Poštnina plačana v gotovini. Stev. 52. Mesetna priloga „D0M0UUB0VE PODOBE". V Ljubljani, dne 31. decembra 1925. Leto XXXVIII Izhaja vi«ko aredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. tlMM.111 Spisi in dopisi ie pošiljajo Uredništvu »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitva »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Anion Sušnik. narodni poslanec: Notranja politika. Sporazum brez sporazuma. Najvažnejši dogodek v naši notranji pMitiki v preteklem letu je tako zvani sporazum med Radikalno stranko in Hrvatsko seljačko stranko. To seveda ni pravi spo-lazum, kakor ga je imela v programu že od postanka naše drŽave SLS in kakor ga je zastopala vlada g. Davidovima. Ta sj>o-jflzumse je rodil v izredno težkih okolno-*t1h, kumovala sta mu nasilje in kapitulacija. Kako malo iskrenosti je bilo pri tem sporazumu, nam dokazuje ponašanje g. Pašiča, ki je skozi »liri mesece po sklenjenem sporazumu molčal ko grob in ko ie nazadnje, primoran po raznih okoliščinah, i7pregovoril v radikalnem klubu, označil sporazum z besedami: >Pa onda (po brezpogojni predaji radičevcev) mi nismo mogli reči: e sad nečemo s vama/: Medtem, ko je g. Pašič molčal o sporazumu, je pa g. Radie veliko govoril in sporazum tako hvalil, da je celo med onimi, ki so v ta sporazum verovali, vzbudil sum-njo. In sumnjo v iskrenost sporazuma je potrdil tudi razvoj dogodkov samih. Vlada Ril skoraj 4 mesece ni delala ničesar, prirejala je samo bankete in se vozila po paradah. Na vprašanje: Zakaj tako? so radikali odgovarjali, da čakajo predsednika vlade, radičevci pa, da mora vstopiti v vlado če predsednik seljačke stranke. Toda tudi potem, ko se je Pašič vrnil 17' tujine, in prevzel državne posle, ni skrival mržnje proti Radiču in pa vkljub želji roprotlajnih činiteljev ni hotel sprejeti v vlado, Jn samo radi tega, da se obdrži na vladi, se je navsezadnje udal in sj>rejcl v vlado Stjelpan a Radiča. Gnili sadovi sporazumske politike. lipa nje, da bo politika sedaj krenila v pravec, je bilo prazno. Vladna poli-t'';a ie oitala ista kakor pod vlado PP. Pri-8 0 je tako daleč, da je nesrečna gospodarja tn finančna politika sedanje vlade sprana naše gospodarstvo na rob propada. Tu-JJ! '^ra^karstvo še vedno prevladuje v upfa-"in korupcija se še vodno šopiri v mini-8Irstvih, celo na najvišjih mestih. Ljudstvo pa zaman čaka na znižanje davčnih bremen in na zenačenje davkov, kakor tudi na pravit no rešitev agrarne reforme in na v ustavi zajamčeno svobodo in enakopravnost ter srezko in oblastno samoupravo. V prosveti se krivice, ki jih je napravil prejšnji režim, z malimi izjemami še danes niso popravile, kakor tudi ni opaziti, da bi se opustile kulturnobojne namere. Napovedane reforme g. prosvetnega ministra na šolskem polju in zlasti glede visokih šol, so vzbudile vsestranski odpor in protest Srbov, Hrvatov in Slovencev. Taka vladna politika je vse prijatelje sporazuma silno razočarala in med ljudstvom vzbudila velikansko nezadovoljstvo, tako da je to nezadovoljstvo našlo odmev tudi v parlamentarnih klubih vladnih strank. V radikalnem klubu se je večina poslancev (okrog 80) vzdignila proti slabi gospodarski politiki sedanje vlade, zlasti proti finančni politiki ministra dr. Stojadi-noviča. Odločno so nastopili radikalni poslanci tudi proti nedelavnosti posameznih ministrov. Dalmatinski poslanci, pod vodstvom Ljube Jovanoviča, pa so vstali tudi proti ministru za agrarno reformo Pavlu Radiču zaradi slabe in enostranske rešitve agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Prav tako je bruhnilo na dan nezadovoljstvo tudi med poslanci Hrv. seljačkega kluba, kjer je večkrat prišlo do burnih prizorov. Predmet posebno ostrih napadov sta bila minister za agrarno reformo in minister za šume in rude. Sporazum si napoveduje vojsko. Naravno, da so take razmere v vi idnih klubih morale imeti vpliv tudi na odnose v vladi sami. Vladnih članov se je polastila gotova nervoznest, katero so še povečale pogoste in malopremišljene izjave g. Radiča. Na sejali ministrskega sveta je prišlo večkrat do ostrih prepirov. Danes nihče ne prikriva več, da so odnosi med vladnima strankama tako slabi, da obstoji resna nevarnost za obstoj sedanje vlade. V tem nas potrjuje tudi nenadna odgoditev narodne skupščine do konca januarja. G. Pašič hoče pridobili časa za razčiščen je političnega položaja. Mnogo 9e je govorilo o preosnovi vlade. G. Pašič jo je izvršil prej, kakor se je zdelo. S to malo preosnovo bo mogoče uspe- lo g. Pašiču, da pomiri razburjene duhova v svojem klubu in da zaenkrat očuva enotnost radikalne stranke. Toda le malo ja' upanja, da bi preosnova zboljšala odnose napram Radiču. Preosnova bo krizo za nekaj časa samo odgodila, ne pa preprečila. Pašič bi rajši velesrbstvo namesto sporazuma. Mržnjo g. Pašiča nasproti Radiču so zadnji dogodki toliko povečali, da smo upravičeni domnevati, da bi g. Pašič danes veliko rajši verjel nekim tajnim dokumentom, ki govorijo proti Radiču, kakor pa Radiču samemu. Vrhu tega je v naravi častihlepnega in osvetoželjnega predsednika radikalne stranke, da niti najmanjše stvarce ne pozabi in se skuša nad svojim nasprotnikom maščevati ob prvi priliki. Zato je verjetno, da bo Pašič skušal krizo speljati v tak tir, da se bo otresel g. Radiča, sestavil samoradikalno vlado ter izpeljal nove volitve. Radič išče izhoda. Skorajšnje volitve bi menda dobrodošle tudi Radiču samemu, ker vsled svoje sedanje politike vedno bolj izgublja zaupanje med hrvatskim narodom. Ker pa je zaenkrat izključeno, da bi g. Radič sam mogel dobiti volivni mandat, dela on za koncentracijsko vlado (vlado vseh strank). Za koncentracijo se zavzemajo tudi izvenpar-lamentarni krogi. Koncentracijska vlada naj bi izpeljala svobodne volitve in nato sporazum in revizijo ustave, mogoče tudi kronanje. Tako si bosta, ako vsa znamenja ne varajo, voditelja dveh največjih strank, ki sta pred kratkim napravila tako zvani sporazum, skoro napovedala odkrit boj. SLS je izšla iz zadnjih volitev zmagovita in uživa danes popolno zaupanje slovenskega ljudstva. SLS se novih volitev ne boji. Njen program zmaguje in je postal dane- državna potreba. JAKBfT . - -a* 3Ek: pjRI/fffOII Poslanec Vladimir Pušenjak: Državno gospodarstvo. Te dni se prične v fin. odboru raz-prava o tretjem rednem proračunu, kateri bo veljal za čas od 1. aprila 1926 do 31. marca 1927; ves ostali čas se je vršilo vse državno gospodarstvo na podlagi dvanaj-stin, četudi je v vseh dobro urejenih državah gospodarstvo na podlagi dvanajstin le izjema, poizročena vsled izrednih razmer, kakor volitev, državne krize, vojske itd. Kaj so dvnnajstine? Dvanajfftine so nadomestilo za reden proračun, so začasen proračun, ko podaljšanje proračuna, katerega poslovna doba je potekla, za jeden ali več mesecev. Imenujejo se dvanajstiiie, ker se prejšnji proračun podaljšuje r.a eno ali ver dvanajstin I ;ta, nikdar pa skupaj za celo leto. /akonodajec ir v zakonu o državnem | računovodstvu in v ustavi omejil gospodar- i >lvo na podlagi dvanajstin z določbo, da ! ne *me v nobenem slučaju prora> un prejs- -(•/"'ga proračunskega leta veljati daljo ko ; < iio leto kot začasni proračun, da se sme : g<>podarsiro na podlagi dvanajstin vrnili k v. .'.jemu eno feto. Za slučaj.' da ^o Narodna skupščina razpusti ali odhodi prti, j i:>»;-. j e čil« brila pr< račun. more kralj v « •-« • u-a*n>n z državnim svetom podaljšali i ; rr ; sin pr MŠnj« m leta za štiri mesec«'*. !;,;'M«ii(i eospoepcsfvo na podlagi za-:t proračuna škoduje utrledu države • i' ■ -nit" kreditu, jo pa tudi škodljivo pod tr; tvo posameznih ministrstev. n s in*- se odobravajo za dva, tri. naj- vMiri rrese;*e ftt*:>4aj. s tem se posti- | i " a ministrih . A; dajo krediti m I" ! ' i e. a i u* /.a celo leto. Posledica t?gu f •'. ''a Iv morejo ministrstva. I-akni u. pr. 1 i::'"! v( no nakupiti žita. .-'ena. slame, obleke 1 ; :d. s»t vodike /:. eno leto naprej, da ne ' mi-i' t "sivo ]-.r„m<»t«; namočiti skupaj : .'.'irebei; materija! za cKlo loto, da se ne *oiv • iH>) p.ti najtv^njnej.ši čas ža nakup, : !:.:■« i . ni 1 nasprotujoč) zai;oiii o državnem j lalrmovod ivu radi tega, ker se ne ve, ali j :■" bedo v bodoč ir. (jvanajsliiiah, oziroma , icduem proračunu", dovolili krediti in v j I 1 i višini. Posair ::.t,a ministrstva pridejo tri gospeti^rstvv lia podlagi dvanajstin v veliko zadrego, ako so bili krediti zu kake e.iMene v prejšnjem proračunu pičli ali ■ . io nezadostni, ako so potrebni novi kre-li!.i za večja popravila, investicije v državnih podjetjih, ako cene kakim predmetom znatno poskočijo, ako nastopijo velike elementarne nezgode itd. V vseh teh slučajih se pokaže, kako. tiači gospodarstvo na podlagi dvanajstin celo državno upravo, kako grado vsled tega milijoni in milijoni v /.gubo. Kaša zahteva ,ie: v interesu države same, njenega ugleda in kredita in v interesu davkoplačevalaev je, da se državno gospodarstvo vrši na podlagi rednega proračuna, le v izvanrednih, izjemnih slučajih si naj država pomaga z dvanajstinami. Redni državni proračun. Po ustavi bi morala vlada najpozneje do 20. nov. vsakega leta predložiti Narodni | skupščini proračun za prihodnje leto. Vlada ne uvažuje te zakonske določbe, lani na primer ni predložila proračuna, ne skrbi za to, da bi se proračun pravočasno odobril, temveč gospodari večinoma na podlagi dvanajstin ter spreminja dobo proračunskih let. Proračunsko leto se je pri nas pričelo enkrat 1. januarja, drugič 1. avgusta, sedaj pa se pričenja 1. aprila. Redni državni proračun je zakon za 1 leto, s katerim se odobravajo in razporejajo vsi državni izdatki in dohodki. Finančni minister mora obenem z proračunom predložiti Narodni skupščini splošni drž. račun z računskim zaključkom za preteklo proračunsko leto, v našem slučaju za proračunsko leto 1924 25, katero je preteklo 31. marca 1925; računski zaključek mora pregledati in odobriti Glavna kontrola, naše najvišje kontrolno in računsko sodišče. Splošni državni rnčun mora obsegati celokupno finansiranje jednega leta, vse finančne operacije, vse dohodke in izdatke na podlagi proračuna, finančnega zakona in drugih zakonov. Finančni minister ne predlaga redno drž. proračuna, splošnega državnega računa v obče nismo videli, rač. zaključek pa je predložil za leto 1914, za deset let ni nobenega rac. zaključka. Na vse naše zahteve, < Ia se nam dajo rač. zaključki, dobivamo le obljube, a na rač. zaključke — za-nranj čakamo. Točen pregled drž. izdatkov in dohodkov je nemogoč brez rač. zaključkov. proračun odgovarja le tedaj stvarnosti, ako se izdatki in dohodki proračunajo na podlagi uspehov zadnjega proračunskega leta, katere izkazuje rač. zaključek. Sestava državnega proračuna. Državni proračun obstoji iz treh delov: proračun izdatkov, proračun dohodkov in fi'i«''iični zakon. Proračun izdatkov obsega toliko oddelkov, kolikor je ministrstev ter posebni edclnlek za proračunske rezervne kredite. Proračunski rez. krediti služijo po zakonu pokritje manjših, nezadostno določenih izdatkov, za male neimenovane potrebe in za manjše izredne državne potrebe. Posamezni ministri zahtevajo kredite iz proračunskih rezervnih kreditov od finančnega ministra, kateri iste predloži v odobrenje ministrskemu svete. Ako ministrski svet t/,glasno odobri zahtevani kredit, je potrebno še odobrenje drž. sveta. Proračun dohodkov se od leta do leta bolj centralizira, dočim so bili prej vsi dohodki razdeljeni po pokrajinah. Predloženi proračun dohodkov obstoji iz pet delov: neposredni davki, posredni davki, monopoli, državno gospodarstvo in razni dohodki. Neposredni davki se dele v splošne neposredne davke in doklade ter v posebne neposredne davke in doklade. Med splošne neposredne davke in doklade spada davek na poslovni promet, invalidski davek, vojaška taksa, novi davek na plače drž. uslužbencev, izredna 500% in 30% doklada, komorska doklada. Vsi ti davki znašajo 1 milijardo 35 milijonov dinarjev. Posebni neposredni davki in doklade so razdeljeni po pokrajinah in obsegajo vse vrste v posameznih pokrajinah obstoječih davkov. Skupno znašajo 821 mi. lijonov dinarjev, na Slovenijo odpade nad 83 milijonov dinarjev. Neposredni davki znašajo le W/z % vseh državnih dohodkov a česar sledi, da dobiva država svojo Ogromno večino svojih dohodkov od p0. »rednih davkov in monopolov, da plačajo večino državnih dajatev najširši sloji ljud-stva. Kot posredni davki 8e navajajo trošarina ,takse in carine, ki dajo državi tri milijarde 646 milijonov dinarjev. Monopolski predmeti so pri nas: tobak, sol, petrolej, vžigalice, cigaretni pa-pir, saharin, smodnik in dinamit; dohodki iz monopolov znašajo 2 milijardi 428 milijonov dinarjev. Dohodki iz državnega gospodarstva znašajo 4 milijarde 841 milijonov dinarjev; največji del tvorijo dohodki železnic in to 3 milijarde 250 milijonov dinarjev, ministrstvo šum in rud 630 milijonov dinarjev, pošte 500 milijonov dinarjev itd. Omeniti treba, da večina drž. podjetij izkazuje iz-gubo, oziroma le neznaten dobiček. Razni dohodki so razdeljeni po ministrstvih in po pokrajinah in znašajo nad 129 milijonov dinarjev. Cel proračun dohodkov znaša 12 milijard 900 milijonov dinarjev in je za 2 milijarde 495 milijonov dinarjev večji kakor proračun za leto 1924 25, kar ne odgovarja našim gospodarskim razmeram. Vrednost dinarja se je od predloga proračuna za leto 1924 25 povečala več ko za 30%, pričakovali bi, da se bo vsaj za toliko zmanjšal proračun in to bi bilo tem bolj potrebno, ker so vsled porasta vrednosti dinarja padle cene kmet. pridelkom in i ljudstvo v stanu plačevati dosedanje pretirane davke, kateri se s predloženim povečanim proračunom še povečajo. Finančni zakon. Finančni zakon tvori neko pojasnilo k proračunu, vsebuje podatke glede novih dohodkov in je v drugih državah zakon, obstoječ iz par članov. Pri nas pa šteje finančni zakon sedaj 244 članov, pri zadnjem proračunu je štel 296 članov; v njem se nahajajo večinoma stvari, ki ne spadajo vanj, zato imenujejo v finančnem odboru fin. zakon — cigansko torbo. S fin. zakonom se pri nas spreminjajo ali ukinjajo obstoječi zakoni, se uvajajo novi zakoni, dajejo posameznim ministrom dale-kosežna pooblastila. Finančni zakon uporablja pri nas vlada, da potom njega vrši ono zakonodaino delo, katero ne more ali noče vršiti potom Narodne skupščine, kar ni v interesu države, ne v interesu našega ljudstva. ..................................... Ia Amerika se imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem pranju postane snežno bela V lalogi P" A. & E SKABERNE - Lfablfana, Mestni tri »»' ♦.....................................********** Brinjevo olje kupuje po najvišjih cenah drogerija »ADRIJA« "J1 Ljubljana, Selenburgova al. 5 Inaspr. glav, Zasfonjsko blago. žerjavcvi liberalci ženejo sedaj okrog Novega lota velik hrup za svojo »Domovino.. Krajevnim organizacijam samostojne demokratske stranke je naročeno, na) sklicejo posebne sestanke, kjer se ria/ pomenijo, komu bi sc še dalo vsiliti »Domovino . Pozivajo v »Jutru«, naj pošljejo n is lov c ljudi, katerim bi Zerjavovi somišljeniki plačali ta iist. Zastonj ga torej Jio-i jo spraviti v nase kmetske i,i delavske lose. Ponuja ss torej zastonjsko blago. Da b! tega umazanega blaga več oddali, poziva (ir. Žerjav napredne žene in dekleta, tla pomagajo zatirati našo časopisje. Pri t m se učeni g- dol,lor poslužuje izrazov, ki o vredni gostilniških agitatorjev. Ljud-.<•! ) pravi ta gospod, da je treba odvra-i od ..klerikalne ga rje ve kuge . Surovost '>ie|Mivčanio libcralccin. A^iiiigi i/.med ruih .so /e tudi toliko potrjeni, da jim uma'anosii, ki jih pri- i Domovina* \ podlistkih, ze 110 nio-)• ■> \ . c škodovati. Ce pa bi tedaj pre-. • i!i sv obodom is^ce, da se ntope v rist-■ .u.v/anosti, nikdar nc smemo pustiti, d i bi skvarili le sc eft6 slovensko hišo. Nu-1 ,.li bodo in pošiljali »Domovino < \sa-1 hm, ki mislijo, dr, M jo tiral. Somišlic-•.•'ki. dopove jte t • l<' i n. da. jc /.astonjsko blagu zmeraj /a ir;č. Kdor bere grdobijc, I i iili /. judov sko r.-r.urnostjo pomij i Doniovir.n /I - ij \ svojih podlistkih seasome. podi', ja. Kdor dobi triko umr-.a-nijo po pošli naj jo hitro vrže v peč, da ne dobe otroci in sc ne sli varijo. Najmočnejše .sredstvo proli svobodo, miselnim listom je dolo /n naše časopisje. \li je pri v h s Domoljub v vsaki pošteni hiši? Bralec, ali --i sedaj okrog Novega leta kaj storil za katoliške liste? Sedaj je prilika! Če umazanega in bre/verskoga loka Domovi 11 i 11 - podlistkov ne ustavimo ■/. dobrini časopisjem, smo sami s svojo brezbrižnostjo krivi podivjanosti, ki jo ti ii ti v ,iik dan povečujejo. Za vse sc dobi d. ear, tudi za Domoljubu so mora. Na delo! Ministrstvo in zavarovanke. N!ova konkurenčna praksa v državi SMS, po kateri naj bi se lovila zavarovanja, je ta-le: Zavarovalnica vVnrdar« se jo obrnila po svojem inšpektorju Jovanoviču r.a ministra za vere, ki je izdal s svojim odlokom z dne 3. julija 1925, V. Br. 8949, pozive, da naj bi sc zavarovale vse vrste cerkvenih in samostanskih premičnin ter nepremičnin pri zavarovalnem društvu 'Vardarjufc, Na enako intervencijo jc izdalo tudi ministrstvo za notranje zadevo P°d U. Br. 35.367 z dne 29. avgusta l(»2:i lialog vsem velikim županom, da obveste n« enak način vse občinske oblasti in jim "»svetujejo, da naj v ta namen, to jc za zavarovanje pri »Vardarju«, ustavijo v svoje proračune potrebne vsote, ter zavarujejo onc|i SV0j0 premičnine in nepremičnine. ^;i'liiljovai)jo tjlej v naslednjem stolpcu pod črto. d Prva številka . Domoljubovih podob, izide s prihodnjim »Domoljubom*. d Iz ruskega ujetništva se je vrnil dne 14. decembra 1925 po de ct in pol letih Anton lhovat, doma iz Klečet, župnija Šmi-bol pri Žužemberku. Gb koncu vojne leta 1918. je < bolel na tifusu; ko je ozdravil, ga pa sovjetska vlnda ni pustila domov, ker Jugoslavija ni priznala sevjei Ice Rusije. — Pobc^iiil ie iz Rusije letos avgusta, peš prehodil Rusijo, Poljsko in Češko. Na Dunaju se je javil policiji, ki j-a je po odgo-nu poslala v Maribor, ker iv.u naš konzulat ni bolel dali potre bnih listin. Tudi iz i\ia-i il» i a je moral lu eliti peš v mrazu 20 stopinj pod ničlo. V.-o pot je na ravil brez kuti<-iii'i-a v žepu. ker je zr<" j denar, 30 ruskih iuhljev, dal nckeir u ! r. :lu, da ga je m lil ,'c/ rn- šo mejo na I"cl'?ko. Doma "a ie deset l.-t pričakovala na posestvu sama !nali-v(ii.< t in ga vend.-r — pričakala. il Sad s-1«iM-gn ia.opisj". Piše se nam: Ki r j, Ib.moliulj /c večkrat f :,rcčal o vpli-vu >iabi"/a i^'-. pisja, hočem Uui ja/. spo-»• iti lak "hičai. Meseca se; .mita 1920 jo ■i del i i /jiti./iii klopi pred ljučijansko po-i. io m.-d drugim tudi Mihael .Jcvaiak, doma i/. Orlj.1:; ! pri Ljubljani, i .i ve ii jc imel par lah iu. katere ic izvrč'i rr ' t meseca, udri jo [ui tudi maja ponoči v hišo p;;h do seda,i jo bila >.'. omo/ina: stal- Naravno je, da sc moro —o vzdržati vsake kritike o enakih pozivih od strani najvišjih upravnih instanc v džavi. Dvomimo le. da bi bilo kaj tarifa mogoče še v kaki drugi državi, da bi ce r.smrcč ministrstvo ukvarjalo z zasebno zavarovalno družbo. Za zavarovalnico jo to pač ne-k\ alificirKii način konkurenco. Cerkvena predstojništva ! c^o žc vedela. kaj naj store. Opoza '?.'i pa moramo vse občine in druge avtonomno z a s t o p e , da se jim ni treba prav nič ozirati na taka čelud' tir-rha vabila. V tetn oziru ni oblastva, kt bi ii.n smelo kaj naročati. Vse pozive te vrste — bodisi v obliki priporočil _ naj lepo spravijo na dno uradnega koša. Pač p« opozarjamo, da imamo domač — in to edini slovenski zavarovalni ,-">vrvl, kije: »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani«. na dušna hrana Mihatova, zlasti, ker je v njegovo največje veselje večkrat udarila po »farjih«. Miha je potem njene neslane opazke in podlistke o veri in o duhovnikih prav pridno rabil v družbi po gostilnah in pa tudi pri delu. Tako mu je ta list polagoma popolnoma iztrgal vero iz srca, kar je imelo za posledico tudi, da je izgubil veselje do dela ter ga zadnji ča3 tudi čisto opustil. Ker pa ni bilo zaslužka, a živeti je bilo treba, je pričel izvrševali tatvine in rope, kar so pa orožniki kaj hitro preprečili. Sedaj pa, ko se bliža novo leto, pozivam vas, dragi očetje in matere, da dobro premislite, na kateri časopis se boste naročili ter ne pustite hiše odprte slabim časopisom, pa niagari da so brezplačni. V peč ali na gnoj z njirni, ako nočete videti svojih sinov na zatožni klopi. Seveda še hujše ket teh sne so pa dušno posledice, za kar pa ne bodo sodili ljudje, ampak Bog. d llrezver.sko »Domovino«, ki je s svojim umazanim ter veri in Cerkvi sovražnim pisanjem teliko duš moralno in versko upropasUla, bodo marsikje tudi naprej zastonj usiljevali. Prvič: zastonjsko blago je bilo še vedno ničvredno, drugič: ali boš jemal strup, tudi če ga zastonj dobiš. Če dobiš »Domovine: brezplačno — vračaj jo stalno ali pa jo slalno meči na ogenj. Slab časopis je prav tako greh kot slaba druščina. Katoličan ve, kaj je njegova dolžnost. Zlasti matere in dekleta: bodite v tem oziru neizprosne in odločne I d Knj napravi organizacija! Pretekli pondeljek je zjutraj v tiskarno Hrovatin v Ljubljani prišlo osobje na delo kot po navadi. Vsak pa dobi na svojem prostoru listek, da naj takoj zapusti tiskamo in obenem že meslo, kje nastopi še isti dan novo službo. Vse osobje je tiskarno takoj zapustilo in se razkropilo na odkazana mesta. To pa vsled tega. ker se tiskarna ni držala določb organizacije stavcev in organizacije lastnikov tiskarn. Hrovatin se bo moral udati ali pa tiskarno prodati. Zakaj drugega delavca ne dobi kot organiziranega. d Letošnji tujski promet je bil v Sloveniji mnogo slabši kot lani. Vzrok: slabo vreme, pomanjkanje denarja in polovična vožnja k morskim letoviščem, ki so na ta način mnogo pritegnila nase. Naša letovišča so imela letos vsega skupaj 20.460 gostov, planinsko koče pa -1-6.108, skupaj 66 tisoč 568 ljudi. d »Ženski pokret.« Po deželi se pošiljajo neka vabila na ustanovni občni zbor društva »Ženski pokret«. V vabilu je rečeno, da je društvo »versko in politično nevtralno;:. Iz tega in iz podpisov vemo, pri čem da smo. Naše ženstvo opozarjamo, da naj ne nasedajo na te vabe. ledno najnovejše volneno blngo za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni Ui 10. 3' d Južno vromc, ki je nastopilo pred Božičem, j® pobral ves sneg, dasi ni bilo ii panja, da bi videli zopet zeleno tja do marca. Obilna mokrota pa seveda ne bo ko-:tna polju in travnikom. • d 40 ur žameten vlak. Dasi se je zadnje dni vreme obrnilo na boljše, je promet v Srbiji in Vojvodini še vedno zelo omejen ii nereden. Veliko vlakov je ustavljenih, drugi prihajajo z znatnimi zamudami. Pri Sardanu blizu Užic so s pomočjo vojaštva izvlekli izpod snega vlak, ki je bil celih 40 ur žameten; prometa na progi pa niso mogli vzpostaviti, ker je sneg žamete! tudi vse tri lokomotive, ki so jih bili poslali na pomoč. Lokomotive so se v snegu popolnoma shladile in niso mogle dalje. d Pismo iz Pariza. Slovesni obredi sedmerih cerkva v Notre Dame v Parizu. Dolgo časa se je gojila želja, da bi se brala sv. maša v tem narodnem svetišču naše Ljube gospe in sicer v vseh vzhodnih obredih. In res, izpolnilo se je to, kar je hotel Pariz, namreč da vidi ono krasoto in skrivnosti vzhodnih obredov. Za cerkev so izbrali svetovno znano katedralo Notro Dame na bregu leke Sene. Cel teden so biic ceremonije v armenskem, melkitskem, bizantinskem, grš\eni, slovanskem obredu. In v nedeljo 20. decembra je bila zaključena slovesno-t, maša v grško-.- lovanskem obredu. Več dni pr.-j se je slišalo o velikih pripravah za ta velepr.membni dan, ko se združi .--edem cerkva, ki zapojejo'isti Čredo . V nedeljo. Na sfiroknm trgu pred stolnico vidiš neštete množice, ki hite k dopoldanski grš\o-slo-vanski škofovski maši. ki traja cd pel 11 do 1. Avtomobili eden za drugim se ustavljajo vred glavnimi vrati. Vstopim v cerkev, Id jo bila ta dan posebno lepo ; rirejena. Pred glavnim oltarjem je bila posiavlfonu š'ro'\a fculira s tremi vrati. Za to se je nahajal prostor, kjer je 1 il tnal oltar z rrnš -o knjigo in kelihem. ".'nožiča jo napolnila ladjo in stranske galerije. Na .galeriji nad glavnim cllarjem je bil ruski pevski /bor. Ob pol eha'«(ih se za.'!/ie pomikati procesija prelntov z belimi svilenimi kapami pro'1 oltarju. V sredi tega sprevoda .>-,c prikaže nar&rat visoka veličastna postava, ki stopa poefc -i, veličastno. Z eno roko se opira ra vi oko palico, v dn:.~i r.a drži krasno izdelani ti/nntin ki križ. i:n|ga a i vit brada mu pada na prša. Takšen se nam pojavi ru-tenrkl nadškof Andrej Šcptički iz Lvova. Na sedežu pred kuliso sedi nekaj času med sv. mašo. Poiem ga oblečejo v krasen, bogat crnat in mu po adijo na glavo dragoceno kapo, ki se blišči ob svitu žarnic. Med tem pa poje ruski zbor ono staro pesem o Mariji. Če rečem, da so peli lepo in ganljivo, je premalo povedano. Do solz je ganila ta lako lepo peta pesem. Tako pojejo le Rusi, ki so tepot peli naravnost čudovito lepo. Enako so odmevale naslednje pesmi v staroslovenskem jeziku. Francosko občinstvo je ganjeno od petja povpraševalo, kdo so oni, ki /amorejo doprinesti kaj takega. Tudi vi-oka francoska duhovščina je bila zastopana po kardinalu Dubois, po škofu Chaptalu in po številnih drugih vi-!h cerkvenih osebnostih. — Popoldne sc je vršil slovesen blagoslov, ki ga je imel pariški kardinal. Po krasni pridigi je zapel nadškof Septicki v grškem jeziku >Cre- do«. Njegov glas, mogočen kot pozdrav iz vzhoda in vabilo vsem ostalim navzočim cerkvam. In glej! Odgovori mu kardinal, pojoč Čredo latinsko. In mogočni francoski zbor nadaljuje tudi latinsko. Po prvih vr-sticah-se oglasi ruski zbor na galeriji v staroslovenskem jeziku, pojoč: V e r u j u v edinago Boga... Tu je bilo opaziti razliko med obema zboroma, kjer so zopet Rusi nedvomno daleč nadkrilili Francoze v izvajanju te pesmi. — Nemogoče je popisati procesijo, ki se je vršila po cerkvi s Šeptic-kim na čelu. Kako bogata oblačila, dragocene škofovske kape, krona Šeptickega, posuta z dragimi kamni, svetinje, zlato, barve oblačil itd.! Občinstvo je naravnost strmelo, ko je od blizu videlo ta bogata oblačila vzhodnega obreda. Šepetaje so se čudili ljudje krasni postavi šeptickega rekoč: Kako krasen je ta člevek! V neizbrisnem spominu bo ohranila ta tisočglava množica ta skrivno-ti poln in globoki vzhodni obred. — Slavna stolnica Naše Ljube Gospe je sprejela pod svojo streho zastopnike daljnih narodov, ki verujejo v enega Boga z nami vred, kar so potrdili, ko so skupno i peli trojni Čredo in uniira Deuni... — Nedvoin to je bil to velik dogodek za Pa-i riz, ki hrani v sebi dekaj lepega, čeprav i velja pii nas kot moderni Babilon. —ec. d L ari je v Vrbcvcu pri Dobrniču spoštovan poictlnik Franc Strniša. Pokojni je Lil res pravi vzor slovenskih mož in očetov. Peavaj v miru! Vam, ki žalujete za njim. pa naše sočutje! E \riaa kesa. Težka izguba je zopet zadela nEŠe vrste. Umrl je v Dolenji vasi pri Rit nici baš na božični večer g. Janez Hribar iz Prikolice, oče sncšlova.ne družine Hribar. Pokojni je bil podjeten, marljiv in globoko-veren katoliški mož. Politično neomajno naš pristaš, družinsko in gospodarsko vzgleden gcs;iočar. 0!~če priljubljenega moža bomo težko pogrešali. Sartr.a nesreča v Dol. Logatcu. Dne 23. je ob pol 10 dopoldne podrl vihar leseno barako na lesnem prostoru J. Kunslel v Dol. Logatcu, Pokopala je pod seboj delavca Alojzija Novaka i/ Cevic, ki je v par trenutkih izdihnil. Ob tej priliki je bil tudi lahko ranjen delavec Franc Trčelc. Radi hudega deževja je močno nar&stla voda ter poplavila več hiš. Vas Mar-I tfohrib je bila nekaj časa odrezana od središča j Dol. Logatca, Na mostu je bilo ra cesti nad Udomačeno srnico so imeli v pedvinskem i gradu pri Mošnjah. Hodila je krog doma in na poije z domačima psoma in z ljudmi. 23. decembra je spremila oskrbnikovega brata do sestrine hiše v Mošnje. Eilo je tu več psov, tudi en lovski. Brat je mislil, da bo nedolžna šala in naščuval pse nanjo. Psi so jo resno napaJli, podili ter raztrgali. Škoda! d Divji prešiči. Po dobrnških gozdovih na Štajerskem .se klali tropa divjih prašičev. Enega so ženske pri koritu ubile s sekiro, dva pa so lovci ustrelili. Kakor čuje-mo, so se na ta lov podali tudi najboljši mariborski in celjsld lovci. d Uporen narednik. Na vinkovskem kolodvoru je 21. decembra neki kapetan pozval na red nekega narednika, ki ga ni bil pozdravil. Narednik je na častnikov poziv odgovoril izzivajoče, nakar je častnik poklical vojaško stražo in ukazal, da narednika odvedejo v zapor. Narednik se je pa uprl; iztrgal je enemu izmed vojaikov puško, vojaka ranil, nato stekel v bližnji gozd, od keder je začel streljati. Ker tse ni hotel udati, je straža streljala. Težko ranjenega narednika so prenesli v bolnico; svojega imena na noben način ni hotel povedati. Kakor se zdi, se je naredniku omračil um. d Roparski napad. Na cesti iz Vodnja-na v Marčano v Istri je bil 11. decembra od roparjev napaden voznik, ki je v službi nekega trgovca peljal razna živila. Skočili so proti njemu iz gozda nenadoma štirje ro-komavhi, oboroženi kot hajduki, ustavili konje in začeli moža preiskovati, misleč, da ima pri sebi denar. Našli so le tri lire. Iz jeze so ga pretepli tako, da je komaj zlezel na voz in se dal od konj peljati domov. Ro-kcmavhi pa so šli svojo pot. d Goljufi. V Zagrebu so se v zadnjem času sumljivo hitro množili konkurzi. Vsak dan je prijavil kak trgovec bankrot. Oblasti so se začele zanimati za te prepogoste bankrote in prišle na sled velikim goljufijam. Trgovci so naročali in prodajali blago, naročil pa niso plačevali, temveč denar lepo nalagali in naposled proglasili svojo ne-plačljivost. Veliko zelo uglednih trgovcev je šlo v zapor radi teh goljufij. F. G. M. Da Vam je Storžek; močno všeč, radi verjamemo. Enaka priznanja dobivamo tudi cd drugod. Povest spada med najbejša svetovna dela mladinskega slov-| stva. Glavna misel, ki se vleče skozi celo i povest, je: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Za nove naročnike bomo v prihodnji j številki dosedaj izišlo vsebino kratko povzeli, da bodo takoj v tekočem. Povest hj ponatisnjena. Le veselo na delo za »Domoljuba . *Vi zdravniku. Zdravnik paciientu: Močno ste se prchladili, preslabo ste oblečeni. Pacijent: Ja, gospod doktor, ko je pa perilo tako | drago povsod. Zdravnik: Jok brate! Treba jc i le malo povprašali in gotovo boste tudi Vi ceneno prišli do dobrega spodnjega perila, ki ga potrebujete kot slepec pogleda. Pacijent: Gosp. doktor, prosim Vas, pa mi Vi svetujte, kam naj se obrnem. Zdravnik: Dobro. Najprej pojdite v bližnjo lekarno s tem receptom, potem pa takoj na Miklošičevo cesto v »O b 1 a č i 1 n i c o« , kjer si kupite nekaj garnitur zimskega perila, nogavic etc. in videli bosle, da se v Ljubljani tudi lahko šc poceni kupi, če sc ima le malo dober nos. Če Vas pa kaj poznajo tam, Vam bodo dali tudi na mesečne obroke, Pacijent: Prav lepa hvala, gospod doktor, za prijazen nasvet. Koliko pa dolgujem? Zdravnik: Je že dobro, pa z Bogom! Cerkveni rop. V Pazinu so ponoči 30. novembra na t. decembra tatovi okradli župno cerkev. Skozi stranska, vrata so prišli v cerkev, razbili puščico za kruh sv. Antona in vzeli kakih tristo lir. Iz zakristije so odnesli tri kelihe. S silo so odprli tabernakel, iz njega vzeli ciborij in monštranco, svete hostije so raztresli po oltarju. Skoda je šest tisoč lir. Tatov še niso našli. — V Pazinu je bila huda zima -.8° C, snega pa nič. d Najdebelejši ljudje na svetu. Amerika ne prednjači samo v tehniki in gospodarstvu pred drugimi deželami, temveč tudi po svojih najdebelejših ljudeh. Ravno v Severni Ameriki so našleli največ debelih ljudi, med katerimi so nekateri taki, da bi lahko predstavljali že cel globus. Neki Frank Farlow Iz Newyorka, star 34 let, tehta 350 kg. Nekoliko debelejši je Leon Whit-ton iz Kanade, ki je star 40 let in tehta že 370 kg. Kot najdebelejši sploh pa velja sir Mark Goodwilly iz Indiane, ki tehta samo 405 kg. V Newyorku je toliko teh trebušni-kov, da so ustanovili svoj >klub debelih«, kjer je predsednik vselej tisti, ki največ tebta. Pa tudi že v prejšnjih desetletjih so se debeluharji zavedali svoje moči in slave, tako da so že leta 1891. sklicali v Leipzigu kongres vseh debelih ljudi, katerega pa se je udeležilo več radovednežev kot pravih debeluharjev. d Kitajska iznajdljivost. V San Frančišku v Ameriki so bili uradi, ki imajo kontrolirati priseljevanje, opozorjeni, da se na vzhodnoazijskem parniku skrivajo Kitajci. Ko je ladja priplula v pristanišče, so vse prostore in kote temeljito preiskali in prebrskali, ali o Kitajcih ni bilo ne duha ne sluha. Nekemu uradniku se je pa 11 rakev nekam sumljivo zdelo, in zato je dal eno odpreti. In glej I V rakvi je ležal Kitajec, ki je bil sicer po mrliško oblečen, ampak ne mrtev, pač pa uren kakor veverica in 6e bliskoma postavil iz ležečega položaja na noge ter debelo gledal okrog sebe. Seveda so tudi uradniki debelo gledali. Ko so odprli še ostale krste, se je pojavil isti prizor. >Umrlk Kitajci 90 se živeli med vožnjo s hrano, ki so jo imeli v blazinah. Vsi ti »rajnki« so bili aretirani. d V Novem Vodmatu, Društvena ulica 18, se je naselil zdravnik dr. Milan Perko. d Kadar prideš v Ljubljano ter hočeš iobro in poceni jesti, pojdi v Rokodelski dom na Komenskega ulici št 12 (blizu kolodvora). TRI NAKUPU BLAGA «• pripor«ta R. RUTNER, nad., VRHNIKA, Vojaške zadeve. Duhovne vaje za mladeniče, ki so vpoklicani k vojakom, bodo v >Domu« v Ljubljani od 9. do 18. januarja in od 23. do 27. januarja. Udeležen« naj se pravočasno pri-glase po dopisnici: Vodstvu Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. — Lahko se priglase tudi drugi mladeniči. — Vodstvo. Vprašanje: Moj edini sin, Id je rojen I. 1905. je bil letos potrjen za 9 mesecev. Jaa (oče) sem star 48 let ln ca delo sposoben. Davka plačujem 19 Din. Ali more biU sin oproščeai. F. B. Odgovor: Omenjeni Vaš sta je bil čisto v smislu zakona o ust rojstvu vojske pravilno potrjen za 9 mesecev in za oprostitev nima pogojev. Vprašanje: Rojen sem 1. 1900. in sem bil letos potrjen in vpoklican za 18 mesecev. Imam brata, ki je že štiri leta poročen od hiše. Tudi on je služil i leta. Oče je umrl, mati je posestnica malega posestva. Ali imam pravico do skrajšanega roka? Odgovor: Pravico do skrajšanega roka imate le, ako sta brat in oče po vrsti služila polni rok, je trajal v bivši Avstriji R leita oziroma pri deželni bramtai 2 leti. VpraSanje: Potrjen sem za 9 mesecev. Doma sem sam pri 60 letni materi, ki jo preživljam. Bral jo pogrešan in bo proglašen mrtvim. Ali bom kot hranilec oproSčen? Kako mi je postopati? T. D. Odgovor: Kadar bo brat proglašen mrtvim, vložite prošnjo za oprostitev. Naslovite jo na komando vojnega okrožja (v Ljubljani). ProinH priložite rodbinski lit« župmega urada ia potrdilo o davkih (davčnega urada). Ako ne plačujete nad 20 Din neposrednega davka na leto, Je upanje, da boste oproS5e.nl, W-- PDLITlCni • 2HP1SKI ■Mi__ p Poka na vse strani. Pašič žene s svojo brezobzirnostjo položaj v vladi in v radikalni stranki na skrajno ostrino. Med božičnimi prazniki je vrgel iz vlade najboljšega ministra radikala RadojeviČa, ki so mu bile poverjene železnice. 2e dolgo je namigaval Radojeviču, naj gre, mož pa je vztrajal. Zato mu je sedaj namignil bolj na debelo in Radojevič je padel. Najbolj je Pašič zameril Radojeviču, ker je le-ta prezaupno občeval z Radičem. Z Radojevi-čevim padcem je dobil tudi Radič, ki ga Pašič vedno bolj mrzi, migljaj s kolom. Končno ga bo moral razumeti, čeprav ima bolj trdo kožo kot Radojevič. Pašič hoče samo-radikalno vlado in nato — balkanske volitve, ki bi prinesle radikalom absolutno večino. In velesrbsko carstvo bi bilo upo-stavljeno. — Železniško ministrstvo je prevzel poljedelski minister Krsta Miletič, poljedelstvo pa poslanec Vasa Jovanovič. p 16. železniški minister je g. Krsta Miletič, odkar imamo Jugoslavijo. Ko bi imela ena kmetija v 7 letih 16 gospodarjev, bi jo že davno vrag vzel. Ni čuda, da je Jugoslavja tudi vsa bolna vsled teh vednih Pašičevih menjav. ^ nnznnraa .ae, n V obvestilo. Vsako naznanilo takih prireditev, pri katerih se pobira vstopnina, bo prioboeno le, če bo priloženo v znamkah ali v denarju za vsako besedo 25 par. Naknadni računi se ne pošiljajo. « Loterija »Dijaškega podpornega dnt-štri»«. Ker se bliža 15. januar in s tem dan žreoanja, zato prosimo vse naše razprodaja lce, kakor tudi tiste, ki smo jim srečke poslali v nakup ali v razprodajo, da store sledeče: 1. Prodajajte z vso živahnostjo še do 10. januarja 1926. S tem dnem zaključite ter nato takoj pošlite nazaj preostale srečke in denar. 2. Nerazprodalie srečke morajo biti brez izjeme odposlane vsaj do 15. januarja 1926 na Vaši pošti. Srečk, ki bi nosile poznejši datum na poštnem pečatu kot 15. januar, ne bomo mogli več sprejeti in se bodo smatrale za razprodane, oziroma odkuplje* ne. To je potrebno zato, da na dan žrebanja ne bo nikjer več nerazprodanih srečk v obtoku. Stroške za pošiljanje odtegnite od izkupička, oziroma jih povrne društvo. 3. Pošjite takoj, ko dobite to obvestilo, Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto. Gospa! Tudi jaz Vam priporočam to milo z znamko .GAZELA". Mole perilo se kar blešči, golovu sem pa »udi ie zdavnaj. Tudi Vi boste doseg« lo z uporabo .GAZELA*-mila gazela" I LO .irrrrrr— aiVtViTtl- IROH . .» n u n». u . w »iummi IZ NE VEL J. (25 let niča M. D.) >'» Brezmadežno spočetje je kila » Nevljah velika slovesnost, ki je privabila goslo od blizu in od daleč. Dvorana nabito polna. Kedka slovesnost pet-indvajšetletnice lantovske in dekliške Mar. družbe je imela jako bogat in pester spored. Najlepše so bile pevske »očke, ki so pokazale, da so v Nevljah lepi in dobro izurjeni glasovi. Slavnostno deklamacijo je govoril duša »s*ga Neveljskega jatui-ga življenja g. Kerdo N* >ak, iupan in lastnik mnogoštevilnih dru gih šart. Pri/ori in itrra so bili doka/ lepe medsebojne tekme. I.e škoda, ilu je oder >eliko prem* jI, en. Le še kai! Prideni« po-lusat in glodat. SP. BRNIK. (Pevski zbor.) Tihi smo, pa ne mirnL Na vseh poljih delujemo, za ts« mogoče se zanimamo. Sicer počasi napredujemo, to moramo priznati, napredujemo pa le. Nekateri bi pa šc ta napredek radi preprečili, nekaterim se zdi celo Kolesarjenje, ki je sicer prav majhno znamenje napredka — pohujšljivo. Nič. ne de, če jc družba bolj pisana, dober kultsnr ji bo ze ušel, če mu ni vieč. Kolesarjenje je prav zdrav itport, če se goji po pameti, pa praktičen za tako oddaliea kraj! — Pa nase petje! Na našem ljubem Brniku so ljudje, ki kar ne morejo trpeli lepega petja, katerim sc vdi trud pevcev io pevk ki so poj.vb.io pridne in vztrajne, prazen, celo nespameten. — Ncka-tti' sc na vse načine trudije, do bi pevski /S- f. ki je I ako složen ir ki s« ic že imr l, di nam je res v ponos, razdvojili. V tem la-lirMnem boju p» se poslužujejo takih 6red-sti:t, 'da bi re psu studilo, fe bi jib jlrtsl < — raoiin njihove besede —. Vsaj grobovi, pustite pri miru in waj mater ne vlačite ii kruto roko 17. grvh<'v v krivično borbo življenja. Kb-ki,-r svetnice, kakor raučenice se »rudije ift chajo celo življenje, njihove solze bIago«Iav-jajo našo /t mi jo, zaradi njihove ljube/ni nftm Bo? priaanaša * pravico, vsaj v grobovih naj najdejo svoj mir. Potepi, ne moti jih na nji-h» .cm zadnjem domovanju, saj bodo kmalu iirohnele njihove svete kosti in ne bo oslalo drugega kot prst na božji njivi, t srcih dobrih otrok pa spomin, na katerega s« razliva blagoslov z gore Sinai. — Ce sem H sicrll krivico, stopi pred me. Niii z očesom ue bom trenil, ko bom posluial tvojo naglo, zato pa krivično obsodbo, le ovrgel ti jo bom tako hitro in tako temeljito, da se boj čudil. — po p.i?tni položnici ves dosedaj nat«tyii denar, da bomo imeli pregled o današnjem .stanju. Takoj pošljite le denar, srečke seseda seli' po 10. januarju, kot je rečeno /."o aj. Kadi pregleda pošljajte tudi za napi'.-j denar sproti, kadar se Vam nabere /nrock 200 Din. S tem nam zelo olajšate (dele. — Kdor je že vse razprodal, naj pošlje *v<;j zaključek takoj. 4. Te dni Vas obiščejo naši poverjeniki, ki nam bodo poslali poročilo o položaju ler dali Vam natančnejša navodila. Vse svoje prijatelje prosi podpore o tej akciji zlasti v zadnjih loterijskih dneh Odbor »Dijaškega podpornega društva«, n Kat. prosvetno društvo Kopanj priredi v nedeljo 3. januarja 1926 v gasilskem domu v Račni ob 3 popoldne božično igro »Mesija«- s petjem v pulili dejanjih. Pridite pogledat! n V Sori se v nedeljo, dne 3. januarja 1000 i'b i! j«>})oWne ponovi igra >Sv. Nežne. a »Potno pomlad«, narodno if?ro v petih dejanjih, uprizori orlovski odsek v škofji l.oki na praznik Sv. treh kraljev ob pol osmih zvečer iii v nedeljo 10. januarja ob pol Štirih popoldne v Diu-ilvenein domu. Meščani in okoličani vabljeni I fj Našim pevk-tn ia pevcem pa: Le vztrajajte, saj Bog ni tako črnogled, kakor so ljudje. Le urite in izurite m, vsa sosesk« je z vami I Taki napadi naj ras ne zadenejo preveč v živo! Vi ste kakor lajtavice, ki se lagodno zibljeio pod oblak in ivrgole svojo pesem, nasprotniki so pa kakor petelini, ki hodi po gnoju in ▼ skrbeh pogledate c« lastavicami, češ: Da bi se vsaj preveč ne umazale. Tisti pa, oziroma tisle naj pa za noro leto popravijo krivico, ki jo delajo že m1, s ouiladi — zadnja krivica že presega moči srednje hudobnega človeka! — Ho? žiri! llija Alojiij. t OLJ A NE NAD SKOFJO LOKO. (t.fts^o.iiiis'!:! tečaj Orliške pmln ••/.♦.) Zivahr.o n.nijianje je vitbudila pri nas v nedeljo, dne 2''. decambra ruzMui a jedil in ročnih del. ki »o jo )ii! eiiite članice gospodinjske*;;! tečaja v Polisinih pi s? rezini vodstvom gdč. K uro line (ire-s«te. Zali«»i\ r.-s Orli.-ki podrte/, i. ki tinta je pre-skrheU v.idi' ;iie« iu posodila štedilnik. 1'risnunje .'"i Orliški kroiek, ki je dekleta v Ia I. O« je tečaj telil lepše uspel, sla i » i> ,'OlCH/. kuk„ nase IjudstlA VlKUIllO i/»bii'/be. pa jo to, dr ie !.'7tlo deklet Se /a driiKi tjii-jH1-' ' 'M ziiiee dm:7. iiinnuiji' in zopet .litje j<« i neiiii«. '.dt.i i't lak o »a-lvii !ndi tfvrlimi diii aln t> i m c i, lacuii',' it«:«i ^»ni ie Krki. ki ie n o 'trn. Imr mlraril.i) :i. K. f i»itr K«' , iiav nt,i j»oi):i ■ 1>* -tuiši i«. Htičiilnish o 1 nilt> i/rti-u o • te.itt at.is, I Si >»>rv *lt*M)liilt JM-." llKj.l lo lldl.i V. it«i * )i. o^i-ndoi^kl tt iiij. Sr»"n jnei .l:n! I 0811 iN IC V l ouee f loncu, tla je er«. Kul>„ to? Vekdo i oJii« v j.Ooii ••'.ivi:: Vr'niktt. češ, da i< h»tel rešiti le s pem '•') »iirovške stranke«. A i-ti j» lani le s porinejo »i,-iiTf';e stranke' rnvašil skupaj kaniti-dulna li^la in lr'o» je iiipiut postu) I* pomoto larijvske si jih y, veSina em uu suntefia, kl pa i« ime! drnje ro .loge. ne polilii nib. Dalje ie sapt^Miio r >)Jar.iovini'! !,>. rt* i\t>9lu. t!Knko bo po to? Komu boš držal zve>kr.©!' Ali i't. Saloven ali voliveem, kej-1 i olilju-l»oval. da bi»i" ". • Si .S. On jo bo- držal voll»eeiu kai bo rekel dr. V-.''-vir? Dveme srospodonie. »e ne da služili. .Va)lic;j o- 'netno ho jI lomov ino^ z rok. pa sprijaznili se r, ?>:"?i,Tškoi stinuko. to je s po tenimi Ijttdini naprav V i nir. Drusače pride na dopisnika iu Kovača mf:« vTika pohitost, ki si jo ilontišljitjeta pri drngih. KUI3E PRI TRŽIČU. V predzi-injem vDnmoljuhoTem« dopisu bi se moralo glasiti, dft smo bili koncem ian. t. I. odstavljeni. Danes pa dovolite pur vrstir, sakaj smo bili? Zato ker smo bili prevee klerikalni, poselmo župan. Ker je vodil k:»Motiajkoholno predavanje s ski- op!:čnlmi slikami, in sicer: za stari* ob 8, za odraslo mladino ob 11 in za loliko mladino ob lt. Udeležba fe bila vie trikrat naravnost sijajna. Pre-davatelf Jolko Lindič iz Lfubifan« fe iivo orisal kvarni vpliv demona alkohola tako z zdravstvenega, kakor tudi z moralnega in gospodarskega stališča. Priporočal fe izdelovanje brezalkoholnega, ▼ina iz sadfa in grozdfa. Pot uSalci so z vidnim zanimanfem sledili izvajanjem predavatelja. Ker se bo brezalkoholno vino lahko dražje prodalo kakor alkoholno, bo prolialkoholni razvoj Ic v korist sadfariem in vinogradnikom, ki s« neopravičeno boja treznega pokreta. DOBOVEC. Ker stofi Dobovec v neposredni bližini trboveljskega rudnika, služi tudi iz nale iare, ki Itef* komaf 600 ljudi, £ez 60 rudarjev globoko pod zemljo svof težki viakdanfi kruh. Dasi plačuje rudnik svoje delavca razmeroma dobro, vendar ilitii pritožbe, posebno od iantov, da ne morefo shajati z zaslužkom. Kje tiči te-.na vzrok? Ko sem tel neke nedelj* po izprehodu, pridem mimo gostilne, ki )• bila natlačeno polna samih iantov rudarjev, da pri kozarcu vina io v veseli družbi po/ubijo ti ud minulega tedna. Ko bi ga pili po pameti! Še preden je nastopila noč, ie je vnel pre )ir in stilno preklinjevanj* se je razlegalo v ti bo noč. Groza m« je navdajala, ko sem poslušal eliašn* laike kletrine. Vsnka me fe zadela g o-hoko v sice. Žaloslno! Kdaj sc •pHmelufelc, iantje-iiidcijl! Trudite in mučite ae, potem pa nesete sad svojega truda v 0o»tltee. Zeiieo'feno Itudutv! DOBRNIC. Nežnosti davki nas tlačijo (kakor drutiOil!, v«čl> at se vrii tudi rubežen. Pomanjkanj* denorja i.* vseh sttanch. Zlo je to, ker kmetski pride ki r ceni puHafo. Na.! Nekateie šc rastejo! Pokažite vire, kfe dobiti denar, da bomo krili potrebščin«... Treba bo kmetskemu ljudstvu š« veliko izobrazbe, da si bo naMo in uster.nvilo tiste vire dohodkov, ki so ntijui v tem časti. Treba s« bo držati reka: Kmet pomuga| ,i :tjo si jc toliko opomogel, da je kupil prijeten dom v M. Lipenji pri Turjaku. Poročil se je s pridno Miei iz ugledne rodbine Gorenčeve, ki je bila tudi vrla cerkvena pevka in Orlica. Pred 14 dnevi sta se preselila na novi dom. Na dan pred Božičem pa dobimo obvestilo, da mu je mlada žena umrla. Dva Orla, Martin in Polde Kotar, sta jo mahnila na sveti večer na dolgo not h pogrebu, da tolažita nesrečnega brata-Orla. Mi pa kličemo: Dragi Franeel, nc obupaj! Potolaži se! Saj pride zopet svidenje nad zvezdami! ŠT. VID NAD LJUBLJANO. (Prireditve.) Na novega let« ob 1 popoldne priredi Orlovski odsek Novoletnim s pestrim sporedom poleg igre »farne gosli« in lepe alegorične skupine so na programu kupletl itd. Dvorana bo prvič v notranjosti lepo dekorirana. Prireditev se bo vrši a pn pogrnjenih mizah. Vsi najiskrenejše vabljeni! - Dne 3. januarja »e ponavlja igra »Peterčkove poslednje sanje«. Samo ob sebi je torej umevno, da ni vseeno kakšne sorte cepimo, sadimo in gojimo, kajti strošek je skoro enak, naj bo sorta taka ali taka, dohodek je pa lahko silno različen. Dandanes ne pridelujemo sadja samo za dom, v pretežni množini za kupčijo. Kdor hoče torej iz sadjarstva doseči čimvečji dohodek, mora baš v tem oziru tehtno preudariti, kaj bo cepil, kaj bo precepljal in kaj bo sadil, da bo v njegovih razmerah dobro rastlo, da bo zdravo, rodovitno in da bo imel sad primerno veljavo. Izbira sadnih sort, ki bi jim ugajalo naše podnebje in naša zemlja in ki bi bile sposobne za kupčijo, pa ni tako lahka stvar. Treba je mnogoletnega opazovanja in poskušanja, preden se more o kaki sorti trditi, da je na vse strani prikladna. Takih poizkusov pa ne more delati posameznik, zlasti pa ne naš povprečni kmetovalec-ca-djar, kateremu je sadjarstvo najbolj stranska panoga. Zato imamo zavode, šole in ■ razne druge ustanove, ki leta in leta poizkušajo in zbirajo skušnje večjih sadjarjev. Na podlagi takega mnogoletnega vsestranskega proučevanja sestavijo takoima-novan sadni izbor, t. j. seznam nekatesih sort, ki so za gotove kraje v vsakem oziru najprimernejše. Za slovenske pokrajine so že pred leti sestavili sadni izbor, po katsrem naj bi se sadjarji ravnali- Žalibog, da so bili bele vrane tiste sadjarji, ki so vedsli zanj in ga upoštevali. Ker pa imamo čimda!je več zanesljivejših izkušenj, in se tudi gospodarske razmere kolikorfoliko izpremi-njajo, je bilo treba tudi sadni izbor tu in tam pregledati, predelati in izpopolniti. Zadnji pregled in temeljito izpoplnitev izbora jabolk in hrušek za Slovenijo je izvršilo minolo poletje Sadjarsko in vrtnarsko ; društvo. In tako imamo'sedaj izbor, ki bo ostal v veljavi 10 aH celo 15 Jei Treba je . sedaj le še, da se vsi naši sadjarji z njim seznanijo in da se, kolikor največ mogoče, po njem ravnajo. V prihodnji številki ga bomo objavili v celoti. Potem bomo pa priobčevali kratke opise vseh v izbor sprejetih sort jabolk in hrušek. Uničevanje mahu na travnikih. Pri pravilnem oskrbovanju travnikov, se ti ne bodo zarasli z mahom. Če imamo pa že travnik z mahom obraščen, bodemo ta plevel uničili na te načine. Iz zamahu-njenega sveta, ki je obenem vlažen in močvirnat, moramo najprej odpeljati vodo, torej ga osušiti. Kjer pa usuševanje ni mogoče, tam je tudi mah težko zatreti. Najboljše sredstvo proti mahu je travniška brana. Jeseni, pozimi ali spomladi ob suhem vremenu prevlečemo travnik z brano podolgem in počez tako močno, dokler ne postane »črn«, t. j. dokler ne ižrujemo večjidel mahu. Potem ga pograbimo ter spravimo ves mah na kup, kjer napravimo iz njega kompost, ki postane tjajkasneje v dveh letih najboljši gnoj za travnike. Lahko porabimo mah tudi za steljo, ker popije mnogo gnojnice in da, ko je dobro vležan, izvrsten gnoj. Ko smo travnik temeljilo pobranali in očistili mahu, ga po-gnojimo s kompostom. Če pa tega nimamo, vzamemo na 1 oral do 250 kg Tomasove žlindre in 100 kg kalijeve soli (kajnit je z ozirom na njegovo nizko množino kalija, dandanes predrag) ter s tem umetnim gnojilom potrosimo travnik. Če je travnik močno zamahunjen, tedaj ga bodemo v prvem letu težko popolnoma. očistili, ampak moramo ta postopek ponavljati še drugo in po potrebi še tretje leto. Pri močvirnih travnikih pa je prvi pogoj osušenje. Sicer pa je brananjc travnikov vseh vrst zelo priporočljivo sred-s-tvo za povečanje pridelkov sena in otave. Kaj ie z obrestno mero? Obrestna mera ie šla navzdol. Hranilnice in posojilnice bodo mogle po novem leiu obrestovati vloge le po 4%, največ po . Tisti, ki ?o bili z visoko obrestno mero i . /a .sv.pje vjrge razvajeni in so od obresti .. 'i.ainih.itiieli žc \6ako leto lep zaslužek, bo-f. Amerikanskega Slovenca«. Sl.v venski .javnosti s tem naznanjamo, da te nam jc uradno munamilo potoni jugoslovanskega koni.uli-.la v ('hii-ago, Illinois, U.S. A., da je prepoved uj'-na. To uradno cbvestito sc glatri: ^T>irektorB »Amer. Slovenca« v Cbi.ago, Ul.: \"a važii molhn nd 10. avgusta o. g da se vašemu listu Ameriksnski Slovenec odobri nlai n Kraljc-tinti, Gen. Konzulat je doliio odgovor, da je rrir-n.lcm Mlnister-tva fnutra^njih Dela Pav. D. Z. br. Sk<-ga notranjega ministrstva za merodajno. N'i-kr.kor )>a nam ne gre v glavo, da bi potem lokalni poštarji v Sloveniji Imeli pravico list konfiacirnti. Kdo j« več, vlada v Helgradu ali lokalni poAtaiji? Slovenski {upnik Rev. Jno. C. Smolcy i7. So-erth Dakota, ki plačuje naročnino Amer. Slovencu ■/H svojega brata n« JfsenicaJi v Sloveniji, nam piše dne 28. nov. 1925 tole: >.. . Brat mi piiSe, da mu jeseniška počta vetno konfiscir* »A. S.« in vendar ste pisali, da j> zojiet dovoljen.c VaSi naročniki bi imeli dobili »AmerikaruJcea Slovencu* re-lno vsak teden, ker točno vsak teden je odporu* iz, našega upravniStva. t »obiti M morali pkupej v*nk teden v zavitku pet Številk »A. S.c, ker petkrat na teden izhaja. I>a se temu kaprici ranju o«l gotovih faktorjev v Sloi-eniji, ki izvira 7,7olj ir. političnega strankarska do nn-šoffa katoliškega lista napravi radikalen konec, polivamo vse one, ki bi imeli prejemati naS list, pa gn ne dobivajo, da nam to za vsako izgubljeno Številko ali poSiljntev takoj pismeno fcnznv ni j o. Direflj torij A. S. pa bo postregel potom prava, da bodo naročniki v Jugoslaviji redno prejemali >Amer. Slovenca-?, kateri je dovoljen v Jugoslaviji, ka>k«r to potrjuje odredba jugoslovanskega notranjega ministrstva. Slučajne pritožbe naj naroč.niki naslove na: »Uprava »Amerikanski Slovenec*, l&IO-TVent 22nd Street, Chicagn, Illinois, U. S. ol America. VESELO NOVO LETO želi specialna trgovina za mlinske potrebščine čadež & Brcar dvorska ulica itev. 35' Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlačevine za moSke obleke A, fc E. SKABERNE - Ljobllana, Mestni tfH 10' EDSPDDIM3H fm$ Služkinje v volitvah v Delavsko zbornico. Dasi je . Domoljub«: že parkrat povdar-jal, da bodo za volitve v Delavsko zbornico imele volivno pravico tudi žene, vendar nain prihaja več vprašanj, ki kažejo, da so delavke in služkinje — na te volitve še premalo opozorjene. Zato danes ponovno K udarjamo, da imajo volivno pravico v elavsko zbornico vse uslužbenke, ki so bile dne 5. decembra 1925 zavarovane za slnčaj bolezni pri bolniški blagajni, pa naj se potem imenujejo delavke ali gospodinje ali kuharice, služkinje, sobarice, natakarice ali kako drugače. In še zelo važna je ta panoga delavstva za volitve v Delavsko zbornico. Služkinje in druge uslužbenke v gospodinjstvu so ena najmočnejših delavskih strok, štejejo okoli 7000 glasov, torej desetino vseh volivcev. Radi visokega števila glasov bodo služkinje gotovo imele na vseh kandidatnih listah svoje kandidatinje. Vse stranke, ki bodo pri volitvah nastopile, se bodo trgale tudi za glasovnice služkinji Naša krščanska dekleta in žene, ki so po takih službah, imajo svojo strokovno organizacijo >Posel-sko zvezo«'. Tu si druga drugi pomagajo, posredujejo ,se podpirajo, se zbirajo k poučnim in strokovnim sestankom. Prav nobena druga stranka niti nobeno društvo se ni vselej in povsod tako vestno in marljivo brigalo za koristi zlasti tistih ubogih služkinj, ki so morale trpeti kako krivico od strani gospodarja ali gospodinje, kot naša krščansko socialna >Poselska zveza«. To uamaritansko delo je spletlo med našimi služkinjami trdno vez skupnosti, ki se bo pri volitvah v Delavsko zbornico še posebno izkazala. Vse za eno, ena za vse I Stanovska zavest bo že ena močna gibalna sila za nastop služkinj pri teh volitvah. Pa ne bo edina. Je še ena globlja. Naše služkinje — večinoma hčere vernih kmet-skih in delavskih staršev — so, hvala Bogu, globoko verne. Bolj kot marsikak izobraženec čutijo, da pomenijo volitve v Delavsko zbornico le en majhen spopad med delavstvom, ki zagovarja tudi v javnosti krščanskia načela in delavstvom, ki »kupno z vsemi drugimi sovražniki Cerkve ubija Kristusa in njegov nauk. Delavska zbornica naj bo vodnik delavske kulture, delavske izobrazbe, ona naj skrbi za vzgojo delavske mladine, njeno ravnanje bo važno v gospodarskem, političnem, v vsem javnem življenju in bo globoko segalo prav do posameznih delavskih družin in posameznega delavca in delavke. Ali naj res Delavska zbornica postane delavska postojanka framasonov, ki bodo skupno z brez-veftskimi kapitalisti pod naslovom Delavske; zbornice z njeno močjo in njenimi sredstvi tlačili krščansko delavstvo radi njegove vere, njegovega odločnega krščanskega prepričanja? Saj se še spomnimo, kako so socialisti preganjali naše delavce in delavke pred in neposredno po vojski, ko so imeli ponekod moč v rokah. Krščanska uslužbenka mora biti v tej volivni borbi pomočnica svoje sotrpinke, delavske žene in matere, ki z grozo gleda, kako razna socialistična in komunistična društva pod stanovskimi, razrednimi in drugimi firmami odvračajo delavsko mla-dež od življenja po veri, ubijajo versko in moralno vzgojo, da izginja krščanska ljubezen iz delavskih družin. Glasovi 7.000 služkinj morajo enoglasno povdariti, da naše slovensko ženstvo zahteva, da Delavska zbornica podpira in pospešuje vsako delavsko gibanje zlasti delavsko prosveto in vzgojo, po krščansko socialnih načelih. Ženska je priznano dobra agitatorica. Vnete članice in zaupnice naj se ne zadovoljijo s tem, da mirno čakajo na dan volitev, da oddajo svojo glasovnico za listo krščansko socialnega delavstva, poskrbeti je treba, da bodo tako storile vse tovari-šice. Zlasti ne pozabimo na tiste, ki malo ali nič ne bero, se ne udeležujejo shodov in sestankov in jim morda niti znano ni, da so razpisane naše volitve. Takim je treba osebno dopovedati za kaj gre. Zavedna služkinja mora poiskati vse tovarišice v okolišu in se z njimi dogovoriti, kako bodo volile. Služkinje in delavke! Bodimo ponosne, da me v naši mladi državi prve izmed vsega ženstva stopamo na volišče. Ko je pred leti Slovenska ljudska stranka odločno zagovarjala volivno pravico za vse ženstvo so si liberalci in z njimi združeni ostali nasprotniki izmislili grdo pretvezo, da smo pre malo izobražene, da bi mogle razumeti pomen volitev. Tedaj so nasprotniki Slovenske ljudske stranke dajali volivno pravico mestnim gospem in gospodičnam, delavskim in kmečkim ženam in mladenkam so jo pa odrekali in radi tega Slovensko ljudsko stranko divjo napadali. Polnoštevilna udeležba pri teh volitvah bo najboljši dokaz, da je imela Slovenska ljudska stranka tedaj prav. Samo s svojimi glasovnicami dokažimo, da smo dovolj izobražene. Do-kažimo, da se zavedamo, da je od vsakega glasu odvisen uspeh. Naj bodo volitve^ v Delavsko zbornico dokaz visoke izobraženosti naše preproste žene. Od služkinje do služkinje, od delavke do delavke naj gre geslo: »Vse volimo listo .i in nar.nel z eno roko. Ob rob •'pbtegnfeš' vi!ice med roglji in odstraniš •pfttfh1''4ti "ii je pri snažsnju nrhr?.!. Rjo Odntu^ vod rtor.eV, če rja.sta nvsta pamdčK ^VfHrdlcjem rti onstiš nekoliko časa ičta4i,'da se 'odmedijo. Nato esri<»ži kakor t^p raj opisa rta. Svinjska glava':s hrerot«. Kuhaj kes o*e'cne prašičje i,aye v siari ved!, v katero fi dejala žlico kija, pur koncev čebul?, k.o-š~5k kcrenjiij jjiK-ršiP" par zrn celega po-, pra,' javorjev Jisf "ju, ?re!< čryra. Ko se rreHto * kuha. jo zre::, naloži, na krožnik in jo pc..tavi s lHj< vina alf jabolčnim hie-nom na mizo. ' Svinjska glava, v 'Jesprcijis. Kuhaj četrt, litra iioo,7.iega, .nj^a v dveh litrih vede. Kq Mvre, fini'vodo cdlij in.še z mrzlp po^^hjl*ato'uga na novo zalij r. dvema litK^^.Aj;,vetje. l'o pfevre, mu pr^erii c^irt^^^asiPje glflve, drobno zre-zarte-ja V.nl^iega jp^jeršilja, strel? f?sna in kc '■je nejflniien nap^i skuhan, mu prideni še en 1 č irc rri p i j-1 Ta' ;h ^ 1 e kocjce /rezan, osoli, prideni .švep prpr.k in kul/aj do jnehkega. Ješpreaj »'tre.-i* v skledo, meso pa rrežT in ga po vnni"nfilčS.' Prašičja glava v kaši. Četrt kg svinjske glave kuhaj r dveh litrih vede in ji prideni košček korenja, par zrn celega popra, strok černa, če imaš kaj paradižnika, osoli in ko' ,je; glava kuhana, odlij in precedi juho. in v tej juhi skuhaj četrt litra z vrelim kropom oprane kaše. Ko je kaša kuhana, jo stresi v skledo, po vrhu kaše pa nalogi na kosce zrezano meso. Če imaš rada kašo bolj redko, pa pvilij malo več vode Tlačenka ali stisnjeni nadevani želode«. Skuhaj približno za napolniti en srednje velik želodec 2 do 3 kg svinjske glave z uhlji vred; kuhano zreži na majhne koščke, prideni soli, ščep popra, strok stoletnega česna, žličico maiaronovih plev, nekoliko drobno zrezane čebule in osmimko litra prašičje krvi ter napolni s tem nadevom osnažen in olupljen svinjski želodec. Napolnjeni- želodec kuhaj eno dobro uro. Med kuhanjem ga večkrat prebodi, da ne poči. Potem ga deni med dva lesena krožnika, obteži ga s približno 4 kg težkim kamenem in ga pusti tako čez noc. To klobaso daš lahko na rezine zrezano z nastrganim hrenom in kruhom na mizo. Tudi lahko daš v ta želodec kuhano srce, ledice ali kože od špeha; tedaj pa zadostuje 1 kg g h've. Iz zgodovine kužnih bolezni. (Dalje.) .> Koze , >osepniceboginjec, to so imena grozne bolezni, pred katero se je tresel še v preteklem stoletju svet. Saj so pobrale na svojih pohodih po Evropi okoli 400.000 ljudi, napdle so skoraj vsakega in če ni umrl v mukah z razsušenim griom, z vso kožo v krasti, mu je vzela bolezen rada vid, sluh, vsedla se mu je v pluča. A tudi kdor je popolnoma ozdravel, ni pozabil svoja bolezni — vsa razgrebena koža mu je pačila obraz in roke, lase in obvri so požrle koze. Koze so prišle iz Azije v Evropo, poznali so jih že stari Indi in Perzi. Arabski pisatelj navaja, da so prišle koze iz Etiopskega v Arabijo. Vojne v 8. in 12. stoletju šo pripeljale strašno bolezen na Špansko, od tam na Francosko. Ko je napravil nemški cesar Maksimilijan I. vojni pohod na Nizozemsko, so se vračali njegovi vojaki skozi Francosko in so tako prinesli 1. 1475 koze prvič v Nemčijo. Najbrž so se kmalu potem razpasle tudi do nas. Iz Evrope so jih zanesli potniki v Ameriko in Afriko, iz Danske so prišle 1. 1783 v Gronlandijo. Španjolci so zanesli koze med Indijance, pokosile so kar ■cela indijanska plemena. V neki bitki z domačini so se umaknili Španci in so pustili ua bojišču kcce, v katere so bili javiti kozavi bolniki. Indijanci so se veselo zavili v koče, ki so jim prinašali smrt. Kakor druge kužne bolezni so sledile koze vojakom iz dežele v deželo. Njih prvi uastop v novem kraju je bil najhujši.. — Zdravnik Guig piše 1. 1726, da se ne more veseliti mati svojih otrok, dokler niso prebili preizkušnje koz in da napadajo in pobirajo koze najlepše in najboljše mladeniče in dekleta. Napadajo pri svojih pohodih vse, umrje vsak 4. ali 6. oboleli. Dr. Paulicky pravi 1. 1806, da se od 20 ljudi komaj eden izogne koz, od obolelih pa unirje sedmina. Kdor ne pride na vrsto pri prvem pohodu, ga iztaknejo drugič. Najbolj nevarne so otrokom pod 10. letom in odrastlim, ki so prekoračili 20. leto. Stari ljudje jih ne dobe tako hitro, a če jih dobe, jih ne prenesejo. Navadno se dobe koze samo enkrat, ni pa izključeno, da jih ne bi dobil drugič, vendar niso drugič tako grozovito hude. Koze, nadaljuje dr. Paulicky, prehajajo iz kraja v kraj in se ne dobe drugače kakor po otrovanju. Otrov se prenese z blagom in z ljudmi. Dr. Zaiz meni, da je dovolj, če vidiš samo od daleč prijatelja, s katerim sta podobne krvi. (Pri nas pravijo, da se zgliha kri). Tako je pisal zdravnik pred 200 leti. O cepljenju ni vedel še ničesar, dasi je bilo na Turškem cepljenje že dolgo v navadi in so baje poanali cepljenje 2e Indi iu Perzi. Za kozave bolnike so pač postavljali kužne hiše — toda le ponekod, navadno je ležal tak bolnik med svojca in je troval s svojim dihom ljudi okrog sebe. Izprva je bila navada, da so kozavega zelo zavijali in zapirali, a že pred 200 leti priporočajo zdravniki zrak in hladno postelj za bolnika in branijo ga vsake razburljive pijače. Praktični migljaji. Preveč slanim jedem pomagaš, če pre-grneš čez lonec, v katerem se kuhajo, čist prtiček in potreseš nanj perišče moke. V par minutah bo jed ravno prav, ali celo premalo slana. Usnje za podplate postane zelo trpežno, ako jih pred porabo namočimo v la-neno olje. Namrznjen krompir postane navadno neprijetno sladek. To sladkost i?gubi, če mu pri kuhanju vrelo vodo y«čkrat od-liješ in jo nadomestiš z že pripravljeno svežo vrelo vodo. Zmrznjen krompir, jabolka ali drugo sadje deni preden ga rabiš v ledeno mrzlo vodo, da le počasi in polagoma odmrzne. Trdo meso od stare živali,, zlasti govedina, dela gospodinji velike preglavice, ker cela družina tarna nad njim. Praktične gospodinje so tudi za to našle pomoč. Meso postane mehko, ako prilijemo tedaj, ko se začne peniti juha v loncu, t. j. še preden zavre, nekoliko žganja ali ruma. (Pravijo za 4 kg mesa je dosti ena žlica). Vsako Še tako trdo me^O se mehko skuha in nima prav nič okusa po prilitem žganju. . j. Volnene rokavice je treba zelo previdno prati, ker rade uskočijo. To je mnogo odvisno od vode in njene topline. Navadno peremo rokavice v Vroči vodi, izpiramo jih pa v mrzli, in to je napačno. Voda za izpiranje naj bo prav tako topla, kakor ona za pranje. Obesiti je treba rokavice tako, da se voda ne zateka v prste, ampak da so prsti zgoraj in-.se tako hitreje posuše. Najpriptavnejše je, če prste prišiješ na trak in tako obesiš rokavice na primerno topel prostor, da se polagoma suše. Razpokane roke. Zlasti po zimi trpe naše gospodinje na hudih bolečinah, ki jih povzročajo razpokane roke. Umij razpokane roke in jih dobro obriši, nato pa večkrat namaži z limonovim sokom, da se na rokah posuši. Res, da peče, pomaga pa prav gotovo. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Uubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovale najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■a* IZOBRHZBl črne toifove kmetskega stanu. (Ob 60 letnici rojstva dr. Kreka.) Ker smo 27. novembra 1925 obhajali 60 letnico rojstva dr. Kreka, je prav, da se ob tej priliki spomnimo na temeljno Krekovo knjigo »Črne bukve kmečkega stanu«:, ki jih je spisal, predno je začel svoje ogromno delo za kmečko zadružništvo. Proučevanje kmečkega stanu. Dr. Krek je temeljito študiral razmere kmečkega stanu v vseh evropskih in ameriških državah in sicer jih je študiral radi tega, da na podlagi tega najde pota in sredstva, kako pomagati svojemu ljudstvu. In skoro pri vseh državah je prišel do zaključka, da se knaečkemu stanu slabo godi in da propada. Leta 1895 je zbral vse te svoje študije, ki jih je bil zaporedoma objavljal v Slovencu«, in izdal -Črne bukve kmečkega stanu«. V teh bukvah je jasno povedal, da čaka črna usoda in črna bodočnost ne lo ljudstvo evropskih držav, temveč tudi države same, ako bo kmečki stan tako nazadoval. Pomen kmečkega stanu. O pomenu kmečkega stanu za družbo in državo je zapisal dr. Krek tole: Kmečki stan je nujno potreben državi ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovi za obrt, marveč tudi za varstvo reda in miru in za ohranitev verskega in nravnega življenja.« L Ovim napredka in blagostanja. V Črnih bukvah je podal dr. Krek poglavitne stvari, ki tarejo kmečko ljudstvo in so mu najhujša ovira na poti k izobrazbi, gospodarskemu napredku in blagostanju. Zdi se, da so bile razmere pred 30 leti, ko jo dr. Krek izdal svojo Črne bukve kmečkega etanu, zelo slične razmeram, ki vladajo danes samo z razliko, da je danes vse še znatno huje in težje za kmečki stan. Zato navjijtimo iz njegovih Črnih bukev sledeče: a) Liberalizem. n Liberalizem je zanesel neomejeno svobodo tudi na kmete. S tem sc je pričelo parcelovanje, špekulacija z zemljišči, naku-pičevanje velikih posestev; kmečki stan se je vedno bolj razdruževal. Razmere med sosedi in sovaščani so se poslabšale; pravd brezdanje žrelo se je odprlo. Dote,dolgovi,zapravljivo s t. Ko je ponehalo naturalno gospodarstvo "a kmetih, je novodobni obrt zanesel tem ložje svoje izdelke tudi na kmete in polagoma izpodrinil domačo obleko in domačo hrano. Potreba denarja je bila rodila tudi prevelike dote in — vedno naraščajoče zemljiške dolgove. Neumna razkosnost in '•ganjarstvo sta zavladala. c) O d e r u š t v o. Uenamo gospodarstvo je izročilo zasebni špekulaciji kredit, ki ga je bilo po-vsod vedno več treba. Oderuštvo je zacve- telo na kmetih. Temu je treba pomoči. V tem oziru mora veljati boj vsemu kapitalizmu. V kmečki socijalni načrt, torej spada tudi načrt, kako naj se zlomi denarni nadvladi tilnik. Pomoč kmetu. Ko je torej dr. Krek videl, da kapitalizem razdira kmečki stan v njegovem jedru, je iskal proti temu primernih sredstev. Bistvo vsega, kar je podvzel dr. Krek za rešitev kmečkega stanu, pa je: praktično krščanstvo nasproti liberalizmu združenje kmečkega stanu v gospodarskih in stanovskih organizacijah za obrano proti kapitalizmu, ustvarjanje stalnosti med kmečkim ljudstvom potom stalnih domov in samostojnih zadrug. Iz današnje mogočne organizacije zadružništva in organizacije katoliških izobraževalnih društev lahko vidimo, kako je dr. Krek ta svoj program tudi izvajal, kakor si ga je bil začrtal v Črnih bukvah kmečkega stanu. a) Svobodno zadružno združevanje. Razdruženje je sedaj že preveč napredovalo, da bi se kar na mah mogla obnoviti zamujena vzajemnost in da bi zadruge mogle roditi dobrega sadu. Treba je preje pripravljenja s poukom v besedi in pismu iu slobodnega zadružnega združevanja. b) Stdlnost domov. Naš čas je demokratičen. Toda tista stalnost, ki so jo branile fevdalne razmere na zemljiščih, med Slovani pa rodbinske zadruge, se mora zopet uvesti. Braniti jo morajo odslej našemu demokratičnemu duhu primerno — kmetje sami v samostojnih zadrugah. Dedni stalni domovi in samostojne zadruge so najnujnejša zahteva v zboljšanje naših kmečkih razmer. c) Naturalno gospodarstvo. Naturalno gospodarstvo se mora po možnosti obnoviti. Samo cerkev kaže še svojo konservativno-vzgojevalno silo v tem oziru. Povsod je ponehalo kmetovo naturalno gospodarstvo, samo — bira je še ostala. Dobro vemo, koliko sitnosti ima zavoljo nje dandanes duhovnik, vendar nas iz srca veseli ta lepi za materno skrbnost sv. cerkve tako sijajni spominek, ki se je se rešil iz prejšnjih boljših časov. č) Hranilnice in posojilnice. Najprimernejši je začetek z rajfajzeno-vimi posojilnicami, kjer se ravno v denarnih stvareh, ki vse zanimajo in so v poslovanju zelo enostavne, po načelu popolne vzajemnosti združujejo kmečki posestniki. Denar je vse razdružil, pri denarju naj se torej začne zopet organizacija Denarne zadruge so pa tudi za to potrebne ker je e v zvezi z njimi, ki lahko zadoščajo potrebnemu kreditu, mogoč razvoj .svobodnih gozdarskih zadrug. Te naj bodo druga stopnja na potu v rešitev kmečkega stanu j d) Pomoč države in dežele. Država in dežele naj podpirajo ta slo-bodna združevanja. Država naj sploh v vseh ozirih pomaga rešitvi kmečkih posestnikov kakor je pomagala njihovemu propadu. Kako sedijo slavni pisatelji o slabem tisku. Eden najslavnejših pa tudi eden najbolj umazanih pisateljev, Rousseau, piše o svojih spisih: »Kadar se spomnim knjig, ki sem jih napisal, me spreleti groza. Namesto, da poučujem, delam škodo. Namesto da podajam dušam hrane, jih zastrupi ljam. Tako sem pri vseh svojih lepih spisih nazadnje velik zločinec.« — Klemen Brentano je odgovoril noki ruski kneginji, ki se je pohvalila, da je čitala njegov roman «Godwi»: »Fuji Sramujte se, da vil kot bodoča žena in mati prebirate take stvari! — Podobno govori Ovid, eden najslavnejših, pa tudi eden najbolj pokvarjenih pisateljev: »Rečem ti: ne prebiraj mehkužnih pesnikev. Brezobzirno te svarim in odvračam od svojih najznamenitejših spisov. Vrzi v ogenj vse te knjige, četudi te mikajo, in bodi junak. Pa reci odločno: Obenem s to knjigo naj zgori v ognju tudi moja strast.« — Slavni Rus Tolstoj piše o svojih umazanih spisih, ki jih je pisal v mlajših letih, sledeče: »Laskali so se mi, da sem slaven umetnik, a umetnik da tudi nezavestno poučuje. Zato sem pisal in pisal. Tudi so me dobro plačevali, tako da sem dobro jedel, imel ženo, družbo, zabavo. Toda vsi smo bili pokvarjeni do kosti, nevedneži, ki niti sami ne vedo, kaj je prav fn kaj ni prav, a smo druge hoteli učiti, pohlepni po denarju in časti. Dane« pa, ko se spomnim onih deset let svojega življenja in pisanja, me obhaja žalost in sram me je in zdi se mi, kakor da sem ona leta preživel v norišnici. In kakor vsak norec, tako sem imel tudi jaz vse ljudi za norca, v prvi vrsti pa samega sebe.« — Viktor Hugo, sam slaven pisatelj, je rekel ob pogledu na Voltairjeve spise nekemu dekletu: »Ako odpre tvoja čista roka one nesramne spise, se bo zgodilo, da bo Bog umrl v tvoji duši.« — Že zgoraj imenovani Rousseau pa je dejal ob pogledu na svojo povest Julija ali nova Grčija*: »Dekle, ki hoče ostati čista, nikdar ne Sta takih spisov.« Narodna enciklopedija SHS. Že peti zvezek tega dela leži pred nami in nam opisuje besede od Ciril-Metoda do Drenice, planinskega predela v Južni Srbiji, ki je znan kot središče zloglasnih kačakov. Hitro si sledijo sedaj zvezki eden za drugim in tako smemo pričakovati, da bo koncem leta 1926 ali začetkom leta 1927 to zgodovinsko delo dovršeno. Tudi v predstoječem zvezku je mnogo zanimivega za vsakega Jugoslovana, posebej pa še za nas Slovence. V njem dobimo namreč kot del naše kulturne zgodovine opis raznih pisateljev, znanstvenikov in drugih znamenitih mož. Tako srečamo tukaj štajerskega pisatelja Jurija Dalmatina, slov. janzenista Janeza Debevca, pisatelja Frana Detelo, zgodovinarja Kranj- 6' tke Dimitza, komponista Oskarja Deva, pisateljico Detnetrovič-Zorko Kvedrovo. O Slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu čitamo obširen članek, ki ga je spisal Fr. Grivec. Opisan je tudi istrski dobrotnik ljudstva škof Jurij Dobrila. Opisani so še drugi znameniti slovenski možje. Tudi zemljepis je je precej zastopano. Sicer je iz Slovenije malo krajev opisanih: Domžale, Devin, toliko več pa je krajev iz drugih delov naše države, posebno iz Srbije. Dalmacija in Dalmatinci so posebno obširno opisani. Pri tem ne smemo pfezreti sledečega nedostatka. Pod imenom Dolenjsko je opisan kraj med Muro in Dravo, ki je pravzaprav le čisto lokalnega pomena. Ni f«t nikjer besedice omenjeno o naši Dolenjski, ki tvori vendarle najbolj obsežen in rodoviten del bivše Kranjske. Kaj takega še vendar ne bi smelo dogoditi. Upamo, da bo vsaj v dodatku ta pomanjkljivost odpravljena. V tem zvezku se podučimo tudi o zgodovini raznih plemen našega naroda. Tako čitamo o Dabiši, kralju bosanskemu, obeh črnogorskih Danilih, knezu črnogorskemu in o vladiki. Navedena je tudi deklaracija srbske vlade o aneksiji Bosne in Hercegovine 1909. L, ki je tvorila nekak mejnik bivše srbske države glede stremljenja po združitvi vseh Jugoslovanov pod enim žezlom. Manjka pa naša majniška deklaracija iz leta 1917, ki je bila mero-dajna za naše stremljenje po združitvi Jugoslovanov v Avstriji. Tudi to deklaracijo bo treba navesti vsaj pod črko M., da bo ta velevažen zgodovinski dogodek zabeležen v tej knjigi. O kmetijstvu nimamo v tem zvezku mnogo. Opisana je trta Delavore, hibrid ameriške trte in Direktojfi, to so direktno rodeče trte, večinoma ameriškega izvora, imenujemo jih samorodnice. Izmed splošnih važnih besed je opisana precej natančno diplomatska služba, v kolikor se je razvila v srbski državi, ia današnji ustroj ministrstva zunanjih zadev. Nekako čudno se zdi, če je pod nazivom Direkcija pošte in telegrafa opisan ustroj te naprave. Vsakdo bo ta predmet iskal med pošto oziroma telegrafom, ne pa pod Direkcijo. — Sicer »o pa to nedostatki, ki se bodo pri drugi izdaji gotovo popravili. Vrednost tega epohalnega dela ostane vzlic takim nepopolnostim nezmanjšana. Ta knjiga zasluži pač, da se nabavi za vsak zavod, za vsako knjižnico, za vfcako društvo, ker ima trajno veljavo. V dodatnih zvezkih bo pač treba nadomestiti in spopolniti vse vrzeli, ki so pri prvi izdaji neizogibne. Patrick A. Seehan: Nodlag P6\V.s( irskeffii dekleta. Slednjič sla se ob devetih pridrvila konj in jezdec, ne da 1m se katerikrat spoteknila in brez nesreče, v ulice Macrooma in se ustavila pred prvo gostilno. To je' bila nenavadna prikazen in je takoj privabila množjeo ljudi. Velik cblak pare se je dvigal iz rjave kože konja, ki je »tal ves zasopel in prepoten, in podoben oi>lak se je dvigal i/, premočene obleke jezdeca. Kam jezdiš zdaj v noč, so vsi zavpili. Odpočij 4>e tukajl Konj iu jezdec sta potrebna počitka! Pccivatl?c je zaklical mladenič. , Prejahal sem šele en del svoje poti. Prijatelji, krme in vode za to ubogo žival in malo hrane zame. Potem spočitega konja, če ga morem dobiti za dobro besedo ali za denar, in nato zepet naprej! -Toda kam, dečko? Dozdaj še ni nihče tako jahal, razen da ubeži smrti ali da si pridobi ženo.« In on jim je razložil. . Derryanue? 0'Connell? Petinšestdeset milj v zračni črti! Namrisel, človek, to je nemogoče. Primi kdo dečka! popolnoma je znorel!: Toda oni je samo poslušal, jedel in pil in nič odgovarjal. Prišel Jilapec. ^Ntbenaga Jconja ni mogoče dobiti v Macroomu. Vsi ljudje ao adšli k porotnim obravnavam. Važna zadeva! Vsi;odvetniki in vsa gospoda se je odpeljala.« Mladeniču je upadel pogum. Pogledal je utrujenega, s peuo pokritega konja, pomislil na sedemdeset milj poti in si je moral sam natihem priznati, da je nemogoče. Tedaj pa se mu je zopet prikazal obraz njegov^ brata, Johna, strmečega z obtožne klopi. ; Poglejte možje, nocoj sem jahal, kot ni še. nihče prej. Mi smo vsi na istem. Danes so vrgli vrv okoli vratu mojemu bratu, jutri jo morda vržejo vam ali vašim sinovom. Ali ni mogoče dobiti konja? Pravili so, da se tu more dobiti preprega.« Zelo se jim je smilil. Toda ne! Konja ni bilo mogoče dobiti. .Če ga ne more dati McWilliams, ga ni nikjer najti,, razen če hoče vzeti kako kmetsko kljuse, ki se m p bo zgrudilo, preden bo pol milje na poti. Toda jutri, v nedeljo, se najemniki vrnejo in bodo preiskali zam vse mesto. »Jutri! Jutri bo, žalibog, prepozno 1 Sedemdeset milj tja in devetdeset nazaj —.« Žarek upanja se je posvetil. »Ali morem, dobri ljudje, dobiti jutri zvečer tukaj preprego za 0'Connella in sebe?« >Da, dečko, če jih najdemo. Dvajset, če hočeš, In krepke voznike.« ; Ali morete nekaj konj naprej poslati — kakih dvajset milj? 0'Connell se bo najbrže peljal.« »Seveda, dečko, to se bo zgodilo. Dohitita jih v Keiin-a-neighu ali Inchigeeli, tako gotovo, kot sem jaz gospoTisočkrat vam hvala! Sedaj ga poženem,« in zopet naprej v noč. In žene so dejale: »Srečno pot! Bog in Njegova Mati mu pomoreta. Brat iz take zibelke je vreden, da se ga reši k Sedaj ni imel reke za tovarišico. To pot se je moral spustiti v divjo, pu-.to pokrajino, preko črnega močvirja, skozi gloLoke doline in preseke med gorami, kjer je bila trna noč še bolj temna kot na prostem, in zanesti se je moral le na nagon svojega konja. Nagnil se je naprej, potrepljal vrlo žival po vratu in rekel: »Tako daleč in tako dobro! Toda najhujši del najine poti je še pred nama. Ali ga boš mogel zdelati?« Zvesti konj je položil ušesa nazaj, kakor bi bil razumel in hotel reči: »Da, ce ne izgubim podkve in naju ne ovre kamen na cesti, gorski hudournik ali podrt most — te prinesem do cilja.« Kdo bi mogel reči, da se ne vzbujajo v teh ubogih, nemih živalih, zvestih sužnjih človeških, neld skrivni nagoni; ali da ne prehaja neka nežna, električna struja od jezdeca na konja in ju ne združi za trenutek v eno? Vsaj ta vrla žival se je to noč tako obnašala in tako mučila, ko je dirjala naprej skozi temo, kakor bi vedela, da sloni na njej vse upanje. Nobena luč iz koč ob strani ni več metala veselih žarkov jezdecu na pot. Vse je bilo tiho in v temi in molk js motilo le topotanje kopit, ki se je razlegalo skozi noč, in daljno lajanje kmetskega psa, ki je bil na nočni straži. Bila je polnoč, ko sta prišla mimo Inchigeele, pustivši mesto Lough Lua na levi, in konjska kopita so začela grmeti in buditi strašne odmeve od pečine do pečine med gorovjem, ki varuje kraljestvo Kerry. Sklepal je po popisovanju, ki ga je že bil slišal, da je zdaj onkraj meje. Toda pred njim je bila še vsa širna te dežele, ki se je raztezala prav do gorovja, ob katero je že od stvarjen ja »veta pljuskal Atlantiski ocean. Ali bo dobra žival vztrajala? Kdo ve? Bog je gotovo z nami. Malo pred šesto uro zjutraj je nežna, biserna svetloba za njim naznanjala zarjo; kmalu so se megle razjasnile in skozi oblak pare, ki se je dvigal z vratu in bokov njegovega konja, je zapazil, da gresta skozi zelo ljubeznive zaseke in doline, dasi je na njih še ležala zima m nočna megla. Živina se je mirno pasla po travnikih, ki so jih obrobljali na obeh straneh: tuintam so mirno ležale na hribčkih in med skalami, skrite v mahu, ovce, čakajoč, da se popolnoma zdani in da odidejo zopet na pašo. Znaki življenja so se Razno. Trenj« jajee. Tudi najmočnejši mož ne more streti jajca med palcem in kazalcem, fe ga drži na citrem in na topeju koncu. Plin. N« Angleškem porabi vsaka oseb« sedemkrat toliko plina kakor na Nemškem. Koža. Teža kožo s podkožnimi tkvninnmi vrel znaša ori odraslem človeku 10 dt> 12 kg Zobotrebci. O prvih zobotrebcih nam poročajo rimski pisatelji. Bili so it bodle ježevca, nato pa iz tra;evega lesa in iz srebrač Pisemske znamke ni o niti sto let stare. ZnaSot jih je Anglež Chalmers. Leta 1840 so jih vpelalt na Angleškem, leta 1849. pa na Nemškem in v Avstriji. Medved. Čez zimo medved leži v nekakem r>o!-spanju. Hrane ne uživa nobene. Zgodi se celo, da ima medvedka po zimi mlade, in kar je najbolj čudno, da jih doji, nc da bi knj jedla. • fcenski las nosi laliko t<-žo 178 gramov. Ker ima ženska na glavi povprečno 30.000 las, bi mogli ti lasje nositi ogromno težo 5340 meter, stotov. Prve tire za prevažaire blaga v vozovih so imeli že stari Grki. Tir je bit iz kamna. Kamenite iu lesene tire so poznali v nemških rudnikih v 10. stoletju, v angleških pa že prej. Žirafa ima silno dolg tvrat. Vratadh vreteni:ev iima pa ravno toliko kakor mišica in kot sploh vsak sesavec, namreč sedem. Kava. Največji nasadi kave so v državi Sao I'a-ulo v Braziliji. Brez prest anka je tam posa jeni U 135.000 hektarov s kav nimi grmi ali drevesci, ki jih je nad 8 milijonov. Kavno drevo poatane av« do pet metrov visoko; rodi dvajset let iu da na let«* povprefcno 1 kg zrn. Viharji. H pomočjo tri tisoč vremenskih opazovalnic, raztresenih po vsem svetu, in iz, opazovanj mornarjev so ugotovili, da je na zemlji vsak dan okoli 44.000 viharjev. VeČina viharjev je ja na prostem morju. V Srednji Ameriki je vihar skoraj vsak dan, v Abe-siniji jih je 50 na leto. v Italiji 40 do 80, v Parizu 27 itd. Bnrike. Na Angleškem je okoli 50 milijonov ljudi. Na leto porabijo ofcoli 1(1 milijard bucik ali kno-fele, na dan torej 50 milijonov ali vsak eno; 63 milijonov Nemcev porabi na leto 14 milijard 4i-vank, na dan 40 milijonov; 40 milijonov Francozov [>a izhaja z osmimi milijfr !anv' na leto, na dan z 22 milijoni. Surovo maslo. Najbolj priljubljena hrana na azijski visoki planoti Tihe' je surovo maslo aH putcr Bolj ko je staro, rajši ga imajo. Najbolj jim tekne, je staro štirideset let. Sajcrfji predor sveta. Napravili ga bodo na Angleškem pod reko Mersey med mestomi Liverpool ia BirkenheC'!. ,'rod pat dn:»- vi so začeli z delom. Dolg bo 3300 metrov, bo glede dolžine torej daleč zaostajaj za znanimi doip.imi pt j ri, a premer bo iir.cl tako velik kakor ga nim,. š« noben drug predor nn svetu. Delo bo trajalu uet le> •rnjfni) drevo. Na pobočju gorovja ob reki Ori-nocd v Južni Ameriki raste drevo, ki mu pravijo domačin: »srjjčno dievj . In lo po vsej pravici. Deblo drevesa prežagajo ta-mošnji Indijanci v kos-, ki so inalo krajši kc. Človek. Vlaknasto skorjo po-kCTejo dol in sicer tako Previdno, da ji ostane vsa oblika debla. V to skorjo i vrezejo dve luknji za ro-; ke, pa imajo srajco ali L ob eko. Ta obleka je tem | »oijša, ker ne prepušča vode. zaceli pojavljati tudi med zgodaj vstaim««™; h . nimi 1 udmi in utrujeni jezdeč m^ja,j0čirni',delav" dobiti hrane in pijS' t dobivala ista sočutna vprašanji iste odgo^re in pov sod so zelo pomilovali mladeniča ki sirilu 7" velikansko nalogo, da reši bratom življenje A ni bilo a postajati in čakati. Cilj še ni bil dSen in reba je se bilo premagati marsikatero težavo. Zadnje ure utrudljivega jahanja so bile najhujše 1 naravnost,« so mu pripovedovali »dokler ne zajedaš mor a. Tedaj se naglt? obrni na desno • J . , e ! i oh»\ opcijo- Bog ti daj, da najdeš 0'Con" nella to blaženo in sveto nedeljo.- In žel je dalje, njegovo upanje je raslo kakor so njegove tedesne moči pešale, naprej, naprej kakS v sanjah, kajti tudi duh mu je bil truden po te j sEi Storžok zaspi na ognjišču in se drugo jutro zbudi z ožganimi nogami. Zunaj je bila huda noč. Grmelo je in se bliskalo kot bi se vnelo nebo in mrzel, uničujoč veter je divjo žvižgajoč dvigal ogromen oblak prahu in hreščeče lomil drevje v polju. Storžek se je zelo bal groma in bliska, a lakota, ki ga je napotila od doma, je bila večja in močnejša ko strah in ubravši pot pod noge, je s par sto skoki prispel v vas, moleč iz zevajočih ust jezik ko lovski pes. V vasi je bilo vse temno in pusto. Prodajalne so bilo zaprte, hiše zaprte, okna zaprta in še na cesti ni bilo ne enega psa. Zdelo se je, ko da bi vas izumrla. Obupan in lačen je potegnil Storžek pri neki hiši za zvonec i:t zvoni! na vso moč, misleč: ;>Kdo se bo že prikazal.< Resnično, prikazal se je starček, ki je imel na glavi nočno čepico, in je zakričal jezno: — Kaj pa rogoviliš ob tej uri? — »Košček kruha prosim, če ste tako prijazni — Kar tu počakaj, kmalu se vrnem — je odgovoril starec, misleč, da ima opraviti z enim izmed onih dečakov, ki razposajeni vlačijo po noči za zvonce, da trapijo ljudi v mirnem spanju.___ noči. Kakor prikazen so letele mimo njega hiše koče drevesa,; na pozdrav: »Bog te varuj,B™ temilostao varuj k je odgovarjal, kakor bi govorili pa^ju ?a- £5? E H-,SedlUt in Cd0 njegova velikana oga « katero je bil poslan, se e izpremenila v brezp<£ membno malenkost, dokler se mu ni nenadoma s£ teknil konj m ga s tem spravil k zavesti. Krepko in skoro nehote je nategnil živali vojke, da ne pade! se ozrl okrog, zagledal jeklenemodro morje in spozna? da je njegova pot pri kraju. Naglo se je obrnil na desno in v malo trenutkih je zagledal globeko v do-mi ob vznozju škrlatne gore od gozdov obdano opatijo Derrynane, dom Osvoboditelja in cilj svojih želja. Omahovaje je prispel na dvorišče in razjahal, ali bolje, padel z utrujenega, s peno pokritega konja. (Dalje.) Cez pol minute se je okno vnovič odprlo in znani starcev glas je pozval Storžka: — Sem pod okno stopi in nastavi klobuki — Storžek, ki ni imel še klobuka, se je približal in ko je obstal, je začutil, kako se je usula nanj velika golida vode in ga zalila od glave do nog kot bi bil ovenel rožmarin v loncu. « i Storžek... je začutil, kako se je usula nanj velika golida vode in ga zalila od glave do nog... Moker kot miš in onemogel od utrujenosti in lakote, se je vrnil domov, in ker ni imel več moči, da bi se držal pokonci, je sedel in iztegnil premočene in blatne noge po ognjišču, na katerem je tlela žerjavica. Tako je zaspal. V spanju so se mu vnele noge, ki so bile lesene, in malo po malo so se mu spremenile v oglje in pepel. Storžek je pa spal in smrčal, ko da bi bile njegove noge koga drugega. Končno se je proti jutru zbudil, ker je zaslišal, da trka nekdo na vrata. »Kdo je?<: je vprašal zehajoč in mencaje si oči. — Jaz sem — je odgovoril neki glas. Ta glas je bil Pepkov glas. ^ W-W DDDHnESint7ČGRfiD ^ ^ POTUJOČI KINO V SIBIRIJI. !'o naredbi ruške vlade se je podalo biS006 gledališče v najbolj oddaljene si-'^ke kraje, da pokaže domačinom kino. ^avci so prišli v tako zakotne doline, da ■"[ce tam gledališča aH kina ni poznal. Se-«ia so domačini kar zijali, ko so gledali I® to premikanje in letanje na navadnem gTu- Ekspedicija je obiskala 146 krajev. , Kimom "a daljnjem severu naše zemlje P« nobena reč ni zdela tako čudna ka- | Icor to, da nastopajo na platnu še taki ljudje, ki so že davno umrli. Pa jim tudi razložiti ne moreš, kako je to. KAKO DALEČ LETI LASTOVKA. Angleški učenjak Witterby proučuje že več let letanje lastovic. Ko gredo od doma, jim da majhne, komaj vidne obročke na noge, in prosi po časopisih, naj mu naznanijo, če je kdo kje kakšno tako lastovico videl. Iz zgodil se je slučaj, da so neko tako lastovico videli v Kapskem mestu, prav na najbolj južnem koncu Afrike. V južni Afriki so dobili doslej osem z obročki opremljenih lastovk. Od leta 1909. do letos je dal Witherby že 150.000 lastovkam obročke na noge. Pripoveduje tudi, da je ptica j galeb preletela ves Atlantski ocean. Odletela je z Angleške, ustrelili so jo v Ameriki. To je edini poznani tovrstni slučaj. MILIJONAR POSTAL REDOVNIK. V samostanu oo. trapistov v Soligny v Belgiji je pred kratkim p. Albert Maria van de Cruyssen delal slovesne obljube. Pred vstopom v samostan je bil večkratni milijonar in odličen državnik. V svetovni vojni se je boril za domovino in postal častnik. Šest medalij, križec belgijske in francoske častne čete ja krasilo njegove "prsi, ko se je vračal domov, Vsa ta odlikovanja vise danes na oltarju presv. Srca Jezusovega v tamošnjem samostanu. Polaganju slovesnih obljub je prisostvovalo tudi nekaj belgijskih odposlancev, Kardinal Mer« 4* Temo bodočnosti prodreti nam ni usojeno, ali to j«.- gotovo, da bodočnost nervoznih, nespečih in lahko razdružljivili nc mor« biti prijetna, ako pravočasno ne ini-dljo na jačenje in pomirjeni«- s\.»ih vi.cev. Umivanje in drsenje z It 21 let priljubljenim domačim sred- stvom rell fj.- . .m MngodiscOiiii • l'Lafluidom« unu. ruje, dav- ?d-;,>-0 spitije. krepi živce in miiičevje, olajšuje bolečino v glfl ■ i, zobeh in licu, ter Se izkaže /mer,i '>.it iz-rstui I.-m« M;l- im. \ edno zopet slišimo te ..liti Feil.ijcv Mv.tl.iid« kot zancslpvo dom. si ed.iUo /oper rcr, .itifn- bolečine. Močne|«l in boljšega učin'.1 kot ,'ranc. žgmje 6 dvojnatih cier pa mu je brzojavno čestital. Novi menih jc izjavil, da je p. Albert Mnria srečnejši kot jv.i je bil milijonar van de Cniyssc'n. Ammidscn bo spe' hdid. Kakor v«mr., oo je lanski Amuoil-' ,nn polet na severni te/Jaj ponesrečil. Atmindsen pa ni zgubil poguma in pripravlja nov polet, to pot nt '. aeropalnom, tennoč /. rrneno ladjo. Ladjo gradijo v Italiji. Do konea januarja bo >.«> »loiotovljena in bodo začeli takoj s poskusnimi poleti. Kmabt nnlo se bodo peljali proti Svalbardu, kakor se sedaj s starini imenom imenuje otočje Spit.-slmrgi. Sval-bhrd pomeni »hladna ohala in je torej za to ol'K'jp kaj pripravit«) ime. (ki Spi1sbeiL .-•.» pr pcičani o uspehu, da govoi i jo o ^liri-n:ij-l'iii.}v>iem bivanju na tečaju. o raz-is' ;v in iti itd. Dr.jih j-n ei.-o laku ; p.-pri-in jih svarijo. Z; .-ii pravijo, da bo /a i' premajhen: imel bo umni 15.0IMI kvničniii metrov vsebine, «W:ini pravijo X. i. da niti zrnkopl«« s HKl.(HH) kuhi- : niuii metri vsebine ni /:nv ti uu Ouu za ta! pej.-i. Aiiutndsem! :>e /aru tako mudi. k; r iit • vhiteti Nrmtv, Vi Muli pripravi ja ju pcn!<• lukral šli. ko bedo res prav temeljito pripravljeni. ; V "vsako h So "o^lFuli^ i Filar^a i* m« ritiHf LJUBI. I ANA, Gosposvet>ka (VoSnjakovn "lici 4), nasproti restavracij: No\i svet' v 1 i v-iem svojim c.ai nmi «iJjeiwkem SREČNO, VESELO NOVO LETO 1926! Q>r*čnc» iti oasole w uopo lelo /.Hi vem sojini navor-nlkoni in prijavljen) Zvonarna in livarn« dr«ž'ii'.:i ua r,'izpolnijo. .Samo pri .lo-. .šidoviit - ruden ! jiililjan.i. Me (ui trg i!! Kupujejo -r- ludl po nui-vi.-ji ceni srebrno krono. ali 2 veliki spec. steklenici ?a 63 Diu, 12 dvojnatih ali 4 spec, steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih a'i 12 sp.-c. steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povietju lckarn.-r Eugen V. Fcllcr, Stubica Donja, Fls^trg 16, Hrvatska. - Posamezne steklenice »Hlsatluida« po 10 dinarjev v lekarnah in sorodnih trgovinah. Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim naročnikom ter lc tudi nadalio piiporočam za vsa mizarska dela. — Imam tudi vedno v zalogi najrazličnejše mrtvaške KRSiE po najnižjih cenah. TEODOR S T U PI C A stilu*, mizarstvo - St. Vid - Lukovica pri Domžal,ih. Seli Srečno novo leto •Kolinska tov. kavnih primesi«, LjuMj, vošči v-.-iu sv nji m cenjenim odjeninlc,. 11 VESELO, SREČNO NOVO LETO 1026 J MEDIC - ZANK L — LJUBLJANA, tov. inn olja. I;,kov in b.irv — družba z 01». /;v. Češkuti & Zaic .*f- ir.atiufaktuvna trgovina POO VEL&OK" LJUBLJANA :: STARI TRG ST. 3 želi vsem cenjenim svojim odjemalci") srečno, veseSo novo teto 19251 n i« Ki 10 H LflldShi pole« cerkve m H m sprejema: Vlcge na knjižice in tekoči račun (žiro) po najugodnejši obrestni meri, Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago, Hranilne vloge se izplačujejo brez napovedi. Posojila daje na vknjižbo, proti poroštvu (menična posojila), zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. Izvršuje: Konverzijo hipotečnih dolgov. Kredite v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. % y Poslovne ure: razen nedelj in praznikov vsak dan od 8, —12. ure dopoldne in od 2.-6. ure popoldne. . ^ ---—--—--—----—J KXXXX2 ISKALCI ZLATA I -Oek««" % i v v. • f Originalne (pni/e) potrebščine fi_xat jn_» Ržena MM je mm ena l To ve vse I, a go^podina ki hoče imeti ra nlizi oirMiO, zdravo in redimo kavo. Zato zahteva v trgovini le t I ■■■■■■■■■■■■■■I NaJboIJSI Bivalni atroj Je edino le Josip Petellnc-a znamke Orltzner In Adler sa rodbino, obrt In Industrijo tlubllana bi'" Pr«fcrMV»s» spomenika, ob >e4l fcuk t »ei«nj» kraiplate*. Veiictna (Iranci]*, Delavnica ia popravilu JM »oliko telilo« Si3 kl ctla v rde em zavitku. POZOR ptsd ponsredbzml! ™erwat za Ooalocraph dobite edino le pri LUP. PAR/VOA. Šelenburgova ul.fi godna prilika -za nakup, Zaradi preuredim gospodar, ohrala ima naprodaj FRANC KOŠAK, posestnik - Grosuplje, več lepih plemen, in molznih krav (tudi s teleti) i> te lic lostne reje od izbranih staršev. Proda sc tudi 1 zelo lep plemenski bik 2'? leta star, simo-dol.sk past.ic, in 1 par lepih, težkih, vseskozi zanesljivih k ri n j (prenov konj in kobila). Istota i je naprodaj tudi več dobrih, težjih sai:k, več lo.ter-skih in drugih tjospod.-.rskih voz, 1 nov san-«ki voziček ižiipravljivček! 'in 1 lep kol,'«i-lj. nekaj no-,»jat-iia poljedelskiga orodja, kakor njivskih bran in SiTčktivib plugov ter drugega gospodar, orodja Vse si je Iroba na mestu ogledati. : >■: ti brani, stanovanju i peiilu FRAN PEPIC, sodar, Ljubljana — Trnovo. - Ostbnc alt pismene ponudbe na gorenji na'!-.-. Mut^a vina očistiti (N TRPKA TEK PREKISLA OMILITI .JE ZELO , ENOSTAVNO!. Na zalogi imamo spev. francosko ■ ž.-lattiio L Al NO tvrdke Oerment ic Q«ijnard, i Pdri-i. K \- jki pošiljki prid iioimo točno na\ odilo. j /.M-.-i aji . .-ene! — Glavna zaloga: UhOGERIJA »SANITAS« -- Celje in Ljubljana. NAJCENEJŠA TVRDKA! NEVESTE ir. ŽENINI! Pri nakupu bale »i oglejte vs* Uicne kr.hir.jskc in lesene gospodarske potrebščii e, kikor: krožnik«, ve.lnrje, škafe, jjtablie, vile, slole, mor. tra"o, žimo, raznovrKt. l.ojarac»-joCc izd.-lke. - V zalogi vidno modeli /a surovo n beJa1 K«*r stopil ,e r««» pla« z.dravllnl Edina prava izdolovalnicas Hasllin^a dcsillatljM E. JERAS Ira drug Ljubljonn - Moste Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 in 470. Račun poitnega čekovnafla urada m Slovenijo it. 11.945 Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Br^oiav.t cospobanka. v lastni palači (vis h vis hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in reaerve skupno nad X. 60,000.000 -, vlog« nad K 600,000.000- Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe /a vrednote, kupui« in prodata kar najbolje tui« valute in devize, spreiema vloge na tekočem tačunu in nn vložne knjižice ter nreakrbuja vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogon Amerikanski oddelek: Direktne zveze 2 ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. 1'ooblaSten prodajalec srečk I»m&vue razredne iolerije. "M Izdajatelj: Dr. Prane Kulovec. t' Urednik: Frane Zabret. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C'e«.