Gimnazijci in spolnost vse moie ljubezni intervju Andreja Kramar Novo mesto Čeprav sem upala, tla bo ta številka Stezic “slovesno in triumfalno izšla v naši novi gimnaziji, se lahko tako kot vi, samo obrišem, pod nosom. Še enkrat! Katerič že? Zdi sc, da novomeški gimnazijci sploh ne delamo več ničesar drugega, kot se brišemo pod nosom. Ampak najbrž se strinjate z mano, da eno zabavo pač moramo imeti, glede na splošno znano dejstvo, da smo prikrajšani za večino drugega, sa ne hi ponavljala, kako sc ne moremo psihološko izraziti v skladu z zanimanji in svojimi hobiji, ker sc ponoči, ko mi najdemo čas zase nič ne dogaja. Izgovorov, zakaj tudi tokrat ne (“Kol stara devica, vsakič samo ne”, hi rekel prof. Sladoljev) morejo upoštevati rokov, ki si jih sami določajo in jih potem poljubno prestavljajo, se sploh več ne spomnim, saj niso samo neutemeljeni, ampak kar lepo iz trte zviti, v upanju, da ho populacija neumnih in naivnih gimnazijcev še enkrat (zadnjič?! - pa ja!) nasedla. Smo namreč res zelo zanimive osebnosti. Kot bodoči intelektualci in ohvladovalci dolenjske scene, kot nam pogosto laskajo, nismo pokazali nobenih pretiranih intelektualnih lastnosti in še manj kakega znanja obvladovanja. Nekaj osebkov se sicer pritožuje, še nadaljnih nekaj godrnja, ostali pa hodijo v šolo in to je tudi vse, kar počnejo. Ne morem si kaj, ampak na misel mi pride Prešeren: “Žive naj vsi narodi (gimnazijci?!), ki hrepene dočakat dan (ko ho zgrajena gimnazija?)...“. Vsaj živimo še, kar smo hoteli pokazati s protestnim shodom, pa je še la padel v vodo. Mediji (cenjeni novinarji in drugi osebki podobne vrste) so nam namreč prijazno in z vsemi častmi odklonili podporo, ker smo se namreč po njihovem “nepristranskem mnenju” tega spomnili prepozno. Kako ironično, da že od začetka tega šolskega leta od ministrstva poslušamo, da hi bili kakršni koli tovrstni ukrepi kontraproduktivni in sploh slabi za nas (seveda nihče ne pove zakaj) in uganile kaj so nam rekli mediji: “l)a bi bili ukrepi takrat smiselni, sedaj pa so kontraproduktivni.” Predlagam, da to nadvse estetsko slovensko besedo izberemo za gimnazijsko besedo leta. lulini nasvet, ki vam ga po vsem tem sploh lahko še dam, dragi moji, je da si zagotovite zalogo svežih robcev za brisanje poti nosom, saj boljši časi še čakajo na nas. Ampak ne izgubimo vsega upanja, saj kdo čaka, menda enkrat dočaka. pogovor z ondrejo kramar amerika in katarina Simonič poezija (stare jugoslovanske) /|//^7 v 1 S? 1->WOj/lW vse moje ljubezni (o tem zakaj transvestiti ne veljajo) vaje iz kulture (...z rešitvami...) Rogla ‘98 (nabirali smo trobentice) gimnazijci in šport MAJ 1998 novomeški gimnazijci in spolnost (...o ptičkih in čebelicah) delavnica mladi manager (kako stopiti iz povprečja in postati nekdo) projekt svet voda (.oO blup) in on je le gledal... afrikaans po slovensko (ugrabili so me nezemljani) o gimnaziji, stezicah in življenju in zakaj ne (0111011101101111011011010110000101101110) lil! Glavna in odgovorna urednica: Naslovnica: Blaž Kovačič Oblikovna zasnova revije: Igor Ajdišek Oblikovanje strani in računalniške grafike Tomaž Ferbežar Matevž Harlander Martin Glavač Mentorica: Renata Čampelj Jurečič, prof. Priprava za tisk: Tadej Turk Tisk: Jangraf, Jani Slapnik s.p. Novo mesto Naklada: 400 izvodov e-pošta: stezice@s-gim.nm.edus.si WWW: http://stezice. s-gim. nm. edus. si Na podlagi mnenja ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415.353/95 z dne 20.04.1995, so Stezice uvrščene med proizvode, od katerih se na osnovi 13 točke tarifne St. 3 tarife davka od prometa proizvodov plačuje davek po stopnji 5%. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Gimnazija Novo mesto, maj 1998 rogovorz Ko smo jo na hodniku vprašale, če bi bila pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj za Stezice, je presenečeno rekla: Andreja Kramar, po horoskopu *Ste živeli v mestu? dvojček, drugo leto uči na gimnaziji. Ja, v mestu. Zato mi je sedaj v redu, ker sem na robu mesta in imam iz kuhinje pogled na travnik in mi jr /e lo všeč. *Ste imeli kakšne ljubljenčke? Sem: psa, ribice, mačke in enega Pred intervjujem, preden smo jo sploh zajca, kaj vprašale, je na svoji ‘bibliji’: *Kaj pa sedaj? Legišin matematični učbenik prisegla, Sedaj pa ne, ker živim v bloku, da bo govorila‘resnico, samo resnico Mogoče kakšne ribice, psa pa na in nič drugega kotresntco’. Povedala žalost ne, ker bi verjetno trpel, nam je tudi, da ji tale učbenik sicer ni *Potem so vam ribice najljubše? najbolj všeč, da je tudi z njenega Niti ne, imam rajši pse. stališča bolj zanimiv npr. Križanič. *Kakšne pasme? Velike pse. Všeč sta mi doga in *Ste že imeli intervju, še posebej s kraški ovčar, tako pomembnimi novinarkami, kot *Kakšna je oz. je bila vaša naj- smo me? Ne, še nikoli. Zdaj je vas doletela čast, da ste prve. *V vaši govorici je zaznaven nekakšen naglas. Od kod Ste? Iz Celja, potem sem študirala v Ljubljani, človeka pa zanese okrog. *In kako ste pristali tukaj? . „„-----------------—- Kako sem pristala tukaj? [nasmeh] imate očitno bolj razvito levo Saj najbrž veste. Se ne ve? Sc ve? možgansko hemisfero? Alije de-*Se ve. So bile kakšne besede, ki se sna pri tem zapostavljena? jih je bilo težje privaditi oz. Ne, se mi zdi, da sploh ne. Jaz sem večja (življenjska) želja? V vaših letih mi je bila nekakšna skrita želja, da bi končala študij. Tiste prave skrite želje pa ne bom tukaj povedala. Sicer pa nekakšne življenjske želje še nimam, imam še JlaS' , ... *Ker se ukvarjate z matematiko, odvaditi? Jaz mislim, da o tem sploh ne razmišljam, pa tudi pazim ne preveč. Tako, da včasih kaj rečem, potem pa slišim, da je malo čudno. Ali pa včasih hočem kaj povedati malo po štajersko malo po dolenjsko in potem izzveni Čudno. Tega se bila prej drugačna, bolj sem se nagibala k slikarstvu, glasbi in podobnim. Nobenega inštrumenta sicer ne igram, planirala pa sem študirati slikarstvo. Šele v srednji šoli sem se premislila, ne premislila, odkrila sem, da mi matematika bolj leži. *Glede na to, da učite na šoli, ali vse skupaj bom poskusila v prihodnje odvaditi *Ste imeli kakšne običaje, ki so bili to kaj vpliva na življenje doma? drugačni kot tukaj? Mogoče sanjate o učencih? Običaji? Ne, to pa ne. Ne, to ne. Ampak dogaja se mi, da včasih sanjam o stvareh, ki so se meni dogajale v srednji šoli. Včasih se zbu- dim in se mi zdi: “Oj, danes bom pa nemščino vprašana!” O vas pa ne, zaenkrat, če bodo pa kakšni problemi... *Zakaj pa nemščina? Ali ste imeli težave? Ne. Ampak tega se najbolj spomnim. Za nemščino sem se morala najbolj potmditi, vse ostalo je šlo bolj z levo roko. *Kaj je bilo pa pri matematiki najtežje? Hm, faktorizacija - snov 3. letnika. To je kopica formul, ki so sicer zelo logične, ampak če jih nekaj časa ne uporabljaš, kar izginejo z glave. *Kakšni pa so vaši odnosi z dijaki? To boste pa raje njih vprašali, boste dobili bolj pošten odgovor. Sicer pa imam zelo dober občutek. Kdaj pade tudi kakšna beseda ali pa je treba koga malo.... Tudi z vašim razredom sem že morala enkrat. Na splošno pa ne, jaz se kar dobro počutim in upam, da se tudi dijaki približno tako. *Kako si zvečer pomagate, da zaspite? Kako preračunavate ovce - množite, potencirate? Ne, to mi pa ni treba. Spim pa res dobro. *Ali imate kaj treme, ko nastopate pred razredom? Na začetku sem jo seveda imela, ko sem prišla prvič pred tablo, ker je to navsezadnje le javni nastop. Potem pa začneš razmišljati, da ni bistvo v nastopu, temveč v tem, kaj poveš, in pozabiš na to. *Se vam je že kdaj resnično zataknilo? Oh ja, se mi je. Sedaj se ne bom spomnila, ampak včasih pride kakšna bolj ponesrečena ura. Na srečo je to bolj redko. *Ste zgled mnogim dijakinjam, ko ohranjate tako vitko linijo. Kako vam uspeva? To bo najbrž dednost, čeprav nisem tako vitka kot izgledam. Moram pa rečem. *Verjetno je vaše zasebno življe- nje malo oteženo, npr. če greste ven in tam «rečate svoje dijake. Vam je neprijetno? Po mojem j e njim bolj neprijetno, ker se morajo soočiti z mano in me pozdraviti. '. '* In se kdo kdaj | kar stran ** obme, ampak to kar nekako kakršni bodo čez 50 let. *Kakšno je vaše mnenje o današnjih fantih? Mislim, ‘štimajo’. Moški so moški, niso se kaj bistveno spremenili. «Ste kdaj uganjali kakšne nor?jje-> Norčije? Se mi zdi, da nič posebnega. Nič takega, kar bi b,loža bralce zanimivo, Ne vem, res ne. Ali pa se zdaj ne spomnim. razumem. Jaz pa... če bi šla v disko in j e tam . pol mojih *Ste sc kdaj namaškarali? dijakov. Potem Ja, vsako leto, ker so v šoli vedno rekli, da bo tisti, ki ni namaškaran, vprašan.Ponavadi s prijateljico hodiva naokrog. Letos in lani pa se nisem namaŠkarala. j „ bi bilo malo drugače. Saj *Kakšen praznik se vam zdi ne, da se izogi- Valentinovo? bam, ampak.., Zdo skomercializiran, nenaraven, No, ne morem uvožen, ni slovenski in mislim, da ga reči, da mi je Slovenci ne znamo prilagoditi, neprijetno, ker *Ali ga praznujete? ' M «Zahajale j do«i ven? «Najlepša hvala. I priznati, da nič ne pazim. Zaenkrat vse jem in tudi diet nimam. Tako pač je, eni so bolj suhi, drugi ne. Kakor nam je narava podarila. * Ali kdaj s kom za kakšno stvar stavite? Ja, to pa zelo rada. *Kaj je bila do sedaj vaša najhujša kazen, ki ste jo morali narediti po izgubljeni stavi? Po moje tega še nisem doživela, ampak se bom pa slej ko prej kam zapletla. Mislim, da običajno kar zmagujem, imam to srečo. *Koliko časa pa to že počnete - že iz mladosti? Niti ne tako strastno, ampak vsake toliko časa se pa kar zapletem v kako stavo. Zdi se mi, da kar prehitro kaj “zaSLe bolj malo, ker je pouk pač popoldne. Ob petkih pa grem v kino ali kaj podobnega. Ne zahajam dosti ven, včasih sem več. *Kakšno glasbo poslušate? Ne vem, sedaj nimam kaj posebej izbrane zvrsti glasbe. Sicer pa si lahko danes izbereš, pač greš na stari rock ali kaj takega. * Kakšno je vaše mnenje o današnji mladini? Kar pozitivno. Starejši pravijo, kakšni ste, ampak jaz pravim, da smo bili vsi taki. Sicer ima vsak čas kakšne posebnosti. V moji mladosti, ki tudi ni tako daleč nazaj, sc mi zdi, da ni bilo toliko drog. Ni jih bilo toliko na voljo, da bi sploh razmišljali o tem. Vi, pa mislim, da ste kar izpostavljeni. Drugače pa mislim, da ste normalni ljudje, kot smo bili mi, naše babice in Amerika in Katarina Simonič ■ Katarina, dija-kinja naše Gimnazije, je K preživela pol P^B leta v Ameriki, , od koder se je vrnila 19. ja-nuarja. Po pro-j gramu mednarodne izmenjave dijakov, ki renično obvladajo angleščino, je dobila štipendijo in tako uresničila to svojo veliko željo. Z mano seje pogovarjala o Ameriki in življenjskih izkušnjah, ki jih je tam dobila. M: Kje natanko si živela? K: V Fort Collinsu, država Colorado. To mestece je približno 100 km oddaljeno odcoloradskega glavnega mesta, Denver ja. M: Kako si se sploh počutila, ko si izvedela, da boš odšla tja? K: Ko sem v prvem letniku izvedela za to možnost, sem bila globoko v sebi prepričana, da se to lahko zgodi meni. Ko pa sem se prijavila, sem morala poleg priporočila pro fesorice za angleščino in eseja delati še testiranjem intervju. Ker so zamujali z odgovorom, sem se že sprijaznila, da ne bo nič in potem sem dobila kuverto... M: Koliko veselja lahko naredi ena kuverta... K: Bila je takšna, velika in težka in takoj sem vedela, kaj pomeni. Bila sem v velikem šoku. M: Sedaj, ko si doma, na kaj najprej pomisliš ob besedi Amerika? K: Dobim vizualno podobo mesta, kjer sem živela. Krute bele gore na eni strani in rdeče skale ter ožgane trave na drugi. M: Se življenje tam močno razlikuje od našega? K: Standard je veliko višji, vsi živijo v hišah, otroci od 16. leta naprej vozijo avto in jim ni problem prevoziti cele Amerike (3000 kilometrov) kar tako. Zelo so vljudni in ne poznajo grdih besed, ki jih iz angleščine pobiramo mi. Zelo cenijo moralne vrednote, mladina na primerne kadi. Če pa te zalotijo v bližini šolskih prostorov, takoj sledi kazen in sploh kadilci veljajo za slabe in divje mladostnike. Kot vidiš, sem živela v eni zelo zdravih skupnosti. M: Ali se realna Amerika zelo razlikuje od filmske? K: To je res. V srednji šoli na primer ni ustnega spraševanja, urnik je vsak dan isti, šolska ura traja 90 minut in nujno je le to, da imaš 3 leta matematike, 3 leta tujega jezika in 4 leta angleščine, nivo znanja pa je nižji kot pri nas. Ostale predmete si izbereš sam in nekateri so za naše razmere naravnost smešni: dvigovanje uteži, golf ali tenis, potem pa ameriška zgodovina, književnost, kreativno pisanje... Zelo velik poudarek je na domačih nalogah, ki včasih predstavljajo tudi 30% ocene in to pomeni veliko tipkanja. Zelo pomemben je tudi šport, saj se tam skoraj vsak ukvarja z eno vrsto športa. Otrokom, ki so pri tem zelo resni, je veliko lažje v šoli. M: Kaj pa ljudje na splošno, sošolci in prijatelji? K: Ja, na primer pravih kavbojev skoraj ni več; tu in tam najdeš kakšen res velik ranč, kjer je n a ga n j a nje črede na kup nuja, kar pa je bolj izjema. Velikokrat pa si Američani na primer rečejo I LOVE YOU, se poljubljajo za lahko noč, točno tako, kot vidiš v filmih. Tudi življenje na univerzah je včasih pokazano v filmih; nekateri študentje živijo v bratovščini ali dekliščini v lepih hiškah na robu študentskih kampusov. Tudi na srednji šoli je tako kot v mladinskih filmih 60. let: eni dijaki so zelo popularni, drugi pa so “piflarji". M: Pravijo, daje šolski sistem tam veliko lažji od našega. K: Takoj, ko sem prišla tja, so me vsi sošolci takoj sprejeli. Z velikim intuziazmom izražajo svoja čustva in čeprav veš, da ni vse res, je vseeno lepo od njih. Radi te vsekakor imajo in ti veliko pomagajo. Ko sem imela na primer enkrat krizo in nisem uspela natipkati vseh domačih nalog, se je ena deklica prostovoljno javila in mi pomagala. Sovrstniki niso bili nikoli cinični in ko bi te tu že zdavnaj začeli zafrkavati, so bili tam še vedno odprti. M: Pa ljubezen v Ameriki? K: Ljubezen med fantom in punco je tam zelo formalna; zmenki potekajo na primer v kinu ali v baru in se do 11. obvezno končajo. Držijo se namreč tradicije in vsi so zelo vzgojeni: on jo pride z avtom iskat, ona ga predstavi staršem, da se prepričajo, če je fant O.K. in seveda do 21. leta ne pijejo. V šoli organizirajo družabna M: Sliši se kot Beverly Hills. Ali si bila na kakšnem od teh plesov? K: Ja, enkrat sem bila povabljena. Šla sva dva para skupaj, ker midva nisva imelo avta. M: Profesor Šupe nam je pokazal kamen, ki si mu ga prinesla za darilo. Si tam večkrat razmišljala o profesorjih? K: Tisti kamen sem profesorju prinesla, ker mi je ravno padel v oci... Kadar sem se spomnila profesorjev, sem razmišljala o privilegijih, ker imamo tukaj tako dobro šolo (jeziki, M: Koliko od naučenega ti bo koristilo i naprej v življenju? K: Pridobila sem toliko izkušenj, da tega sploh ne morem povedati. Kot prvo sem se seveda zelo dobro naučila jezika, tako da so me vsi, s katerimi sem se pogovarjala, imeli za Američanko; potem se se naučila komuniciranja in tega, da se znajdem med ljudmi in vem, kaj lahko in česa ne smem reči (Američanom je na primer vera tabu tema, kajti tako zelo različnih verso in eni zelo usmerjeni vanjo, na primer mormoni). katoliki srečanja, ki potekajo takole: v petek je HOME COMING TEKMA ameriškega nogometa in vlada čista evforija z mažuretkami in podobnim. Tja fant pelje dekle, lzoerejo tudi kralja in kraljico, ki ju potem po tekmi vozijo okoli v avtomobilu. To so ponavadi najlepši , najbolj priljubljeni dijaki in seveda najboljši športniki. V soboto pa je HOME COMING DANCE, kamor mora fant povabiti dekle in ji kupi šopek (rožo) za roko, dekle pa njemu kupi prstan; večer se začne z večerjo, kamor se par odpelje z avtom, in nadaljuje s plesom v športni dvorani do 11. matematika), skratka ker sem deležna tako dobre izobrazbe; res pa je, da so v Ameriki profesorji po srcu veliko boljši in si vedno vzamejo tudi svoj lastni čas, da ti pomagajo, tukaj pa... M: Bi to obdobje označila kot plodno, zabavno ali stran vržen čas? K: Vsekakor ni bil stran vržen čas, saj sem postala samostojna - zares samostojna, zrastla sem tudi kot oseba in postala bolj zrela; zelo sem hvaležna za te izkušnje. M. Ali si imela v življenju kdaj občutek, da st kaj zamudila? K: Tukaj se mi včasih zdi dolgočasno samo sedeti 6 ur v šolr saj ni nikakršnega skupinskega duha in občutka pripadnosti, kar srečaš v Ameriki: tam se šole raje med sabo sovražijo, dijaki iste šole pa držijo skupaj. Vendar sem raje tiho, ker bodo drugače ljudje mislili, da težim; da mislim, da vse vem, ker sem prišla iz Amerike. M: Kaj pa temna stran te dežele, na primer podzemlje, mamila, nasilje? K: Ne vem, vsega tega nisem izkusila. Po TV sem gledala, kako so skinheadi streljali na Afričana in Mehičanko, kar pomeni, da imajo kar precej predsodkov, čeprav tega ne priznajo. To jih razdružuje... M: Kako gledajo na Slovenijo? K:Mislijo, da je to komunistična država in da je po razpadu Jugoslavije “nas-tradala ” in da smo zaostali, majhni in ubogi. Enačijo nas z Rusijo in z ekonomskega vidika mislijo, da tu ne moreš imeti svojega biznisa. Veliko energije sem porabila, da sem jih prepričala v nas-protno. Strune Sanje Bolečina igra na strune moje narave odpira, soli dolgo pozabljene rane. Sonce obsije le mokro lice in sanje izpuhtijo kot ptice vsaka na svojo stran odletijo. Kot meglaje življenje in kapljice so moje želje da skupaj bova spet kot reka najde svoje morje in Zemlja gleda to Šimo vesolje. ti (Z>< Brazgotine Prijatelj si dovolj močan se boš kot mnogi obrnil stran bi nosil moje breme me boš pustil kričati sredi teme? Povsod je polno brazgotin nihče se ne zaveda daje drugod še huje človek strada posiljuje. Hudo mi je ko zrem v ta naš svet kje na tej krogli sem jaz si ti in smo mi vsi? ■UMI • rH GO O >o cd ti Sanje umirajo. Kje je sreča, kje j e sonce, kje je luč? Iščem! Zakaj? Sem morda edina, ki sanjam? V meni nekaj žubori. Ne morem več! Zakaj? Sem morda edina, ki sanjam? Sanje so prepovedane. Robati stražarji mi grozijo. Zakaj? Sem morda edina, ki sanjam? Konec, vsega je konec! Ne slišim več žuborenja, ne sanjam več. Robati stražarji lebdijo nad mano. Smrt Hitim po dolgi sivi poti. Hitim, hitim... Stara bleda gospa me kliče in jaz se odzovem. Hitim po dolgi sivi poti. Hitim k njej. Privlači me, želim si čimprej k njej. Hitim po dolgi sivi poti in sem srečna. Vsega bo konec. Trpljenja, nesreče, sovraštva. Stara bleda gospa je moja edina prijateljica. Hitim po dolgi sivi poti k njej. Vidim luč in sem srečna. Čutim toplino doma. Vsega bo konec. Samo še korak po tej dolgi sivi poti in potem bom srečna. Samo še malo. VELIKI črni bik (parodija- glej Berilo 3, str.70) Malo belo tele cvilka v jutro. Malo belo tele, kaj jamraš? Sem hotla povedat že v enem prejšnjem komadu, da me je štorklja spustila na napačen planet. (Zmelkoow) lili Tako si bedno, niti sonce te ne jebe; še sekiro si boš moralo samo nabrusiti. lilililli fi äs; §|§||| “pomota, stric, pa ne pri nas ’ .. čakam nekoga, da bi pela z njim GRE A T GIG ON THE SKY od Pink Floyd da bi se naslonila mu na nag obraz i vsi ga bodo gledali, ko vživeto kriči z odprtimi ustnicami srkamo znoj, ki prši z njegovega črnega kitastega telesa 1 Ills glava gorela, v Žilah lije med z bosimi nogami bi drobila kosti in led Če bi besnela kopita skrvavljcne, razpenjene bitke prek moje glave, če bi me ti čisto malo držal za roko, bi vstala na konja in bi presabljala vsakega Huna, do čisto poslednjega in s konico, zapičeno v vrat, bi mu rekla daj, Huno, fuck off, čakajo te doma šc in toliko tvoje ljubezni bi šlo skozi sabljo vanj, da bi sc fant res obrnil, zavil z očmi in šel res, ej res do poslednjega Huna v hordi. driiiniing 31 h Sl! :.......... spet- “Ja? Ne, tukaj NI Oglasnik, če vam re- maja OKEj, LAHKO oddate oglas." opremljen. S srednje udomačenim plemenom. Kuhinja, tuš, sekret. Šifra: NE ŠE UMRET Vse moje ljubezni L.-- ..... O telesni ljubezni in ljubezni do sebe, dveh prepovedanih sadežih “Kraljica je v fitness sobi.” “OK. Hvala.” Dvomi psihiater seje pognal po hodniku in vdrl: “Vaše veličanstvo...” “...povej...-POČAKAJ!-...povej, katera naj lepša in edina in vse drugo v deželi je tej?” “Veljajo transvestiti?” je zagodrnjalo ogledalo. “Ne.” “Potem ste to vi, kraljica - sicer mnogo bolj EDINA in “Hej!” je bevsknila kraljica. “Ta čistka je bila neizogibna; kam pa pridemo, da se bo vsepovprek ljubilo in plodilo po deželi. Če ne bi šle ven ženske, bi šli pač moški. -Kaj je, Bine?” seje končno obrnila, “Presvetla, zdaj se mi je posvetilo. Vaše travme izvirajo iz očitnega dejstva, da ste vi sami obenem objekt in subjekt svoje ogromne ljubezni.” “Ja. Pa?” “Torej mogoče bi si omislili... partnerja...?” “KAAAAJ?” “OK-OK-OK, dobro, dooobro, prav. Kaj pa morda ... otroka?” “K A A - ja, dobro, no, samo da ne bo kar kakršenkoli! Veš kaj, tako ti povem: pripelji mi sem Čarovnika." O zapovedani ljubezni med rasami “V receptu piše: -1 Eskim - 1 Indijanec - 1 zamorec - in vi, se bojim, veličanstvo...” “JAZ? Zakaj? Kaj pa boš z mano?” “Mmm...” Čarovnik je rahlo zardel. Stopil je bliže in ji šepetal v uho. Kraljicaje gledala vse bolj navzkriž, potem zavpila “KRIZUS JESTUS!” “Ja...” “No, dobro. Če Bine pravi dojenčka, pač prav. Bom pa spet trpela. Praav!” “Čestitam, veličanstvo, rodili ste čudovito deklico.” “AAAAAA KRETEN! Sem rekla OTROKA, ne pa BABE! AAAAA!” "Kraljica moja, želeli ste, poslušam.” “Pamža. OK?” “Samo trenuutek...” vleče beležko iz levisk, “enkrat pamža... kakšnega?” “Mrzlega kot sneg, rdečega kot kri, mmmm...in tako črnega kot maškara Revlon 2001, glej, tam pri špeglu je.” Čarovnik je stopil k ogledalu, prijel maškaro in jo spustil kraljici v naročje:” Si bom na pamet zapomnil.” “Mater, ej. Jaz tega ogabeta ne prenesem VEČ.” “Saj. OK, saj je ljubeča, prijazna, humana, ampak ogabno: mavričasta koža, pisani lasje... Saj res ni sama kriva, ampak o-” “Veš kaj, pripelji mi ostrostrelca, pliz.” O prevelikem srcu “Vaše veličanstvo, tu sem.” “Pojdi v savno po Trakulj čico in jo odpelji v gozd nabirat rože in jo ubij in kot dokaz izreži njeno srce in mi ga prinesi v tejle skrinjici.” 'Em, vaše veličanstvo, dekle j e dobro, veliko srce ima...” ................-.......-...........-......" Aja.” Kraljica izbrska v omarah večjo skrinjo. “Na.” ************************************************ E-e. Ne bo dost.” -.................................................. to je v bistvu PAČ prikrit in hinavski esej o zimskem Spanj u višinskih hrčkov centralne Afrike, ki smo j ih PAČ razsekali na dele in razselili po straneh, ker PAČ vemo: ko potencialna elitna smetana slovenskega intelekta zagleda (celo samo zazna) eno celostransko skladovnico pisanja, PAČ v hipu obme list (celo blondinke in to brez navodil) “Ja praav, praaaav, ajmo, vzemi zmrzovalno skrinjo, pa pojdi. Še.” O platonski ljubezni Trakuljčica je prešerno tekala hopsasa drajsasa po beli potki, ostrostrelec pa je čisto prepoten vlačil za sabo in tako smo se PAČ kot skomercializirana organizacija ' zmrzovalno skrinjo in bridko hlipal. Trakulj čica ni ničesar prilagodili potrebam ciljne publike ok zdaj si nasedel kot posumila.Prepevala je “plašč bolan na školjko (sorry) in si te prisrčno zahvaljujem v ljubezni...uouaaaaooo...kadar mi prevroče je, ti me imenu celega razreda (haha), samo ti priznam, to ni noben hladiiš...” esej, čeprav bi pereči problem omenjenih hrčkov “Draga moja...moral bi te ustreliti, a preveč te definitivno nekdo moral razsvetliti, ker ne vem, kako dolgo ljubim...Beži! Beži daleč proč!” bodo še lahko zdržali brez višine in zime PAČ pri temle “ He he, kaj ti malo preveč Sneguljčico bereš a, si faca, besedilu v bistvu gre za čim. nižjo oz. trivialno literaturo; hehe." če tega termina ne zastopiš, naj ti o njegovi nepopisno “ Verjemi, ne bom ti lagal, saj vidiš, da ne znaaaam.” visoki IQ ravni ter umetniški vrednosti priča dejstvo, da “ Pa ti me zajebavaš.” je zgrajeno na MOJEM toku zavesti (asociacije, sanje, “Želim si, da bi lahko to rekel.” nehotni spomin m vse). Že vnaprej opuščam vsa načela “ Oh..." Trakuljčica je padla po travi in neutolažljivo zajo- praktične stilistike (jedrnatost, jasnost, natančnost, živost, kala. Ko je sonce že začelo drseti za obzorje, je vstala, primernost in slovnična pravilnost), še posebej PAČ slednji rekla čivbucbav in spizdila. dve, TI zaradi mene v SVOJIH Stezicah lahko vse (Ostrostrelec j e s solzo v očeh ustrelil debelega merjasca zredigiraš, skorigjraš, zlektoriraš naenkrat, samo men ne in ga celega vrgel v skrinjo in jo odvlekel nazaj proti gradu, težit, pa kar Bomba me klič, a je prou? (HEHE, sorry, Bojo imeli pa še za zimo.) nisem se mogla zadržat) K0TIČEK LEPOTA IN ZDRAVJE: vsako jutro 2x3 minute ZMELKOOW CD, Zaplet: Trakuljčica se je po šestindvajsetih minutah pa si tak(a) kot cvetka marjetka; za tiste punce, ki pa negotovega tavanja in bitke z lakoto in divjimi zvermi, ki same sebi težite zarad celulita, zraven pa kadite, pa kdor pajihje vse ukrotila in priklenila nase s svojo ljubkostjo sam sebjamo koplje, res ne vem, kdo drug bi lahko not in neizmerno dobroto, privlekla do gozdne hišice. Vrh: V hipu, ko je s peto salonarja raztreščila šipo drobčkenega okenca, seje vključil silovit alarm. “Ma pojdi v” piuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiiiiiiiiiuiuiuiuiu Razplet: iuiuiuiuiuiuiui Uspelo ji je zlesti skozi okno in izklopiti hudiča. “Vuf! Mater, je tukaj notri svinjsko! Mogoče pa tu stanujejo otroci brez matere. Definitivno potrebujejo skrbno roko. Vem: čistilni servis! Jaz v glavnem v takemle ne mislim bit, mi je pa prav žal.” Zaključek (katarza): Vseh sedem palčkov ter štiri uigrane čistilke in en čistilec s sivimi brki iz servisa so takoj naslednji dan uprizorili premiero spomladanskega čiščenja, čeprav je bil september (vse gre, če si s srcem pri stvari). Trakuljčica pa seje kot idejni vodja pustila še malo plačati. Še danes se vse sveti in živeli so srečno do konca svojih dni. (po naši gimnaziji) - lanski so bili kreativni in diplomske iz norosti in HAKOONA MATATA, RESni pa RES ne; ob tej priložnosti naj se zaderem dvaiintridesetkrat hura hura hura hura hura hura hura hura hura hura hruah hrhurahura šššššššiiiiiiššŠššŠ, ne da še mi več, ZA NAŠO KNJIŽNIČARKO, ki je...khm, zdaj mora bit nekej posebnega... TANARTABULI NA ŠOLI (saj bi rekla, daje naš Kavčič, ampak njega nikol na Šoli NI, kreg kreg), HURA, aja, sej res, HIP HIP hura sc reče; sem PAČ nerazgledana.Če ti Ona kdaj reče dve besedi skupaj, brez da se nasmeje, moraš že vedet, da je to čebitivosnovnišolidelalbiimeltudživceuničene sezona nastopila, traja pa okrog 4 minute na leto ČE bi me pekli na ražnju, se mi ne bi dalo dret ČE bi me slačli iz kože, se mi ne bi dalo dret ČE bi padu iz aviona, ne bi mogu letet aha, prvi resni sestanek steziščarjev (neomostiščarj ev) j e potekal v jedilnici (reklamna poteza?), zvočna slika pa je PAČ zgledala nekako kot skozi zelo ukrivljeno kot (Nauk: veliko ljubezni pelje do notranjega očiščenja.) Ill if: povečevalno steklo: osrednji štirje nastopajoči so se vse slišali in PAČ vse zmenili, ostali smo bili statisti in smo se PAČ urili v branju z ustnic (čez 70 let vse prov pride) in kunštno gruntali, koliko domače je še treba prepisat, PAČ pa je drugi sestanek potekal v takem miru, da sem se morala PAČ deset do dveh naglas opravičit, da moram it prepisovat; prof. Čampljeva PAČ ni imela nič proti, PAČ pa je izrazila tiho upanje, da ne slovke. Z olajšanjem NE, ker v sredo je m na umiku PAČ priznaj, zakaj pa ne bi kdaj še dmgi za mene naredili domače, če se moram jaz že PAČ sfokusirat naprimer na pomoč kuži pri kotenju in ostala vsakdanja gospodinjska opravila PAČ kot da sem strelovod za vse pizdarije sveta PAČ „Ja pa kaj zajebavaš, bi rada kaj v glavo dobila al kaj?!##”” „Ja, dobro bi blo.” (v vsakem slabem je nekaj dobrega, samo v moji glavi ni nobenga možgana PAČ) V šolskem parlamentu se je dalo slišat, da pridne male gimnazijke PAČ imajo neke težnje po deviantnosti, ampak jih je strah obiranja (pazi, ostro) in bi zato uvedle dneve norih frizur - veš kaj, če mene vprašaš (sej vem, da me ne), ampak KOLEKTIVNO (pa že ne boste šprical!) SI JE PA SIGURNO ZANALAŠČ NE BOM, ker sploh ni več fora PAČ to je isto, kot če si tiho in se dereš Šele pol, ko se je en drug prvi oglasu, če zastopiš PAČ če so ljudje face, jih s svojo norostjo samo v dobro voljo spraviš, Čepa niso, pa PAČ you might have mistaken me for someone who gives a shit - že v srednjem veku so se ljudje naučili jadrat PROTI vetru in sociologi so tudi že zgruntal pred lesenim šporhatom, daje odklonskost funkcionalna je švoh kot poljsko pivo in hiter kot raketa, ki skoči v daljino tri metre brez zaleta - 1, 2, 5, 7, 9: NASVETI ZA LUNGA IN DOLCE VITA ali Rubrika društva za lepši zdejle: najhujši užitek je delat VSE, O ČEMER POJMA NIMAŠ, naprimer umetniške fotke fuzbal šilat stripe risat plesat vržt sc z aviona (s padalom, j a, ja, sej srn rekla za DOLGO življenje, lubi) seveda pol ti čez 14,36 leta zmanjka idej, pol pa magar greš na Internet po nekej novga, tam j e itak cel svet, celo jst, pa poglej, kako sem majhna (61,6m; sej čist točno se ne ve, ker ni tako natančnih merilnih naprav - grgarhg - mah, sej včasih je pa fajn, ko lahko edina v avtobusu po mili žajfi stegnem noge in sladko zaspančkam matr kako sem jst egocentrična, spet o seb, vidiš to) boš že naj du nekej pametnga - vups - zadnjič sem delala na računalniku, na katerega mi je ljubi Durič nametal nekih zelo DOLOČENIH fotk, da sem začela kar farbe menjat - posluš, pobč: tiste punce so poklicne nagice (prva premisa) PAČ poziranje sodi med intelektualno manj zahtevna opravila (druga premisa) PAČ nujno sledi sklep (deduktivno): tiste ženske NISO pametne, ok?l? Tega se ne boš na pamet učil, ampak po smislu boš pa razumel. No, torej, rekli smo: nekaj PAMETNEGA na internetu, blabla, seveda, jasna stvar, nimaš pametnejšga za počet sprejemat nasvete od izkušenega norca. Vemmmm, jaz bom od zdaj nazaj tvoj prerok, idol, vzornik, mesija, vem, in ne, ne bom se prevzela, ne bom izrabljala svojega vzvišenega položaja in blablabla, ali kot je reku moj sošolec Štokarjev: Katjo si vzamte za vzor, pa bo najboljš. Da ne bi slučajno! Jst sm original: kdo je drzen in kdo je lep© kdo s kom spi in kdo tega ne mara© nimam pojma, jaz v glavnem sem izvirna mešanica majhnosti in gluposti, aja, še ena dobra stran mikroskopskosti: kdo bi me pa SPLOH prenašal, če bi bla VELIKA pa glupa!?!? Pač pa me zanima, kakšna vrata ima sejna dvorana urarskega društva, ko hočejo vsi vstopit natanko ob sekundi? (ni nagradno vprašanje, sorry) PAČ pa bom zdaj malo antimoralizirala: ljudje smo si PAČ ustvarili normalnostne in vljudnostne obrazce (nekaj mesecev nazaj jell let star fantek tukaj naredil samomor, ker so sosedje prevljudni, da bi se vtikali, ko so vsi vedeli, kako ga fotr pretepa) NIČ SE NE POGOVARJAMO ne boš se vtikal v neznanca, čeprav vidiš, daje sam in na tleh, ne boš plesal, ko ti paše, ko bi se smejal, cmeril ali zdrl - ne bi bilo bolj DOMAČE življenje, če bi PAČ bili kakršnikoli že, ne vem, ZAKAJ SI IZ SVETA DELAMO RAZPREDELNICO NAMESTO KUHINJE pa dnevne sobe you may say I am a dreamer but I ‘m not the only one PAČ pa se potem ljudje, totalno zabremzani, zapijejo in zadevajo, Sharon Stoned, da lahko razsodnost malo popusti in se potem znorijo. Malo kriza, ni? Če pa noriš čist in clean kot s Persilom opran, pa za svojo trapastost nimaš alibija, pa pol ljudje diskretno podvomijo o tvojem mentalnem zdravju (verujte, se mi konstantno dogaja): „A je pijana? A je zadeta? Ni?! Ja pol je pa res čist prfuknjena!” Rubrika PA(Č) ŠE TO nič tlačenja v podzavest -> manj spanja (organizem sam potrebuje samo kaki dve uri al kolk že spanja; ampak spiš die, da sanjaš in tako v podzavesti predelaš vse, česar nočeš čez dan, v zavesti - 4krat hura za profesor Jano Hostal!) -> večja produktivnost -> razcvet gospodarstva, ha, to, vidte, država bi morala spodbujat razveljavljenje bontona in norm!! dobro dobro, neham, evo PAČ sem hotela it nabirat cvetje zate, pa kosilnica ni vžgala PAČ zdaj pa pozor: slediti bi moral kotiček OFF RECORD IN NO COMMENT, posvečen našim (od 4.g) profesorjem, ampak tie vlada taka DIVJA, NEKONTROLIRANA SVOBODA TISKA, da naši stezičarji potem to rubriko izrežejo iz teksta, ji dajo naslov GIMNAZIJA DANES in jo povečajo čez celo stran. Jasno, da potem zadeva izpade ful napadalno, ampak jaz se še enkrat zaklinjam - the truth, the whole tmth and nothing but - da ni to hotla niti slučajno bit kritika, ampak izključno zabava. Ne vem čisto točno, zakaj, ampak jaz se mam ful dost cajta v našem razredu prav fajn in sem hotla to mal okol razdevat. Razumete, profesorji so/ste včasih tud smotani, tako kot vsak običen homo sapiens, ampak to je taka občutljiva zadeva, da mi lahko od srca veijamete, da se je niti slučajno nisem mislila lotevat. Za vsak primer pa, PAČ da se ne bi tokrat v tej naši radikalni demokraciji znašel moj prfox - kotiček na NASLOVNICI, ga bom rajš kar eliminiral?.. Hvala za razumevanje. DEČKO, pazi, ena dobra pičkohvatna fora by Jurij N. Redek®: Daš ji PAČ telefonsko kartico s svojo telefonsko številko gor. PAČ in hvala BOGU in iskrene čestitke VAM človekom, ki ste sprojektirali to AIDSasto zadevščino, samo ena stvar je: WE WANT SOME MORE.............(interview with the vampire). Če imaš do slovenskega filma predsodke, ki si jih je brez dvoma pošteno in v lastnem potu tudi prislužil, te o’pozaijam, da se zadeve PAČ radikalno spreminjajo in da bi ga šel lahko z malo zdravega patriotizma PAČ gledat že samo zato, ker nas Američani brez sramu filajo večinoma s takimi zmazki (čast izjemam- Šund, Sijaj, Angleški pacient), kot da smo najmanj imbecili, pri čemer imajo denarja k0t *****, medtem ko se morajo naši že za KE$ namatrat do krvi. HUH. Tako. Čakaj, PAČ še nisem končala. Iz Sobotne priloge Simon Popek: “A mnenje tako strokovne kot laične javnosti se načeloma ni le ujemalo, temveč kar dopolnjevalo: “Slovenski film je slab,” je rekel strokovnjak. “Še slabši,” gaje nadgradil laik.” PAČ. “Pa pride Stereotip in uvede v slovenski film oz. komedijo nekaj povsem novega: ironijo, prevaro, distanco." PAČ. “Stereotip je žaljiv.” PAČ. Napoved vremena: Melbomo utrgan o’blak. O’beti: 0’špičene prekle. Napoved časa: 0’b zadnjem znaku bo četrt. Vaje iz kulture z rešitvami KAPITELJSKA NJIVA je -kljub naslovu!!- svetovno pomemben enoletni projekt z laserji, prefarbanimi stenami in ne vem čim še. Rešitev: treba videt! LITERARNI KLUB je pred kratkim ustanovljen, v njem pa smo vsi, stari pirati, kot je Milan Markelj ali Marjanca Kočevar, in še taki zeleni muci. Eni od teh ljudi so take face, da te strga. Teater. Gre za ustvarjalnost, za rojevanje iz anonimnosti “Društvo bo pripomoglo k uveljavljanju mladinske kulture kot neizločljivega dela kulturnega življenja v našem mestu, če pišeš - rešitev: GO! MEDNARODNI LITERARNI MARATON- Zadnji vikend v novembru so prišli k nam dečki iz Bihača. Iz obkoljenih rovov in taborišč. Njihova poezija je prava. Kaj sta bolečina in ironija: “Ja sam samo Homo Sapiens, k„ji koristi žuti .oal Rckanovicje d=čko. star 23 let, s skravžljanim repom. “Sada ču vam reči jednu pjesmu, koja sc zove Tišina,” in je spustil v dvorano trideset sekund tišine. Potem je povedal tisto pesem, kako niso imeli sekret papirja in so uporabljali “žuti toalet papir sa loširn grafičkim rješenjem”. Potem je rekel: “Kada budete razumjeli prvu pjesmu razumjeti čete poeziju. Možda. Kada budete razumjeli poeziju, ja ču biti spreman umrijeti. Možda.” Kako sem se sebi zdela grebatorska in patetična zraven-očitno ne samo jaz. Damjan Šinigoj jc iz svoje knjige o slovenski vojni za osamosvojitev Neizstreljeni naboj prebral: “Če bi vojna trajala dlje, bi moral zamenjati baterije v walkmanu.” Sandra Hrovat je razstrelila dvorano s svojo zgodbo. Globalno pokvarjeno in estetsko v minus neskončno, ampak tako zelo visoko po umetniški plati, da so šle v ajdi nekam vse moje ostre meje in železne zavese med umetnostjo in pornografskim lepote,,, Mene paje ob tem skoraj razstrelilo od farbe, ker sem si bila namreč nič hudega sluteč pripeljala mamo med občinstvo. Kakorkoli, punca je divja in maraton je bil fascinanten. Rešitev: Kambejbikam! lili l w 5 wS55555::::::: : lie Rogla ’98 Rogla!? Pa si ti zmešan?! Pa kar za cel teden in še med šolo? Saj si šel že lani! Ja! In predlani. Saj prav zaradi tega, ker je bilo takoo zeloo cool, bi šel še enkrat. Pa itak ne gremo za cel teden, ampak samo za šest dni, Glede šole pa, s sabo bom vzel zvezke in se tam tudi učil! (pa še res sem se!) No, če se boš tam res učil, pa če boš do takrat priden... Če boš še kaj pomagal doma... Bomo vidMi. Se bomo šc zmenili, ampak nič ne obljubim! To je pomenilo da. Saj (na) kaj drugega tudi sploh nisem (upal) pomislil (ti). Zdaj je bilo treba le še stisniti zobe teh par mesecev in zdržati. Ker pa vsi vemo, da ko ti je lepo in ko se zabavaš, čas mine hitro, so tudi ti meseci šole Šli mimo, kot bi mignil. (Ja, prav! To seveda ni res, v resnici so se meseci zeloooo vlekli, ampak malo seje treba prikupiti tudi profesorjem:)) Končno, 9.2.1998. 7.00 A M. Elektronika me tokrat ni pustila na cedilu in avtobusa mi ni bilo treba, kakor predlani, čakati na bencinski črpalki Otočec. Večina obrazov mi je Že znanih, par novih fazanov (brez zamere!). Samo, nismo vsi! Manjka kdo? Aja, lanski tretarčki! V četrtem ni izbirnih vsebin, no, saj imajo maturo za razvedrilo. Škoda. Ampak žur bo vseeno. Pozdravim sotrpine in (predvsem) sotrpinke, malo počakam, dam snowboard lepo na vrh smuči (moj snowboard je med tistimi smučkami, vsemi na novo nabrušenimi robniki, smrk!), ki so že v prtljažniku, nahrbtnik pa kar vržem med ostalo prtljago (“hu kers“, saj je itak sestrin, ne šit, čips mam not, prepozno) Tako,prešteti smo,vse klapa (razen tega,da smo boarderji za enkrat še manjšina in moramo biti na istem avtobusu kot navadni smrtniki-smučarji), lahko gremo. 34 srednješolcev gre za en teden na smučanje oz. boardanje(!). Kaj je lepšega? In to med šolo! Samo da bo snega, tam na 1500m, dovolj. Zadnje dni je bilo nekam toplo za februar (oko!i7°C). Na progi ga je gotovo dovolj, saj imajo umetnega, ampak kaj pa izven proge, pa na half-pipe (upam, da se ve, kaj je to, za tiste, ki jim je beseda neznana priporočam borderski slovar veleizrazov, glede na ceno opreme za tovrstne podvige pa bi ga lahko prilagali ob nakupu) Šele 6km pred vrhom so se začele kazati prve krpice te, tako dragocene podl age, pa tudi na vrhu na smučiščih mi ni jasno, kje so ga namerili 90cm, kot je pisalo na teletekstu (mogoče so ga merili na robu parkirišča). Ampak, kdor z malo snega zadovoljen ni, naj si ga veČ kar sam naredi (nova verzija starega reka) Že po nastanitvi v koči Na Pesku smo odšli na smučišče in kmalu ugotovili, da popoldansko sonce že tako zmehča progo, da nastanejo t.i. kuclji, za katere pa tudi najboljši borderji še nismo (khm, no) našli rešitve, kako hitro in elegantno priti v dolino. Tako smo že v torek začeli iskati uteho izven označenih smučišč (ta izraz sem do potankosti spoznal pred kratkim, ko naju je na Voglu ustavil in popisal policaj zaradi vožnje izven t.i. označenega smučišča (kaj bi Slovenci brez men in blue?!), torej v gozdu. Iz izkušenj sva z Boštjanom že približno vedela, kje je dobra turna, in kmalu smo si našli svoje mesto pod Soncem oz. na Rogli, nekakšno boarder-cross progo (to je kombinacija slaloma med smrekami, vožnje po ozkih dolinah hudournikov in seveda najrazličnejših skokov čez skakalnice preko naravnih ovir, kot so smrekce, štori (po belo- kranjsko panji), debla, potočki... To zna biti sila neprijeten šport za tiste, ki imajo kolikor toliko radi sami sebe, saj padcev in bližnjih srečanj s smrekami ne manjka. Tako smo uživali par popoldnevov (dopoldne smo se še vedno (na moledovanje smučarjev seveda) vozili po progi, medtem ko je bilo onim na smučišču žal, da niso s seboj vzeli kopalk. Ker pa se vse lepo enkrat, na žalost konča, je tudi naš boarder-cross premagalo sonce in na njem pobralo sneg. Nobeden od nas pa ni imel srca, da bi svoj board teral po mešanici snega, trave, iglic, storžev in kamenja. Ampak mi smo se odločili, da se ne damo in da si najdemo en dober jump-skakalnico in tam preživimo preostanek počitnic. Nekje v gozdu sem našel dolinco oz. že kar prepad, ki bi bil idealen za skakanje. Moj dragi prijatelj, bivši sošolec, svetovalec in angel varuh Boštjan mi je rekel, da sem nor, če grem skakat tja dol. To mi je dalo le še večjo motivacijo in odločen sem bil, kar moraš, pač moraš, sploh pa take priložnosti še nisem imel. Boštjan mi je ta čas, ko sem maširal po 60cm snegu v hrib, naredil skakalnico. Sneg, snowboard in adrenalin. Kaj je lepšega (poleg gledanja televizije, branja knjig, raznih razstav, koncertov, delanja seminarskih, nakupovanja, učenja(!)...? Vendar je bil prvi strah premagan že po nekaj skokih. Naslednjega dne se je opogumil tudi Flek, ko je videl, da je ta norec od Domna preživel, da celo vriska tam doli in vpije, kako kul jump je to! Res si ne da predstavljati občutka, ko letiš, in se kar naenkrat znajdeš par metrov nad tlemi (Primož se sicer pogovarja o sto metrih, ampak on ima dve dilci). Pogled v dolino in proti tlem, ki pa se ti bližajo z veliko hitrostjo, je pa le še bolj zastrašujoč. Zato pa je toliko lepši občutek, ko pristaneš in ugotoviš, da si živ. Ker pa si je upal Flek, tudi Boštjan ni mogel ostalina vrhu. In, tekmovanje vseh norcev seje začelo, najprej nekaj poskusnih skokov, potem pa: Kdo bo višji? Kdo bo letel dlje? Kdo bo imel lepši stil? Pri tem seje poznalo moje peto leto na boardu in le drugo pri njiju, saj sem, sicer na račun slabšega stila (pristanek na zadnji plati), dosegel skromno daljavo enajstih metrov. Boštjan se je z odličnim skokom prebil do drugega mesta (10.5m!M), Iztok pa je zasedel, tudi odlično, tretje mesto s samo 9.5m. Višino presodite sami. Ker pa smo se tudi tega kmalu naveličali, smo si našli še eno skakalnico, ki pa je dopuščala bolj sproščene, bolj odštekane skoke. Gimmi Five v zraku, nekaj skokov čez potencialno truplo (noja, to ravno ni bila neka sprostitev, še posebej za onega ne, ki je svojo usodo zaupal nogam drugega), kakšna saltica (dobro, da se na sliki ne vidi pristanka!), sledil pa je še 1001 možen način brezglavega metanje v cele. Tako je minil eden NAJ tednov, ki pa bi bil le spomin v naših glavah, ki ga ne bi mogli deliti z nikomer (saj nam ne bi verjeli), če Iztok ne bi s seboj imel fotoaparata. Zaradi želje, da se tak teden ponovi, da svojo dilco obdržim in me še kam pustijo, bo fotografije videl omejen krog ljudi, starši pa seveda cenzurirano verzijo. Sicer bi pa tako ali tako mislili, da gre za dobre fotomontaže. P.S. :Upam, da sc ta članckN ADALJUJE Domen Zorko, Boštjan Plut in Iztok Flek Gimnazija m Šport Mnogo gimnazijcev se ukvarja s športom in trenira v različnih klubih. S prisotnostjo na ražnjih tekmovanjih zastopajo tudi našo šolo. Andrej Murn iz 4.B in Jernej Kastelic iz 3.C sta na prvi pogled čisto povprečna gimnazijca. Oba sta navdušena nad metalom in temu podobnim glasbenim zvrstem, kar je verjetno tudi razlog, da imata tudi oba dolge lase, t.i. čupo. Toda njuna dosegli tudi štirje Dolenjci, med njimi tudi naša gimnazijca. V konkurenci do 17 let sta dosegla, Andrej 6. mesto, Jernej pa 9, in tako uspešno zastopala barve naše države. Andrej je tekel tudi v slovenski štafeti 4x1 OOm in pripomogel k drugem mestu. Tako kakovostnega tekmovanja se seveda ni moč z lahkoto udeležiti, temveč je zanj potrebno mnogo treningov, volje in vztrajnosti. Jernej in Andrej še vedno vztrajata, njuna športna prihodnost pa je odvisna od rezultatov. Lahko smo samo ponosni, da imamo v naši sredi odlična športnika, kr pa tovo ništa edina. Prav je, da Spodbujamo in jim omogočamo >i posebnostjo uspešno premagovanje ovir. Že nekaj let trenirata v atletskem x. , ... . klubu Krka i„ sla predstavnika lemika “olJae P°e°JC Za nj,l,°; razv0J '80. ki je po mnenju slovenskih Zaff beS j prav, pa bo v najslabšem primeru ru vseeno nekdo umrl. Odgovor je v izhodišču, v katerem “športu” smo. Na začetku so ljudje Nekako tako je z nami, ljudmi. Ujeti smo v mnenja, ki smo sijih ustvarili, ali pa so nam jih ustvarili drugi, in se ne zavedamo, da jih lahko presežemo in uspemo. Pred sabo imamo zemljevid, ki nas nikakor ne pripelje do cilja. Obračamo ga in poskušamo vedno znova, pa še vedno ne pridemo do cilja. Kdo sploh pravi, da imamo v roki pravi zemljevid? Samo mi sami se lahko v to prepričamo in ne dovolimo, da bi nam nekdo podtaknil napačnega. In skakali z glavo naprej, dokler ni nekdo ugotovil, da skoči višje z odrivom nazaj. Sedaj tako ljudje preskočijo 2 metra. Kaj pa 4 metre? Lahko, če skačejo ob palici. In s pomočjo aviona lahko poletiš kilometre visoko. Torej nam postane jasno, da lahko skočimo tako visoko, kot želimo, samo odvisno, v katerem športu smo. Torej se do nikogar ne rabimo obnašati odklonilno. Neki kuža je bil zaprt v stekleni omari. Močno se je prestrašil vseh psov okoli njega, ki so bili njegov odsev v ogledalih, in j e na vse kriplje renčal, skakal in se repenčil. A vsa množica psov je lajala in se repenčila nazaj. Kuža j e bil tako prestrašen, da je znorel. Vendar, če bi se vsaj za trenutek umiril in pomahal z repom, bi tudi vsi ostali psi reagirali prijazno. Pa tega žal ni storil. ii Med tretjimi letniki j e završalo. Delali bomo nekaj v zvezi z vodo za Goethejev inštitut in razstavo EXPO 2000 v Hanovru. Mora biti v nemščini in mora biti izvirno. Kot prvo se nadvse lepo sliši, kot drugo bo to očitno spodbudilo našo ustvarjalnost naslovom “Krka, ne j ezi se”. Scenarij je psihološko-sociološka zmes Krkinega razmišljanja, ki se odvija ob dokumentamo-šolski kameri in bili smo nadvse ponosni nase, da nam je podvig uspel. Potem je prišel najtežji del, ko smo morali besedilo prevesti v nemščino in se ukvaijati z vsemi tistimi da je za eno minuto filma potrebno približno eno uro montiranja). Da bi svoje delo ustrezno zaokrožili, smo naredili še delovno poročilo v obliki stripa in igrico Krka, ne jezi se. Za vse nadaljnje informacije se obrni na koga izmed nas “delavcev", spoznaš pa nas po tem, ko se nam ob besedi “Wasser” zasvetijo oči. Pri projektu so sodelovali: kilome- Sanja Djuraševič, Tomaž Parapot, trskimi Tjaša Gril, Darinka Perko, sestav- Jasmina Grm, Maja Potočnik, ljankami, Lili Kotar, Marko Preskar, ki so Luka Kovačič, Katja Šturm, nam že Estera Lah, Maja Šušteršič, pri kon- Barbara Luštek, Meta Usenik, trolnih Maja Mervar, Živa Zakšek, nalogah Tatjana Miklič, Sabina Zalokar. dobro in kot tretje bo nekaj popestrilo naš šolski vsakdan (o tem, da bi lahko tudi kaj manjkali pri pouku in da bi postali slavni na naši šoli, seveda nismo prav nič razmišljali). Zadeve smo se lotili nadvse resno, jo po dolgem in počez premerili in predebatirali, nato pa smo se soglasno odločili: Delali bomo film. Takšen 0 vesoljcih, ki pridejo na zemljo in vidijo onesnaženo vodo in jih skoraj zadene kap. Pa smo se že zelo kmalu soglasno odločili, da so njihovi kostumi prezahtevni za naše dijaške zmogljivosti. Nato smo izbrali temo. Voda po okusu, videzu, temperaturi, onesnaženosti ali zabavi? Vse ne gre, ker bi lahko delali kar do naslednjega tisočletja. Tako smo se odločili za Krko, ker je naša in se spodobi, da nekaj naredimo tudi za njen blagor. Dovolili smo ji, da sama spregovori o svojih najzanimivejših temah. Tako smo dobili film o Krki z znane. Uspelo nam je samo ob znatni pomoči profesorice. Potem pa smo kot pravi mali “ftlm-makerji” v studiih Vašega kanala posneli tekst in zmontirali film. Mentorica projekta jc bila Nuša Rustja, prof. Povedano kratko in jedrnato, delano pa dolgo in raztegnjeno. (Če kdo ne verjame, naj se zamisli nad dejstvom, ali pa so vse skupaj vzeli bolj za hec Retorično vprašanje v naslovu sicer nima umetniške vrednosti, je pa dober uvod v predstavitev obeležitve mednarodnega dneva vode (22. marec) na gimnaziji. Ker je bil ta dan v nedeljo, smo prestavili projekt na 20. marec. Ideja je zrastla na zeljniku UNESCO skupine in ker je dovolj obsežna tudi za naše razpršene interese, smo se je lotili. Delo je potekalo v interesnih skupinah, kjer določeni predmeti niso bili zastopani. Ampak kako bi navsezadnje sploh lahko pristopili k vodam z matematičnega vidika? Če ima kdo kakšno idejo, jo lahko pove, da vemo za naslednjič. Drugače pa je v pestri izbiri tem skoraj vsak lahko našel nekaj zase: naj večje katastrofe in oljni madeži, analize in onesnaževanje vod, voda v svetu, sproščanje ob vodi in še. Izpostaviti pa gre gledališko igro, ki so jo pripravili naši dijaki (bravo Aljoša, Matej, Matija, Petra, Katja in Miha). Tako zdaj vsi, tudi tisti, ki prej niste, veste, da voda teče navzdol in ne navzgor in da iz tega torej (HALLO!) logično sledi, da voda ne teče gor, ampak seveda dol. Če tega ne veste, potem ste zagotovo zamudili igro - žal vam je lahko. Dovolila si bom še -J _i J —- -L "i H j f— □ d rti p 1 . 2 H1 1 X J 1 k XI i sssitsrsr. energije in odgovornosti in so se sploh razlikujejo od nas, dijakov, zelo potrudili (ne vprašajte prof. Kukčeve, koliko delaje imela), drugi pa so se znašli in se h komu “prislinili” Maja Potočnik IN ON JE LE GLEDAL Živijo, hoj la in prav lep pozdrav. Če veste, ali pa če ne, midve sva skušali dokazati, da so fantje na naši šoli strahopetci. Zadali sva si plan, da to tudi dokaževa. Zbirali sva pogum, da ogovoriva nekega fantiča na naši šoli in tako sva krenili... Tukaj seje končalo. ...le kaj pa seje zgodilo potem.. V naju seje vzpostavilo nekakšno ne- ravnovesje, kot temu pravijo v psihologij i, zato sva sc namenili proti njemu. Če poveva z besedami psihologa - on je bil najin cilj. Kupe in kupe Oh, groza, groza, kaj seje zgodilo?!!?! Polomile sva ga dvojno! Ne le da ga nisva ogovorili, ampak dokazali sva tudi, da smo punce prav take, kot so fantje. To nama je dalo dosti razmišljati. Mogoče pa le ni vse tako, kot je izgledalo prej. On je bil slabič, midve pa pogumni. Ne, ne, to ni tako. Midve že nisva pogumni in kako lahko sodiva, daje on slabič! Saj ga sploh ne poznava. Kar tako reči, daje nekdo slabič, ko pa ubogega človeka sploh ne poznaš. Najpogostejša in najbolj vpadljiva beseda najinega pisanja je vsekakor beseda slabič. Z njo sva hoteli poguma in sprožili sva akcijo, ki naj vzbuditi zanimanje pri vas, da bi vas bi se odvijala v njegovi smeri. En ko- pripeljali do razmišljanja o vsej tej rak, dva koraka..., prihajali sva vse zadevi. Kako pravzaprav bližje. Že sva bili tik ob njem, srce je odreagiramo ljudje ob pogledu na začelo še huje razbijati - tik, tak, tik, tak...Potem pa, ups!, že ni bil več pred nama, žeje bil vzporedno in kmalu nato za nama. Najina lepo zamišljena akcija ni potekla, kot sva pričakovali. Cilj seje spremenil - ni bil več on, ampak nekdo čisto popolnoma drug. Naj smo se še tako trudile, najina potreba ni bila zadoščena, neravnovesje se ni spremenilo v ravnovesje (tako sva še vedno neuravnovešeni) Za ‘ boljše’ razumevanje prilagava slikico: osebo, ki ti je pri srcu, a ne veš, kako bt seji približal. Najin nasvet je: GO FOR IT! Vse pripombe, pritožbe, kritike ali celo pohvale ter razne spominske knjige za avtograme in podobne reči lahko predate knjižničarki, ki bo poskrbela, da bodo vse te reči prišle do naju. Midve jih bova vsekakor zelo veseli. V odgovor na prvi članek sva dobili tole pismo. NAJINE PRIJATELJICE MIDVE Draga Tea, draga Špela! Glede tipov se popolnoma strinjamo z vama - že tako je zelo malo dobrih, in če jih že najdeš, pa kasneje ugotoviš, da so popolni bebci - ali so puhoglavi ali se nočejo pogovarjati, ali so preveč polni sebe, ali pa se obnašajo točno tako, kot sta že vidve opisali. To so še posebej tipični primerki na naši gimnaziji. No, ne samo pri nas, tudi drugje, ampak me tu še bolj opazimo, ker jih videvamo vsak odmor. In če že najdeš kakšnega (to pa je zelo zelo redko), ki bi ti povsem ustrezal - na naši šoli sta dva ali trije taki primerki - pa ugotoviš, da je že zaseden in da sei je z največjo kurbo na šoli. Tako, toliko o tem, zdaj pa naj še rečejo, da smo punce bolj sramežljive od fantov. Saj me že ves čas mislimo in vemo, da fantje (vsaj naši) (večinoma) niso tisti, ki bi naredili prvi korak. Toliko za prvič, Tercialski klub (B + S+ T + J) P.S.: We ’ll stay in touch. Tercialskcmu klubu se lepo zahvaljujeva za to izjemno prisrčno pismo. Na žalost se z vama ne strinjamo, kot bi se morda strinjale, če bi nama poslali pismo pred kakšnim mesecem. Glede na vašo izjavo, daje naokoli le malo dobrih tipov..no, ja - vsak ima svoje mnenje. Kar pa se tiče puhoglavosti, nekomunikativnosti.... - dajte no, kaj morate v človeku vedno iskati slabe lastnosti. V vsakem je treba poiskati in izvabiti dobre lastnosti, pa če je to še tako težko. Kar se tiče strahopetnosti - vsi drugačni, vsi enakopravni - če so oni, smo tudi me. Upam, da se še slišimo. ...IN GLEDA ŠE SEDAJ. Tea in Špela Priseljenci iz Evrope so začeli prihajati v Južno Afriko v 17. Stoletju. V začetku so to bili Nizozemci, nato pa tudi francoski Hugenoti. Leta 1651 ustanovljena kolonija je štela le 1000 prebivalcev. Predvsem Nizozemci so se v novi domovini začeli ukvaijati s poljedelstvom, imenovali pa so se Buri (boers = kmet). Hugenoti so se ščasoma asimilirali z Nizozemci. Razen s poljedelstvom, pa so se žeto uspešno ukvarjali tudi s sadjarstvom in vinogradništvom. Z matično domovino, od koder so prišli, niso imeli nikakršnih stikov. Postopno so pozabljali južnonizozemsko narečje ter sprejemali številne besede iz jezikov črnskega prebivalstva - bantu, zulu, ksosi, pa tudi iz nemščine, francoščine, portugalščine, angleščine. Tako je nastal jezik afrikaans, ki je poleg angleščine še vedno prvi uradni jezik v Republiki Južni Afriki (Republiek van Suid-Afrika). Robert Šupe, prof.: Spoznajmo jezik AFRIKAANS Osnovna lekcija Afrikaans-a: da ja mati moeder, ma:, vroutjie, tante:, abdis nc nee:, niks oče vader hvala bedank, dank, dankie se prijatelj vriend(in) ni za kaj volstrek nie, glad nie stranišče watersekrect, waterkloset prositi vra, versoek:, uitnooi:, eis belo wit:, blank:, bleck:, rein, vlekloos oprostite verskoon my, ekskuus, pardon črno swart, donker, somber, duister dober dan goei(e) middag dekle meise:,nöi adijo tot siens! fant jongctjie, knaap, scun, kerel nasvidenje vaarwel žejen dors, dorstig dobro jutro goci(e) more lačen Longer, hongerig dober večer goei(e) naand geografija geografie:, aardryskunde lahko noč ‘n goei(e) nagrus he Slovenija Slowenie razumeti begryp, verstaan, vat:, hoor: srednja šola hoerskool kako ste kaj? hoe gaan dit? učenec student, leerling, navorser Govoriti praat, spreek:, se pošta poskantoor angleško Engels želez, postaja spoorwegstasie francosko Frans letališče vlieghawe, lughawe nemško Duits koliko je ura? hoe laat is dit? jaz ck bolnišnica hospitaal, siekehuis, gashuis mi ons ime naam, benaming ti jy, jou, julle, u priimek van, familienaam:, bynaam oni hulle(hul) gospod menecr, seur, sir srečen gelukkig, bly gospa madam, mevrou:, juffrou dobro (die) goeie:, nut, wclsyn imeti he, besit:, kry, ontvag, ncem, slabo sieg, erg:, stout:, nadelig:, biti gebruik naar:, siek, ernstig videti wees, bestaan žena vrou, eggenote sicn, kyk, aanskou:, begryp, insicn, mož man, eggenoot slišati sorg, oppas, besoek hči dogter hoor, vemeem, luisterna:, verhoor, sin seun, (soon) oorhoor IZGOVORJAVA: e=e: ee=i: cu=i: oo=ii: sk=sk: ü=e(ö): s=z: v=f (razen v romanskih besedah): y=aej: w=v: nosniki so nakazani z n: druge posebnosti kakor v nizozemščini: naglas na splošno kakor v nemščini: A pomeni dolgo izreko samoglasnika. Nizozemščina aa=ä: aai=aj: auw=ay: c=s (pred c, i, y) sicer k: ch=h, včasih tudi k: dj=dž: ei=ej: eu=ö: eeuw=cu g=h: gc=ž: ie=i: icu=iu: icuw=iu: ij=ajaliej: j=ž (v tujkah) sicer j: oe=ü: oei=uj: oo=ö: ooi=öj ou=au: ouw=au: ‘s=dcs: sch=sh (v začetku besede), na koncu s: sj=š: ‘t=hct: tj=č: u=i(ü): uu=i(ü) ui=oj: v=f: w=v: z=s, tudi z: prej so pisali namesto aa tudi ae=a in namesto ij tudi y=aj: O gimnaziji, Stezicah in življenju in zakaj ne Spet so tu - Stezice namreč. Tokrat v novem stilu, majčkeno že v barvah, v glavnem pa še vedno čmo-bele. Tako pač je in predvidevam, da še nekaj časa bo, saj barve stanejo, denarja pa je kot vedno premalo. Najbrž bi tele vrstice bolj spadale v uvodnik, vendar je bila naša glavna in odgovorna urednica preokupirana, da bi utegnila slediti rojstvu nove oblike (upam, da vam je všeč). Pa nič ne de - ali pač? Včasih se sprašujem, koliko naša cenjena, sploh v vrhu in vse, šola da na ustvarjalnost in odločnost svojih dijakov, saj z žalostjo ugotavljam, daje pozitivno m izstopajoče znanje zelo redko nagrajeno, še sploh če presega okvire predpisanega programa. Prav nasprotno je z neznanjem. Le-tega se preganja in kaznuje kot najhujši greh. Pravite, da ne? Le spomnite se, kolikokrat ste bili vprašani in je profesor(ica) odkrila luknje v vašem znanju in potem hotela vedeti vse o ravno tisti snovi, četudi bi vi morda vedeli povedati več kot le za pozitivno iz kakega drugega poglavja. Kakšno naključje! Zanimalo bi me tudi, koliko časa traja v povprečju robotizacija nekega povprečnega, novopečenega, nič hudega slutečega gimnazijca, kije nekje nekoč prebral, daje gimnazija kulturni center mladine, potem pa naletel na podivjano leskovko, ki udriha po šolskih klopeh. Ah, saj res! Tega že dolgo ni več, porečejo, vendar pekoč občutek nevarnosti vendarle ostaja, četudi imamo bolj zdrave prste, mar ne? Je tako samo pri nas ali pa je to kar državna praksa? Ko smo že pri državi... Če bi obudili nedavne dogodke v zvezi z napovedanim spraševanjem, bi mi (in še neki profesorici) kdo znal odgovoriti iz koga točno se le-ta norčuje? Iz nas, profesotjev ali kar obojih? Tako pač je in tega ne moremo spremeniti - za zdaj. Lahko pa nosimo te misli v glavi, saj bomo tudi mi bodoči učitelji, profesorji, poslovneži, zdravniki, politiki (bog ne daj) in še kaj. Vendar pa se moramo prebuditi, da bomo lahko kaj spreminjali, da ne bo več takih neslavnih polomij, kot je zgodba o revitaliziciji in še čem (najbrž točen naziv ve le nekaj uglednih oseb) naše gimnazije. Resje, da smo poskusili s stavko, in da nam je le-ta padla v vodo, ker so mediji rekli, da smo s tem samo kontraproduktivni (Maja, ne še znoret). Najhuje je, ker imajo najbrž prav. Dve leti smo spali in preslišali marsikatero zvonjenje budilke, potem pa na hitro poskusili nadomestiti zamujeno. Prepozno. Potonili smo, utopljencev pa plavati učiti nima kaj dosti smisla. Navkljub našemu zimskemu spanju pa so nam zgradili šolo. Končno! Celo bolj ravno stoji kot na naslovnici. Ostane mi še del o življenju. Kaj se sploh da povedati o šestih miljardah kupčkov molekul na neki srednje veliki skali v nekem povsem zakotnem osončju nekje na robu povprečne galaksije? Ti kupčki v glavnem mislijo na seks in na vojskovanje, v zadnjem času pa so odkrili še televizijo in računalnike. Približno polovica teh kupčkov si pravi ženske, ostanek pa se je poimenoval moški. Polovički se ne marata in vendar ne moreta druga brez druge. Včasih je bila polovička, ki si pravi ženske, podrejena tisti drugi polovički, potem pa si je sčasoma priborila enakopravnost, sedaj pa stremi po še čem več. Ali pa tudi ne, vendar gre v še bolj zadnjem času (po izumu računalnika) opaziti dejstvo, da čedalje več ženskih kupčkov kritizira moške kupčke, ki so se nemara naveličali imeti vedno vodilno vlogo, ki pa sejo od njih še kar zahteva. Dogme kotje “fant mora narediti prvi korak” še kar veljajo, če jih moški kupčki žele ali pa ne. Morda je izum feminizma (ki bojda narašča iz leta v leto) kompenzacija ženskih kupčkov, saj se zdi, da nikakor ne uspejo razvozljati zadnjega moškega izuma, računalnika. Navkljub vsemu pa lepši ženski kupčki še naprej hodijo naokoli (in ostalo seveda) z lepšimi moškimi kupčki, grši kupčki obeh spolov pa sedijo doma, si pulijo lase in sanjajo o lepših kupčkih običajno nasprotnega spola. Seveda se tudi poraja vprašanje, kateri kupčki so lepi in kateri ne, in na to vprašanje najbrž ni pametnega odgovora. Na misel mi prihaja stavek, da smo to, za kar se naredimo, vendar se nekako ne morem čisto strinjati s tem. Človek ni neskončno močan in vse prepogosto ga oblikujejo drugi, ga porivajo v nasprotja in silijo v dejanja, kijih ne želi storiti. In dalje? Ne vem in ne želim vedeti. Dejstvo je, da se bo naša (da, zgleda, daje nekaj res čisto in samo naše) skala še najprej vrtela okrog neke povprečne zvezde, kije celo tako patetično majhna, da se še v eno konkretno čmo luknjo ne bo mogla sesuti, s tistimi nekaj deset kilometri na sekundo, če bomo srečni, žalostni, bogati v duši ali pa samo obtežilnik šolskih in drugih bolj udobnih stolov. Pa dovolj o stolih, čeprav bi se prav o prenizkih, polomljenih in sploh vse naj slabše, šolskih stolih dalo povedati še in še, ampak to bi bilo že žaljenje mojega in vašega časa. Spregovoril bi kvečjemu še malo o vremenu. Pane o tistem, ki ga vsak večer po dnevniku napovejo, četudi je res, da tudi to ni kaj prida, ampak o splošni klimi na tej šoli. Še pred kakim mesecom bi ocenil dogajanje za vsesplošno mrtvilo (le kaj hudiča smo počeli?!), sedaj pa ne morem mimo dejstva, da se, počasi sicer, zbujamo iz dremeža. O tem kam teče voda smo slišalo veliko, pa še nasmejali smo sc, o tem, da bomo imeli čisto naš gimnazijski koncert skoraj točno sredi maja, ste tudi najbrž že slišali in prav vesel bi bil, če bo kmalu slišati še o čem, kajti če nam že profesorji nočejo dajati podpore pri kulturnem izražanju (da, mladina pač mora to početi, če se že ne pretepa v kakih temačnih ulicah), pa dokažimo mi, da zmoremo narediti stvari tudi preko in brez avtomatizirajočega sistema, ki se mu pač... ne damo\ m* •" - ■«#« •*•- c race Cf.C/XJAIlZ N U •ff'p 14 pfMj^O function key floppy disk main storage normal flow of operation peripherals, (hardware) debugging tool mouse*"'"*'''-'''. application software user interface source control device /? // central processing unit overflow input/output error r4> backup system supplementary data If 7-11 is open 24 hours a day, 7 days a week, 365 days a year, why do they have locks on the doors? If nothing ever sticks to teflon, how do the make it stay on the pan? A ship carrying a cargo of yo-yos, from San Francisco to Hong Kong, was hit by a typhoon and sank twenty-three times. Beauty * Intellect * Availability = Constant. V naslednjih Stezicah! reportaže z maturantskih izletov