiziji smo lahko videli uprizoritev iz graške drame, ki je stala v običajnih mejah ,,citatne" uprizoritve, kjer so recitirali monologe in dialoge, kakor so se jih morali učiti dijaki na srednjih šolah. Walpurgisova noč v Auersbachovi kleti je bita zelo spretno inscenirana: to je bila lepa in dovršena muzealna igra, katero si je lahko ogledal penzionirani študijski svetnik ali odličnjak sedmega razreda. Bolj zanimiva in tehtnejša je nedvomno bila uprizoritev berlinskega gledališča, ki jo je ORF prav tako prenašal; v njej ni bilo ne nobene mistifikacije in idealizacije zgodovine ali literarne predloge, izhajala je brez metafizičnih spektaklov in (skoraj) brez hudiča, in tako vsaj poskušala novo interpretacijo tega „svete-ga" nemškega dela (neumnih in slabih kritik ni manjkalo). Tu ni prostor za daljše razglabljanje o raznih Goethejevih uprizoritvah v Goethejevem letu. Toda na film ,Menphisto", ki ga bo oddajala tudi avstrijska televizija, pa je le treba še opozoriti. Posnet je po romanu Klausa Manna, zrežiral pa Madžar Isztvan Szaba. Film (čeprav je mnogo milejši kot literarna predlaga) se odvija v času nemškega nacifašizma, dobro in učinkovito prikazuje mehanizme, kako se dajo umetniki manipulirati od avtoritarnih režimov in kako v ta namen izrabljajo tudi umetnost nemške klasike in kako je slednjo možno tudi izrabljati. Goethe torej nikakor ni in tudi ni bil „največji" nemški pesnik ali kaj podobnega, bil pa je eden najvažnejših umetniških zastopnikov nemškega meščanstva in kot takšnega ga tudi praznuje nemško meščanstvo danes. Njegova umetnost ni neumrljiva gotovo pa važna za njegov čas. Njegovo ogromno delo nam gotovo lahko izpopolni znanje in zavest njegovih sovrstnikov, njegova umetnost je sovplivala na razvoj nadaljnje nemške literature, zato je ne gre prezreti, vendar jo tudi ni treba povzviše-vati. Jrd-ter Tretja mladinska revija Slovenske prosvetne zveze POKAŽI KAJ ZNAŠ je stekla preko odra v nedeljo v kulturnem domu na Brnci. Tokrat so nastopili otroci iz Roža in Zilje. Obisk je bil res več kot zadovoljiv — starši, znanci in vsi, ki so z zanimanjem sledili programu, med njimi tudi tajnik ZSO dipl. zelo ..duhoviti". Točke programa so potekale v sproščenem vzdušju. Razveseljivo je, da se je iz obeh koroških dolin Zilje in Roža prijavilo lepo število otrok — z Brda pri Šmohorju, skupina z Ziljske Bistrice pod vodstvom Milene Pipp, iz Zahomca, največ otrok je bilo iz Brnce in okolice ter seveda tudi iz ostalega Roža. Najmlajša udeleženka je bila Kristina, stara dve leti in pol, s samostojno točko pa pogumni petletni Štefan, ki je zapel „Pastirica žgance kuha" in osvojil srca navdušene publike. Nadaljnji sodelavci so- bili tudi skupina kulturnega društva „Peter Markovič" iz Rožeka pod vodstvom Margite Lesjak, tamburaška skupina iz Šentjanža v Rožu, ki jo vodi Ivana VVeiss, le-ta mora vedno nositi s seboj „šeme!" (pručico) za najmanjšega, ki igra na največjem godalu (berdi) in pa skupina iz Loč pod vodstvom Danice Uršič. Vsak od nastopajočih je za svoj prispevek bil nagrajen z manjšimi darili, ki so jih darovali Slovenska prosvetna zveza, Posojilnica Šentjakob, Posojilnica Ločilo, Zveza slovenskih zadrug in Rutar center iz Dobrle vasi. Otroci iz Zilje in Roža so navduševali z igranjem na klavir, flavte, kitare, orgle, tambu- inž. Feliks VVieser, so do zadnjega kotička napolnili dvorano in s tem dokazali kako privlačna je takšna mladinska prireditev. Tudi ta revija je potrdila, da je bil načrt SPZ pravilen: s tem, da se je SPZ izognila centralni prireditvi, nudi možnost nastopa veliko večjemu številu otrok pa tudi veliko več publike lahko obišče take prireditve. Za uvod je poskrbel mladinski ansambel SPD „Dobrač" z Brnce — v kratkem času, odkar so začeli vaditi, so pokazali lep napredek. Sledil je pozdrav tajnika domačega društva Marjana Galoba in predsednika SPZ Valentina Po-lanška. Okrog sto otrok je nastopilo s petjem, igranjem, muziciranjem, recitiranjem in pripovedovanjem. Sonji Ban, ki je suvereno in hkrati prisrčno vodila program in predstavljala nastopajoče, sta pomagali Rožanka Danica in Ziljanka Marica, oblečeni v noši svojih dolin. Marica, doma iz Zahomca, je publiki tudi podrobneje predstavila lepo in zanimivo ziljsko nošo. Na odru je pomagal tudi predsednik društva „Dobrač" Janko Ojcl, ki je po vsej sili tudi ,,hotel nastopati", no in njegovi prispevki so bili res rice, harmoniko, celo čelistka ni manjkala. Joži Sticker iz Šentpetra je igral kar na dva instrumenta hkrati: na kitaro in orglice. Zelo navdušila je tudi mala Hani Robin z Brda, ki je v prelepem ziljskem narečju pripovedovala zgodbe „Od črnelega pikelna" — varianto. „Moj-ce Pokrajculje. Ob zaključku te uspele mladinske prireditve ,,Pokaži kaj znaš" lahko samo z zadovoljstvom ugotovimo, da imamo kar dosti mladine in da se ni treba bati, da bomo tako kmalu izumrli. Slovenski prosvetni zvezi, ki je dala pobudo za tovrstno mladinsko prireditev pa iskreno čestitamo, predvsem zaradi tega, ker nam je tako dala prilož- Častna izjava K članku „2itara vas — starši so sami ukrepali", ki smo ga objavili v številki z dne 1. februarja 1980 na strani 4, zaradi katerega je vložil gospod Eduard Leustik, šolski vodja, v Št. Lipšu, zasebno tožbo zoper odgovornega urednika Andreja Kokota, podajamo na osnovi izvensodne poravnave naslednjo častno izjavo: Z obžalovanjem umikamo vse žaljive trditve zoper gospoda Edu-arda Leustika, zlasti da bi bil „te-rorizirai starše in z njimi oziroma z otroci ravna), kakor se mu pač dopade", nadalje da bi bil „zapo- stavljal otroke, ki so obiskovati slovenski pouk", da „starši nočejo več nadalje izpostavljati svojih otrok ekspadam učitelja Leustika, kii je vrhu tega znan po tem, da je vse drugo kot prijatelj slovenske narodne skupnosti" in da bi ..učitelj Leustik kot vzgojitelj moral biti odstranjen z vzgojiteljskega mesta enako kot elementi, ki škodujejo dobrososedskim odnosom obeh narodnih skupin v deželi". Vse žaljive trditve zoper gospoda Eduarda Leustika s tem umikamo, ker so neosnovane in smo jih objavili, ne da bi bili preverili n j i h o ve v ero d ost o jn osti. nosi odkrivati mlade talente, ki se skrivajo med našim ljudstvom. Mladinska revija ,,Pckaža kaj znaš" je hkrati tudi spobuda mladim, da s svojim delom nadaljujejo in dosežejo sadove svojega truda kot glasbeniki, igralci, pevci. .. Ob tej priložnosti že kar obveščamo, da bo prihodnja mladinska revija „Pokaži kaj znaš" na Radi-šah. Slike od zgoraj navzdol: & Mladinzki ansambel Slovenskega prosvetnega druMva .Dobrač" z Brnce # Mladinska skupina z Ziljske Bistrice, ki jo vodi Milena Pipp ^ Koflerjevi otroci iz Zmotič # Mladinska skupina Siovenskega prosvetnega druitva „Jepa-Bažko jezero" iz Loč, pod vodstvom Danice UrHč V KONCENTRACIJSKO TABORiŠČE MAUTHAUSEN Zveza koroških partizanov priredi ob obletnici dneva zmage nad fašizmom, 9. maja 1982 enodnevni izlet v nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen. Na ogled tega kraja groze vabimo še prav posebno mladino, da se seznani, kako so tam trpeli in umirali tudi naši ljudje. Ob tej priložnosti se bomo poklonili spominu tisočerih žrtev. Cena vožnje znaša 200 šilingov. Prijave sprejemamo do 25. aprila 1982 na naslov: Zveza koroških partizanov, 9020 Celovec, Gasometergasse 10; telefon (0 42 22) 32 5 50. Podrobnosti bomo še pravočasno objavili. Odbor Zeiena !uč za gradnjo Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je dalo projetku Avstrijskih dravskih elektran ^Zgornja Drava" zeleno luč. Odlok ministrstva o tem je seveda v interesu avstrijskega gospodarstva, ki se zelo prizadeva ustvariti čim več te dragocene energije. V okviru projekta "Zgornja Drava" je izgradnja petih elekrarn — Spittal, Mauthbrucken, Paternion, Kellerberg in Beljak. Elektrarna Beljak je že v gradnji. Projekt "Zgornja Drava" zajema rečno območje v dolžnin 53 kilometrov. Naslednja elektrarna, ki jo bodo gradile ADE, bo v Kellerbergu. Pogajanja za tehnično izvedbo elektrarne in glede vodne pravice, so v polnem teku. Ob otvoritvi GAST 82 je koroški deželni glavar Leopold Wagner med drugim naglasil, da se bo na Koroškem zavzemal za izgradnjo vodne energije in za proizvodnjo premoga v Labotski dolini. To pa je seveda povezano tudi s ceno energije. To se pravi, da bo treba v prihodnje varčno in racionalno uporabljati ta dragoceni energetski vir. Mladinski seminar v Lipici Zveza slovenske mladine Slove* nije je v Lipici organizirala mlad'"' ski seminar, katerega se je udefe* žilo 50 mladincev iz Slovenije, F"" lanije-Julijske Benečije in Koroške. Namen tega srečanja je bil izt"^ njati informacije in mnenja o de* lovanju mladinskih organizacij " teh treh deželah. O aktualni mednarodni situacij ji in položaju narodnih skupnost' doma in v zamejstvu so spregov"' rili Jože Smole, Jože Hartman Danilo Turk. O povojnem boju Slo* vencev za uveljavljanje nacionai' nih pravic v Italiji in Avstriji ste govorila Milan Pahor in TeodC Domej. Mladinski, seminar v Lipici se j" končal z okroglo mizo. Tu so se mladi seznanili z oblikami dela "K hovih organizacij in z možnost"" za nadaljnje medsebojno sode!°* vanje in poglabljanje stikov. Mednarodni seminar zgodovinarjev o razvoju nacionalnega vprašanja Nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škofije je v sode* lovanju koroškega deželnega šolskega sveta, pretekli ponedeljek i" ; torek v Celovcu priredil mednarodni seminar zgodovinarjev o nacionalnem vprašanju na Koroškem od 1955 do danes. V tem' okviru je bilo več predavanj znanih osebnosti; tako je univ. prof. dr. Gerald Stourzh govoril o avstrijski, državni pogodbi, višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik o vprašanju, zakaj stoji člen 7 v središču političnega življenja koroških Slovencev, dr. Albert Reite-rer o socioloških spremembah v slovenski narodni skupnosti na Ko* roškem, dipl. trg. dr. Ernst VVaidstein o delu študijske komisije za probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem pri uradu zveznega kanclerja, univ. prof. dr. Theodor Veiter je primerjal avstrijsko 'in mednarodno manjšinsko pravo, dr. Heinz Tichy je govoril o zakonJ o narodnih skupinah, dr. Valentin Inzko- o prizadevanjih cerkve za sožitje narodnih skupin na Koroškem, univ. doc. dr. Jože Pirjevec o položaju Slovencev v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji in dr. Reginald Vospernik o kulturnem delovanju koroških Slovencev od leta 1945 naprej. Med predavanji so bile tudi diskusije tako v skupinah kot v plenumu. Žal moramo ob tej priložnost še zapisati, da je tokrat vabilo oziroma program seminarja bil napisan samo v nemščini (po dosedanji praks' je le-ta bil dvojezičen), kar upravičeno dopušča vprašanje, ali je tudi nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škofije pričel izvajati ta-koimenovano sedmojulijsko zakonodajo, kot se to dogaja pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki po novem zavračal slovenske vloge? Mednarodna štafeta turnih smučarjev preko Alp Ajpe so trenutno prizorišče preče- skega društva — obe organizacij' nja Alp v obliki štafet, ki jih sestav- včlanjeni v Svetovni zvezi plani"' ljajo turni smučarji iz vseh alpskih skih društev (UIAA — Union '?* dežel oziroma držav. ternacionale des assoctatons d'alp'' 20. marca so istočasno startali tur- nisme), dr. Kurt Dellisch; zastopnik ni smučarji v Trstu in v Nici s ciljem, da.s:e srečajo okrog 20. aprila na sedlu St. Gothard-Palš. Planinske zveze Slovenije Mirko Petih in zastopnik Italijanskega p!"' timskega društva dr. Paolo Goita?' V soboto so smučarje iz Trsta, ki Med številnimi planinskimi organ'* so že prehodili oziroma presmučali zacijami je bilo na sprejemu zastopa"" del Julijskih in Karnijskih Alp, slo- tudi Slovensko planinsko društvo C"' vesno sprejeli v Šmohorju. To skupino turnih smučarjev sestavljajo Avstrijci, Italijani in Slovenci. V imenu občine in v imenu lovec. Kljub različnosti jezikov se je zbf" ^ "a planinska publika počutila k"*' v, j v , , - - ° družina. Vsi so se razumeli, če P.^ roškega deželnega glavarja je te tur- ^ oa so nomatrale tud' glavarja je te tur- j. bilo pretrdo, pa so pomagale mcarje m zbrane zastopnike roke in kretnje, avstrijskih, italijanskih in jugoslovanskih planinskih društev pozdravil žu- To prečenje Alp v obliki štaf^ pan občine Šmohor, deželni posla- nima kakšnega tekmovalnega name"?' nec Max Rauscher. V svojih izvaja- temveč služi izrecno samo pleme"', njih je med drugim poudaril važno temu cilju, utrjevanju tovarištva r"V vlogo, ki jo danes igrajo gore in pla ninci v interesu medsebojnega tovarištva in planinskimi društvi in planinci, ti gore vzgajajo človeka v človek idealista, značaj"" govorili tudi zastopniki treh planin- ža. Poleg tega je ta pohod tur"'' skih organizacij sosednih dežel — smučarjev tudi prepričljiv dokaz, predstavnik Zveze avstrijskih planin- vse zmorejo, če jih druži tovariše^ skih društev in Avstrijskega planin- in volja za podvige. Posebna številka Vestnika koroških partizanov Nepogrestjiv vir raziskovatcem zgodovine Posebna številka Vestnika koroških P^j^amov vsebuje dva dela, biblio-Vki- ° ^arta Prušnika-Gašperja in otbliografijo Vestnika koroških partizanov. Prvi det smo obravnavati v Zadnji števitki našega tista, tokrat pa Šotora o drugem detu — bibtio-grafiji Vestnika koroških partizanov, ^a det zajema prispevke petnajstih ^tnikov .d ]eta 1967 do 1981. Raz-"ebena jg devet pogtavij, ki so Po tetih urejena po abecednem vrstnem redu avtorjev ati stvarnih naslovov. Pregted vsebine daje sledečo Podobo: 1. bibliografije, 2. narodnoosvobodilni boj, 3. biografije, 4. or- zapisat: „Ta številka Vestnika bo nepogrešljiv vir podatkov zgodovinarjem, raziskovalcem in nam vsem bo razgrinjala življenjsko delo njihovega najpomembnejšega rojaka. Šolnikom bo koristen pripomoček pri negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij, mentorjem in bralcem Gašperjeve bralne značke pa bo vodnik skozi Gašperjevo publicistiko. Uresničevalci Gašperjevega duhovnega testamenta pa smo dobili izhodišče za nadaljevanje njegovega dela in vrednotenja njegove obsežne ustvarjalnosti. Našemu uredništvu bosta obe bibliografiji napotilo za kvalitetnejše in čimbolj smotrno oblikovanje vsebinske podobe našega Vestnika in za uresničevanje uredniškega programa. Vsem, ki jim je Koroška pri srcu, ki spremljajo žilavi boj koroških Slovencev, bosta obe bibliografiji upo- ZGORNJE BOROVLJE: raben napotek za odpiranje berila, ki priteguje njihovo pozornost." Pričujoča bibliografija je dejansko nekakšen leksikon o zgodovini koroškega partizanstva saj vsebuje največ gradiva o NOB na Koroškem. V teku 15 let je bilo mnogo napisanega, večina od bivših partizanov, živih prič junaškega upora proti fašizmu in vestnih zgodovinarjev. Zato pobudniku za tisk posebne številke Vestnika koroških partizanov, predsedniku Odbora koroških partizanov v Ljubljani, Pavletu Zaucerju-Matja-žu, gre vse priznanje za njegovo prizadevanje. Ob enem pa želimo, da bi redne številke Vestnika koroških partizanov doživele še mnogo letnikov, da bo koroška zgodovina NOB dobila še bolj jasno in pregledno podobo tega težkega obdobja našega naroda. Praktični sadjarski tečaj V soboto, 20. marca je bilo v sadovnjaku kmetije VVarum v Zgornjih Borovljah pri Pečnioi izredno živahno. Kar okroglo sto kmetov in kmečke mladine, predvsem sadjarjev se je zbralo, da se praktično seznani z raznimi prijemi sadjar- ^°"ie Žauter-Matjaž prevzema domicilno listino Prušnikovi braini znački Čanizacije bivših borcev, 5. narodne Manjšine, 6. leposlovje, 7. poročila o Publikacijah, 8. razno in 9. kazala. Y 15 letnikih Vestnika koroških partizanov je izšlo 55 številk od tega 15 dvojnih in 1 trojna. Zanimiv je tudi podatek, da vse številke obsegajo 786 prispevkov in so natisnjene Ra 3.505 straneh. Tudi ta bibliogra-tija je bogata in ima posamezne podatke opremljene s številnimi podatki tu pripombami. Pomembnost posebne številke Vestnika koroških partizanov pa je najbolj naglasil predsednik uredniškega odbora tovariš Pavle Žaucer-Matjaž ^ spremni besedi, kjer je med drugim STROKOVNi ZDRAVNiK-UROLOG DR. MAKS NACHT1GALL ordinira od 1. aprila 1982 vsak četrtek od 15. do 17. ure (a!i tudi po dogovoru) v Ce-iovcu, BahnhofstraBe 38/iii. nadstropje; teiefon 83 8 44 -54 7 44. Siovensko prosvetna društvo .Edinost" v Piiberku vabi na uprizoritev drame ivana Cankarja KRALJ MA BETAJMOVi v nedeijo 4. apriia 1982 ob 20. uri v farni dvorani v Piiberku. Mastopajo igraiti SPD .Radiše" Siovensko prosvetno društvo .Danita" v Šentvidu v Podjuni vabi na honceri mešanega pevskega zbora KUD .Krka" iz Novega mesta v sob. 3. apriia 1982 ob 20. uri v kuiturnem domu Danita v Šentprimoiu. Dirigent: France Može Z mešanim pevskim zborom KUD .Krka" iz Novega mesta goji SPD .Danita" že teta prijateijska srečanja. Odbor stva. Da je prišlo toliko ljudi na ta praktični sadjarski tečaj, ki ga je organiziral katoliški dom v Tinjah, je predvsem zasluga ljudskega glasu, ki se je razširil po Koroški, da vodi ta tečaj znani odlični sadjar inž. Lomberger iz Maribora. Ne samo, da je odličen in mednarodno priznan izvedenec na področju sadjarstva, tudi njegov način predavanja je edinstven, tako da imajo obiskovalci takšnih tečajev kar dvakratno korist. Idejo za te praktične tečaje v naravi, to je v sadovnjakih, je sprožil naš ravnatelj ljudske šole Karli Samonik, ki je tudi sam navdušen sadjar in hkrati kmet. On je bil tisti, ki je pozdravil zbrane sadjarje in predavatelja in se mu na koncu tega praktičnega sadjarskega tečaja v imenu vseh zbranih, iskreno zahvalil za njegova izredno zanimiva izvajanja. Naši kmetje se vedno bolj zavedajo, da smo sadjarstvo v zadnjih desetletjih kar precej zanemarjali. Takšni praktični tečaji, zlasti če jih vodijo takšni strokovnjaki kot je inž. Lombergar, pa le vplivajo na naše ljudi, da se začenjajo bolj zanimati za to gospodarsko vejo, ki ne nazadnje, če se ji intenzivno posvečamo, rodi sadove, ki v tem kriznem času vedno bolj pridobivajo na pomenu. Vedno večje je povpraševanje po dobrih plemenitih sortah jabolk in sploh sadja. Izrabimo priložnost obiskov takšnih tečajev, ki so< nam vodilo ,v napredno in pa tudi donosno sadjarstvo. OB ŠTiRiDESETLETNiC! PREGNANSTVA iN UPORA Poročite o izvedbi prvega vata izsetjevanja koroških Stovencev .Izselitev politično nezanesljivih elementov iz Koroške v času od 14. 4. do 16. 4. 1942 je bila izvedena po načrtu in brez pripetljajev." Tako je celovška podružnica državnega komisarja za utrjevanje nemštva že 18. aprila 1942 poročala svojim nadrejenim v Berlinu o nasilni izselitvi prve velike skupine slovenskih družin iz Koroške. Iz tega poročila je razvidno marsikaj, kar prikazuje dosledno načrtnost, s kakršno so nemški fašisti uresničevali svoje zločinske načrte. V smislu te načrtnosti so že vnaprej poskrbeli, da se za izselitev izbrane osebe ne bi z begom izmaknile .preselltveni dolžnosti": izselitev je morala biti izvedena z enim udarom in ni smela trajati dalje od dveh dni. S tem so hoteli preprečiti tudi vsako .nepotrebno vznemirjanje" obmejnega prebivalstva. Zbirno taborišče v Žrelcu so zadnje dni pred .akcijo" primerno preuredili - z odstranitvijo postelj ter namestitvijo slamnatih ležišč so .zmogljivost" povečali od 200 na 1000 oseb. Za izvedbo izselitve so določili cel bataljon policije, ki so ga 13. aprila premestili v Celovec, kamor je ob istem času prispelo tudi 22 omnibusov in 28 tovornjakov; medtem pa so uradi komisarja za utrjevanje nemštva ter gestapa pripravili potrebne karte, osebne izkaznice in drugo .gradivo", ki je v naslednjih dneh igralo važno vlogo pri tovrstnem .reševanju" koroškega manjšinskega vprašanja. .Izseljevanje se je začelo zjutraj 14. 4. 1942 in je bilo opoldne 15. 4. 1942 že izvedeno, razen nekaj zamudnikov, po katere je bilo treba v odročne in težko dostopne kraje ter so bili privedeni tekom naslednjega dne," je dalje rečeno v poročilu, kjer so potem navedeni tečni podatki: koliko oseb je bilo prvotno predvidenih za izselitev, koliko so jih pozneje izključili, koliko jih niso dobili doma, koliko jih je bilo dejansko izseljenih in koliko so jih končno odpeljali v posamezna taborišča. Res prava nemška temeljitost! V zbirnem taborišču v Žreicu SPD Danica gostovalo na Visokem pri Kranju Z majhno zamudo poročamo o našem gostovanju na Visokem pri Kranju. Naše SPD .Danica" ima s kulturnim društvom na Visokem tesne prijateljske stike in tako je nekako razumljivo, da so Visočani povabili našo igralsko skupino, da se na Visokem predstavi s spevoigro .Študentje smo". Kot smo že brali v naših časopisih je naše igralce to igro naučil znani kulturni delavec in prijatelj koroških Slovencev Silvo Ovsenk. Naši igralci so dobro zaigrali, to je dokazal burni aplavz in pa tudi časopisna kritika (Glas, 23. 3. 1982), ki je polna hvale o naših igralcih, češ da so mladostno zagnani in da imajo lep odrski jezik. Vsekakor laskava kritika. Predstavo si je ogledal tudi avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern. Naša igralska skupina je povabila visoške kulturne delavce, da vrnejo obisk, kar so Visočani z veseljem sprejeli. Prav kakor Main Streeta se je Sam bal v družbi svoje Jacpueline filmov o Indijancih. Preden ga je spoznalo, je dekle videlo samo nekaj filmov v svojem triindvajsetletnem življenju, in vsi po vrsti so prikazovali običajne pokole Indijancev na ameriškem bajeslovnem Divjem zapadu. Bilo ia to v kraju tik pred rezervatom v bližini Kenore, kjer je Vrasla. Resnejši ljudje so se večkrat zgražali v krajevnem časniku nad tem nesramnim izzivanjem Indijancev in so protestirali proti prikazovanju tovrsnih filmov v krajih, ki jhiajo pretežno indijansko prebivalstvo. Toda vse, kar je 'Tel na to povedati neki zastopnik urada za indijanske 3fere v VVinnipegu, je bilo to, da Indijanci pač nimajo denarja za boljše filme, ki zahtevajo vstopnino do enega dolarja in več. In pri tem se je neljuba zadevica končala. Jacque!ine je nekega večera potožila Samu, ko sta se krnila v sobo: „Dve uri sem te čakala v avtu in si pasla oči na lepaku ^a filmsko predstavo na hiši pred sabo. In veš, kaj sem lam gledala? Naslov filma je bil: .Maščuj me, brati' In slika is prikazovala belca, sklonjenega nad indijnskim otrokom, T s krvavim nožem v roki. Povej, Sam, ali sem kaj drugačna od belih žensk, ki si jih poznal pred mano?" Sam ni vedel, kaj ji naj odgovori, .Ali poznaš pesem o Hiawathi?" je naposled vprašal, l^akaj mu je reklo, da ji bo Longfellovv, ki je poznal Ojibvve Iško temeljito kot svoje prisrčne verze, še najbolje odgovoril. .Seveda jo poznam," je odgovorila Jacquetine. .Naše Hane pojejo to pesem, kadar se zazibljejo v otožnost davnih dni." .Pa poznaš tudi Hiavvatho, ki jo je napisal Longfellovv, 3Teriški prijatelj tvojega rodu?" .Tudi jaz sem znal to pesem iz glave. ,Ye vvhose hearts ^**e simple, Who have faith in God and nature,'... — Ali še veš, kako nadaljevati?" „V šoli sem jo znala na pamet." .Poskusila bom," je rekla Indijanka in povzela začetno kitico: ,Who believe that in ali ages Every human heart is human, That in even savage bosoms There are longings, yearnings, strivings For the good they comprehend not...' .Verjameš tej pesmi?" jo je prekinil Sam. IVAN DOLENC 5 tNDUANKA .Verjamem," je odgovorila v zadregi. .Jaz tudi," je zaključil Sam. „Tu je ves odgovor na tvoje vprašanje." Po teh besedah je bit še posebej nežen z njo. Ko je zaspala ob njem, je dolgo opazoval njen mladi obraz in si rekel, da se je v njem prebudilo nekaj kakor ljubezen. Prvič je občutil, da mu Jacque!ine ne pomeni samo lepe ženske, ki jo je na tako lahek način pobral v hotelski sebi. Priznal si je, da je v marsičem boljša od betih žensk, s katerimi se je kratek čas zabaval, potlej pa še isti večer gledat, kako so skočile za drugim moškim, ki jim je le pokazal nekaj denarja. Ta Indijanka mu je vendar zvesta kakor sužnja. Nikamor se ne premakne od njega. Če nista na poti, sedi v ho- telski sobi in si krajša čas s kartami in ilustriranimi magazini. Vdano in ljubeče se mu vrže krog vratu, samo da vstopi v sobo in jo pozdravi. Vsepovsod, kjer sta prenočevala, je Sam vpisoval Jacqueline kot svojo ženo. Spočetka tega ni vedela. V nekem hotelu blizu ontarijske meje, kjer sta ostala skoraj teden dni, pa se je namerilo, da se je Indijanka nagnila nad hotelsko knjigo, kjer je vpisoval svoje in njeno ime, in spregledala njegovo početje. Pogledala ga je vsa vzhičena in ga pred očmi hotelskega uradnika vzradoščeno poljubila na lica. .Spomniti sem te morala, kako zelo te imam rada," je pojasnila, ko sta bila sama v sobi v nadstropju. On pa ji tega seveda ni nič zameril. Tisto noč mu je Jacqueline prvič pela otožne pesmi svojega rodu. Postavila se je k oknu, ki je bilo odprto nastežaj - bilo je konec avgusta, ko je vročina v teh krajih najbolj neznosna - in mu pred težkimi zavesami tudi zaplesala. Sam se bo vedno spominjal tega njenega plesa. S svojimi nežnimi gibi je pripovedovala legendo o vroči ljubezni dveh brez iz Temiskaminguea. Mlademu ljubimcu je bilo ime Chichikoue in strastna ljubimka je bila Koono-haha. Sklanjala sta se drug k drugemu prek reke Ottavve in se ljubila kakor še nihče pred njima. Indijanci so ju posekali s sekirami, ločiti pa ju niso mogli: ljubila sta se tudi v objemu smrti, na poti v Jezero dveh gora, blizu Mount Royata, in še potem, ko so ju tujci vgradili v svojo kolibo kot prirezane deske. Jacqueline se je v plesu ponujala s preizkušenimi gibi kakor Bivajoča ob tekoči vodi, to je v vlogi Koonohahe, ki brez ljubezni ni mogla ne živeti ne umreti. Polnih deset minut ni spregovorila, potem se je vsa omamljena zgrudila k njegovim nogam in mu strastno zaklicala: .Kaj čakaš?!" M - Štev. 13 (2064) ZA DOM IN DRUŽINO 2. april 1982 Zmote in resnice o zdravju Prav gotovo ste tudi vi med tistimi, ki so od svojih babic in tet, sosedov in starih znancev že neštetokrat slišali, da mošt uničuje zobe, da česen zanesljivo prežene gliste, slabosti na vožnji pa se najlaže otresete tako, da mislite na druge, prijetnejše reči. Morda ste poleg tega prepričani, da so uši nadloga umazancev, da sadje ne redi, pa ga zato lahko pojemo, kolikor nam duša (in želodec) da, dojenčki pa dobijo hudo vročino predvsem zato, ker jim raste nov zob. Sicer se lahko tolažite, da niste edini, ki verjame, da je vse to sveta resnica, saj so takšna prepričanja stara že nekaj sto, morda pa celo več let. V nekaterih je celo precej resnice, zato pa so druga vsaj napačna, če že ne škodljiva. Zato vsaj preberite teh sto „resnic" o zdravju: takoj boste ugotovili, da v vseh ni resnice, pa velja zato čimprej ločiti zrno od plev. 1. Prevelika količina holesterola povzroči srčni infarkt. Ne, to ni nujno. Močno poenostavljeno bi to lahko razložili takole: holesterol se v določenih pogojih res nabira in nalaga v arterijah, lahko pa se zgodi, da se v malce spremenjenih pogojih odvečni holesterol brez vsakršne škode za naše zdravje spet razkroji v jetrih. 2. Za umivanje zob so najboljše trde zobne ščetke iz naravnih ščetin. Ne, nikakor. Mnogo boljše so zobne ščetke iz dolgih, prožnih in lepo zablejenih umetnih ščetin, ki se celo v vodi ne zmehčajo, poleg tega, da jih laže čistimo, pa tudi ni bojazni, da bi postala gojišča bolezenskih bakterij. Za zelo trde ščetine pa že dolgo vemo, da lahko povzročijo celo vnetje zobnih dlesni. 3. Ženska, ki je doživela hud pretres, lahko nekaj mesecev ostane brez menstruacije. Da, to drži. Hud pretres lahko poruši ravnotežje v hipotalamusu, ki preko hipofize vpliva na nastajanje in izločanje hormonov v jajčnikih, na dozorevanje jajčeca in ovulacijo. 4. Gripo lahko preženemo, če le vztrajno jemljemo antibiotike. Ne nikakor. Virusu gripe antibiotiki ne pridejo do živega. Za zdaj še ni dokazano, da bi z jemanjem antibiotikov preprečili infekcijo, vemo pa, da se prav zaradi tega utegnejo razviti izjemno odporne bakterije. Če gre za gripo, bo zdravnik morda predpisal antibiotike le izredno občutljivim ali kako drugače bolnim ljudem. 5. Če ženska jemije kontracepcijske tabie-te, se bo zredila najmanj za kilogram aii dva. Da, zgodi se, da se ženska, ki jemlje kontracepcijske tablete, zredi za kilogram ali dva, čeprav gre za tablete, ki vsebujejo majhne količine hormonov, pa zato ne vplivajo niti na nastajanje maščobnih blazinic niti ne zadržujejo vode v telesu. Prav zato zdravniki menijo, da gre pri neznatnem povečanju telesne teže za psihosomatske vzroke: ženske, ki se bojijo stranskih učinkov kontracepcijskih tablet, morda prav zato več jedo. V izjemno redkih primerih, ko se ženska, ki jemlje tablete, res pre- tirano zredi, pa je treba bodisi zamenjati tablete, bodisi preizkusiti drugačne načine preprečevanja nezaželjene nosečnosti. 6. Saj nisem predebel(a), preveč tehtam samo zato, ker imam močne kosti. Ne bo držalo: teža okostja je v tem primeru skorajda zanemarljiva, saj je med obema skrajnostma, med najmočnejšim in najneznat-nejšim, komajda dva kilograma razlike. Res pa je, da bo mišičast človek tehtal precej več kot debeluh približno enake postave, saj so mišice precej težje od maščobe. 7. Otrok, ki se je zastrupil, naj popije čimveč mleka. Nikar: v nekaterih primerih bo mleko še poslabšalo že tako kritičen položaj. Tudi bruhanje bo škodovalo, če je otrok popil jedko tekočino, ki bo že drugič stekla po požiralniku. 8. Strahotno me boli giava, bržkone so kriva jetra. Ne, nikakor. Če vas boli glava, če vam gre na bruhanje, če vas boli trebuh, je treba vzroke iskati drugje: morda gre za alergijo, težave z žolčnikom ali pretirano jemanje zdravil. 9. Po operaciji prostate postane moški impotenten. Ne, to ni res. Res pa je, da postane neploden, ker se semenska tekočina po operaciji ne izliva več v sečevod, temveč v mehur. Na samo spolno moč pa operacija prostate prav nič ne vpliva. 10. Kozarček viskija koristi srcu. Ne, požirek vsikija (pa seveda tudi vsake druge alkoholne pijače) resda malce razširi srčne arterije, še zdaleč pa ne preprečuje infarkta in napadov angine pektoris. Daleč od tega: srčni bolnik bo po kozarčku ali dveh pozabil na bolečino in slabosti in morda prav zato pretiraval s telesnimi napor. 11. V mesu morskih rib je več soli kot v mesu siadkovodnih. Sploh ne, razlika v slanosti je neznatna, večinoma pa je sploh ni. 12. Jejte hrano, ki vsebuje veiiko kaicija, pa boste imeli zdrave zobe. Ne, to ni res. Tone mleka in sira ne odtehtajo nekaj miligr. fluora. Prav fluor je tisti, ki veže v zobeh fosfor in žveplo in hkrati zadržuje kalcij. 13. Konzervirana hrana je revnejša z vitamini. Ne, če sadje in zelenjavo sterilizirajo ob natanko določeni temperaturi natanko določen čas, obdrži pravilno konzervirana hrana celo precej več vitaminov od „sveže", ki je morda nekaj dni potovala in zorela v hladilnikih. Tako se v doma skuhani prikuhi ohrani polovica vitaminna C, pravilno konzervirana zelenjava pa ga obdrži tudi osemdeset odstotkov. 14. Človek potrebuje na dan osem ur spa nja. Ne, res pa je, da spi odrasel človek povprečno osem ur na dan. To pa seveda pomeni, da se posameznikove potrebe po spanju lahko močno razlikujejo od potreb drugih ljudi. Sploh pa ni pomembno, ali spi človek šest ali devet ur, da le ostane čez dan spočit in svež. 15. Zaradi slabe prebave lahko dobimo tumor. Ne, zaradt lene prebave že ne, pa čeprav bi bili zaprti nekaj tednov. Povsem mogoče pa je? da je vzrok dolgotrajnega zaprtja tumor v de* belem črevesu. 16. Nosečnica naj le je za dva. Da, vsekakor, če gre za kakovost, ne pa za količino hrane. Nosečnica naj je čimbolj raznovrstno hrano, bogato z beljakovinami, kalci' jem in železom. Sicer pa bo v prvih treh mesecih dodatnih sto petdeset, v drugih in tretjih pa tristo petdeset kalorij povsem zadoščalo, da se bo zredila potrebnih deset do dvanajst kilogramov. 17. Pri masaži bo shujšala le maserka. Ne, shujšal ne bo nihče. Masaža ne odstranjuje tolšče, maserka pa bo pri delu izgubila nekaj gramov vode, ki jih bo nadoknadila že z nekaj požirki tekočine. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da masaža ni koristna. ..Enakopravnost" žensk na deiovnem mestu Ve<%r