GLAS Leto XLVII ■ št. 51 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 1. julija 1994 Tradicija - rože, narava, obrt... v Cerkljah Le še danes, jutri in pojutrišnjem V sredo zvečer so v Cerkljah odprli tradicionalno razstavo cvetja, lovstva, ribištva, čebelarstva ter domače in obrti. - V torkovem Gorenjskem glasu bomo objavili izžrebane vstopnice. Cerklje, 30. junija - Okrog 400 razstavljalcev s cvetjem, izdelki domače in umetne obrti, ribiči, lovci in čebelarji pa so prav tako poskrbeli za zanimivo predstavitev, se predstavlja na 27. razstavi cvetja in 24. razstavi lovstva in ribištva, čebelarstva ter izdelkov domače in obrti v šoli v Cerkljah. Odprla sta jo v sredo zvečer predsednik Izvršnega sveta Kranj Peter Ore h ar, v imenu sopokrovitelja pa direktor Gorenjskega glasa Kranj Marko Valjavec Prizadevni turistični delavci v Cerkljah so tudi letos poskrbeli v okviru tradicionalne in skrbno pripravljene turistične prireditve za zanimiv program. Vsak večer skrbi za razpoloženje drug zabavni ansambel, v nedeljo pa bo ob 15. uri tudi tekmovanje harmonikarjev. Ob zaključku razstave v nedeljo zvečer bodo izžrebali tudi vstopnice. Prva nagrada je letalski prevoz na sedemdnevno letovanje v Španiji. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 20. ure. • A. Ž. Gorenjska v znamenju jadralnega padalstva Napeto v zraku in na tleh Medtem ko jadralni padalci v zraku lovijo višine in ugodne zračne tokove, njihovi / spremljevalci na tleh bedijo nad poleti in kraji pristanka, da jih poberejo. Kranj, 1. julija - Že dober teden je Gorenjska v znamenju 3. evropskega prvenstva v jadralnem padalstvu, na katerem tekmuje nad 100 padalcev iz 25 držav. Prvenstvo je največja športna prireditev ta čas na Gorenjskem in v Sloveniji. Pri jadralnem padalstvu videz vara. To ni nezanimiva disciplina, ampak izjemno napeta v zraku in na tleh. Predvidenih je 13 tekmovalnih dni. Po prvih štirih, v bistvu kvalifikacijskih, se bo za kolajne borilo 50 najboljših med fanti in 10 najboljših padalk, ostali pa bodo tekmovali za pokal Preddvora. Jadralni padalci tekmujejo po sistemu, podobnemu jadralnemu letenju m zmajarstvu. Pred vsakim tekmovalnim ^em se glede na vreme predvidi disciplina ,n smer, ki jo je treba preleteti v najkrajšem času. Padalci morajo kot dokaz preleta fotografirati dogovorjene kontrolne objekte na tleh, dolžine preletov pa se gibljejo med 30 in 100 kilometri. Padalec mora znati združiti svoje znanje, vreme, konfiguracijo terena in termična dviganja. Padalci so pod budnim očesom spremljevalcev na tleh. Z njimi imajo radijske zveze. Spremljevalci na tleh imajo tudi nalogo pobrati padalca, če le ta predčasno pristane ali se znajde v težavah, iz katerih si sam ne more ali ne zna pomagati. Gorenjska ima ugodne termične razmere, zato so glavna startna mesta Krvavec, Kriška gora in Velika Planina, deloma pa se bodo preselili tudi v Soško dolino. Več na športni strani. • J.Košnjek dvorec na Visokem t Svet KS zavrnil peticijo krajanov Loo ia i- • svet krajevne skupnosti je v p""c"vJ|_, ,---- j P!s Nadškofijskega ordmariata ni izdal soglasje, ampak le pozitivno mnenje, zavrnil peticijo T lc'ativnega odbora za dvorec Visoko. Iniciativni odbor, ki v nedeljo, 3. julija, ob 15. uri pri avčarjevem dvorcu na Visokem vabi na srečanje pod naslovom Vdihnimo življenje Visokem, pa »na že 135 podpisov proti odločitvi sveta KS. Več na 4. strani. • A. Ž. Danes preberite: stran 11 Loke v roke in cukr v tanke stran 14 Oblast ne mara satire stran 16 EJGA bode in boža KLUB , RAČUNALNIŠKI 486/40že od 143.450,00 SIT ali 8321,00 SIT mesečno! Sl^g§_x; 064/ 22 10 40f Slovenski upokojenci na Rogli Rogla, 29. junija - Na vseslovenskem srečanju upokojencev na Rogli, ki se ga je udeležilo tudi veliko število Gorenjcev iz vseh upokojenskih društev, je zbranim spregovoril predsednik republike Slovenije Milan Kučan. V svojem slavnostnem govoru se je dotaknil socialne varnosti in gospodarskega položaja Slovenije. Med drugim je dejal, da je stabilna socialna politika nekaj drugega kot občasno strankarsko manipuliranje s stiskami ljudi. Služi le medsebojnim obračunavanjem, ne pa socialni varnosti in stabilnosti družbe. Kdor obljublja hitre rešitve z ukinjanjem tako imenovanih privilegijev in pokojnin upokojencev, ki so nekoč delali v organih skupne države, pa pri tem zamolči, da je vsega tega malo in materialno skoraj nepomembno, je demagog, ki z lažmi kuje zgolj politični kapital zase. Govoril je tudi o slovenski osamosvojitvi in dejal, da ta ni imela enega samega junaka, temveč je resnični junak vse slovensko ljudstvo. Srečanja upokojencev se je udeležila tudi nova ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar. • D.Ž. Gorenjska ^ Banka Banka d posluhom Junijska inflacija 1,6-odstotna Kranj, 30. junija • Na Statističnem zavodu v Ljubljani so izračunali, da je bila junijska inflacija 1,6-odstotna, življenjski stroški pa so se povečali za 1,5 odstotka. Ob polletju je bila letošnja inflacija 8,9-odstotna, v primerjavi z lanskim prvim polletjem je bila 20,2-odstotna, v primerjavi z lanskim junijem pa 20,5-odstotna. Če se bo takšen trend nadaljeval, lahko ob koncu leta pričakujemo 20-odstotno inflacijo. Naj vas spomnimo, da je bila lani inflacija 22,9-odstotna, leta 1992 je bila 92,9-odstotna in leta 1991 je bila 247,1-odstotna. Na čase visoke inflacije smo že skoraj povsem pozabili, znani ekonomisti pa opozarjajo, da je tudi sedanja stopnja inflacije se nevarna, niso pa povsem enotni, kako naj vlada ravna v prihodnje. Naj nadaljuje z dosedanjim zbijanjem inflacije ali pa poskusi z ostrejšim ukrepom. Večina je naklonjena dosedanjemu načinu, vladni analitiki pa pričakujejo, da bo inflacija ob koncu letošnjega leta 16-odstotna. (Več na 9. in 10. strani) • M.V. Plat zvona za Škrlovc Kranj, 30. junija - V sredo na seji zbora krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine je delegat zbora in predsednik KS Kranj Center opozoril, da se stolp na Škrlovcu v Kranju lahko vsak hip podre. Pritrdil mu je tudi predsednik Sklada stavbnih zemljišč in predlagal, da Izvršni svet občinske skupščine nameni za nujno sanacijo iz tekoče proračunske rezerve 6,7 milijona tolarjev. Več na 3. strani. • A. Ž. ZASTA VLJALNICA f>Jkf*T*SGfi. W£FO£7v ZAUPANJA -.Mor&SJkm C 41 KrmnJ, tal.: 21i 256 F>rieakuj+mo vmm vmmh dan od9 - iT MADŽARI NA URJENJU PRI GORENJSKI TO -Skupina 14 madžarskih častnikov bo konec tedna končala 14-dnevno usposabljanje v planinski enoti na Bohinjski Beli. Med našim obiskom v sredo se je urila v Soteski za prehod prek reke po vrvi, danes pa se gostje vzpenjajo ob spremstvu gorenjskih častnikov in reševalcev na vrh Triglava. Več na 3. strani! • Besedilo in slika: S. Saje MAKLER BLED d.0.0. PRODAJA NEPREMIČNIN STRAN 19 Poslanka Irena Oman zanika trditve o zlorabi državnega posojila Za hišo, ne za bazen Sprašuje se, zakaj takšen vik in krik zaradi gradnje bazena, posebej v Stražišču, kot da bi pri njih prvi v naselju gradili bazen. Stražišče, 29. junija - "Ne, jaz bazena ne gradim, ampak ga gradi sestra Bernarda. Dogovorili sva se, da jaz uredim hišo vključno s fasado, ona pa zgradi bazen. Zanj je izkop narejen in obod zabetoniran, to pa je vse, kar namerava sestra letos narediti pri gradnji bazena, ki bo, ko bo končan, stal okrog 8.000 mark. Posojilo, ki sem ga jaz dobila od vlade oziroma države, pa z gradnjo bazena nima nobene zveze," je na vprašanje, ali res državno stanovanjsko posojilo troši za gradnjo bazena odgovorila poslanka državnega zbora Irena Oman iz Stražišča. "Naša hiša je stara. Zgrajena je bila leta 1936 in je potrebna obnove. Ker sem jo želela popraviti in sem videla, da tudi po občinah dajejo posojila, sem spraševala, ali je mogoče pri državnem zboru oziroma pri državi dobiti posojilo. Obrnila sem se na generalnega sekretarja državnega zbora Bogdana Biščaka m ta mi je možnost posojila potrdil. Oddala sem prošnjo s predračunom in drugimi potrebnimi dokumenti vključno z dokazilom o lastništvu. Predračunska vrednost vseh del je nekaj čez 80.000 mark, zaprosila pa sem za 40.000 mark posojila in ga toliko tudi dobila. Nad trošenjem posojila ima vlada popoln nadzor, saj prilagam račune. Posojilo mi je bilo odobreno marca, po sprejemu proračuna, maja pa sem odplačala prvi obrok. Nisem pa vedela, da stvari s pravilnikom niso čiste in da ga vlada še ni potrdila," je povedala Omanova in dodala, da marsikje odobravajo še ugodnejša posojila in da ve za primere, da so jih dobili ljudje, ki sedaj zgražajo zaradi njenega in sorodnih posojil. "Obtožbe, ki sem jih deležna so hude in me bolijo, saj sem imela doslej občutek, da me imajo ljudje radi. Vsem po vrsti govorim, da bazena ne gradimo z mojim posojilom in da vse lahko dokažem z računi in potrdili, vendar se take obtožbe z ne vem kakšnimi odgovori in pojasnili ne dajo več utišati. Škoda mi je bila že povzročena." • J. Košnjek Kranjska carinarnica Interes gorenjskega gospodarstva Kranj, 29. junija - Poslanka državnega zbora Jana Primožič odgovarja na pobudo družbenopolitičnega zbora kranjske skupščine, da se v Kranju ustanovi samostojna carinarnica, in na predlog poslanca Saša Lapa, naj se ustanovitev samostojne carinarnice napiše že v carinski zakon. Primožičeva pojasnjuje, da je odbor za finance in kreditnomonetarno politiko na njen predlog sklenil, naj vlada do druge obravnave carinskega zakona pripravi pregled carinarnic in carinskih izpostav v državi ter prouči ekonomsko upravičenost ustanovitve samostojne carinarnice v Kranju. Tak sklep je sprejel tudi državni zbor, zavrnjen pa je bil Lapov predlog, ker teritorialna razmestitev ni stvar carinskega zakona, temveč zakona o carinski službi. Prav tako ne drži trditev Aleksandra Ravnikarja in Vitomirja Grosa, delegatov kranjske skupščine, da je organizacija carinske službe stvar zakona o organizaciji republiške uprave. Verjetno je bil mišljen zakon o upravi, ki ie bil sprejet maja v drugi obravnavi. Zakon o upravi določa naloge organov državne uprave, zakon o organizaciji in delu ministrstev pa ureja delo ministrstev. Upam, da bo vlada uresničila sklep državnega zbora. Bistveno je, da se gorenjskemu gospodarstvu zagotovi hitro in kakovostno carinjenje, ne glede, ali v izpostavi ali samostojni carinarnici, je zapisala Primožičeva. • J.K. GLAS IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor končal junijsko sejo Slovenija računa na petične goste Poslanci so se precej pripombami sprejeli v prvi obravnavi strategijo razvoja slovenskega turizma, spremembe pokojninskega zakona pa so zavrnili. Ljubljana, 1. julija - Junijska seja državnega zbora je končana. Na dnevnem redu je bila različna tematika, med drugim tudi sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojnine bodo še naprej usklajevali z rastjo življenjskih stroškov, ne pa z rastjo povprečnih plač, kot je predlagala vlada. Poslanci se očitno zavedajo pomembnosti in številčnosti upokojencev v volilnem telesu. Zavzeli so se za postopno zmanjševanje razlike med najvišjimi in najnižjimi pokojninami, za pravo razmerje med pokojninami borcev in častnikov nekdanje JLA ter za možnost, da bi zakonec, razen svoje, dobil še del pokojnine umrlega zakonca. Političnim zapornikom naj bi pri ponovni odmeri pokojnine upoštevali status, ki so ga imeli pred aretacijo oziroma izrekom kazni. Državni zbor je v prvi obrav- navi sprejel predlog zakona o kmetijskogozdarekih zbornicah. Na predlog predsednika republike so poslanci izvolili pet od enajstih članov sodnega sveta. Za člane sodnega sveta, manjkajočih šest bodo izvolili sodniki sami, so bili izvoljeni Boris Grosman, odvetnik iz Ljubljane, Marjan Mir, pravnik v Unionu, dr. Ada Polajnar -Pavčnik, profesorica Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Franc Pernek, dekan Pravne fakultete v Mariboru in dr. Karel Zupančič, redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani. Prva obravnava predlog« strategije razvoja slovenske«« turizma je bila kritična a° optimizma vlade in napovedi, ki jih je poslancem povedal minister dr. Maks Tajnikar-Poslanci so menili, da mora Slovenija razvijati kakovostni turizem za petične goste. • J* Košnjek Srečanje socialdemokratov in somišljenikov v Tržiču Za pravično, bogato in varno življenje Janez Janša je govoril zbranim v polni dvorani Cankarjevega doma. Tržič, 29. junija - Slogan "Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in vami Sloveniji" je spremljal tudi torkovo srečanje članov SDSS z Janezom Janšo in somišljeniki stranke v Tržiču. Kot je v uvodnem nagovoru napovedal predsednik socialdemokratov, bi bilo moč doseči s sodelovanjem novih strank tudi tako optimistično zastavljen cilj. V odgovorih na vprašanja poslušalcev pa je predvsem ošvrluul slabosti, ki danes žulijo preproste ljudi. Srečanje v Tržiču, ki je bilo katerimi so bili namenjeno zlasti pogovoru s predsednikom SDSS so v tržiš kem odboru izkoristili še za podpis Majniške deklaracije in privabljanje članstva. Kot je poudaril predsednik odbora Pavel Rupar bodo zbrane prostovoljne prispevke obiskovalcev namenili za nakup šolskih potrebščin za otroke iz revnejših družin v njihovi občini. Glavni gost večera,Janez Janša, je izrazil zadovoljstvo zaradi polne dvorane obiskovalcev, med so bili tudi Branko Grims, dr. Božidar Brudar, Nika Dolinar in vodilni možje iz tržiške občine. Obenem je pojasnil, da s srečanji po Sloveniji socialdemokrati tudi na ta način zbirajo mnenja ljudi o aktualnih problemih. Po ugotovitvi, da so povečali članstvo za več kot 100 odstotkov in ustanovili več kot 30 občinskih ter krajevnih odborov, je največ besed namenil prav opisu teh problemov na eni strani in nove Majniške deklaracije, kot odzivu SDSS na probleme po drugi strani. Izrazil je upanje, da bodo Čimprejšnje volitve postavile stvari na pravo mesto, saj bi z zadostno mero modrosti in pripravljenosti za povezavo novih strank lahko dosegli izoblikovanje političnega prostora v Sloveniji. Tako kot je Janša kritiziral pereče probleme - od počasnega procesa privatizacije, nenadzorovanega prisvajanja premoženja in visokih obrestnih mer do monopola dveh vodilnih strank, ravnanja po nekdanji jugoslovanski zakonodaji in pristranskosti vrha sodstva - so tudi poslušalci nizali vprašanja v tej smeri. O tem, kdaj je moč pričakovati razplet številnih afer, je gost menil, da se to ne bo zgodilo pred spremembo vladne koalicije in razmerja sil v parlamentu. Glede možnosti zbli- žanja demokratičnih strank je ocenil, da niso razlike v programih vzrok za nesodelovanje, ampak bolj pomanjkanje znanja in političnih izkušenj, saj gre za nove oziroma mlade stranke-Opozorilo o poslovnih dogajanjih v Iskri in skrivnostnih nakupih letal je pospremil z napovedjo izbruha nove gospodarske afere in izjavo, da je njegov naslednik sprejel še pred imenovanje!?) izraelsko delegacijo v Slovenij1 brez njegove vednosti. Na vpr*' sanje, kaj je zanj kvaliteta živ'' jenja, pa je med drugim odgovoril, da se osebno zavzema tudi za nematerialne dobrine, stranka pa jo najbolj opisuje s svojim sloganom o pravičnejši, bogatejSi in varnejši Sloveniji. • S. Saje STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Podobnik pri nadškofu Ljubljana, 28. junija - Ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja je v torek obiskal predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Pogovarjala sta se o problemu razraščanja korupcije in gospodarskega kriminala ter o kritičnem zmanjševanju občutka za temeljne moralne vrednote v slovenski družbi. Nadškof se je zavzel za poštenost delovanja v javnem življenju, gospodarstvu in politiki, Marjan Podobnik pa je menil, da je le z osebnim foto bobnar ^MERKUR ?J£B,U? 10 % POPUST Koroška c. 4, Kranj od 1. do 16. julija fotoaparati in filmi ročne ure usnjena galanterija Količine so omejene! nakupa na posojilo, FUJI, KODAK, KONICA,YASCHICA FUJI, KODAK, KONICA, AGFA JUNGHANS Pri nakupu nad 5000 SIT možnost 3 ali 4 čeke (z mesečnim odlogom). zgledom najodgovornejših v politiki in gospodarstvu možno obrniti dogajanja v pozitivno smer. Novinar ni zaščiten Ljubljana, 28. junija - Zakona o javnih glasilih in o RTV Slovenija ne zagotavljata neodvisnosti novinarjev in javnih glasil, niti ne demokratičnega javnega obveščanja v humanem, poštenem in demokratičnem smislu, saj ne ščitita novinarjev in ne zagotavljata konkurence pri obveščanju, meni Združenje za demokratizacijo javnih glasil. V Svetu RTV naj dobita svoji mesti tudi Cerkev in združenje. Sedanja sestava je naklonjena bivšemu režimu, nesprejemljivo pa je ponovno odločanje o generalnem direktorju, saj je bil sedanji s strani državnega zbora komaj imenovan na to dolžnost. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Proslava le za izbrance Ljubljana, 29. junija - Združenje izraža skrajno ogorčenje nad načinom proslavitve letošnjega dneva državnosti in protestira zaradi omalovažujočega odnosa vlade do tega jubileja. Med drugim so zapisali, da državljanom svpo-bodne Slovenije ni bilo omogočeno, da bi v prestolnici svoje države lahko dostojno proslavili veličino najpomembnejšega dogodka v zgodovini slovenskega naroda. Pravica je bila dodeljena le ■ Kranjski socialdemokrati pozivajo slovensko javnost Iskra je nastala v Kranju Mar bodo res morali Kranjčani na zlomu enega najuspešnejših kranjskih podjetij Iskra Števci spoznati, da uresničitev "zgodbe o uspehu" (privilegir-ancev) pomeni katastrofo za Kranj, so zapisali v pismu Javnosti kranjski socialdemokrati. Kranj, 29. junija - Iz sredstev javnega obveščanja smo izvedeli, pravijo, da poskuša Iskra Holding s tožbami v tujini preprečiti prodajo števcev, izdelanih v kranjski Iskra Števci Holding svoje početje utemeljuje, da kranjska tovarna nima pravice do uporabe znamke Iskra in zahteva plačevanje posebne provizije. Tako početje je nesprejemljivo. Ne gre le zato, da je znamka Iskra nastala prav v Kranju, v sedanji tovarni Iskra Števci, ampak za poskus, da bi nekaj ljudi v Ljubljani dobilo dodatno gospodarsko moč in lagodno živelo na račun provizij, ki bi jih plačevali kranjski delavci. Zaposleni m kooperanti lahko izgubijo delo, Kranj uspešno tovarno, Slovenija pa enega najuspešnejših izvoznikov. Iskra Holding ima za svoje, z narodnogospodarskega vidika, nevzdržno početje vso podporo tistih politikov, ki želijo s koncentracijo lastnine v Ljubljani gospodarsko in politično obvladovati Slovenijo, 'uha podpora slovenske vlade se kaže v mlačnosti in molku, predvsem pa v neukrepanju, kar je obsodbe vredno, so zapisali v pozivu slovenski javnosti. Terjajo od pristojnih, da preprečijo neodgovorno početje Iskre Holdinga, obenem pa pozivajo Kranjčane h podpori tovarni Iskra Števci. Ne gre le za blagovno znamko in lastnino. Gre za delavce, njihove družine in za Kranj. • J.K. J izbrancem, vsi drugi pa so proslavljali "družinsko", kot da odločitev o svobodni Sloveniji ne bi bila v rokah vseh državljanov. Združenje izreka tudi javno zahvalo Slovenski ljudski stranki in njenim poslancem, socialdemokratom in njenima poslancema Hvalici in Puklu, krščanskim demok- ratom (poslancem Skukov^ Omanu, Geržini in Henigrn? nu) ter predsedniku komi*1] za nadzor preoblikovanj družbene lastnine IzidotJ Rejcu za odločno podp°f pri zahtevi po jamstvu drža^ za obvezniceodškodninskei! sklada. • Zbral J. Košnjek GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Petek, 1. julija 1994 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Nesklepčnost jeseniškega parlamenta Julijana mora imeti vso dokumentacijo Jesenice, 30. junija - Poslanci niso razpravljali o projektu Polnilnice karavanske vode, ker so bili nesklepčni. Pred dnevi je Projekt obravnavalo tudi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in sklenilo, da mora podjetje Perne preskrbeti vsa dovoljenja. Predvčerajšnim je bila sklicana seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice, na kateri naj bi obravnavali temeljito mformacijo o uresničevanju Projekta pitne vode Julijana z Morebitnimi sklepi. Razen tega je bilo na dnevnem redu skupne |n pozneje na dnevnih redih ločenih sej vseh treh zborov tudi več drugih pomembnih vprašanj, tudi kadrovskih. Ne nazadnje tudi predlog za imenovanje predstojnika upravnega organa, sekretarja Sekretariata za notranje zadeve občine Jesenice in predlog za razrešitev predsednice izvršnega sveta Rine Klinarjeve. Rina Klinar je Pred odhodom na ministrstvo 2a delo v Ljubljano predlagala Zborom, naj za novo sekretarko ^a notranje zadeve imenujejo Majo Antonič, ki je bila že do Zc>aj pooblaščena, da v času odsotnosti nadomešča sekretarko sekretariata za notranje zadeve z vsemi pooblastili in odgovornostmi. A minulo sredo ni bilo o ničemer nobene razprave, kajti poslanci so bili uro in pol na meji sklepčnosti, po debeli uri pa so se razšli. Ko so najprej komaj zagotovili sklepčnost, se je za nekaj časa vnela debata o dnevnem redu. Najprej je poslanec Rajko Skubic predlagal, naj se o pitni vodi Julijana kasneje tudi sklepa in ne samo razpravlja, poslanec Mijo Dasovič iz Kranjske Gore pa se je zavzel, da se na dnevni red vključi tudi dopolnilo odloka o javnem redu in miru v tem smislu, da bi se motoristom prepovedala vožnja po pašnikih in travnikih. Dasovič je dejal, da je to v Kranjski Gori domala nerešljiv problem, saj policisti ne morejo ukrepati, motoristov, ki divjajo kjerkoli, pa je iz dneva v dan več. Poslanec je tako zbral deset podpisov in vložil amandma. Tudi poziv poslanca Romana Savinška, naj novinarji objavijo imena tistih poslancev, ki ne hodijo na seje jeseniškega parlamenta, bo verjetno brez večjega odmeva, kajti to se mora razčistiti in rešiti na druge načine. Skratka: ker bi bili po uri in pol zaradi odhoda poslanca v službo zanesljivo nesklepčni, z zasedanjem sploh niso začeli. In ker je bila najvažnejša točka dnevnega reda voda Julijana, dodajmo še informacijo, ki je najpomembnejša in najbolj aktualna in je delegati v Delegatu niso prejeli. 23. junija je bil namreč na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti v Ljubljani sestanek, ki ga je vodil minister dr. Maks Tajnikar, udeležili pa so se ga predstavniki jeseniškega Vodovoda, jeseniške občine, podjetja Perne ter inšpektorji. Na sestanku so ugotovili, da je bilo za cevovod polnilnice izdano lokacijsko dovoljenje, ki je poteklo in da je bil začasni površinski cevovod do polnilnice zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Zatoministrstvo zahteva, da je treba pridobiti vso dokumentacijo, za cevovod novo gradbeno in lokacijsko dovoljenje ter uporabno dovoljenje in morajo biti zatorej izpolnjeni vsi tehnični pogoji. Začasnost tu ne velja več. ludi objekt polnilnice se sme uporabljati le v primeru, če ima uporabno dovoljenje. Ministrstvo je tudi menilo, da se v primeru, če je Vodovod pripravljen na to, pogodba med Vodovodom in Pernetom lahko obnovi, saj vendarle ne bi bilo produktivno, če bi glede na vložena sredstva iskali tretjega investitorja. • D. Sedej S seje kranjske vlade Iskra Holding naj ne "nagaja" sanjski izvršni svet je v torek, ko je razpravljal o gospodarjenju v občini, ugotovi* da celotni sistem Iskra in s tem tudi ^agovna znamka izhaja iz matičnega podjetja lskra Kranj. onsn^A .J""'!- " Izvršni svet je tokrat pri razpravi o tU* f arJ*nJu v občini v prvih štirih mesecih povabil na sejo »uai direktorja Iskra Števci Kranj Nika Bevka, ki je predstavil gostovanje in načrte Iskre Števci. V razpravi so ocenili, daje iskra cvci ena nuj uspešnih delovnih organizacij v kranjski občini, kije ,Jos Povečala število zaposlenih za skoraj 400, prav tako pa tudi oseh proizvodnje. Direktor Niko Bevk pa je med drugim HoM' da ."""J0 vve,ike težave, ki jim jih povzroča Iskra Iding, ko jo sprožil postopke pri oviranju uporabe blagovne *namke Iskra na nemškem trgu. Dre -a • vc* le mec* najuspešnješimi delovnimi organizaciji, ki PosP ?zvaža na zahodni oziroma nemški trg. Ob ugodnih L ov"11) rezultatih načrtujejo tudi povečanje proizvodnje in lsk° p J° nove prostore. Dogovarjajo se za nakup prostorov z rJvoriJcvP'kaooran' varianta pa je tudi gradnja na "domačem odo Postavitvi poslovanja in načrtov pa je direktor Niko Bevk je j"1 na .velike težave, ki jih Iskri Števci povzroča Holding, ki Zat sProz^ postopke pri oviranju uporabe blagovne znamke. 2a 0 se je na primer 14 Iskrinih podjetij z okrog 14 tisoč 2araH-'m' *e iZODlikovalo v posebno koordinacijo, ki ima težave T;5* stališč in pogojev Iskre Holdinga. Znarnt svet Je nazadnje glede uveljavljanja pravic do blagovne blae 6 *S^ra u8ot°vil, da celotni sistem Iskra in s tem tudi irnai Vna znamka izhaja in matičnega podjetja Iskra Kranj. Zato 0rjJ° p.° mnenju kranjske vlade vsa podjetja Iskra, ne glede na 2aKtonI1Zlranost> pravico do sonosilstva blagovne znamke Iskra, sod "h1*1" svet meni' da se Je treba do P°Polnega zaključka vseh aktivr? sP°r?v ° blagovni znamki Iskra vzdržati vsake konkretne v *i.-°st'' ki bi ovirala prodajo izdelkov Iskrinih tovarn doma ali uijini. • a. Žalar o SeJe domžalskega izvršnega sveta ^ekaj denarja bo tudi za mlade SkuD*?**'*' 29' JuluJa " Na dnevni red 50. seje Izvršnega sveta Šole občine Domžale se je na predlog predstavnikov Glasbene prosto Vrst^a tU(*' obravnava programa glede nadaljnje uporabe strjn- ,.ov Kulturnega doma oziroma njihove prenovitve. Vsi so se vlaga da mora Dm to javen objekt, niso pa si bili enotni glede derfa^3 denarja v obnovo, saj so nekateri menili, da zaradi možne m0ra lonalizacije stavbe vlaganje ni smotrno, drugi pa so trdili, da bil oduPrav'čenec dobiti objekt v takšnem stanju, v kakršnem mu je l2yrg_Vzet tako, da potencialna vlaganja Občine niso tako sporna. VeČin SVet Je vztrajal tudi pri tem, da ima v gradbenem odboru ftl In J' ^ eli so tudi predlog sofinanciranja programov "Delo z tolar'1011"' za katere so predvideli sredstva v višini 2.600.000 mia5ev'. za delo s študenti pa 200.000 tolarjev. Programe za delo z kand'?1 so izbrali na osnovi javnega natečaja, prijavilo se je 29 Sredst ' ten Je Komisija za delo z mladimi petnajstim odobrila do Va- Ugotovila je tudi, da sta si programa podjetij Mi amigo, Že ' r Centra za socialno delo zelo podobna. Podjetje Mi amigo je eneVn i sredstva od dveh ministrstev, obljublja pa tudi, da bo v Poki? zaposlila 60 mladih ljudi, ki niso dokončno usposobljeni za ■zohr °,z'roma niso dokončali šole. V podjetju jih bodo ustrezno Oanst2 in jin zaposlili v občini Domžale. Sistem je prevzet z da nr ga> P°dobnega ima tudi Center za socialno delo s to razliko, n'ma ram v Podjetju Mi amigo že teče, Center za socialno delo pa Predi Za to nit' "strežnih prostorov niti kadrov. Sprejeli so tudi revai°g so^nanciranja obnove kulturnih domov v letu 1994, sklep o stavbnZaci^ vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo deDOn-8a zemUišča ter sklep o iskanju nove lokacije za domžalsko pun'Jo komunalnih odpadkov. E. Gradnik Finance Triglavskega narodnega parka Park potrebuje 246 milijonov tolarjev Bled, 30. junija - Letos so sredstva, ki jih z lastno dejavnostjo in iz republiškega proračuna zbere Triglavski nardoni park, nekoliko višja kot lani. Največ denarja za varstvo in upravljanje z divjadjo, največja investicija pa informacijski center v Trenti. Minulo sredo so na redni seji sveta Triglavskega narodnega parka, ki ga vodi predsednik Tomaž Banovec, obravnavali m tudi sprejeli podrobnejši finančni program Zavoda za letošnje leto, ki ga bodo posredovali slovenski vladi v potrdilo in sprejem. Triglavski narodni park pričakuje od lovnega turizma, parkovnega turizma in drugih lastnih dejavnosti 74 milijonov tolarjev sredstev, kar predstavlja 48 odstotkov sredstev, namenjenih parku. Za redno dejavnost potrebuje 77 milijonov tolarjev, razni sponzorji pa naj bi prispevali okoli 4 milijone tolarjev. Skupaj naj bi torej dobili 154 milijonov in 900 tisoč tolarjev, plan sredstev pa skupaj s precejšnjo investicijo v Trenti znaša 246 milijonov in 900 tisoč tolarjev. Triglavski narodni park največ denaja potrebuje za varstvo in upravljanje z divjadjo - skoraj 20 milijonov tolarjev. Med dejavnostmi, ki terjajo sredstva, je med drugim priprava planov in vključevanje parka v programe drugih, ki so v parku. Tako je njihova obveznost tudi priprava naravovarstvenih podlag in parkovni koncept za pašni red skupaj z agrarnimi in pašnimi skupnostmi.. V tem okviru je trenutno najbolj aktualna naloga Vrtaška planina v Mojstrani in dela na Tolminskem. Dejavnost parka je upravljanje z zemljišči in organiziranje raziskovalnega dela. Za dve raziskovalni nalogi o onesnaženosti zraka v parku in o onesnaženosti jezer bodo namenih 3 milijone tolarjev, ob tem pa so Člani sveta predlagali, naj raziskovalci svoje meritve sproti javno objavljajo. Triglavski narodni park milijon 300 tisoč tolarjev namenja za dodatne varstvene ukrepe, kot je preprečevanje divjih voženj športnih motorjev, ureditev zračnega prometa nad garkom, prometne ureditve in akcijo Rešimo Krnsko jezero, krnsko jezero je jezero, ki propada zaradi naravnih sprememb in zaradi hudega onesnaževanja, ki ga povzročajo brezštevilni kopala. Krnsko jezero kot da je za Bohinjem. Bledom in morjem po obljudenosti četrta slovenska plaža. Zato so* tudi že zdaj prepovedali v njem ves ribolov, prepovedali pa bodo tudi kopanje. Park je dolžan skrbeti za vso infrastrukturo in za vse akcije namenja 9 miljonov 300 tisoč tolarjev, za naravovarstveno nadzorno službo, kot je redno izobraŽevanje in obvezna dopolnilna sezonska zaposlitev dodatnih poklicnih nadzornikov pa 16 milijonov tolarjev. Med posameznimi akcijami omenimo nadaljevanje večletne akcije Soška pot, ureditev gozdne površine v Vratih za vzgojno izobraževalne namene in ureditev dostopne poti in razglednega informacijskoizobraževalnega stolpa v Zelencih. Ne nazadnje bodo Še naprej urejevali najeti vzorčni grbinasti travnik v Radovni, kjer park sodeluje tudi z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj oziroma z Muzejem Jesenice pri ureditvi stare Pocarjeve domačije, kije ena najstarejših domačih Triglavskega narodnega parka. Park naj bi kasneje v Pocarjevi domačiji uredil informacijsko točko Triglavskega parka. Vsekakor je pomembno tudi mednarodno sodelovanje in investicije, med katerimi je z 92 milijoni tolarjev največja v Trenti, kjer bo informacijsko središče. • D. Sedej Madžarski častniki na usposabljanju v gorskih veščinah Iz prostranih ravnin v svet navpičnih strmin Najprej vzpona na Viševnik in Storžič, za konec pa tura na Triglav. Bohinjska Bela, 29. junija - Seveda je to le prijetnejši del programa 14-dnevnega urjenja madžarskih Častnikov v slovenski planinski enoti. Vojaški inštruktorji z znakom gamsa na uniformah in naši gorski reševalci so namreč goste iz ravnin učili osnov vrvne tehnike, plezanja in samoreševanja. V sredo pa smo jih našli pri prečenju reke Save v Soteski po napeti vrvi. "Na osnovi meddržavnih dogovorov smo prišli na planinsko urjenje v slovenski vojski, saj v naši deželi ni pogojev za tako delo. Od prvega dne smo našli pristen stik z vašimi častniki, ki ob prevodih Jožeta Palfija iz enote TO v Mariboru in pomoči gorskih reševalcev do podrobnosti obdelajo z nami vse naloge iz programa. Razen tega, da so specialisti pn svojem delu, nenehno skrbijo za našo varnost, kar še posebej cenimo. Gotovo bomo Kridobili več znanja o planinstvu, kot ga lahko uporabimo na ladžarskem," je izjavil posebej za Gorenjski glas podpolkovnik Gyula Fekete iz Nagvkanizsa, ki vodi skupino 14 madžarskih častnikov. Vojaški inštruktor z Bohinjske Bele Alojz Novak je povedal, da so skupaj z inštruktorjem TO Alešem Ježkom in gorskima reševalcema Tonetom Kraljem iz Tržiča in Mihom Arhom iz Stare Fužine poučevali Madžare v osnovah vrvne tehnike in plezanja ter načinih samoreševanja, za sredo pa je bil na programu prehod prek reke s pomočjo žemarja na napeti vrvi. Delo s tujimi častniki, ki so se zelo zanimali za vsako novost, se mu je zdelo prijetno in koristno. Če bodo možnosti za to, bi ta ekipa rada pnšla k nam tudi na usposabljanje v zimskih razmerah. V pogovoru s tujimi gosti smo izvedeli, da so navdušeni nad lepotami Slovenije. Obiskali so že Kobarid, partizansko bolnišnico Franja, Vršič in Bled. Svoj alpinistični krst so doživeli ob vzponu na Viševnik. Tudi torkov vzpon na Storžič, kjer so prikazali reševanje ranjenca z vrha, ni bil od muh. Z dobršno mero radovednosti in spoštovanja pričakujejo četrtkov začetek ture na Triglav, kamor naj bi se povzpeli na vrh v petek. V sredo so doživeli obisk poveljnika slovenske TO generala Albina Gutmana, v soboto popoldne pa jih čaka še slovesnost ob podelitvi priznanj za opravljeni tečaj. • Stojan Saje GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Trgovina s pohiš POHIŠTVOM, Sp. Besnlca81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Pridružite se nam! predsednik sdss Janez Janša PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek_ Datum rojstva Naslov_ Kraj Poštna številka Krajevna skupnost Občina_ Izobrazba Poklic_ Zaposlen(a) pri/v Telefon doma_. Telefon v službi Vse mlade od 15 let dalje vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava. V__dne_ Podpis Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana. Tel.: 061/314-086 Zaradi velikega zanimanja za prijavnico za vpis v SDSS, objavljeni v Gorenjskem glasu, SDSS obvešča, da prijavnice lahko tudi fotokopirate in jih pošljete na sedež stranke. Plečnikov trg v Komendi Komenda, 30. junija - V sredo zvečer je bila v Komendi svečana otvoritev Plečnikovega trga s slovesno mašo in blagoslovitvijo, ki jo je opravil ljubljanski pomožni škof mag. Alojzij Uran. Obnova cerkvenega trga v Komendi po Plečnikovem projektu se je začela lani, za uresničitev pa so poskrbeli Župnijski urad Komenda, Odbor za celotno urejanje podeželja Komende, Križa in Most ter gradbeni odbor za obnovo Plečnikovega trga v Komendi. Slovesnosti v sredo zvečer na dan sv. Petra, zavetnika cerkve v Komendi, so se poleg cerkvenih dostojanstvenikov udeležili tudi predstavniki kamniške občine, narodne noše, pevci ter številni krajani. • A. Z. Veliko zanimanje tujih razstavljalcev Kranj, 30. junija - Gorenjski sejem, ki je vsako leto v Kranju osrednja gorenjska prireditev, obiščejo pa jo tudi številni obiskovalci iz različnih krajev Slovenije in onkraj meje, bo letos od 12. do 21. avgusta. Letos je za prireditev med razstavljala še posebej veliko zanimanje v tujini. Dober mesec pred začetkom prireditve je razstavni prostor že razprodan, prijavljenih pa je blizu tisoč razstavljalcev. Za sejem je bilo letos še posebno veliko zanimanje razstavljalcev iz Avstrije in Italije, želje po sodelovanju pa se vedno bolj kažejo tudi iz nekaterih držav vzhodne Evrope. Tako kot že nekaj let bo tudi letos med sejmom živahen večerni program z nastorji poznanih ansam- blov, vstopnine za večerni program pa ne Reševalci pripravljeni na sezono A. Ž. Kranj - Reševalci postaje GRS Kranj so na vaji sredi junija pokazali, da so usposobljeni in dobro pripravljeni za reševanje v gorah. Na vaji, ki je v ostenju Malega Grintovca med Zaplato in Kališčem, vodil pa jo je načelnik GRS Mitja Brajnik, je sodelovalo več kot 50 gorskih reševalcev. Na začetku se je vključil tudi helikopter, s katerim pa zaradi megle načrtovanega preizkusa niso mogli preveriti. Takoj po končani vaj i so v Domu na Kališču ocenili zahtevno vajo. Sicer pa je Dom na Kališču odprt vsak dan od 18. junija naprej, da je bil pozimi ob koncu tedna odprt in dobro oskrbovan pa gre zasluga oskrbniku Borisu Križ-narju. • A. Ž. Avtomobilska dirka na Jesenicah Jesenice - Avto klub Integral Jesenice pripravlja avtomobilsko dirko za državno prvenstvo v gorsko hitrostni preizkušnji. Dirka pod naslovom Golica Malboro 94 bo prihodnjo nedeljo, 10. julija, ob 13.30 spremi gorskohitrostnimi preizkušnjami na Prireditelj pričakuje na progi Jesenice - Planina pod Golico dirki več kot trideset dirkačev. Med pokrovitelji dirke je tudi Gorenjski glas. A. Ž. Pojasnilo V nedeljo dopoldne je bila v Preddvoru slovesna maša ob končani obnovi farne cerkve. Slovesno mašo so opravili rojaki iz Župnije Daniel Kaštrun, pater Jože Roblek (in ne Daniel Vovk in Srečo Roblek, kot smo v torek napačno objavili) , pater Polikarp Brolih in Matjaž Križnar skupaj z župnikom Miho Lovrincem. Mirko Cuderman pa je bil zadržan. • A. Ž. Svet KS Log zavrača peticijo "Nismo dali soglasja, ampak le mnenje" Po objavi zahteve Iniciativnega odbora za Visoko v Poljanski dolini, ki jo je do takrat podpisalo že 90 krajanov, se je v ponedeljek zvečer na redni seji sestal svet krajevne skupnosti Log. - V nedeljo ob 15. uri srečanje pred Tavčarjevim domom. Log, 30. junija - "V krajevni skupnosti se je na podlagi člankov v medijih izoblikoval Iniciativni odbor za Visoko v Poljanski dolini... Ker svet krajevne skupnosti na izredni korespondenčni seji (po telefonu) ni sprejel soglasja, ga tudi ne more preklicati. Dali smo namreč le pozitivno mnenje... Predsednik Iniciativnega odbora je podpise zbiral na podlagi objavljenih člankov in zato podpisniki niso bili pravilno seznanjeni..." Takšna je bila uvodna razlaga predsednika sveta krajevne skupnosti Log Viktorja Jelovčana v tretji točki dnevnega reda redne seje sveta KS, ki se je sestal v ponedeljek v začetku tedna zvečer in na kateri je predsednik Jelovčan že v uvodu poudaril, da mediji povzročil objavljeni razpis v petek za najugodnejšega ponudnika. Člani sveta so bili po večini soglasni, da so se pač opredeljevali o mnenju in ne o soglasju. Mnenje KS pa za Predlagatelja oziroma lastni-a dvorca Visoko ni obvezno. Pri tem pa so hkrati ocenjeva- li'« KS je delagat občinske skupščine v ponedeljek obvestil) da bo občina s 1. septembrom zagotovila brezplačen avtobusni prevoz otrok v šolo v Poljane. Ugotovili so tudi, da se je v KS Log na referendumu za samoprispevek za gradnjo sole v Poljanah odločilo 66 odstotkov volivcev, ki so se udeležili glasovanja. V zvezi s plakatiranjem pa je svet KS prepovedal plakatiranje na avtobusnih postajah v krajevni skupnosti Delegat KS Log v zboru krajevne skupnosti občinske skupščine je na seji v ponedeljek pojasnil, da je ob obisku predsednika iniciativnega odbora zavrnil predlog predsednika odbora oziroma Janeza Demšarja, da v skupščini postavi delegatsko vprašanje. Povedal pa je tudi, da mora predsednik IS Vincencij Demšar do naslednje seje skupščine, ki bo 26. septembra in bo "zadeva Visoko'* tudi na dnevnem redu, pripraviti odgovore v zvezi z Visokim. tudi objavijo, da v primeru dvorca Visoko ni deJal samovoljno. Ali je bilo res potrebno tako hitro opredeljevanje (po telefonu) na predlog oziroma ponudbo Nadškofijskega ordi-nariata, se na seji sveta člani niso spraševali, čeprav je določeno nejasnost vendarle li, da se v dvorcu ne bi dogajalo nič takšnega, kar bi bilo škodljivo za kraj, pač pa bi njegovo negotovost, ki se že tako dolgo vleče, razrešilo. Tako so na izredni seji na dopis Nadškofijskega ordinar-iata Ljubljana o dolgoročnem najemu Tavčarjevega dvorca Visoko sprejeli naslednje mnenje, ki ga je 9. junija letos podpisal predsednik KS Viktor Jelovčan: "Svet KS se strinja s predlogom Nadškofijskega ordi-nariata Ljubljana o najemu dvorca Visoko. Pri dogovoru in pogodbi o najemu želimo sodelovati v zadevah komunalne ureditve, za katero skrbi Krajevna skupnost. Pričakujemo, da se bomo na področju kulture, izobraževalne in rekreacijske dejavnosti lahko vključevali tudi krajani naše krajevne skupnosti." Ob tem, ko je le eden od članov sveta v ponedeljek g razpravi na seji izrazil pomislek, da bi bilo morda potrebno soglasje in ne mnenje, pa so potem soglasno sklenili, da svet KS, ker ni izdal soglasja, ampak mnenje na dopis Nadškofijskega ordinariata, zavrača peticijo Iniciativnega odbora s podpisi. Drugi sklep ugotavlja, da pri zbiranju podpisov podpisniki niso bili seznanjeni z vsebino mnenja in tudi ne z vsebino dopisa, na katero se mnenje nanaša. Sklenili pa so tudi, da se mnenje posreduje predsedniku Iniciativnega odbora za Visoko. Ne glede na to pa Iniciativni odbor za Visoko v Pol-janskidolini deluje naprej-Tako v nedeljo, 3. julija, ob 15. uri vabi na srečanje pred Tavčarjevim dvorcem na Visokem. Pod naslovom Vdihni-mo življenje na Visokem bo tokratno srečanje namenjeno hitrejšemu reševanju problematike "dvorca Visoko" ter možnosti iskanja nekoga, ki bo vdihnil življenje Tavčarjevi domačiji na Visokem, skladno z namenom, za katerega je bil obnovljen. V vabilu je Iniciativni odbor tudi zapisal, da bodo srečanje v nedeljo popoldne s kulturnim progra^ mom popestrili znani slovenski kulturni delavci. • A. Žalar Na Hrušici so praznovali kar tri dni 90 let gasilskega društva Hrušica so hruščanskim poklonili Koroški gasilci gasilski avto KVALITETNE MARKIZE PO UGODNIH CENAH PLAČILO TUDI NA OBROKE BREZPLAČNA DOSTAVA, MONTAŽA IN SVETOVANJE! Gasilski avto, darilo Koroških gasilcev hruščanskim ter poveljnik GD Hrušica Peter Popovič Jesenice - Prejšnji teden so na Hrušici praznovali 90-letnico gasilskega društva. Praznovanje se je začelo že v petek s sektorsko vajo z namišljenim požarom in reševalno akcij. V soboto je bila slavnostna seja, na kateri so med drugim prebrali tudi kroniko 90-letnice delovanja. Sledila je velika gasilska parada v nedeljo, na njej so sodelovala vsa gasilska društva jeseniške občine ter gosjte s Koroške. Ob tej priložnosti so razvili tudi nov društveni prapor, ki ga je blagoslovil jeseniški župnik. Boter prapora je član GD Hrušica Marjan Smolej. Nova pridobitev pa je še gasilski avto, ki so ga hruščanskim poklonili gasilci s Koroške. Poveljnik koroških gasilcev je svojemu kolegu s Hrušice Petru Popoviču simbolično predla ključne avtomobila. Ob 90-letnici pa je Gasilska zveza Slovenije podelila tudi priznanja Gasilskemu društvu Hrušica ter petim posameznikom: Francu Klinarju, Petru Popoviču, Dušanu Majniku, Dragu Jeliniču in Robiju Kej-žarju. • E. Gradnik r 4 S tekmovanja gorenjskih gasilk Kar počno moški, zmorejo tudi ženske Letos so se članice gasilskih društev z Gorenjskega zbrale na osmem srečanju. Ribno, 30. junija - Čeprav bi moralo biti letošnje srečanj* gorenjskih gasilk v kranjski občini, so minulo soboto udeleženk^ ponovno gostili v Ribnem pri Bledu. Za spremembo od lani, ko j* tekmovalke močil dež, jih je tokrat grelo vroče sonce. To vseeno i" motilo 52 ekip iz vseh gorenjskih občin, da se ne bi borile z* čimboljše rezultate. O njih smo že na kratko poročali v torkovi številki, danes pa vam predstavljamo pet gasilk. Kot so zaupale, »e zaostajajo za moškimi niti pri delu niti pri zabavi. Tina Stefančič, GD Dovje: "Približno desetletje sodelujem v društvu, kjer sem sedaj tudi referentka za ženske. Imamo eno žensko desetino, ki že tretje leto nastopa na raznih tekmovanjih. Za to tekmo se nismo posebej pripravljale, a s* je kar dobro izteklo. Zdi se mi v redu, da se gorenjske gasilke srečamo vsako leto in se po delu tudi malo poveselimo." Mira Logožar, GD Radovljica: "Naš* družina je vsa gasilska; mož je predsednik društva in tudi sinova že tekmujeta. J*2 sem v društvu 11 let; sem vodja ženske skupine, ki ima okrog 20 članic. Rade prihajamo na gorenjska srečanja, ki s° enkratna. Pri tekmovanjih smo ženske nekje v zlati sredini, v družabnem delu pa bomo gotovo vztrajale do konca!" Brigita Praprotnik, GD Brezje p*! Tržiču: "V 14 letih sodelovanja sem nabrala kar nekaj izkušenj in funkcij' Sem desetarka in blagajničarka v doma' čem društvu ter predsednica komisije Za članice OGZ Tržič. Naša ženska desetin« je dokaj uspešna, zato bo jeseni sodelo' vala na državnem prvenstvu. Podobn" srečanje, kot je to, bomo pripravili tudiv Tržiču." Mojca Cuder, GD Virmaše: "Pft gasilcih sem že od 5. leta starosti. To nič čudnega v naši vasi, kjer je skoraj j* vsake hiše kdo gasilec. Drugič sem prišl* na gorenjsko srečanje, ki mi je všeč; leto5 še bolj kot lani, ko nas je pošten0 namočil tudi dež. Še lepše spomin6 imam na letovanje z gasilci na morj^ kjer so ob daljšem druženju nastala nov« prijateljstva." , Ana Valjavec, GD Podbrezje: "Q° 1973. leta sem gasilka. Prej sem bil" članica IGD BPT Tržič, po preselitvi« Podbrezje pa sem vodja desetine tam' kajšnjega društva. Šele kratek čas dela' mo skupaj, a smo kar uspešne; danes sm° zasedle 15. mesto. Gasilstvo mi je veliko veselje. Lani sem opravila nml častniški tečaj, da bi z znanjem še ^ prispevala k uspehu." • Besedilo m slike: Stojan Saje PASJE POLETJE JE ŽE TU! TEL.061/737-629 M1EH51 Blejska osnovna šola ima novo ravnateljico "Želim si prijazno šolo" Justina Erčulj je bila izmed štirih kandidatov izvoljena za novo ravnateljico osnovne šole Bled. Doslej je opravljala delo Pomočnice ravnatelja na srednji šoli v Radovljici. Očitno Je *voje delo hitro vzela zelo resno, saj sem jo zalotila pri studiranju zakonov o osnovni šoli. Zakaj ste se odločili kandidirati za ravnateljico? "Zdelo se mi je, da sem se na srednji šoli že malo iztrošila. Menim, da mora človek po petnajstih letih zamenjati službo- Naj poudarim, da s srednje »ole ne odhajam zaradi kakšnih te*av, razen materialnih, tem-Več mi to pomeni nov izziv." Po poklicu ste profesorica slovenskega in angleškega jezica, bili ste pomočnica ravnatel- {a> katere na so druge delovne skušnje? "Leta 1992 sem se prijavila Prihajajo položnice za dohodnino na razpis na podiplomski študij za management v izobraževanju in lani sem bila tri mesece na Manchester Metropolitan Uni-versitv. Letos sem bila mentorica skupin osnovnošolskih ravnateljev, tako da sem probleme osnovne šole doživljala precej v živo in mi tako ta šola ni čisto tuja." Ali ste premišljevali o kakšnih spremembah na šoli? "Kakšnih revolucionarnih novosti ne bo, najprej se moramo navaditi drug drugega. Posvetila se bom predvsem delu s kolektivom, denimo poklicnemu razvoju. Imela bom individualne razgovore s posamezniki in računam na dobro sodelo- vanje." Kaj si mislite o slovenskem šolstvu? "Glede na ostale države je pri nas šolstvo zelo dobro urejeno. Srednja šola ima precej več stalnih sprememb in učenci so preveč obremenjeni s faktografskim znanjem, premalo je v učnih načrtih namenjenega vzgoji, čeprav seveda Šola ne more nadomestiti staršev." Kakšna je dobra šola? "Naredila bi tako šolo, da bi vanjo hodili z veseljem, brez strahu in ponosno tako učenci kot učitelji. Prijazna šola je tista, kjer so zadovoljni tudi učitelji, in če mi to uspe, je moje poslanstvo uresničeno." • Špela Vidic Upokojencem je prizaneseno, revežem ne Kr Poln^'-1' ,'U,iJa " Prva 88""111™ davkoplačevalcev je že prejela tolarjev presega to številko odm^i" Za dohodluI,0> nekateri so državi tudi že poslušno hčerko, ki bo letos končala iSSS* Je nJene8a- Med nJimi 80 "»d« ljudje * nizTdmi šolanje, živita sami. Dekle ima ■jih t komaJ stakneJ° mesec z mesecem, zdaj pa davkarija od 10 tisočakov štipendije, od ka-temu i?" znesek' od njihovega mesečnega prejemka. Ali je tere je le za vozno karto driipL a Prenuka niedletna akontacija na dohodnino ali kaj nazadnje odštela sedem. Za Preim *' tokrav! ne bomo razglabljali, saj si je ljudje, ki ob letu položnice mesečno odrineta 14 jmejo položnico za davek, prav gotovo ne odmerijo sami. tisočakov, za hrano iima za ves dliUre,dn^tvo smo prejeli pismo ^lavke na "čakanju", iz kater-ja veje neznanska stiska, ker nizkih dohodkov. Bralka nam piše, da je bila lani vse leto v bolniški in pri 20 °- *»*jc neznanska miško, .—- ----- . . plačati dohodnino, višjo tisoč tolarjih plače je ob letu °Q svojega nadomestila. .Pismo je anonimno (običajno M sicer ne objavljamo), kar pokazuje, da se obupani ljudje °°disi neznansko bojijo države bodisi jih je v dno duše sram £ oskrbovanci na izletu plačala 15.500 tolarjev dohodnine. Letos je na čakanju z nadomestilom 18 tisočakov. Znesek na položnici za dohodnino, ki ji jo je ravno za rojstni dan prinesel poštar, pa za 600 tisočakov, za hrano jima za ves mesec ostanejo štirje. Kako naj iz tega v enem samem znesku plačam še dohodnine, sprašuje obupana davkoplačevalka? Bivši mož že poldrugo leto ne plačuje preživnine, za kar ga naša bralka toži, vendar se zadeva na sodišču ne premakne nikamor. Še vedno je tudi bolna, nenehno potrebuje zdravnika, nezmožna je težjih del. Tako živi, kot ve in zna, otroku ne more privoščiti najnujnejšega. Študirati hčerka ob tako slabih materinih prejemkih ne bo mogla, sorodnikov, ki bi juvzdrževali nimata. Tudi službe ne dobi. Kamor je doslej poslala prošnje, vse so bile odbite. "Ne vem, kje so sedaj vse tiste obljube, ki sernjih poslušala po radiu in TV, da bo spremenjen zakon o dohodnini za tiste, ki nimajo niti zajamčene plače," zgroženo piše bralka. "Za upokojence so uredili, za nas, reveže, pa nič. Kaj naj storim? Naj se kar ubijem, saj izhoda tako in tako ne vidim nobenega?" • D.Ž. Doživetje, ki ga bodo dolgo pomnili Huo je nekega dne (datum ni pomemben za toliko doživetij v enem dnevu), ko je po deževju jutro rodilo lep sončen dan. Tako Poetično je začela nizati doživetja ob izletu oskrbovancev iz Doma uPokojencev Petra Uzarja v Tržiču ena od prostovoljnih zunanjih sodelavk. 49 stanovalcev tega doma se je s spremljevalci odpeljalo ■a izlet na Bled in v Kranjsko Goro. *j*ga jutra po zajtrku smo se Počasi vkrcali v Integralov av-jobus. Vso uro je trajalo, da je J"0. yse nared, kajti med izlet-jH*1 je bilo vsaj polovico takih, J' .Potrebujejo pomoč in 11 me? na invalidskih vozičkih, nih n^imi iin ie nekaJ P°treD" trehdi vse P°moii in Jin je 5°a nositi v avtobus in iz vu » ^ato sta D*"a v spremst-J*. .tudi dva močna fanta, pa "eaicmska sestra, negovalka, ucialna delavka, delovna tera-tud • m Štiri prostovoljke, ki precej truda je bilo potrebnega, da smo k cerkvici na otoku popeljali vse, ki so bili potrebni pomoči. Prav prijetno sem bila presenečena, ko sta tudi plet-narja ponudila pomoč in pridno rinila vozičke proti vrhu in nazaj. Varovanci so pokazali veliko zadovoljstva ob zvončku želja, ogledu cerkvice in kratki molitvi. Še nakup razglednic in spominkov in že smo se previdno spuščali proti jezeru. Med plovbo smo si najhujšo lakoto potolažili s piškoti. Vsi so bili skupinsko fotografiranje za hišni album in nato vrnitev v Tržič. Med vožnjo je ob harmoniki »..j. . aun prOSlOVOlJKC, »J puiunu.ni o p.o«vv,n. . -~ ««- '"""J-. * ,— ——,------ 'uaj sicer vsak torek obiskujejo videti zadovoljni: tisti, ki so bili zadonelo tudi petje, ki ni potih- ^krbovance v domu Za dobro prvič na otoku in oni, ki bi nilo vso pot do doma. Petje je te 2 smo najeli harmonikarja. avt u sama vožnja v hlajenem rebusu je bila prijetna. Naš *armonik.ar je igral prijetne "el.°dije, izletniki pa smo le orii *m • Pričakovanje je petje hn» i ° na Poznejši čas. Pred ;,0telom park na Bledu smo izsto pili. «• 20 oskrbovancev je s ,remi spremljevalkami ostalo na vozička zastrmel v spiKovo J*°Pcah ob jezeru in si krajšalo skupino in obujal spomine. is z blejskimi kremnimi rezi- Pred leti, ko je bil še zdrav in zaradi invalidnosti sami ne zmogli tja. Vsi skupaj smo se potem odpeljali proti Kranjski Gori, kjer smo ob prijazni postrežbi kosili v hotelu Jasna. Še uro časa smo imeli za potepanje okoli Jasne. Naš 83-letni Simon se je s svojega invalidskega vozička zastrmel v Špikovo smo se s Ostali pa . J pnami podali na otok, med JrSjL tudi sedem invalidov na I^guh. Nekateri so bili prvič « Blejskem otoku, nekateri *Ploh prvič na Bledu. Kar močan, je bil namreč gorski vodnik. Samo na Triglavu je bil 152-krat, prvič pri 22 letih, zadnjič pri 77. Spomini so izvabili solze. Nazadnje je bilo obvezno še Strokovni in človeški minu?ld^0r' ^ ^uni^a " VzS°inemu za^u-?ed.d.j?r'-S.llJme,! ob vrnitvi v dom privabilo na okna in balkone oskrbovance in sosede iz bližnjih hiš. Kot se spodobi, smo z "rajže prinesli tudi štruco" za tiste, ki so ostali doma. Med oskrbovance in osebje smo razdelili dobre domače piškote. To je bilo naše malo presenečenje. Prepričana sem, da sta se tistega dne sreča in zadovoljstvo za našeizletnike pisala z Tabor Zoisovih štipendistov Kranj, 1. julija - Gorenjska enota zavoda za zaposlovanje bo letos že drugič organizirala raziskovalni tabor za srednješolce, ki imajo Zoisovo štipen- veliko začetnico. Njihova sreča je bila tudi moja. Za konec bi se v imenu vseh, ki so doživeli ta izlet, lepo zahvalila šoferju, harmonikarju, vsem, ki so nam postregli v Jasni, še posebej pa Kletnarjema Janezu Pazlerju in fetodu J ust ineku za njuno res dobrovoljno pomoč. • H.P. Ni počitnic za begunce Od družin v zbirne centre Kranj, 1. julija - Po zadnjih podatkih je v Sloveniji okoli 30 tisoč registriranih začasnih beguncev. Več tisoč, ki se jih iz različnih vzrokov ne želi registrirati, tako ostaja brez statusa in z njim povezanih pravic, zlasti zdravstvenega varstva. Vse več se jih zeli od gostiteljskih družin preseliti v zbirne centre. Begunci so nastanjeni vsepovsod po Sloveniji. Urad za • • .--------• - J_:---.---«1 _---1„. 1 j, £w na vvutvui liiv.-iu t' '* ■ -■ w ■ — ■ —-----— —----0---- Okoli 800 jih je tudi v Skorji Loki, kjer je eden od 28 zbirnim centrov, medtem ko so Jesenice brez centra in tamkajšnji begunci živijo pri sorodnikih in znancih. Med begunci je več kot tretjina otrok do 18. leta starosti, okoli 3500 pa jih je celo mlajših od 7 let. Zbirni centri so še vedno poku. V njih živi okoli 9200 beguncev, drugi so pri družinah- gostiteljicah. Slednji se vse bolj zanimajo za preselitev v begunske centre, saj v družinah nastajajo hude napetosti zaradi socialnih in finančnih težav. Urad si ob pomoči humanitarnih organizacij prizadeva pomagati najbolj ogroženim, zlasti ostarelim, bornim in materam z otroki. Ta mesec urad začenja postopno zapirati zbirni center na Roški v Ljubljani, ki ga bodo začeli jeseni spreminjati v šolski center. Tamkajšnje begunce bodo razselili po drugih zbirnih centrih v Sloveniji, medtem ko bodo bolni in ostareli ostali v Ljubljani. Te dni v osnovnih šolah za začasne begunce iz Bosne in Hercegovine končuje pouk okoli pet tisoč begunskih otrok, medtem ko jih je kakih petsto končalo obvezno osnovnošolsko izobraževanje. Vprašanje je, koliko teh bodo uspeli spraviti v prenapolnjene slovenske srednje šole. V poletnih mesecih pa slovensko šolsko ministrstvo v sodelovanju z ljudskimi univerzami in visokim komisariatom za begunce OZN pripravlja poletno šolo za mlade od 15. do 18 . leta z naslovom "Spoznavanje slovenske kulture". Nekaj beeunskih otrok pa Sjjde tudi na počitnice, zlasti v Italijo, Španijo, Francijo, elgijo, Veliko Britanijo in Nemčijo (stroške bodo pokrili gostitelji - donatorji), kakih petsto pa jih bo taborilo pri Ilirski Bistrici. Stroške tega počitnikovanja nosita fondacija Soros in visoki komisariat za begunce. • D.Ž. Dobrohotnejši štipendijski cenzus Kranj, 1. julija - Državni zbor je pred tednom dni po hitrem postopku sprejel spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Z njimi je spremenjen tudi cenzus zajamčenih plač pri dodeljevanju štipendij. Cenzus so dvignili zato, da bi ohranili dosedanje število upravičencev do republiških štipendij, kajti lani se je že zgodilo, da so zaradi prenizkega cenzusa izgubljali štipendije "stari štipendisti", na cedilu pa je ostalo tudi veliko novih prosilcev. Republiški zavod za zaposlovanje ie tudi za tokrat ocenil, da bi bil ob nespremenjenem cenzusu tudi letos 60-odstoten "osip" pri novih prosilcih, od dosedanjih štipendistov pa bi kar tretjina ostala brez štipendije. Razpis za štipendije je bil že objavljen, pravico do tega Erejemka pa lahko uveljavljajo dijaki in študentje, ki se šolajo v raju stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega sto odstotkov zajamčene plače (prej 80 odstotkov) ali 26.500 tolarjev. Za dijake in študente, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča, pa velja cenzus 130 odstotkov zajamčene plače (prej 110) ali 34.450 tolarjev. Minulo šolsko leto je v Sloveniji prejemalo štipendijo 55.000 dijakov in študentov (od 62.000 prosdcev), desetina jih prejema Zoisove štipendije za nadarjene. Na Gorenjskem, kjer zaradi pomanjkanja kadrovskih štipendij tako kot povsod drugje prevladujejo republiške, je bilo v minulem šolskem letu 6177 štipendistov. • D.Ž. Odmev na letovanje na Pokljuki Tudi starši navdušeni Pisali so nam starši otrok iz razvojnega vrtca Mojca v Kranju, ki so otroke nedavno tega skupaj z vzgojiteljicami poslali na letovanje na Pokljuko. K našemu zapisu so želeli dodati tole skromno zahvalo: "Občudujemo pogum vseh zaposlenih (in pridruženih) tovarišic iz razvojnega oddelka, ki so z našimi otroki preživele pet dni na Pokljuki, aktivno 24 ur na dan. Z otroki so se igrale, jih oblačile, vodile na sprehode in z njimi tudi spale. Nekateri smo se (celo prvič) ločili od otrok, ki imajo od vsega začetka v življenju drugačne potrebe kot večina otrok, toda bih smo veseli, ko so se s Pokljuke vrnili vsi zadovoljni. Hvala vsem tovarišicam, ki so imele razumevanje za dude pod blazino, za prižgano luč zvečer v sobi, za poln kombi igrač (za vsak primer) in seveda za kartice, ki jo je vsak izmed otrok poslal domov. Hvala tudi vsem podjetjem, ki so omogočila prevoz in bivanje naših otrok na Pokljuki. Veseli smo bili tudi mobitela, ki nam je omogočil, da smo ob večerih lahko spraševali, kako je bilo čez dan in ali je mogoče, da že vsi spijo. Tovarišice so ob prihodu izjavile, da je bilo petdnevno doživetje tudi njim v veselje. Hvala jim tudi za to." DAN ODPRTIH VRAT vsako sredo od 14h do 18h MAKETARSKO POPOLDNE vsak četrtek od 14h do 16h Mnoge najboljše trgovine z igračami se oskrbujejo pri nas. Ker pa trgovci ne poznamo vseh skritih otroških želja, vas vabimo, da nas obiščete. OTROCI, MAMICE IN OČKI, BABICE IN DEDKI Sarnostoin; k- , 52 g°Jencev. med njimi tudi skupino v dijo. Tudi tokrat bo namenjen mati niSil r'TT1 skupnosti, je ob koncu šolskega leta hvaležna odkrivanju nekdanjega rudnika ''V januarin ^PnjaZ"° PJS,m°: • m Eri Sv" Ani' to Je v današnjem v Polno n l u sem vam 1 zročila svojega edinega razvajenega sina Podljubelju. Med 4. in 10 Petmes tT °' Y uPar»ju, da bo le "zmazal" razred. Po hudem ^esar ia i* m s krepko zrahljanimi živci vam je uspelo, k°nčan V dm msem zrn°gla. Marko je lahko šel na valeto s k°lekti° 0sern'etKo! Vsem skupaj in vsakemu članu vašega ra2Umeva PoseDeJ se iskreno zahvaljujem za sodelovanje, Čudovit Je in strokovno pomoč, ki ste jo nudili. Bili ste Pocrpio predvsem pa brezmejno človeški. To je tisto, kar danes Samo v tem "modernem" življenju." julijem se bo tam mudilo več kot 20 mladih raziskovalcev iz vse Slovenije, med njimi sedem z Gorenjskega. Tabor tudi letos pripravlja tržiški Geoprof, ki je povabil k sodelovanju priznane strokovnjake za geologijo in rudarstvo. • S. Saje Pridite, poglejte, preizkusite, poigrajte se! In predlagajte nam, kako še izboljšati našo ponudbo. -OTBOCt-^ Našli nas boste blizu VODOVODNEGA STOLPA, ob cesti proti Rupi, Kokrškega odreda 18. Vroči telefoni: 212 479, 221 650. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko KastelicV Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba Maribor.V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataša Rozman z Brezij. V galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike z religiozno tematiko Marta Jakopič Kunaver. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja tapiserije in steklene izdelke Heda Rušeč. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavljata oblikovalki Lena Šajn in Majda Mrzelj. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškegagradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. DRAŽGOŠE - V Osnovni šoli Dražgoše je na ogled razstava ob 100-letnici šole. TRŽIČ • V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. V Paviljonu NOB je na ogled razstava akvarelov udeležencev 2. otroške likovne kolonije Lom 94 Motivi iz Loma. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Daniela Fuggerja Od Domžal do Kamnika. Za otroke IZŠTEVANKE IN ČAROVNIJE Založba Harlekin je pred kratkim na trg poslala dve knjižni novosti: prva je zbirka izštevank, šaliivk in zbadljivk z naslovom kvinte kvante, druga pa zdaj ze peta knjiga Matee Reba, pravljica Čira čara, nocje tu. Pri Harlekinu so v zadnjih dveh letih izdali že dve zbirki pesmi za otroke z naslovom Biba leze, biba..., v tretji, najnovejši, ki jo je ilustrirala akademska slikarka Marija Prelog, pa je več kot sto šestdeset izštevank, zbadljivk in šaliivk. Čira čara, noč je tu je pravljica o trh čarovnicah, Pepiki, Fani in Minci, ki kuhajo noč. "Najprej je bil samo dan in ljudje so morali" kar naprej delati, ker je sonce ves čas sijalo. Nazadnje so sklenili, da morajo nekaj narediti," začne gripoved pisateljica, ki pravi, da se spozna na čarovnice, ker i bila rada tudi sama, če ne bi oila pisateljica, najraje čarovnica. Besedilo pravljice je napisano s samimi velikimi tiskanimi črkami, tako da jo bodo lahko brali tudi mlajši otroci. Ilustracije, prav tako delo Marije Prelog, pa so takšne, da je knjiga lahko tudi pobarvanka. • M.A. II. slikarsko - kiparski tabor v osrčju Triglava SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ, Župančičeva 22 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Z UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom 3. UČITEUA PSIHOLOGIJE za določen čas s polovičnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po razpisnem roku. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ, d.o.o. v stečaju, Cesta Ste Marie aux Mineš 9, Tržič sprejme takoj v delovno razmerje: - večje število obdelovalcev lesa, mizarjev in lesarskih tehnikov - za opravljanje pripravništva večje število mizarjev in lesarskih tehnikov Informacije so na voljo osebno v splošno kadrovski službi podjetja ali po telefonu 064/53-632, vsak delovni dan od 7. do 14. ure. SIMBOLI SLOVENSTVA NAVDIHUJEJO Te dni na Pokljuki poteka drugi kiparsko slikarski tabor, na katerem več kot štirideset umetnikov iz vse Slovenije ustvarja na temo triglavske krajine, flore, favne, planšarstva, lova in planinstva. "Vsakdo lahko izbira svojo smer, umetnikom puščamo popolno svobodo tako pri izražanju kot tudi pri uporabi materiala. Mislim, da se tu ne počutijo utesnjeni," je povedal slikar Janez Ambrožič, organizator in pobudnik slikarske kolonije. "Ideja o koloniji se mi je porodila, ko smo pri skupnosti borcev Prešernove brigade pripravljali vsakoletne spominske pohode na Triglav. Tudi letos se bo kakih 300 pohodnikov spomnilo partizanske patrulje, ki se je leta 1944 povzpela na vrh in izobesile slovensko zastavo. In ker smo borci vedno starejši, vemo, da so le s kulturo podprti projekti tisti, ki ostanejo." Tako je del Triglavske spominske akcije, ki letos poteka od 25. junija do 2. julija in združuje vrsto prireditev, katerih osnovna ideja je Triglav kot simbol Slovenstva, tudi Y i , | •*-iS!!™-* h * Kup lesa in zvok motorni žag prvi trenutek spominjata na delo gozdarjev. Pogled od blizu pa razkrije nastajajoče žično ogrodje za likovni objekt Karla Kuharja, na drugi strani pa skoraj končano skulpturo iz kamna in lesa, delo ljubljanskega kiparja Aleksandra Porkofjeva. LETNI KONCERT KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA "LOKA" Škofja Loka, 30. junija - Na letnem koncertu se je v nedeljo ob koncu te sezone spet pojavil škofjeloški Komorni pevski zbor "Loka". Ansamblu je dirigiral Janez Jocif, solista v drugem delu sporeda (Mozart in Haydn) sa bila sopranistka Vera Mlejnik in organist Tone Potočnik, pri Havdnovi Missi Brevis Sti. Joannis de Deo pa je sodeloval še ansambel osmih godalcev simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Spored: (a cappella) zbori: Gallusa, Grancinija, da Vittorie, A. Scarlattija, Banchierija, Benneta in Dowlanda; Mozart, Ave Verum in Haydn, Maša. Komorni pevski zbor "Loka" se je tokrat s kompletnim sakralnim glasbenim sporedom pravilno umestil v cerkveni prostor škofjeloške Uršulinske cerkve Marije Brezmadežne, le da je moral nadomestiti pričakovani orgelski inštrument, ki bi lahko služil vsaj cerkvenemu obredju, z manjšim, elektronskim pozitivom. Tudi ta seveda v zadnjem času ne dela prevelikih spremljevalnih uslug, ki jih od letos dalje opravlja v zameno za siceršnje slabo stanje orgelskih inštrumentov pri nas. Sicer pa je bil prvi del zborovega sporeda povsem brez spremljave, tako da smo lahko povsem neobremenjeno prisluhnili 25 pevkam in pevcem, ki trenutno sestavljajo KPZ "Loka". Tudi začetno "upevanje" ansambla kar prvim štirim skladbam sporeda ni prineslo kakšnih večjih poustvarjalnih dometov. Tudi dikcija tega uvodnega petja v latinščini je bila komaj razumljiva. Morda tudi postavitev zbora v prezbiterij ni bila najbolj posrečena, sja še danes natančno vemo, kje je prostor tako za zbor, orgle kot za priročni (manjši) ansambel - na koru. Tako sta bili v morebitnem poustvarjalnem crescendu šele Scarlattijev Exultate Deo in Banchierijev Jubilate Deo pravilno poustvarjalno in tudi vokalno umeščena med glasbo in sporočilnost besedila. Precej podobnih zagat se je nadaljevalo v vokalno-inštrumentalnem finalu tega letnega koncerta, ko se je v Mozartovi skladbi zboru pridružil godalni ansambel z organistom Potočnikom in tudi v zadnji skladbi - vrhuncu večera - letnega koncerta KPZ "Loka", v Havdnovi Maši. V šeststavčni Maši (Kyrie, Goria, Čredo, Santus, Benedictus in Agnus Dei) Franza Josepha Havdna pa se je že navedenim izvajalcem pridružila domača škofjeloška sopranistka Vera Mlejnik. Njen stavek Benedictus, ki je (k sreči) komponiran za sopranski solo in spremljavo (orkester z orglami) je odpela izredno tenkočutno, pa tudi zborovodja Jocif se je v tem stavku izkazal za mnogo bolj občutljivega spremljevalca, kot pa smo to lahko slišali v ostalem delu tega sporeda. Mlejnikova je s Havdnovim Benedictusom v Škofji Loki prav gotovo odpela svojo najboljšo pevsko vlogo in to pred svojim - domačim občinstvom, kar je morda še težje kot sicer, za ostale izvajalce tega koncerta, ki so ali ljubitelji ali pa tujci. • F. K. H i f Janeza Ambrožiča in Poldeta Oblaka smo ustavili, tik preden sta se zjutraj odpravila iskat skrite kotičke Pokljuke. Malenkosti, ki jih opazi le oko umetnika. Da jih vsak po svoje zabeležita in pokažeta navadnim ljudem, ki jih zaradi hitenja ne vidimo. Umetniško delo je vedno rezultat spoja narave in človeka, pravita. Zato je vsako drugačno. Narava se spreminja iz trenutka v trenutek, in vsak slikar slika s svojimi čustvi. tokrat že drugi slikarski tabor. Organizatorji načrtujejo, da bo postal tradicionalen, le da ga bodo v prihodnje pripravljali vsaki dve leti. Kot pravijo umetniki, ki prihajajo iz vse Slovenije, so tu zaradi prijetnega okolja, možnosti druženja in izmenjave izkušenj, pa tudi zato, da očuvajo, ohranijo in cenijo prvinske elemente tradicionalnega in naravnega okolja. Tabora se je letos udeležil tudi priznani slikar Leopold Oblak, po rodu Gorenjec, sedaj pa živi in dela po vsej Evropi. "Že štiriinštirideset let prihajam na Pokljuko. Na oddih, pa tudi zato, da slikam. Privlačijo me slovenski simboli, ki jih je tu polno, predvsem Triglav kot osrednja kulturna, morda celo kultna točka. Poseben odnos imam do njih. Zdijo se mi izjemno pomembni. Trenutno slikam Zajam-nike, pred tem planine s Triglavom. Bil sem že na Uskovnici, kar nekaj članov našega tabora je tam. Rad delam v naravi. Od tod dobim vedno nove impulze. Pri delu sem sicer raje sam, tu pa mi je v veliko veselje, ko ustvarjam skupaj s prijatelji. Publike pa ?ri ustvarjanju ne potrebujem, o je za mlade, ki slikajo, in od tistih, ki jih gledajo pri delUi dobijo energijo, potrditev. Kot igralci pred polno dvorano, b ploska. " Večina slikarjev in kiparjev v času tabora prebiva v Spori hotelu. Slikarji se povečini Že zgodaj zjutraj porazgubijo P° skritih kotičkih Pokljuke, »* parje pa je moč videti kar pred hotelom. "Do odločitve, da se vključim v tabor, je prišlo povsem spontano. V glavnem delam doma, tako da je spre; memba okolja dobrodošla,' pravi Karel Kuhar iz Sp. Bes-niče, slikar, ki se tačas ukvarja s plastikami, izdelanimi ti papirja, prepojenega z vezi; vom in barvo, in žice, ki sli*1 kot ogrodje. "To kar delam tU je samo nadaljevanje neke ustvarjalne faze, v kateri se nahajam. Kakšnih posebnih neposrednih vplivov name okolica, v kateri delam, nima Glavni so notranji vzgibi. Začnem in delm, karkoli že. Na naravo nisem direktno vezan Je pa neka notranja spodbuda, ki me motivira. Pri taboru, kakršen je ta, triglavski, se rm zdi predvsem pomembna m menjava izkušenj, možnost komuniciranja z ostalimi umetniki." Sicer pa so se letošnjega tabora med številnimi kiparji* predvsem pa slikarji, med drugim udeležili tudi domači* akad. kipar Stane Kolman, pa Janez Ravnik, Saša Stevovič ti Ankarana, Marjan Drev, dr-France Cegnar, do konca tedna pa pričakujejo tudi prihod-Tahira Hamida in kitajske slikarke Huiqin Wang. Sredi julija bo v Šport hotelu otvoritev razstave del prvega m drugega slikarsko - kiparskega tabora. Nekaj umetnin D° namenjenih nakupu, sredstva pa bodo porabili za nagrad*1 sklad. • M. Ahačič, foto: l* Jeras _Za prijetne počitniške urice ^ GLASBA, OBLIKOVANJE IN ŠE KAJ_J Tržič, Jezersko - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja so se odloćjj1: da bodo otrokom poskusili popestriti počitniške dopoldneve. y. 11. julija do 22. avgusta bodo v tedenskih sklopih vsak dan odJ/ do 12. ure prirejali počitniške delavnice. Na prvih dveh bod otroci pod mentorstvom Marije Blažič oblikovali, na druj^ potekala bo od 25. do 29. julija, jih bo Jana Grohar seznanjala slovensko krasilno tehniko. Prva delavnica v avgustu bo izjemo^ potekala v Kurnikovi hiši, kjer bo Cirila Šmid učila, kako ^ napravi dražgoški kruhek, od 8. do 12. avgusta pa si bo moč sku|J z Dominiko Šmitek ogledati dober film. V zadnji počitm»* delavnici se bodo mladi lahko ukvarjali z vezenjem. Ka* napraviti lep prtič, bo pokazala Lea Grum. . j, Glasbena šola Kranj in Proloco Jezersko pa v teh počitni^j j razpisujeta poletni seminar za mlade violiniste in pedagoge. Vo°: ga bo prof. Tomaš Tulaček iz Londona. Seminar je namenj6 violinistom od četrtega do šestega razreda nižje glasbene So ' dijakom srednje glasbene šole in zainteresiranim študentom . \ akademiji. Cena seminarja je 17.000 tolarjev, prijave pa zbirajo kranjski glasbeni šoli. • M.A. SLIKARSKA NAGRAJENCA NA EX TEMPORU KRESNlK^j At \ Muljava - Ob podelitvi osrednje slovenske književne nagr3*; 'Kresnik 94' na Jurčičevi domačiji na Muljavi je potekalo v1 prireditev, med drugim tudi tretji slikarski ex tempore, ki so se'h udeležili slikarji iz vse Slovenije. V konkurenci več V petdesetih udeležencev je žirija v sestavi: prof. Milček Kom6'j umetnostni zgodovinar, Marijan Zlobec, novinar kulturi^ uredništva Dela in Mirsad Begič, akademski kipar, dodelila p1^ nagrado Ex tempora Kresnik 94 slikarju Dušanu Lipovcu .j, Kamnika, tretjo pa Lojzetu Kalinšku, mentorju kamn»*%, ljubiteljskih likovnikov, ki delujejo v Likovnim društvu Kam • D.L. r UGODNE POČITNICE v 0 U V [ U V hotelu ADRIA CONVENT d.o.o. ANKARAN Hotel Adria Convent d.o.o. leži na miljskem polotoku, v zavetju nizkih hribov poraslih z vinsko trto in oljkami, v neposredni bližini morja. Za letošnjo sezono smo poleg ugodnih cen in gostoljubnosti pripravili zelo pestro ponudbo: -Jahanje -vožnja s kočijo • rekreacija - fitnes center na hotelskem bazenu -teniška Igrišča - mini golf odbojka na plaži izlet v Benetke z gliserjem - vožnja z ribiško ladjo - zabavni večeri na terasi z glasbo In animatorjem - avtomobilska pralnica - kegljišče - diskoteka po legendi je kraljica morskih vil EU FORMO, preden je izginila v valovih morja, prerokovala, da bo to mesto najbolj veselih dogodkov. vabljeni v ta prečudovit kraj i Za vse dodatne informacije nas pokličite po tel. 066/528-444,528-450,528-452, 528-451,fax: 066/528-321 ali nas obiščite na Jadranski 25 v Ankaranu. SVET VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA ŠKOFJA LOKA razpisuje tri delovna mesta POMOČNIKOV RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: - biti mora vzgojitelj ali strokovni delavec po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelj po določbi 96. Člena zakona o osnovni šoli ter imeti: - opravljen strokovni izpit - najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela v vzgoji in varstvu predšolskih otrok - organizacijske in strokovne sposobnosti in to dokazati s svojim preteklim delom Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: WZ Škofja Loka, Podlubnik 1 D, 64220 Škofja Loka. Kandidati morajo prijavi priložiti "svoj pogled na razvoj zavoda". Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa najkasneje v 30 dneh po izbiri. POHIŠTVO VEČINE SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV VAM NUDIMO ZAGOTOVLJENO PO NAJNIŽJIH CENAH. SALON POHIŠTVA Titov trg 7, Škofja Loka poleg avtobusne postaje Tel.: 064-623-276 Obiščite nas - ne bo vam žal. Podjetje SKY VVEST d.O.O. v stečaju RODINE 24, ŽIROVNICA objavlja PRODAJO v naslednje proizvodne opreme, ter materiala in izdelkov po oo 60 % znižanih cenah: • sitotiskarski stroji 3 kosi 70.000, SIT/kos - miza za sitotiskarski stroj 1 kos 15.500.-SIT • kalorifer KLIMA IMP 1 kos 9-900' " gasilski aparat PASOR S 9 1 kos 4-500 e.™ • rotacijski delovni stoli 13 kosov 2.000, s t/kos • odlagalna stojala 20 kosov 400, SIT/kos • kabelski kanalniki 10 kosov 60" *'"os delovne mize 6 kosov 222'" 52 -Pralni stroji kos 12'°Mncu2 " Ovalni stroji TOVOTA 8 kosov 1 -600, DEM/kos Poleg tega je v zalogi blago lutrasil, kot tudi izdelki: prti, vrečke In rokavice. Prodaja bo v soboto, 9. julija 1994, od 10 ure> dalje v prostorih SKY WEST Rodine 24. Ogled sitotiskarskih strojev je mogoč v Prostorih ISKRA INSTRUMENTI OTOCE. Prodala se do sistemu VIDENO-KUPUENO. Vse cene so neto i^oKrS^^meSi davek oz. prodaja na naročilnico z kjavo. Osnovna šola Prof. dr. Josipa Plemlja Bled J^Pisuje v skladu s 25. in 26. členom Statuta dela in naloge Posebnimi pooblastili in odgovornostmi: * pOMOČNIKA RAVNATELJA in - VODJE ORGANIZACIJSKE ENOTE RIBNO Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: * lrr>eti morajo pedagoško izobrazbo * najmanj pet let delovnih izkušenj - opravljen morajo imeti strokovni izpit Popisujemo tudi dela in naloge UČITELJA GLASBENEGA POUKA p°9oj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo ^osmih dneh na naslov: Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja začetek dela predvidoma 1. septembra 1994. ° «biri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po zaključenem razpisu. /^Turistično društvo Jesenice A\ V 77fova 18, tel: 064/81974 V NAGRADNA IGRA •mm, glas Vsi, ki boste poslali ^edelemaskote GLASBENEGA MARATONA boste lahko sodelovali na PRIREDITVI v velikem žrebanju desetih nagrad. Nagrade naj ostanejo skrivnost. Naš naslov Je: TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE Titova 18 teL: 81974 Glasbeni maraton bo v petek, 8.7.94, ob 19. url v hali Podmežakla na Jesenicah. JELOVICA Ll, p.o. .Škofja Loka Kidričeva 58 objavlja prosti delovni mesti 1. VODENJE OBRATA OKEN Z VODENJE OBRATA NOTRANJIH VRAT Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - višješolsko izobrazbo s poklicem inženir lesarstva oz. organizator dela - nad 24. oz. 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - vsaj pasivno znanje enega tujega jezika - organizacijsko sposobnost ter smisel za komuniciranje in sodelovanje Novim sodelavcema nudimo možnost dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja. Delovno razmerje z izbranima kandidatoma bomo sklenili za nedoločen čas in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: JELOVICA - Ll - Škofja Loka, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka, kadrovska služba. Informacije dobijo kandidati po telefonu 064/631-241, int. 204. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri. S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PRESERN PREŠERN JOŽE 64248 LESCE Savska 360 MOBITEL:0609^10-633 NON STOP z Visoke Gore se Daleč Informacije o naloZbl certifikatov: 8 HRAM, Oosposvetska 6 teL 061/ 133 40 29; SVEMA, LJubUana teL 061/ 126 62 93; MedveSek PuSnik, LJubljana teL 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, LJubljana teL 061/ 126 80 01; Consulting Koper teL 066/ 61 690, 67 272, 67 273; ABE Marketing, Trbovlje teL 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer teL 069/ 83 116 Izvršni svet Skupščine občine Jesenice na podlagi sklepa, sprejetega na 135. seji, dne 21. 6. 1994, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo garaže v stanovanjskem objektu na Jesenicah, Bo-kalova 11, ki bo v petek, dne 8. 7. 1994, ob 10. uri v dvorani Skupščine občine Jesenice na Jesenicah, Titova 78. Predmet javne dražbe je ena garaža v neto koristni površini, ki znaša 12,56 m2, nahaja se na pare. štev. 195/1, k.o. Jesenice, na Jesenicah, Bokalova 11. Izklicna cena garaže znaša 449.853,00 SIT. Pogoji za dražitev na javni dražbi je predložitev potrdila o plačani kavciji v višini 10 % izklicne cene na žiro račun Proračuna občine Jesenice, štev. žiro računa 51530-630-50038. Kupec mora skleniti pogodbo v roku 3 dni po izvedeni javni dražbi. Plačilni pogoji so: - 20 % kupnine takoj oziroma ob podpisu kupoprodajne pogodbe - ostanek kupnine se plača v roku 5 let po podpisu pogodbe v enakih mesečnih obrokih, ki so obrestovani z 8 % letno obrestno mero in navedeno devizno klavzulo, upoštevajoč protivrednost marke v tolarjih, obračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, - kupec plača davek na promet nepremičnine in ostale stroške, ki so vezani na prodajo garaže in prepisa v zemljiško knjigo. Garaža je zasedena in je z najemnikom garaže sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas. Garaža se prodaja po načelu videno - kupljeno. Vplačana kavcija se kupcu garaže všteje v kupnino. Ostalim pa se kavcija vrne. Številka: 362/2-5/504 Datum: 21/6-1994 IZVRŠNI SVET SO JESENICE Na podlagi določil zakonodaje Marjan Molj, Vogljanska 4, 64208 Šenčur, objavlja JAVNI RAZPIS za Izbiro izvajalca del za adaptacijo stare kmečke hiše, Voglje 37, Šenčur 1. Investitor: Marjan Moli, Vogljanska 4, 64208 Šenčur 2. Predmet razpisa je izbira najboljšega ponudnika za izvedbo adaptacijskih del 3. Rok za zbiranje ponudb je 10 dni po objavi, za dodatne informacije pokličite po tel.: 49-255 - Marjan Molj, Vogljanska 4, Šenčur. Vezenine Bled, d.o.o. vabi k sodelovanju nova sodelavca za: 1. PRIPRAVO KART ZA VEZENJE (1 delavec). Delo obsega računalniško oblikovanje in izdelavo vzorčnih kart za vezilne stroje. Pogoji: - srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) tekstilne, oblikovne aii druge ustrezne smeri), lahko tudi pripravnik; 2. VZDRŽEVALEC (1 delavec). Delo obsega vzdrževanje strojev in naprav. Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - strojni mehanik, lahko tudi pripravnik. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Poskusno delo traja 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh pošljite na naslov: Vezenine Bled, d.o.o., Kajuhova c. 1, Bled, 64260 Bled, p.p. 50. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Za dodatne informacije nas pokličite po tel. 741-600, int. št. 21. AERODROM LJUBLJANA, p.o. objavlja prosto delovno mesto VODJE GRADBENO-KOMUNALNE SLUŽBE Pogoji: - dokončana višja šola gradbene smeri - znanje angleščine ali nemščine - vozniški izpit B kategorije - dovoljenje za gibanje v mejnem pasu - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 6 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Aerodrom Ljubljana, 64120 BRNIK-Aerodrom. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi oglasa. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ Staneta Žagarja 19, Kranj tel.: (064) 214-381 objavlja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA PRAVNO KADROVSKE ZADEVE -1 delavec za nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece 2. VODJA SANITARNO ŽIVILSKEGA NADZORA 1 delavec za nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev (državljanstvo, aktivno obvladanje slovenskega jezi' ka, nekaznovanost), izpolnjevati še: Ad. 1.) diplomirani pravnik - VII. stopnja izobrazbe, dve leti delovnih izkušenj Ad. 2.) sanitarni inženir - VI. stopnja izobrazbe, dve leti delovnih izkušenj Vloge z dokazili sprejema uprava WZ Kranj, 8 dni po objavi-Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. DNEVI UGODNIH NAKUPOV do 10. julija 1994 v tovarniški prodajalni na Bleivveisovi 30 v Kranju Ugoden popust - plačilo na več čekov -pri plačilu z gotovino je dodaten popust! GORENJSKA SISI C£ GA HOČETE DOBRO VIDETI, POTREBUJETE POSEBNA OČALA, KI JIH POBITE NAI/SEH PETROLOVIH BENCINSKIH SERVISIH.* PRISKRBITE SI JIH PRAVOČASNO. I I GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Majska analiza vliva optimizem Najhujša gospodarska kriza je mimo Inflacija se je ustalila pri 1,5 odstotkih mesečno, nadaljnje zniževanje pa bo težavno Jože Jan je postal častni član podjetja Termo Ljubljana, 27. junija - Vlada bo v kratkem obravnavala t.i. pomladansko poročilo, ki vsebuje ocene gospodarskih gibanj v o tem, kako naprej, nadaljevati z zastavljeno ekonomsko politko ali nemara kaj spremeniti, saj analiza kaže, da je Slovenija najnižjo točko gospodarske krize že prešla. Pomladansko poročilo je pripravil vladni Zavod za makroekonomske analize in razvoj, njegovi predstavniki so ga podrobno predstavili na seji ekonomskega svet. Uvodoma pa je spregovil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je želel predvsem odgovore uglednih ekonomistov na pet vprašanj, ki mu jih poraja pomladansko Poročilo. Je optimizem upravičen Tudi pomladansko poročilo Prežema optimizem, saj so Pokazatelji ugodni. Je naš optimizem upravičen, je gospodarska rast vzdržna, saj so ocene ekonomistov nekoliko različne. Inflacija je pod kontrolo, stalila se je na 1,5-odstotni mesečno, vprašanje pa je, kako naprej, saj bo nadaljnji korak težak. Ugledni ameriški ekonomist Jeffrev Sachs je bil od nedavnem obisku pn nas presenečen zaradi visokih obrestnih mer in dejal, da bi ob Presežku deviz lahko relaksira-u denarno ponudo, ne da bi s tem povzročili dodatno inflacijo. Tudi dohodkovna politika je P°d kontrolo, zastavlja pa se vpraŠanje, ali bo dogovor o Plačah zadoščal ali ne. Slišimo lahko ocene, da je proračun preveč uravnotežen, m da bi nekatere finančne potrebe lahko financirali s pomočjo večjega proračunskega pnmanjkljaja. Peto vprašanje, ki ga je zastavil dr. Drnovšek, se je nanašalo na privatizacija, saj Prihajajo predlogi, da bi rok podaljšali. Naj torej vlada zelo jasno sporoči, da podaljšanja ne bo. Proizvodnja živahno narašča Obseg proizvodnje je v drugi Polovici lanskega leta začel živahno naraščati, predvsem zaradi visoke rasti industrijske 1>roizvodnje in rast je že tri četrt eta neprekinjena. Tako je bila decembra lani 4 odstotke nad lanskim povprečjem, kar se nadaljuje v letošnjem letu, pri čemer ie zlasti pomembno, da je oživljanje zajelo tako rekoč vse gospodarske dejavnosti. Industrijska proizvodnja je po štirih letih skorajda neprekinjenega strmega upadanja, začela rasti poleti lani, zlasti opazno pa v zadnjih mesecih lanskega leta. Močno spodbudo ji je dalo večje domače pa tudi uvozno povpraševanje. Krizno dno je naprej prešla proizvodnja blaga za široko potrošnjo, lansko jesen se je pobrala tudi proizvodnja reprodukcijskega materiala. V prvih mesecih letošnjega leta se je oživljanje te proizvodnje nekoliko umirilo, rast pa je pospešila proizvodnja sredstev za delo. Aprila letos je bila tako industrijska proizvodnja za 6,6 odstotka večja kot pred enim letom, v prvih štirih mesecih pa za 4,1 odstotka. Izboljšanje proizvodnih rezultatov pa spremlja tudi rast produktivnosti dela, ki se je lani povečala za 5,8 odstotka, v prvih letošnjih štirih mesecih pa za skoraj 13 odstotkov. Letos 4-odstotna gospodarska rast Krivulja upadanja bruto domačega proizvoda se je lani po petih letih obrnila navzgor, 1-odstotna rast je bila dosežena po nepričakovano močnem oživljanju proizvodnje v drugem polletju. Tedaj se je iz upadanja v rast zasukal celotni izvoz, še bolj pa je zaradi realne rasti plač oživelo domače povpraševanje, zato za lansko leto velja, da je bila gospodarska rast tipično potrošno spodbujena. V prvih mesecih letošnjega leta se gospodarska rast nadal- Bruto domaČi proizvod naj bi letos porasel za 4 odstotke, daleč najbolj v industriji, kjer analitiki pričakujejo 4,9-odstotno rast, v kmetijstvu 1,6-od-stotno in v storitvah 3,7-odstotno. Na prebivalca naj bi bruto domači proizvod znašal 6.500 dolarjev. juje, vendar ni več tako potrošno obarvana, saj upada uvoz širokopotrošnega blaga in narašča uvoz repromateriala, plačilna bilanca pa ima ponovno presežek. Oživljanje gospodarske aktivnosti, ki sedaj traja že tri-četrt leta, sorazmerno ugodna konjukturna pričakovanja doma, predvsem pa izboljšanje gospodarskih razmer v Evropi, dajejo solidno podlago, da analitiki v pomladanskem poročilu napovedujejo 4-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu. Pristavili so celo, da so v svojih napovedih zmerni, saj bi glede na konj uk t ume kazalce lahko napovedali večjo rast, vendar so previdni, ker pri nas sistemska in institucionalna reforma še nista končani. S 4-odstotno rastjo se bo Slovenija nedvomno letos uvrstila med evropske države z najvišjo gospodarsko rastjo. Plače so se umirile Analitiki so pri napovedovanju letošnje gospodarske rasti previdni tudi zaradi visoke realne rasti plač v lanskem letu. Zaradi tripartitnega dogovora na področju dohodkovne politike pričakujejo, da bodo čiste Elače na zaposlenega in v masi ;tos realno porasle za 3 odstotke, kar bi gospodarski rezultati omogočili. Skoraj dvakrat hitreje pa se bodo povečali prejemki socialnega zavarovanja, predvsem na račun večjih sredstev za pokojnine. K temu ne bo prispevalo večje število upokojencev, temveč ponovni poračuni za nazaj. Letos pa naj bi se povečala nagnjenost prebivalstva k varčevanju, kar bo naj bi upočasnilo rast osebne porabi, ki naj bi bila počasnejša od rasti domačega proizvoda. Rokov privatizacije naj ne bi podaljšali Člani ekonomskega sveta so se v razpravi aotaknili predvsem vprašanj, ki jih je uvodoma nanizal predsednik dr. Janez Drnovšek. S privatizacijo ne kaže odlašati in podaljševati rokov za njeno izpeljavo, saj bo vplivala na zaposlovanje, obresti, devizni tečaj, varčevanje v podjetijih, skratka privatizirana podjetja bodo reagirala drugače, morda bodo težave na deviznem področju, toda s približevanjem Evropi bo tudi dilema odpadla, je dejal Marko Simoneti. Pozitivna gospodarska gibanja prikrivajo marsikaj, saj zaradi revizijskih in denacionali-zacijskih postopkov zaostajamo pri lastninjen ju. Seveda si želim, da bi lastninjenje izpeljali jamstvenem kapitalu, ki je do konca letošnjega leta, toda bojim se, da to bankah v primerjavi z buan ni realno, je dejal dr. Tone Hrastelj. Pri -sistemu pobiranju davkov in prispevkov je jnlo že marsikaj storjeno, toda zaradi prevelikih obremenitev bo zlasti v delovno intenzivni industriji izvoz usihal. Poiskati bi morali nove davčne vire (siva ekonomija), seveda pa je to tudi politični in moralni problem. Gospodarski dogovor pa naj bi sklenili z Rusijo, saj je to Perspektiven, 150 milijonski trg. . , Lastninjene bi morali pospešiti in ga formalno Čimprej končati, začeti bi jo morali tudi v zavarovalnicah, počasi pa zanjo dozorevajo pogoji tudi v bankah, je dejal dr. Franc Arhar. Zavrnil je pripombe, da so naše banke preveč "ziheraške", poleg obrestnih mer pa bi morali gledati tudi ceno drugih bančnih storitev. Velike zahodne banke imajo 1,6- do 1.8-odstotno obrestno maržo in dosegajo velike dobičke pri drugih storitvah, pri nas pa Je teh še malo. Ne boji se, da bi tuje investicije preplavile Slovenijo, saj jih je malo, pravih direktnih investitorjev pa še m veliko. Boji se, da smo sprijaznili z dobrim odstotkom inflacne mesečno, vendar se ne smemo ustaviti, saj tudi tolikšna pomeni stalno nevarnost. Pri javnem sektorju si ne bi smeli privoščiti podražitev v višini dvomestnih številk, saj to negativno vpliva na razmišljanje v podjetjih oziroma na misel o ustaljeni inflaciji. Kdor misli, da so devizne rezerve prevelike, nima prav, saj ne vidi problemov. Banka Slovenje si prizadeva, da bi se politika zniževanja inflacije nadaljevala in da se sedanja raven ne bi usedla v zavest posameznika. Obresti so previsoke, vendar za njihovo zmanjšanje ne bodo žrtvovali padajočega trenda inflacije, za Banko Slovenije o tem dileme ni. Lažje pa bi se dogovarjali o višini obresti, če bi bile naše banke zasebne, saj Banki Slovenije ne bi bilo potrebno postavljati tako visokih zahtev pri * ki je zdaj v nekaterih bilančnovsoto še vedno problematičen. Nenadni premiki pri cenah ali pri tečaju pa lahko zelo hitro odpravijo težko vzpostavljeno zaupanje in vprašljiva bi postala rast investicij, ki je odvisna od hranilnih vlog. Devizne rezerve niso tako impresivne kot mislijo nekateri, je dejal dr. Mojmir Mrak, ne smemo pozabiti, da pogajanja s tujimi komercialnimi bankami še potekajo, prav tako o sukcesiji. S fiksnim tečajem bi sterilizacijo občutili kot davčno breme, pri drsečem tečaju je bila doslej skoraj neopazna, pri fiksnem tečaju bi morali denar umikati s tolarskimi instrumenti, je dejal Velimir Bole. Gospodarska rast je bila pognana z domačim povpraševanjem, zato je cene hitreje povečeval ne menjal ni sektor, kar povzroča težave pri tečaju. Se naprej pa je potrebno podpirati tečaj, saj so devizni presežki začasni. V času sterilizacij bi zelo prav prišel presežek v javnem sektorju. Ne kaže pa pretirano hiteti z davkom na dodano vrednost. Glede problemo delovno intenzivne industrije pa naj bi oblikovali nekakšne proporce plač, kar bi bila osnova za davke, tako bi lahko olajšali položaj novih podjetij in delovno intenzivne industrije. • M. Volčja k Investicije večje za 14 odstotkov Investicije so se lani prvič po šestih letih realno povečale in sicer za 12 odstotkov, letos pa ie investicijska dejavnost še živahnejša. Letošnjo rast spodbujajo predvsem gospodarske investicije, saj je bilo zanje v prvih štirih mesecih namenjenih že več kot 80 odstotkov plačil. Rast je najvišja v vodnem gospodarstvu, trgovini, finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah, v slednjih je že skoraj polovica vseh investicij v zasebnem sektorju. V prihodnjih mesecih bo rast še večja, saj se bodo začele investicije v izgradnjo avtocest, obnove železniških prog in elektrarn. Zato ocenjujejo, da bodo letos investicije realno porasle za 14 odstotkov, s čimer bi nadoknadile tretjino šestletnega upada investicij, in dosegle 19,7-odstotni delež v bruto domačem proizvodu. Večji izvoz omogoča zdravo gospodarsko rast Izvozni rezultati v letošnjih prvih štirih mesecih so zelo ugodni. Po statističnih podatkih je izvoz za 1 odstotek večji kot lani v tem času, izvoz v pravo tujino pa za 4,1 odstotka večji, medtem ko je v države nekdanje Jugoslavije za 15 odstotkov manjši, kar pomeni, da je celotna stopnja rasti prvič pozitivna. Upoštevati pa moramo, da letos ni vključen izvoz na oplemenitenje in po oplemenitenju, saj je ukinjeno dvojno knjiženje uvoza in izvoza nafte in naftnih derivatov. Redni izvoz je bil tako v prvih štirih mesecih letošnjega leta večji kar za 9,8 odstotka. Če izločimo vpliv tečaja ameriškega dolarja, je bil skupni izvoz večji za 5,5 odstotka, m sicer v "pravo" tujino za 8,6 odstotka, v države nekdanje Jugoslavije pa manjši za 11 odstotkov. Brez upoštevanja oplemenitenja pa je bil celotni redni izvoz večji celo za 15 odstotkov. Za 370 milijonov dolarjev presežka Uvoz se je letos zmanjšal za 5 odstotkov, predvsem zaradi manjšega uvoza širokopotrošnega blaga. Primanjkljaj v trgovinski bilanci je v prvih štirih mesecih lani znašal 57 milijonov dolarjev, letos pa se je spremenil v presežek, ki znaša 66 milijonov dolajrev. V tekoči bilanci pa je presežek znašal 179 milijonov dolarjev, kar je skoraj toliko kot lani vse leto. K temu so prispevale storitve, ki predstavljajo 64 odstotkov celotnega presežka. Če bodo zunanjetrgovinski tokovi še naprej ugodni, lahko letos pričakujemo za 370 milijonov dolarjev presežka v tekočem delu plačilne bilance, saj naj bi presežek pri storitvah dosegel 485 milijonov dolarjev, v trgovinski bilanci pa naj bi bilo za približno 120 milijonov dolarjev primanjkljaja. Brezposelnost manjša Preobrat v zaposlitvenih gibanjih je že lani napovedalo skokovito naraščanje prostih delovnih mest ter upočasnitev rasti registriranih nezaposlenosti proti koncu leta. Z letošnjim januarjem se je začela nezaposlenost zmanjševati tudi absolutno, aprila je bilo 8.700 registriranih brezsposelnih manj kot decembra lani, stopnja brezposelnosti je padla na 14,3 odstotka, medtem ko je decembra lani znašala 14,9 odstotka. Brezposelnost se bo seveda z novo generacijo, ki je prišla iz šol, seveda spet povečala, vendar pa analitiki pričakujejo, da bo letošnja povprečna stopnja 14-odstotna, lani je bila 14,1-odstotna. • M. Volčjak Škofja Loka, 29. junija - Delavski svet podjetja Termo iz Škofje Loke je Jožeta Jana razglasil za prvega častnega člana svojega podjetja. V zahvalo za velik osebni prispevek k ustanovitvi in razvoju programa podjetja so mu na priložnosti slovesnosti predstavniki podjetja podelili svečano listino in hkrati tudi akvarel obrata Bodovelj. V njem je pravzaprav Jože Jan začel svojo uspešno delovno pot. Bil je ustanovitelj Termike, predhodnice Terma. Jože Jan, ki je letos praznoval 80-letnico svojega življenja, je še vedno poln energije in ob podelitvi ie dejal, da je zelo počaščen ob prejemu tako lepega priznanja. S. Vidic, foto: M. G. Ustanovljena še Maksima Kamnik, 30. junija - Ljubljanska banka je že februarja ustanovila družbo za upravljanje investicijskih skladov LB Maksima. Konec maja pa je med prvimi izmed družb za upravljanje pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje investicijskih skladov in za upravljanje pooblaščenih investicijskih družb. LB Maksima bo sodelovala v procesu lastninjenja z ustanovitvijo in upravljanjem najmanj dveh privatizacijskih skladov -pooblaščenih investicijskih družb, ki bodo zbirale lastninske certifikate državljanov Slovenije, verjetno od srede meseca julija dalje. Certifikate bo družba vlagala v delnice olastninienih podjetij (ne bodo regionalno ah panožno usmerjeni), naložbe pa bod družba razpršila v delnice različno velikih podjetij. V okviru Ljubljanske banke so ustanovili vzajemni sklad, sicer že leta 1992, imenovan Piramida. Kakšna pa je razlika med vzajemnim skladom in investicijskim skladom/ Vzajemni sklad je tako imenovan odprti sklad. To je premoženje, zbrano z vložki fizičnih in pravnih oseb, ki je naloženo v različne vrednostne papirje - investicijski kupon se lahko takoj vnovči. Pri investicijskem skladu pa gre za pravne osebe, delniško družbo, in ko je delnica prodana, se lahko proda le na borzi. Lastnik delnic investicijski sklad ne more kupovati nazaj, kapital je fiksen. LB Maksima je v sodelovanju z LB Podružnico Kamnik I>osredovala tudi odgovore na vprašanje, do kdaj je možno astninske certifikate vložiti. To je možno storiti do konca junija 1995. leta. Rok za vložitev certifikata v posamezen sklad bo trajal nekaj mesecev (največ šest). S tem, ko svoj certifikat vložite v pooblaščeno investicijsko družbo, dejansko kupite delnice te družbe - postanete delni lastnik njenega premoženja. Vrednost delnic pa je vedno odvisna od uspešnosti poslovanja podjetij. • š. Vidic V Iskri Števcih izbrali novo ime podjetja Izbrali ime Iskra EMECO Kranj, 30. junija - Na razpis za izbiro novega imena so dobili kar 168 predlogov, izbrano ime Iskra Emeco je predlagal Stanislav Tadina, vodja sektorja za kakovost. V Iskri Števci v Kranju so razpis objavili 26. aprila in prejeli kar 168 predlogov, izločili so vse, ki so se podvajali, ki niso ustrezali merilom ah so bih enaki imenom že obstoječih podjetij, registriranih v Sloveniji. Tako so v prvem izboru dobili 23 imen, nato so v ožji izbor uvrstili 13 predlogov. Te so preverili na sodišču in pri Uradu za varstvo industrijske lastnine Republike Slovenije, saj bodo lahko uveljavili le novo ime in blagovno znamko. Končno odločitev je izrekla posebna komisija, glasovanje je na prvo mesto postavilo ime "Iskra Emeco", na drugo mesto "Iskra Enemer" in na tretje mesto "Iskra Emeko". Avtor prvo- in tretjenagrajenega imena je Stanislav Tadina, vodja sektorja za kakovost, avtor drugonagrajenega pa Primož Česen, pripravnik v razvoju monolitnega števca. Stanislav Tadina je seveda zadovoljen, da je bil izbran njegov predlog, dejal je, da je izhajal iz tega, da bo ime zvočno m lahko izgovorljivo v domačem in v tujih jezikih in da bo mogoče tolmačiti njegovo vsebino. • M. V. MAGISTRAT KOMPAS MAGISTRAT, po. Ljubljana, Mestni trg 4 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALKE v trgovini "Drugstore" na Bledu s sledečimi pogoji: - končana trgovska šola - pasivno znanje dveh tujih jezikov - eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesecev, z možnostjo kasnejšega podaljšanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kompas Magistrat, Ljubljana, Mestni trg 4, Kadrovska služba. Kandidati bodo v roku 30 dni obveščeni o izbiri. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKA D;^rt;A D REKLAMACIJA IZDELKA P,agg,° Porter Na našo pravno pisarno se je obrnilo ie več potrošnikov s podobnim problemom. Pri enem od slovenskih trgovcev so se odločili za nakup izdelka tujega proizvajalca. Kasneje pa je prišlo do napake in izdelka ni bilo mogoče več normalno uporabljati. Reklamacijo so prizadeti kupci seveda skušali uveljavljati v trgovini, kjer so izdelek kupili. Prodajalec jim je ponavadi zagotovil, da mu je resnično lal, da je do zapleta prišlo, da pa on s produktom nima nič in naj se obrnejo na uvoznika ali proizvajalca. Ali je torej resnično edina motnost, da npr. japonski avto odpeljemo na popravilo v tovarno na Japonskem? Kadar gre za izdelke, pri katerih je izdana garancija za brezhibno delovanje stvari, sta zavezanca po Zakonu o obligacijskih razmerjih prodajalec (ne glede na to ali prodaja na debelo ali na drobno) in proizvajalec. Oba odgovarjata solidarno, kar pomeni, da lahko potrošnik svoj zahtevek naslovi na enega ali na drugega. Sodna praksa pa je celo razširila krog zavezancev. Tako lahko potrošnik zahtevek uveljavlja tudi proti uvozniku, konsignacijskemu podjetju ali zastopniku tujega proizvajalca. Vedeti pa moramo, da servis (čeprav je pooblaščen) ni redno pristojen za reševanje našega zahtevka. V nekaterih primerih, vendar ne vedno, ga k temu pooblašča pogodbeni dogovor z enim od zavezancev. Kadar pa uveljavljamo naš zahtevek iz naslova stvarnih napak (stvar ima napake, zaradi katerih je neuporabna ali pa je njena uporabnost omejena), ga vedno uveljavljamo pri prodajalcu in ta nas ne more pošiljati k proizvajalcu npr. v Italijo. Če se zavezanec ob našem zahtevku ne bo hotel lotiti reševanja naše upravičene reklamacije, lahko njegovo ravnanje prijavimo na trino inšpekcijo. Ta ima v skladu s 36. členom Zakona o trgovini pravico, da v primeru, ko trgovec zavrne potrošnikovo zahtevo za zamenjavo z novim izdelkom, zahtevo, da mu vrne znesek za plačano blago ali da s potrošni-kovim soglasjem odpravi napako na blagu, izda odločbo, s katero odredi trgovcu, naj ugodi utemeljeni potrošnikovi zahtevi. V skrajnem primeru lahko kupec svojo zahtevo uveljavlja preko sodišča. Na podlagi sodbe bo zavezanec moral poleg izpolnitev uveljavljanega zahtevka poravnati tudi stroške sodnega postopka. Pravna pisarna ZPS Jure Markič S77ITISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, MAJ 1994 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO V 94 e 93 V 94 IV 94 V 94 V 93 l-V 94 l-V 93 111.7 109.2 112.4 105.8 SREDSTVA ZA DELO 120 3 99.7 REPRODUKCIJSKI MATERIAL 114 5 109.5 BLAGO ZA ŠIROKO PORABO 105.5 111.8 129.6 110.9 115.2 107.1 103.3 104.7 Podjetje Adria Auto iz Nove Gorice je pred kratkim prevzelo zastopništvo za italijanski Piaggio in sicer za tisti del, kjer v kooperaciji z japonskim Daihatsujem izdelujejo lahka dostavna vozila. Dvojček daihatsuja hijeta se pri Piaggiu imenuje porter, vozilo je na voljo v dveh oziroma treh karoserijskih izvedbah kot kombi z okni (glass van), zaprt kombi (blind van) ali vozilo z odprtim tovornim prostorom (pick-up). Porter je dolg 3,66 in širok 1,39 metra. Poganja ga Daihatsujev 993-kubični trivaljnik znan iz njihovega modela charade. Motor, ki je nameščen pod prednjima sedežema in s pomočjo kardanske gredi poganja zadnji kolesi, zmore največ 33 konjskih moči, najvišja hitrost znaša 115 kilometrov na uro, prenos moči na kolesi poteka preko petstopenjskega menjalnika in izpuh je opremljen s kataliziranim izpuhom. Tovarna obljublja povprečno porabo okoli 8,3 litra neosvinčenega bencina. Adria Auto ima servisno prodajno mrežo, na Gorenjskem pa porterja prodajajo pri kranjskem Avtolineu. S 5-odstotnim obrtniškim in podjetniškim davkom porter glass van stane 19.668.469 lir, blind van 16.994.906 in pick-up 15.856.969 lir. • M.G. Spačkarsko srečanje na Ulovki Zadnji vikend je bila na Ulovki nad Vrhniko prava promenada Citroenovih vozil, predvsem popularnih spačkov in dian, saj se je kar dvesto ljubiteljev teh vozil iz Slovenije in tujine zbralo na mini srečanju, ki ga je že četrtič organizirala vrhniška sekcija slovenskega Citroen kluba. Tovrstna srečanja so pravzaprav splet zabavnega m koristnega, družabnega življenja in ohranjanja vozil z 2CV motorjem. Gorenjsko zastopstvo, zadnja leta vedno med najštevilnejšimi, je s tokratnega srečanja odneslo najbolj prestižno lovoriko, namreč najlepši spaček v Sloveniji je last Kranjčana Aleša Mlinarja. Zvezda srečanja pa je bila nedvomno enainsedemdesetletna Nemka Mia, ki kljub letom še vedno vztraja v rdečem spačku. Predvsem je treba pohvaliti domačine, saj so z izvrstno organizacijo pokazali, da Slovenci nismo naključno izbrani za prireditelja svetovnega srečanja citroenov, ki bo drugo leto na Ptuju. • Igor. K prodajalna LIPICE LESCE 2\ UGODNO UGODNO UGODNO Keramične ploščice že od 401,50 SIT/m2 dalje WC školjka bela 3,874,20 SIT/kos Umivalnik beli 53 cm 3,418,80 SIT/kos Bojler 801LIK0 17,874,10 SIT/kos DELOVNI ČAS: od 8.-16. ure _sobota od 8.-12. ure J tel. 064/718-392 \Vs 718-110 1= SUBARU © \\ HYunnni \\ ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali laasing Odkupujemo in £roda jamo Ijena vozila JANEZ KADIVEC Pipanova 445, Š«n6ur Tal.: 0*a/ai~*73 1 ciu in čas potovanja, [prijave i DATUM 1 ODHODA j CENA JPREVOZ I GOSTINSKE 1 STORITVE i opis 1 POTOVANJA I MEDUUN - UŽNJAN |WHEWM^T»I.:221 -05I pomlad i 11.200 SIT 3 ZA 7 DNI I LASTNI 1 : NAROČILU I DOPUST ZA JAHALCE, 1 TENISAČE, JADRALCE 4 VER0NA • OPERNI FESTIVAL § SLOVENIJA TURIST jj KRANJ (H.: 211 -946 1 I99DEM IsassBssa IUS J KOflltV 1 Z ZAiTIKOM i 06LED VERONE, lOBISK PREDSAVE VARENI, j OGLED SI RIMO NA i MUZEJSKI VLAK - DOLINA SOČE § SLOVENIJA TURIST 1 KRANJ TEL: 211-946 1- |^59 DEM i MUZEJSKI VLAK KOSILO MOSTNA S0(l. VOŽNJA S PAINIK0M LUCIJA mmmmm.wjmm>< AVTO S0LA ing.HUMAR ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 4. julija 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. ©311-035 *M NA ŠTIRIH KOLESIH Avtomobili so šli za med Preteklih štirinajst dni je na slovenskem avtomobilskem trgu vladala prava mrzlica, saj je z današnjim dnem prenehala veljati davčna olajšava za vozila opremljena s katalizatorji. Z drugimi besedami to pomeni, da so vozila z bencinskimi motorji do 1800 kubičnih centimetrov od danes (davčno) dražja za 4, nad to prostornino pa za 6,4 odstotka. Kakšne bodo povsem natančne nove cene avtomobilov, za zdaj še ni znano, razen pri nekaterih prodajalcih. Podražitev so že napovedali pri Avtoimpexu za škode in Ladi avtu za lade, pri Revozu in Cimosu so renaulte in citroene podražili že v začetku junija, ostali prodajalci pa cene še izračunavajo in iščejo lastne rezerve za čim manjše podražitve. Kljub vsemu je že zdaj jasno, da bo julij pri prodaji avtomobilov bolj sušen mesec, saj je bilo predvsem v drugi polovici preteklega meseca pokupljenih toliko avtomobilov, da je v nekaterih menjalnicah in bankah zaradi velikega odkupa deviz tistih, ki so vplačali avtomobilie, zmanjkalo tolarske gotovine. • M.G. Petrolovo motorno olje Proton Slovenska naftna družba Petrol je predstavila novo motorno olje, ki so razvili skupaj z ameriško naftno družbo Texaco. Olje z imenom Proton tokrat nosi njihovo lastno blagovno znamko in je izdelek slovenske proizvodnje. Ker razvoj in uvajanje novih blagovnih znamk na področju motornih olj nista ravno pogosta dogodka, ima nova družina motornih olj Proton še toliko večji pomen, tako za Petrol kot tudi za slovenski trg in porabnike. V družini motornih olj Proton štiri različna olja: popolno sintetično olje Proton top sint 50E-40 za bencinske in dizelske motorje, motorno olje na mineralni osnovi Proton avant 15W-40 prav tako za bencinske in dizelske motorje, dizelsko motorno olje Proton diesel ISW-40 za dizelske motorje ter dizelsko motorno olje Proton turbo diesel 15W-40 za najbolj obremenjene dizelske motorje. Vse vrste olja Proton izpolnjujejo stroge mednarodne specifikacije, proizvajalci pa tudi zagotavljajo, da zagotavlja izredno zaščito motorjev pred korozijo. Petrol z novo blagovno znamko želi kar najbolj popestriti ponudbo motornih olj. Pn prodaji na slovenskem trgu imajo trenutno 60-odstotni delež, z novo blagovno znamko pa želijo doseči polovico vse prodaje, predvsem na račun visoke kakovosti in sprejemljivih cen. Olja iz družine Proton v plastični embalaži ali v sodih, z izjemo olja avant pa so že na voljo na vseh Petrolovih bencinskih servisih. • M.G. STA TISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, JUNIJ 19?< IV 94 VI 94 VI 94 I-VI 94 VI 94 TO XTT53 VI 93 l-VI 93 0~52~ INDEKSI CEN NA DROBNO, SKUPAJ 101.6 108.9 120.5 120.2 157.5 INDEKSI CEN ŽIVUENSKIH POTREBŠČIN, SKUPAJ 101.5 110.0 121.8 120.7 159.8 MAGISTRAT V Kranjski Gori, Staneta černeta 33, pritličje - oddamo v najem trgovsko poslovni prostor velikosti 125,60 m2 (prodajalna in skladišče 120,00 m2 -dva vhoda - ter sanitarije z garderobo 5,60 m2). Trgovina je v celoti opremljena z direktnim telefonskim priključkom, računalniško povezavo v prostoru in alarmno napravo. Vsa pojasnila dobite po telefonu 061/212-868 - ing. Brus, vsak dan med 7. in 9. uro. KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA [ PIZZERIJAĐARE KRANJ GOSTILNA ZARJA Ttl.:49-305 I GOSTILNA JAMA I TEL4M25 | KRAJ i SPECIALITETE 1 MENI) dPOO i JELENOVIM IKLANCEM i PIZZE PIŠČANCE. ODOJKI, 1 PEČENKA IZ KRUŠNE PECI MMIMINUMiniMB I domoče jedi, jedi po 1 noroSlu, vsak dan kosilo i ŠENČUR d DOMAČA KUHINJA, 1 DOKOLDANSKE MAJICE, 1 NEDELJSKA KOSILA, i SPECIJALITETE NA ŽARU ODPRTO I 550 SIT VSAKDAN 12-04 Pl - IIP DOSTAVA 802 TEL: 221-051 ■HMIIIIHIIIIHMIIIIIMIIHHIIlir' vsak don 11-23 pot., sob. 11-01 torek zaprto NEĐEUSKA KOSSAiOOSIl P0N, SRE. 308.6 -24. NED.6-20 L-SOB. 6-13 ČET., PET 17-24 NAJVEČJA IZBIRA TALNIH OBLOG NA GORENJSKEM Tržič - V salonu pohištva Mercator Preskrba na Balosu 1 imajo tudi oddelek s talnimi oblogami. Poslovodja salona g. Dušan Jerman nam je povedal, da imajo največjo izbiro talnih oblog na Gorenjskem, in da julija, ko se v času dopustov marsikdo loti obnove svojega doma, nudijo poleg ugodnih plačilnih pogojev, potrošniškega kredita, brezplačnega robljenja tekačev tudi brezplačno dostavo do doma. Salon je odprt med tednom od 8. do 11. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Foto: L. Jeras VREME Z« konec t edin ton ¥rew«a©slevd oblibijojo sosfro is vreče. LUNINE SPREMEMBE Ker le vlsrsf *adsji kroječ sestopil eb 21.31, noj bi po Herschlove« vremenskem kijefo lepo ob tovor« ali lahodniko !■ dot ob jogo ell Jogoiokodsiike. KRATEK (KQ)MiMcJJ§IM GLAS Ali res postajamo (pre)resni Vici v špici in male šale Gorenjke in Gorenjci, ki so nam svojčas ob obisku v uredništvu z levega ah desnega rokava natresli pehar novih vicev, tarnajo: skorajda ni več novih vicev! Ljudje postajajo vse bolj resni, nikomur ni do smeha.... Naše povabilo je zatorej: napišite nam kakšen dober vic za rubriko "Vici v špici" ali kakšno dobro šalo za "Male šale". Na Gorenjskem smo znani kot veseli ljudje, ki jih imamo vselej dovolj za ušesi. In ni vrag, da tudi v letu 1994 ne bi izbrskali nekaj dobrih vicev. Lahko so tudi ažurirani stari štosi, kar je še posebej v modi pri političnih vicih. S skupnimi močmi bomo bralkam in bralcem Gorenjskega glasa vrnili smeh in vedrino na lica. O tem, da je smeh tričetrt zdravja, se pa ve. Ker pa razen smeha v življenju prav pride tudi kaj konkretnega, bomo avtorjem vicev za vsakega, ki bo objavljen, poslali nagrado v vrednosti 2.000 tolarjev, šale bomo objavljali v Panorami in posebnih prilogah Gorenjskega glasa - pošljite pa nam jih v pismu ali na dopisnici, naš naslov Pa je: GORENJSKI GLAS 64000 KRANJ - "vici v špici". Za to, da prebijemo led - kar v tej julijski vročini ni težko -ena policijska šala: Kako so pravili policistom v času ministrovanja Iva Bizjaka? Bizgeci. » In kako pravijo policistom, odkar je njihov šef Andrej Šter? Sferne. VOUK8BANK KARNTEN SUD Ljudska Banka Borovi)« Hauptplatz 6,9170 Farlach Tel. 00 43/42 27/37 56, Fax0043/42 27/37 56-26 ■ Možnosti varčevanja in naložb v vwh svetovnih valutah. ■ Bih davka in stroškov. ■ Nakazila po celem svetu. Oglasite se, pogovorili se bomo v v slovenskem jeziku, »•oeilmo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vašim željam Gorenjka na ljubljanski televiziji "DELO MI PRINAŠA VELIKO ZADOVOLJSTVA" Kaj je zaneslo dekle iz Rateč, ki je začelo študijsko pot na pravni fakulteti, na slovensko televizijo? To smo povprašali Dajano Makovec, mlado urednico televizijskih igric na Razvedrilnem programu Televizije Slovenije. Ali z veseljem opravljate svoje delo? "Da, prinaša mi veliko zadovoljstva, sicer ne bi uspela, saj je obseg dela zelo velik. S tem delom se ukvarjam že dve leti, čeprav sem na televiziji že štiri leta. Sicer moje želje niso za vedno ostati na Televiziji." V Ljubljano ste prišli iz hladnih gorenjskih Rateč? "Tja se še vedno rada vračam. V Ljubljano sem prišla študirat pravo, vendar v tem poklicu ne vidim izpolnitve." Kako je z Igrami brez meja, ki so bodo pojutrišnjem, 3. julija, začele na naši televiziji? "Lansko jesen se je Slovenija pridružila drugim osmim nacionalnim televizijam (članicam EBU-ja), vodstvo TV Slovenija je kandidaturo podprlo, celoten projekt pa vodi odgovorni urednik Razvedrilnega programa Mito Trefalt. Na slovenskem prvem programu se bo zvrstilo 12 oddaj vsako nedeljo. 23. julija bosta sodelovala tudi TV Slovenija in mesto Ljubljana. Prireditev bo na centralnem ljubljanskem stadionu, udeležba pa množična." Bo prišlo pri TV igricah do kakžnih sprememb? "Do sedaj je ena igrica potekala en teden, druga drugi teden in tako naprej. Jeseni bo na sporedu vsak dan druga, pa še eno bomo dodali. Bo animirana, imenuje se Hugo, prihaja pa z Danskega. To figurico bodo gledalci lahko sami vodili čez različne ovire s pomočjo telefona." Kaj menite o programu slovenske televizije? "Za dva milijona ljudi, kolikor je Slovencev, se mi zdi program kar primeren. Bila sem na primer na nospitacijah na eni večjih nemških televizij, kjer pripravljajo program za občutno več ljudi, seveda imajo drugačne pogoje kot pri nas, pa je vendar način dela precej podobne našemu. Gledalcev imamo še vedno veliko, še posebno, če pomislimo na foplavo satelitskih programov, rogram je na naši televiziji tudi zelo raznolik, kar očitno ljudje Bohinjska OŠ je (še) v Jugoslaviji OS. B. B I STR I CftCvu 3864 721582 V._y Iz Osnovne šole v Bohinjski Bistrici so nam poslali faks. Vsebino boste prebrali nekje drugje, za Pehtino malho pa smo s faksa odrezali "glavo" - na njej je dokazano, da po tren letih in 6 dneh od slovenske osamosvojitve še niso odpravili kratice YV na telefaksu 721-582 OŠ B. Bistrica. Očitno so vedeli, da bo oznaka SLO samo za prva tri leta samostojnosti in bodo kar direktno z YU preskočili na SI (ali SVN), kar je po novem mednarodna oznaka za deželo na sončni strani Alp. Je PTT končno dobila konkurenco? tudi želijo." Kako pa je z voditelji teh igric? "Vsi voditelji pri igricah so mladi voditelji. Te igrice so nekakšna valilnica za voditelje, pridobivajo si določene izkušnje z gledalci v kontaktnih, v živo, niso tako izpostavljeni kot v večernih oddajan. Čeprav seveda ne morem reči, da vodenje igric ni zahtevno. Jeseni pripravljamo spremembe tudi na tem področju, pridobili bomo še mlajše voditelje. O njih odloča odgovorni urednik glede na svoje izkušnje in funkcijo." Kaj pa sodelovanje z gledalci? "Rada bi, da bi i v igricah sodelovalo čim več ljudi, predvsem v Lingu, ABC-itd, ki sta boli zahtevni, torej čimveč tistih, ki doma pred zasloni menijo, da bi tudi sami to obvladali. Z Gorenjskega dobimo veliko ponudb za tekmovanje, prijavljajo se cele družine. Dobivamo veliko pošte s pripombami, ki so vedno dobrodošle." Kaj pa nagrade, se vam ne zdijo prenizke? "Glede na povprečni slovenski dohodek se mi nagrada v višini 10 do 12.000 tolarjev zdi primerna. Vedeti moramo, da se s tujino ne moremo primerjati, ker je tam standard pač precej višji in so nagrade lahko višje. Tudi glede na odziv gledalcev lahko sklepamo, da so zadovoljni.'^. Vidic, foto: M. G. Zdaj, ko je brihtnim snovalcem lokalne samouprave na vsej črti, totalno propadel referendum, se v naših ljubkih starih občinah dogaja marsi-*aj. Predvsem je čutiti tisto Paniko pred prihajajočimi '°kalnimi volitvami, ki se med drugim kale v tem, da w ne štima: da vse samo nekam dirka in odhaja, se nekam muza. za občinske Probleme naj se pa briga kdor *• ie hoče. Nič novega! Pred novimi volitvami je bilo in vedno bo tako - panika! In še nekaj: Usti, ki odhajajo, šele zdaj marsikaj povedo. Tako, denimo, smo slišali *" pa se nam je samo sanjalo, kako so se po občinah ljubili Predsedniki vlad in župani. Da se niso ravno ljubčkali, smo davkoplačevalci tako ali tako vedeli, saj so župani prihajali iz ene, predsedniki vlad pa iz drt*ge stranke. A ker so bili Že na takih položajih, bi človek Pričakoval, da se vsaj pred davkoplačevalci niso ravsali. Malo morgen! Od nekega odhajajočega iupana smo zvedeli, da je njemu pripadajoči izvršnik Želel vso faro kar podeliti. Recimo: ti boš hodil po desni strani naše reke, jaz imam pa na čez duše z leve strani. In bognedaj, da se srečava in kaj zapletava. Kako bi to izgledalo v praksi, ve samo kakšna ciganka, od take svete preproščine občinske oblasti pa naravnost dol padel Da niti ne govorimo o tem, kar ve vsaka občinska uradnica: kako da se župan in izvršnik zaklepata eden pred drugim in vsak po svoje kujeta svetlo prihodnost svojih po-dložnikov. Mamka moja, oblast je pa res slast In strast, navadnim smrtnikom čisto nedoumljiva! Le zakva bi pa zaklepala vrata eden pred drugim, saj oba skupaj nima- nas pravzaprav nič ne tiče. Tako se izvršniki zaklepajo pred župani in obratno ali eden drugemu potom tajnic kakšne fakse kradejo po hodnikih, narod pa nemočno javka tudi pred takimi problemčki, kot je motorizirani teror tujih in domačih motoristov po naših pašnikih in travnikih. Tema tedna Loke v roke in cukr v tanke! Država jo postala popolnoma nrnnotona, saj niti motor* ističnega vandalizma no zna sankcionirati. Nad državni centralizem 2 loki in s cukrom v tankih? Očitno je. da SO al poslanci napisali na parlament oblast pride od ljudstva In se nikoli več ne vrne... ta niti toliko veljave kot kakšna podjetna trafikantka v občini? Ta ima vsaj v lasti in posesti tri trafike in denarje kuje, njiju, ki mislita, da sta ena grozna oblast, pa za vsako figo fresko ali vsak ficek drži za ovratnik država, ki je itak vse centralizirala. Kar pa slučajno še ni pohopsala, pa zanesljivo še bo! Hopsa ta država že, hopsajo državni poslanci tudi vsak po svoje in na vsakem vogalu, da bi pa mogoče spravili vkup en primeren odlok o javnem redu in miru in znali kakšne razgrajače sankcionirati - ne, to pa mi še nismo vzeli. Oziroma: to je tako daleč od nas, da se Problem je kar velik problem In nobena nizkotna zarota kakšnih jamrajočih kmetov slovenskih! Predstavljajte si vi, da vam v vrt pride srnjaček in pohrus-ta vseh pet glav zelene solate, saj je solata za srnjačke že od vekomaj kot ena fina kremšni-ta. Kap vas bo! In zdaj si predstavljajte enega kmeta, kimu horda motoristov razrije travnato rušo tako, da vse kar frči naokoli! Njega pa ne sme kap, ali kaj? Ne sme, pravi država, ki ji je eno figo mar za vse pozive Triglavskega narodnega parka, naj za božjo voljo pomaga sankcionirati motoristični vandal i ze m. Oni dan so spet rovarili po Tolminskem, iz Sedla na breginski Stol, tako zelo, da kmetje sploh živine niso mogli odgnati, da niti ne govorimo o tem, kako je frčala travnata ruša! Sto motoristov je na krožni poti tri dni mahalo z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve in strahovalo vse živo. Kal zdaj vidite, kaj Je centralizem? V Ljubljano se gre po dovoljenje, se ga dobi, lokalni faktorji, lokalni kmetje, lokalni park in lokalna škoda pa: piš me v uh! Mi v LJubljani smo mi, vi, zagama-ni hribovci, pa naše kosti. In ko oškodovanci, ki se jim lastna država smeji v brk, tuhtajo, kaj bi, je nekdo, kije ima nadvse rad naravo tn je res ogorčen nad nemočjo države, predlagal: "Loke kup'te, pa puščice v motoriste. Ali pa ponoči, ko zdivianci pospe, cukr v tanke -pa bo mir! Pa naj jim potlej notranje ministrstvo celi rane in rezervoarje puca!" Navsezadnje bo res treba med lokostrelce! Tudi v drugih primerih bi bilo dobro, ko bi davkoplačevalci prakticirali lok in puščico. Kajti ob vseh sedanjih aferah in obnašanjem naše vlade in ob samopašnih poslancih je postalo več kot očitno, da so si v Ljubljani poslanci napisali na parlament tisto fletno parolo: Mi smo oblast, pa fertik! Ali: Oblast pride od ljudstva tn se nikoli več ne vrne... • D. Sedej p.t.t. marketing redokcijO telefonskih imenikov ljubljono linhortovo. 1 lo Res perfektno zmešnjavo so v slovenskih poslovnih krogih napravili iz podjetja p.t.t. marketing, Linhartova 11/a, Ljubljana, ko so vsem podjetjem, ustanovam, obrtnikom, društvom in drugim poslali ponudbo za "SLO-tel, telefonski imenik pravnih oseb R-Slovenije 94". Ker ob podjetju p.t.t. večina pomisli na PTT podjetje Slovenije, je zbrka popolna. Vsi, ki od četrtega junija naprej za navadne poštne storitve plačujejo skoraj 40 odstotkov dražjo poštnino (nekatere posebne storitve pa so se 4. junijem s soglasjem Vlade podražile še bolj!), pa so razočarani, saj so menili, da je PTT podjetje Slovenije morda končno le dobilo pošteno konkurenco na trgu. Gorenjci in evrokondom Stvari postajajo resne in usodne: Evropska unija s 16 članicami (s katero zaporedno številko v EV bo opremljena Slovenija, se ne ve) se sooča s praktičnimi problemi. Med drugim bo EV morala določiti standard za evrokondom, o njem pa je polemika huda: Angležem bi zadostovalo 16 cm "olagumija", Skandinavci navijajo za 17 cm, Francozi ne pristajajo na evrokondom pod 18 cm .... Gorenjcev za mnenje še nt nihče vprašal Iz zaupnih krogov vaških playboyjev pa je slišati zahtevo, da mora evrokondom imeti najmanj četrt metra! In številko na koncu. ZADETEK V PETEK Drevi bo vroč prvi julijski petkov večer. Vendar ne zaradi temperatur nad 30 stopinj Celzija, oač pa zaradi oddaje ZADETEK V PETEK OD A DO Z na frekvencah Radia Žiri. Bralci Gorenjskega glasa s kuponi in radijski poslušalci s telefoni boste ugibah polna polja, na katerih 10 od 30 črk skriva prima nagrade. In na koncu boste sestavih geslo tokratne, tretje oddaje Zadetek v petek od A do Ž, vmes pa bo dobra glasa in še kaj za ohladitev. Naše priporočilo: imejte pri rokli torkov (ah prejšnji petkov) Gorenjski glas, da boste sproti spremljali, katere črke so že "porabljene", ludi tokrat oddaje in časopisne rubrike ne bi bilo brez sodelovanja s pokrovitelji Zadetka: /\ Trgovina t tekstilom / \ A)riM 12 /ijSfjk, ŠkafiaLoka J/TVl TeL;064AS3MJ5 MIRAMAR PIZZERI jfV POD JELENOVIM KLANCEM ODPRTO vsak dan od 12.00 do 4.00 TRGOVINA S HRANO, OPREMO M SREDSTVI ZA NEGO DOMAĆIH ŽIVAL) PRODAJA MAUH ŽIVALI, OKRASNIH RIB IN IZDELAVA AKVARUEV PROIZVODNJA IN TRGOVINA Sfatji tri U. Škrip Uit dtkratu: odi 1» Td.:0M/WM3l nbouodt-12 *s V€LO SPORT /siV ) Trgovina in servis kolesarske opreme trg. Blažena uL 3. teL: 064/633-300 wervU Vtncnrfe 30. tel: 064/622-880 64220 Škoda Loka Odprto: 9 - 18, 16 - 19, sobota: 9 - iS FOTOKOPIRANJE IN RAZMNOŽEVANJE ZIHERL JURE Poljanska 2, šk. Loka tel.: 064/621-465 . TROOVINA i>T"*Xv Z MEŠANIM fB&lgVSbk BLAGOM ' SS/SS? KOSTANJ TJBp^ FREUH Zminec 50,64220 Škofja Loka, telefon: 064/621-765 PTT rOD|tT|t SLOV*NI|t OBLAK - C0MMERCE d.o.o. Trrjovina s tekstilom JURE Šolska ul. 2 dol. čas: 9.00 - 19.OO sobota: 9.00 - 12.OO Krt? KRANJ TtltKĆMJMkAĆIlE . Nina centrala l. C 1620 f« MIHI P£ PTT KRANJ MOOOKnnl Ulica Mtta VADNOVA13 Slovanih SOBOTA, 2. JULIJA NEDELJA 3- JULIJA PONEDELJEK, 4. JULIJA 9.50 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji, španska risana serija; Zmigaj se, športna oddaja za mlade; Zgodbe iz školjke 11.30 BMX banditi, angleško-av- stralski film 13.00 Poročila 13.06 Tednik, ponovitev 15.55 Vedno zaposlen, ponovitev francoskega filma 17.25 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Živ žav 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Gore in ljudje 21.30 Med prvimi igrami brez meja 21.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 22.25 TV dnevnik 23.00 Sova: Delo na črno, ameriška nanizanka Bes, ameriški film 12.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 13.06 SP v nogometu: Grčija - Nigerija, posnetek iz Bostona 14.55 VVimbledon: Tenis, finale ženske, prenos 17.00 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 17.20 Sova, ponovitev 17.50 Delo na Črno, ameriška nanizanka 18.50 Športna sobota: SP v nogometu: C1 - ABF3, prenos 20.50 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 21.20 Noč na Lentu, vključitev 22.20 SP v nogometu: C2 - A2, prenos 0.20 Sobotna noč: Asta, posnetek koncerta iz Moskve 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan zaspan 11.00 Kaj je v besedi, pesmi in sliki, otroški festival 12.00 Poročila 12.05 Resna glasba 13.05 Mary VVhite, ameriški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 18.10 Beverlv Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 17.05 Poročila 17.10 Prisrčna knjiga 17.55 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Film, video, film 21.00 Festival zabavne glasbe Split 94, prenos 22.40 Poročila 22.45 Slika na sliko 23.45 Festival zabavne glasbe Split 94, prenos 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 14.50 TV koledar 15.00 Tenis: Finale (ž), prenos iz VVimbledona 17.00 Življenjski slog, ponovitev 17.30 Tudi to je ljubezen, angleška nanizanka 17.55 Radar, ponovitev 18.50 SP v nogometu: IC -3A/B/F, posnetek 20.50 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 21.20 Krila na nebu, dokumentarna serija 22.20 SP v nogometu: 2C - 2A, prenos 23.50 Nočna izmena: Območje somraka, ameriška nanizanka; Opravičilo, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 9.00 Spot tedna 9.05 Veličastni fantje, ponovitev 10.00 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Elizije - z besedo in peresom, ponovitev 12.10 Devli-nova zveza, ameriška nanizanka 12.10 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 Video strani 16.45 Spot tedna 16.50 ITV, oddaja za begunce 17.20 Jutranji sogovornik, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Risanke 19.56 Vreme 20.00 Moja punca, dokumentarni film 20.30 Veličastni fantje, angleška nanizanka 21.30 Lovec na glave, ameriški barvni film 23.00 vreme 23.05 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 0.00 Spot tedna 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Otroški program 10.30 Umazane zvijače, ponovitev 12.15 Herakel, 1/16 del 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Nasvidenje Francisca, nemški film 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 18.00 Čas v sliki 18.06 Cornelius pomaga 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.20 Velika nagrada narodnoza-bavne glasbe 22.05 Zlata dekleta 23.30 Smrtni kriki, ameriška kriminalka 0.00 Čas v sliki 1.20 Poroči-la/Ex libris TVAVST1 6.00 SP v nogometu 12.15 Mojstri jutrišnjega dne 12.30 Tajni akti Geriich/Bell 14.00 Poročila iz par-Jamenta 15.00 VVimbledon 94, prenos finala, ženske in moške dvojice 17.20 Ozri se po deželi 18.00 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Šport 18.50 SP v nogometu: osmina finala: 1C - 3ABF 20.45 Neverjetna kariera, nemško-av-strijski film 22.20 SP v nogometu: osmina finala: 2C - 2A 0.20 Twin Peaks 1.30 Poročila/1000 mojstrovin TELETV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Četrta sobotna sreča '94 (ponovitev poletne akcije TA Odisej, TELETV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Tržič) 20.40 3. Evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu '94 (reportaža) 21.20 30 let vokalnega kvinteta Gorenjci iz Naklega pri Kranju 23.40 Nočni zabavno-erotični program 3.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ • POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prezelj (17. oddaja) 20.00 Gosposka kmetija - odrska predstava igr. sk. "SCENA" iz Železnikov (3. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi: Berta in Peter Ambrož 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 10.00 Agencijske novice 11.00 Od tu in tam 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke in pozdravi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Zakajčkova starša 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 10.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ura na SV 1584 KHz ter UKV stereo 88,9 in 95 MHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom in nekaterim drugim zanimivostim, ob 17. uri prisluhnite, kaj vam kažejo zvezde, od 17.30 do 18.00 lahko oddate svoj mali oglas, zaključili pa bomo s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke 9.30 Živ žav, ponovitev 10.20 Uporniki v službi kralja, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Republiška revija mladinskih pevskih zborovZagorje 94, 1. del 12.30 Boj za obstanek, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, ponovitev angleške nanizanke 14.35 25. tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, ponovitev 15.40 Komedija strahov, ameriški film 17.00 CIA, ponovitev angleške dokumentarne nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 18.10 Jeeves in VVooster, angleška nanizanka 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 21.00 Igre brez meja: Rogaška Slatina na Portugalskem 22.30 TV dnevnik 22.50 Sova: Veliki bataljoni, angleška nadaljevanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 8.45 Poglej in zadeni 11.15 Sova, ponovitev 12.15 Gore in ljudje 13.15 Alpe - Donava - Jadran 13.50 Športna nedelja: Magnv Cours: Formula 1 za VN Francije, prenos 15.445 VVimbledon: Tenis, finale moški, vključitev v prenos 18.50 Dallas: SP v nogometu: A1 -CDE3, prenos; V odmoru: športna poročila 0.20 EP v košarki (m) do 22 let: Slovenija - Belorusija, posnetek iz Maribora 1.35 Formula 1 za VN Francije, posnetek 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Eno od naših letal je izginilo, ameriški čb film 9.55 Poročila 10.05 Poglej me 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Zmagovalci 14.55 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Moj pajdaš Murph, ameriški barvni film 19.00 Naslikane zgodbe, serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Zabavni program 21.20 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.10 šport 22.20 Slika na sliko 23.25 Poročila v nemščini 23.30 Sanje brez meja 13.15 TV koledar 13.15Športna nedelja: Jadranje, hrvaško DP 13.40 Hokej na travi: Alpski pokal, posnetek 15.00 Tenis: Finale (m), prenos 18.50 SP v nogometu: 2F - 2B, prenos 20.50 Lonec zlata, ameriški čb film 22.20 SP v nogometu: 1A - 3C/D/E, prenos 0.15 Leteči cirkus Montvja Pvtho-na, humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor: pater Benedikt Lavrih 8.15 Risanke 8.45 Koala, risanka 9.05 Lepotica in gusar 10.00 video igrica 10.30 Lovec na glave, ponovitev filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 13.15 Spot tedna 18.00 Spot tedna 18.05 Lepotica in gusar, ponovitev 19.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.50 Vreme 20.00 Veseli EMŠO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.00 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.45 Zdrava video glava 22.40 Tropska vročica 23.30 Spot tedna 23.25 CTM 9.00 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.30 Leipzig 10.15 Dežela gora 11.00 Tiskovna ura 12.00 Tednik 12.30Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Kapetan Fra-cass, francosko-italijanski film 14.45 Formula 1 za VN Francije, začetek prenosa dirke; Najdaljša noč 15.40 Otroški program 16.35 Parker Levvis 16.55 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.30 Slika Avstrije 19.30 čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Njena ekscelenca veleposlanica 21.05 K1, kultura 21.50 Zlata vrtnica Montreuxa 22.15 Vizije 22.20 Kletka pavov, britanski film 0.05 VVolfgang Amadeus Mozart 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 6.00 SP v nogometu 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beverly Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan-optikum 10.30 Gospod Hobbs na počitnicah 12.20 Pogledi od strani 12.50 Dober dan, Koroška 13.20 Športno popoldne: SP v nogometu, skrajšan posnetek tekem minule noči: Formula 1 za VN Francije, prenos: VVimbledon, prenos finala - moški 20.50 Columbo: Smrtni streli po telefonski tajnici, ameriška TV kriminalka 22.20 SP v nogometu, osmina finala: 1A -3CDE 0.20 Morilce srečaš pri bifeju, francoska komedija 1.30 Poročila/1000 mojstrovin TELETV 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Vse najboljše (glasbene čestitke) in EPP blok 11.00 3 - 2 -1 gremo (videospoti) 14.00 Vi-doostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (16. oddaja) 19.00 Osina podoknica v Železnikih '90 (3. del) 20.00 VI. Groharjev tedne v Sonci (5. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., m, 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. R 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Radovljica 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovale; 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino kviz > 19.30 do 24.00 Večerni program 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabav-nih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 10.do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne se dobimo še zadnjič pred počitnicami v Klepetalnici ter v oddaji Planinski šopek, ob 12. uri bo na vrsti Tedenski mozaik, sledi nedeljska duhovna misel in podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 lahko prisluhnete obvestilom, ob 13.20 glasbenim čestitkam, ob 14.30 pa Marjanu Murku. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski Jejem 12.00 Osmrtnice 12.05 lestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo _ KINO, SOBOTA KINO, NEDELJA 10.05 Huckelberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 10.30 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje, 4. oddaja 10.55 Znanje za znanje, učite se z nami 11.25 Igrani film 13.00 Poročila 14.00 Povečava: Cannes 94 15.00 Ječarji, slovenski film 16.25 Večerni gost: Slavko Avsenik ml. 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.10 Radovedni taček: Pajac 18.25 Oscar Junior: Prišlek 18.40 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Made in Slovenia 21.15 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova: Na drugi strani mavrice, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 12.10 Igre brez meja: Rogaška Slatina na Portugalskem 13.45 Forum 14.00 Zrcalo tedna 14.15 Sova, ponovitev 15.55 Maribor: EP v košarki (m) do 22 let: Izrael -Slovenija, prenos 17.30 Utrip, ponovitev 17.50 Orlando: SP v nogometu: F1 - E2, prenos 19.55 Ljubezen na vasi, francoska drama 21.20 San Francisco: SP v nogometu: B1 - ACD3, prenos 23.20 Brane Rončel izza odra 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Prebrisani lisjak 10.35 Pot okoli sveta v 80 dneh 11.00 Poletni šolski program 12,00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monoton 13.15 Elitne bojne enote, ameriška dokumentarna serija 14.10 Murphy Brown, humoristična nanizanka 14.35 Dokazi, ameriška nanizanka 15.20 Največji ameriški seksualni škandal, ameriški barvni film 13.10 Ciklus filmov Kirka Douglasa: Povleci, ameriški barvni film 16.50 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 21.00 Jackie Robinson pred vojaškim sodiščem, ameriški barvni film 22.40 Poročila 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.50 Sanje brez meja 15.30 TV koledar 15.40 Vrnitev domov, ponovitev 16.30 Formula 1, prenos dirke za VN Francije 17.50 SP v nogometu: 1F - 2E, prenos 20.10 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 21.06 V pozdrav prihodnosti, dokumentarna serija 21.20 SP v nogometu: 1B - 3A/CD, prenos 23.15 Električni kavboj 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe 13.15 Helena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.55 Poslovni dosje, dokumentarna oddaja 17.25 Zdrava video glava 18.10 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.10 Odred pravice, ameriški barvni film 23.00 Ameriških deset 23.35 Na velikem platnu 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie 9.30 Klub za seniorje 10.15 Potovanje v Italijo - vštevši z ljubeznijo, nemška komedija 12.00 Sporni primeri 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Levi z Alhambre, špansko-italijansko-nemška nadaljevanka 14.40 Co-medy Capers 1.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurtitzer 17.50 SP v nogometu. osmina finala: 1F - 2E, iz Orlanda 19.30 čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.07 Pogledi od strani 21.15 Dokler vaju smrt ne loči, ameriški film 22.50 Popustite vri, italijanska komedija 0.15 Skrivnost letečega hudiča, ameriška grozljivka 1.45 Poročila/1000 mojstrovin 6.00 SP v nogometu 9.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 čas v sliki 13.10SP v nogometu, povzetek tekem prejšnje noči 14.10 Gozdarski inšpektor Ruchholz, serija 15.00 Ninočka, ameriška komedija 16.45 Evroturizem 17.00 Zakladni- Si zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 as v sliki 18.05 Mi 18.30 Povej resnico 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Lahka atletika, miting v Lirizu 21.07 športna poročila 21.20 SP v nogometu, osmina finala: 1B - 3ACD 23.20 Življenje v mreži 0.05 David Lynch 1.00 Poročila/1000 mojstrovin radio triglav 96 MHz TELETV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 športni konec tedna 20.40 Tenis: Končnica ekipnega državnega prvenstva Slovenije '94 (Play off) 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 19.00 30. letnica SSD "Tabor" Žiri - svečana akademija društva (1. del) 20.00 31. čipkarski dan v Železnikih - dokumentarni film (4. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za zaposlovanje 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Po aktualnih informacijah ob 16.30 vas vabimo k sodelovanju v kotičku za sončenje, potem pa v glasbeni lestvici Tržiški hit. Pobrskali bomo še za drugimi zanimivostmi, tudi v črni kroniki. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf CENTER amer. ljub. drama GOSPOD JONES ob 17., 19. in 21. uri 'L ' ' .1 1 h 1 1 'AH amer. kom. FINI GOSPOD ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. POBEG ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama NEBO IN ZEMLJA ob 18. uri, amer. film MR. JONES ob 20.30 uri RADOVLJICA amer. drama PHILADELPHIA ob 18.30 in 20.30 uri CENTER amer. ljub. drama GOSPOD JONES ob 17. in 19. uri. prem. amer. akcij, filma ALJASKA V PLAMENIH ob 21. uri STORŽIČ amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. FINI GOSPOD ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. POBEG ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama MR. JONES ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama NEBO IN ZEMLJA ob 18. in 20.30 uri RADOVLJICA amer. drama PHILADELPHIA ob 18.30 in 20.30 uri KINO, PONEDELJEK CENTER amer. ljub. drama GOSPOD JONES ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer. akcij, filma ALJASKA V PLAMENIH ob 18. in 20. uri VSEBINA: 60 MARKO JENŠTERLE: Cestni in kulturni križi MARJANA AHAČIČ: Oblast ne mara satire VINKO ŠORLI: Gorenjska pevska srečanja DANICA DOLENC: Obletnica smrti Jerneja Kopitarja Beseda urednice V tokratnem uvodnem članku Snovanj Marko Jenšterle razmišlja o prodoru slovenske kulture v Evropo, na način, ko Evropa odkriva slovensko kulturo kar pri nas doma. Gostom iz Salzburga ne bo težko priti do Maribora, toda ali se slovenski gledalec vedno potrudi do predstave, če je treba do nje kaj dlje kot do sosednje ulice? Na zadnji Glasovi preji je bil gost satirik, pisatelj in dramatik Igor Torkar, ki je v pogovoru z moderatorjem večera Mihom Nagličem v Vili Bella povedal med drugim tudi kakšno "ošiljeno". Pogovor je za objavo pripravila Marjana Ahačič. V nadaljevanju objavljamo še drugi del ocene o letošnjih gorenjskih pevskih srečanjih in zapis ob 150-letnici smrti Jerneja Kopitarja. Lea Mencinger Marko Jenšterle Cestni in kulturni krizi Sredi avgusta bo na mariborskem letališču, znanem po tem, da na njem ni veliko prometa, pristalo posebno letalo Adrie Airways, ki bo priletelo iz avstrijskega Salzburga; potniki na njem bodo v Slovenijo prišli samo zato, da si ogledajo Inferno, prvi del znamenite trilogije Božanska komedija v režiji Tomaža Pandurja. Organizatorji prestižnega mednarodnega Salzburškega poletnega festivala so se namreč odločili, da sferno v izvedbi Drame SNG Maribor vključijo v letošnji program festivala; zaradi velikosti projekta pa jim je enostavneje publiko 2 letalom prepeljati v Maribor, kot Pa sceno in mariborske igralce v Salzburg. Tomažu Pandurju je torej y Sloveniji uspelo nekaj, kar se nam je do še nedavnega zdelo neverjetno. Ne le, da je s svojimi Predstavami osvojil velik del sveta, ampak je zdaj svet pripeljal tudi k nam. Dokazal je, da je mogoče z atraktivno idejo in vrhunsko kvaliteto publiko privabiti tudi v Slovelo. Pri tem pa je posebej zanimivo, da to lažje doseže pri tujcih kot pri Slovencih samih. Če namreč ljudje na Divino komedijo v Maribor prihajajo iz Avstrije in Evrope, to še ne pomeni, da si jo ogledujejo tudi iz Ljubljane. V slovenski prestolnici je celo precej kulturnikov, gledaliških ustvarjalcev ali kritikov, K) si doslej tega velikega projekta še niso ogledali. Precej zaradi tega, ker jun Pandurjeva estetika pač ni všeč, vendar kljub temu ni mogoče mimo dejstva, da gre za kulturni dogodek, kakršnega nimamo ravno pogosto Priložnost videti. Božanska komedija v Mariboru traja tri dni, vsaka od treh predstav (Inferno, Purgatorio ln Paradiso) je dolga dobri dve uri, zato si je za ogled resnično treba vzeti veliko časa. Slovenci smo na splošno znani po svoji nemobilnosti, čeprav bi vsaj znotraj naše države za to težko našli vzroke. Resda so ceste katastrofalno slabe, vendar po njih iz enega na drugi konec Slovenije še vedno lahko pridemo v kakšnih štirih urah, če ne celo prej. V tem času v premnogih mestih na svetu ne uspejo priti niti ven iz kakšne nekajmilijonske metropole. Naša kultura je v glavnem skon-centrirana v centru, v drugih mestih se le težko prebije v ospredje. Nemobilnost je zaradi tega še posebej opazna pri Ljubljančanih, ki jim je mučno Že potovanje v na primer pol ure oddaljen Kranj, Kamnik ali recimo na Vrhniko, medtem ko iz nasprotne smeri tega problema skorajda ni. Ljudje v okoliških mestih so se pač navadili, da za zadovoljevanje kulturnih potreb odhajajo v slovensko prestolnico. Pri tem pa jim ta pozicija pogosto prihrani tudi življenje v kakšni izrazito neproduktivni, a glasni kulturni sferi, ki jo je v Ljubljani mogoče srečati na vsakem koraku. Toda Ljubljani kljub njenemu privilegiranemu statusu praktično ni uspelo, da bi jo na nekem kulturnem področju tako hitro prepoznali, kot lahko Maribor po Pandurju oziroma "njegovemu" gledališču, mariborska oblast je v nekem določenem trenutku začuti- la, da je mogoče tako za podobo mesta, kot tudi za njene politične potrebe uporabiti Pandurjevo privlačnost in to prioriteto ohranja še do danes. Nekaj podobnega so kasneje storili v Novem mestu, ko so režiserju Matjažu Bergerju omogočili izvedbo gledališkega spektakla, kakršnega v Ljubljani nikakor ne bi mogel realizirati. V Novem mestu si je lahko pomagal celo z voznim parkom ter helikopterji tamkajšnje policije, v Ljubljani pa bi se verjetno do konca moral boriti za osnovna finančna sredstva. Kultura v notranjosti Slovenije je v veliki meri odvisna od posluha lokalnih oblasti. V Kranju na žalost doslej še nismo zasledili vlade, ki bi temu področju namenjala kaj več od najnujnejše pozornosti. Še največkrat je bilo kulturi usojeno, da se je borila z republiko na eni in mestom na drugi strani, saj sta se je oba otepala. Zaradi tega se ni treba čuditi, če so nekateri pomembni ustvarjalci, ki bi jih mesto lahko že zdavnaj "izkoristilo" za dokaz svoje živosti, raje odšli v bolj zdrava okolja. Največkrat v Ljubljano, kjer bi seveda lahko razpravljali ali je bil to res prehod v bolj zdravo okolje, na vsak način pa so imeli tam več možnosti. Precej bolj zanimiv, vendar za Kranj tragičen, pa je bil na primer odhod Marka-Pogačnika v Sempas. Gorenjsko glavno mesto je imelo ob vsem tem idealne pogoje, da se identificira kot živo in aktualno kulturno mesto z bogato tradicijo. Navsezadnje je v Kranju pokopan France Prešeren, toda njegov grob za Slovence še zdaleč nima kakšnega tako mističnega statusa, kot na primer tisti s francoskega pokopališča Pere Lachaise, kjer so svoj zadnji dom našli umetniki Frederic Chopin, Oscar Wilde, Edith Piai, Paul Eluard, Jim Morrison in mnogi drugi. Na te grobove prihajajo ljudje iz vseh krajev sveta. Toda, če že Kranjčani do velikega slovenskega pesnika ne čutijo nekega posebnega odnosa, je noro pričakovati, da bi se mu hodili priklanjat Slovenci iz drugih krajev. Kdor je vsaj malo hodil po svetu, je lahko začutil, da nekatera mesta v sebi nosijo kulturni naboj, pa čeprav je vidno, da ga tamkajšnji prebivalci oziroma oblasti ne znajo ali nočejo priznati. V Kranju je to kulturno identiteto mogoče zaznati, tako kot tudi v Škofji Loki, Kamniku, Piranu ali na Ptuju in tako, kot je nikoli ni mogoče doživeti na kakšnih Jesenicah, v Trbovljah, Zagorju, na Ravnah, pa celo v Novi Gorici, čeprav se tam močno trudijo umetnemu in politično rojenemu mestu vdihniti tudi kulturno dimenzijo. Dejstvo je, da kulturne identitete ni mogoče vzpostaviti s političnimi dekreti, lahko pa politika veliko naredi, da v mestih, kjer ta obstaja, tudi pride na dan. Tako, kot državni simboli nikoli ne bodo mogli nadomestiti ljudske mitologije, nekatera nezdrava mesta pač nikoli ne bodo začela kulturno dihati. Če se iz mestnega okolja spet preselimo na področje Slovenije, lahko hitro ugotovimo, da so v naši državi nezdrava kulturna področja v veliki manjšini. Že sam geografski položaj države je zavidanja vreden, saj imamo na majhnem področju skoncentrirano vse - od Panonske nižine, preko Alp do morja. Tudi zaradi tega je Slovenija zanimiva za širši svet, ker v njej ljudje vidijo turistično pa tudi kulturno privlačnost. Na tem majhnem področju se zelo dobro počutijo velika svetovna kulturna imena, saj smo pri nas gostili že marsikaterega znanega umetnika. Precej tudi po zaslugi slovenske prisotnosti v svetu. Znano je, da je ena od osnov za prodor kulture v tujino ta, da najprej domače okolje sprejme drugačne kulture. Pred nedavnim je na primer v Ljubljani nastopil sloviti belgijski plesalec Jan Fabre. Njegov nastop je bil brez dvoma neposredna posledica nastopov naših umetnikov na belgijskem področju, ne nazadnje v okviru rednega programa lanske kulturne prestolnice Antwerpna. Podobnih primerov bi lahko našteli še več. Očitno je torej da se tujci precej lažje gibljejo po naši deželi od nas samih. Ko bo v Sloveniji enkrat končana polemika o cestnem križu in bomo dobili ključne avtocestne povezave, bo temeljno vprašanje še vedno v tem ali so te ceste namenjene tujcem, da čim hitreje prevozijo našo republiko in odidejo iz nje, ali pa smo jih zgradili zato, da se sami začnemo pogosteje in lažje premikati po Sloveniji, ob vsem tem pa s kulturno in turistično ponudbo tudi vse več tujcev prisilimo k temu, da se pri nas ustavijo. Marjana Ahačič IgorTorkar, satirik, pisatelj, dramatik, gost Glasove preje OBLAST NE MARA SATIRE Sprehod skozi življenje in delo osemdesetletnika... zasadil oreh stari Torkar... splača se, pa če pišeš za eno samo Barbo, se splača....pravičnost bi morala biti temeljni ideal za vse človeštvo... težko je čakati na smrt. Prešernovo gledališče Kranj je v tej sezoni kar šestintridesetkrat v razprodani dvorani ponovilo satirično komedijo Revizor 93. Njen avtor Igor Torkar pravi, da oblast satire ne mara, ker se kritično dotakne prav vseh družbenih skupin, ljudje pa jo potrebujejo. Še več -neskončno žejni so satire in smeha. Z oblastjo je drugače. Torkar sam pravi, da se je vedno trudil, da bi videl njene napake in jih napadal. Po njegovem je to povezano s človeško pravičnostjo, ki je, kot je vedel povedati ie Erazem Roterdamski, ideal za vse človeštvo. Pred kratkim je bila v Vili Bella na Srednji Beli Glasova preja, kjer sta se Igor Torkar in Miha Naglic sprehodila skozi delo in življenje pesnika, dramatika in publicista, ki je preteklo jesen dopolnil osemdeset let. "O dachauskih procesih ne bom govoril," je na vprašanje o svoji preteklosti odgovonl Torkar, ki je to svojo tragično življenjsko izkušnjo strnil v roman Umiranje na obroke. "Mladosti in otroštva so vsa enaka. Rodil sem se v Kostanjevici, naša družina pa se je od tam kmalu preselila na Primorsko. Pred fašizmom smo bežali v Ljubljano, tako da sem sedaj nekakšen aklimatizirani Ljubljančan, pa vendar v bistvu, z vsem, kar me je, predvsem Kraševec. Sicer pa je moja mladost potekala na Prulah, v predmestju Ljubljane. Prvi nastopi v slovenski javnosti Igor Torkar, takrat še Boris Fakin, se je po maturi na gimnaziji Poljane vpisal na univerzo, kjer je bil, kot pravi, že prva leta večstrankarski sistem." če poenostavim: bili so liberalci, Sokoli, klerikalci, Orli, levo usmerjeni študenti in marksisti. In seveda je že takrat ilegalno eksistir-ala slovenska pokrajinska partija. Vedno sem bil vključen v skupino levo usmerjenih študentov. Že takrat sem bil, sem danes in bom, dokler pač bom... socialist. V Brandtovem smislu. V smislu demokratičnih nordijskih držav. Seveda sem študiral tudi marksizem, član te ilegalne partije pa nisem bil nikoli. Zanimivo je, in to želim poudariti, v slovenski zgodovini malokrat omenjeno dejstvo, da je takrat na slovenski univerzi skupina levo usmerjenih študentov prva ustanovila slovenski klub. Sam sem bil med ustanovitelji. Naša parola je bila: ne Moskva, ne Rim - Ljubljana. Klub smo ustanovili, ker je bila ilegalna komunistična partija takrat dobro organizirana, z odlično propagando. Vendar smo se študentje, pa ne le naša skupina, upirali mežnarski pokorščini partije, ki ie slepo poslušala navodila Stalinove kominterne." V tistem času je imel klub tudi flasilo, imenovalo se je 1551, Igor brkar pa je bil nekaj let tudi njegov Dvobojegrami I. (Basni iz slovenskega parlamenta) O Ježih in Lisjakih Ko jei iz varne lisičine prebrisano Lisjaka zrine • to med živalskimi izbranci je klanska propozicija, ki danes med poslanci ji pravijo - tranzicija. 0 Jeguljah Ker si Jegulja - kot jegulja se zvijaš skozi blato strankomulja, ne skušaj nam lagati v lica, da skozenj švignila si kot puščica. O Kengurujih Živalski kenguru po dvanajst metrov daleč skače, z brzino 70 km na uro, poslanski kenguru, ko si želi priskakat sinekuro, pa skače prav tako natanko, ko preskakuje, hop, iz stanke v stranko! urednik. In na vprašanje Miha Naglica, ali so ljudje takrat poslušali njihov glas, glas študentov, je Torkar odgovoril, da je bil slovenski klub prvi, ki se je upiral nasilju stalinizma in se boril za samostojno demokratično Slovenijo, kljub temu da se danes pojavljajo skupine, ki si lastijo te zasluge. "Vendar pa je posebno organizirana partija v letu ah dveh uspešno prodrla v klub in ga popolnoma prevzela." Dva deci in Blazni Kronos V tistem obdobju je Igor Torkar pisal članke o Halozah, v katerih se je ukvarjal s socialnim profilom tega dela Slovenije, od koder so že takrat hodili na sezonsko delo v Avstrijo in Nemčijo, vendar je bilo število tistih, ki so za nekaj mesecev na leto odhajali, da zaslužijo za življenje, neprimerljivo s številom današnjih zdomcev. Predvsem pa je takrat izšla njegova prva knjiga - zbirka satiričnih sonetov Blazni Kronos. "Izdala sva jo skupaj s pokojnim Nikolajem Pirna-tom. Velika slovenska osebnost, pa obilica smisla za humor! Bil je duhovit in imel je oster jezik. Knjigo sva izdala v samozaložbi tik pred drugo svetovno vojno." Vendar so jo kaj kmalu zaplenili. A ker je bil Torkar na skorajšnjo zaplembo opozorjen, je sedel na kolo, pobral knjige iz ljubljanskih knjigarn, le po en izvod je pustil v vsaki, nato pa vse skupaj nesel v gostilno Košak. "Dan za tem, ko sem jih poskril, je dr. Natlačen ukazal knjigo zapleniti. In policaji so dobili samo po en izvod. Vsi ostali so bih pri Košaku pod šankom. Potem se je krasno prodajala. Ljudje so prihajali in naročali: dva deci, pa Blazni Kronos... V desetih dneh je bila razprodana." "Slutili smo vojno," je tisti čas komentiral Igor Torkar, ki v svojem sonetu z naslovom Vizija 1940 slika: "...pod mano siv planet v mrakovih plava - planet krvava bojna je planjava - Titanov trop po njej mori, požiga..." In danes, sprašuje Miha Naglic? Je danes kaj drugače? "Še hujše je. Bližamo se požgane-mu planetu. V Sloveniji ni vojne, so pa druge stvari. O dachauskih procesih sem govoril v romanu Umiranje na obroke. Današnje družbenopolitične razmere me prizadevajo. Živel sem in preživel v treh režimih in ugotovil, da je množica labilna postavka že od rimskih časlov naprej. Danes demokracija svobodne Slovenije preživlja šele otroške bolezni. To je zahrbtno prepiranje strank, ki si prisvajajo status 'ljudstva', se pravi večinsko oblast - zdaj Drnovškovi liberalci, zdaj Peterletovi klerikalci, zdaj Kočij ančičevi žalovalci za rdečim morjem in zdaj najbolj narcisoidni rdečečrni janševalci! Skratka, v Sloveniji ne vlada demokracija, ampak demobranjarija. Vladajo politični branjevci, ki so doslej izglasovali en sam zakon, ki me je razveselil zato, ker določa, da bodo ti branjevci izginili v penzijo že po petindvajsetih letih branjarjenja. Saj bi Slovenijo uničili, če bi morali za polno penzijo garati štirideset let, tako kot navadni Slovenci. In zakaj me današnji slovenski parlament vse večkrat spominja na onvellovsko živalsko farmo? Zato, ker se v tem parlamentu epidemično pojavlja nenavadna lastnosti Slovencev, da njihova inkarnacija ni učlovečenje, ampak uživaljanje." Orwellovska živalska farma Zaradi vsega povedanega in obodi-čenega skozi mene vedno bolj Žubori majhen hudournik bridkega strahu, da ne bi parlament moje Slovenije zares postal podoben onvellovski živalski farmi, v kateri so, kot je Onvell zapisal: "... psi policaji, konji, voli in krave so primitivni garači, ki vodstvu slepo verjamejo, ovce vzklikajo vedno iste, naučene parole, osel je filozof - skeptik, nekakšen intelektualec, petelin je trobentač pri paradah, kokoši so vedno zmedene in enkrat celo štrajkajo, maček je zabušant, udomačeni črni krokar pridiga o nekakšnem posmrtnem življenju. Med prašiči, ki vzpostavljajo birokratsko diktaturo, nastajajo nasprotja, ostre dolgourne debate, ki se končajo s krvavim obračunom in pokolom opozicije. Atmosfera sum-ničenja vsepovsod prisotnih domnevnih špijonov, zasliševanja v raznih komisijah, lažna priznanja, lažne resnice... Oblast je vse bolj koncentrirana v enem samem prašiču. On vlada okrutno in krvavo s pomočju svoje kaste prašičev in pasje policije. Končno postanejo vsi ti novi živalski voditelji povsem podobni ljudem, svojim starim smrtnim sovražnikom..." Ljudje so žejni satire in smeha Igor Torkar je moralni revizor naše družbe. Takšen, kakršen je bil v svojem času Gogolj, ki je, kot piše dr. Trdinova v spremni besedi k njegovemu Revizorju, z neupogljivo silo umetniške prepričevalnosti hotel izčistiti razmere v družabnih in uradniških krogih, a je zadel tako pri kritiki kakor pri občinstvu na nerazumevanje, odpor in sovraštvo. Goeolj je emigriral v tujino. Torkar je ostal, kljub temu da je bila objava Revizorja 74 v tedanjem času nevaren podvig. Revizorji - Gogoljev in oba Torkarjeva, namreč niso le komedije, ki ljudi razveselijo, temveč tudi satire, ki koga zbodejo. "Satira obdela vse družbene skupine. Ljudje so žejni satire in smeha. Šestintrideset razprodanih predstav Revizorja 93 v eni sezoni in na tako majhnem prostoru, kot je slovenski, to vsekakor potrjuje. Ko igralci vso to materijo popolnoma obvladajo, se začnejo z njo na neki način igrati, tudi dodajo ji kaj. To je en način sprejemanja satire. Po drugi strani pa nobena oblast ne ljubi satirikov. Danes sicer o strahu ne bi mogli govoriti, pa tudi o tem ne, da bi dramo prepovedali. Nagajati pa se da na druge načine. Oblast je namreč grozna stvar. Ce nekdo postane pijanec zaradi alkohola, imamo dr. Ruglja, sanatorije - da se ga pozdraviti. Če pa nekdo postane pijanec, opit od oblasti, ker je kar naprej na oblasti, ker pije oblast, potem zanj ni ne Ruglja ne sanatorija. Je neozdravljiv." Sicer pa je Igor Torkar napake iskal (in našel) tudi pri svojih pisateljskih kolegih. Lani je izstopil iz slovenskega PEN, ker se vodstvo ni strinjalo z njegovim referatom o Dobrici Čosiču, objavljenem na lanskem mednarodnem srečanju PEN klubov na Bledu. "Do-brico Čosiča kot pisateja zelo cenim. Bila sva celo prijatelja. Vendar ostaja dejstvo, da je bil oče znamenitega memoranduma, ki je teorija velesrbst-va. Čosič pa je zdaj odgovoren tudi zaprakso velesrbstva, ker je bil lani, ko sem ga napadel, prav on predsednik zločinske Miloševičeve države. Takratni predsednik slovenskega PEN mi je dejal, da se tako ne napada velikega romanopisca. Kasneje je prišlo med nama do polemike. Ker ni imel prav in ker se v razpravi ni pošteno obnašal, sem kot eden najstarejših članov iz društva izstopil. Vendar sem letos dobil nekakšno zadoščenje. Mednarodni PEN je med referati, predstavljenimi na lanskem srečanju, za objavo ter prevod v angleški in nemški jezik izbral tudi mojega. Najbrž bi bilo prav, če bi se Slovenski PEN Torkarju celo malo opravičil..." Nobene nagrade Miha Naglic pravi, da bi si pisatelj, kakršen je Igor Torkar, vsekakor zaslužil nagrado za življenjsko delo. Izdal je pet pesniških zbirk, devetnajst iger, devet televizijskih iger, knjigo esejev in dva romana. Roman Umiranje na obroke je v Sloveniji izšel kar trikrat, v skupni nakladi več kot dvajset tisoč izvodov, zraven pa še petnajst tisoč v srbohrvaškem jeziku in tri tisoč v nemškem. Knjigo so prebrali malo-dane vsi Slovenci, pisatelj pravi, da zato, ker je bil med prvimi, ki so prebili tabu temo montiranih procesov. "Nikoli pa nisem dobil nobene nagrade. In mirno živim brez njih, ker so za njimi vedno zakulisne igre raznih klanov. Jaz sem bil vse življenie samohodec. Trikrat so me že predlagali za dobitnika Prešernove nagrade, vsakokrat je tam pri vrhu vse skupaj propadlo. Predlagalo me je celo Društvo slovenskih pesnikov in pisateljev kot strokovna organizacija. " Rad imam Poljance in Žirovce Igor Torkar pravi, da je naturaliziran Poljanec. Po Tavčarjevih motivih je priredil Ravbarskega cesarja, dramatizacijo po petih novelah. "Pri tem sem ugotovil dve pomembni stvari. Najprej, kaj pomeni materni jezik. Razdelil sem vloge, napisane v Tavčarjevem jeziku, ki je skoraj knjižni. Delal sem s šestimi fanti in dekleti, ki so po milosti božji veliki igralci. Pa niso na bralnih vajah pokazali ničesar. Ne ritma ne smisla ne poudarkov. Potem sem poprosil upokojenega učitelja, naj mi vse skupaj 'prevede' v poljanščino. Že na prvi vaji je bilo potem povsem drugače. Zmorejo občutiti čisto temeljne, najbolj strokovne stvari. Poljanski igralci ne izgovarjajo zgolj besed, pač pa takoj razumejo smisel stavka. Skratka, z njimi se sijajno dela. To je Foto: Gorazd Šinik bila zame kot pisatelja dragocena ugotovitev. Druga pa, da se splača pisati. Umetnik se namreč mnogokrat znajde v položaju, ko se sprašuje o smislu svojega dela. Seveda gre vse v zakladnico narodnega bogastva, ki je pomembno za bodoče generacije. Pa vendar...." Poljanska Barba -Tavčarjeva Meta "Ko smo nekoč imeli vajo v kulturnem domu, je k meni prišla Barba, upokojena delavka LTH, za katero sem vedel, da rada bere Tavčarja. In sem ji rekel, naj mi prebere prizor, ko se Tavčar poslavlja od Mete. Dve strani tekstaje povedala na pamet. Brez napake. In ko sem se čez polje vračal domov, sem si rekel: Torkar, se splača. Če pišeš za eno samo Barbo, se splača." Vrnite nam smrt, da bomo lahko živeli "Ko je človek star in se bliža ta bela s koso..." je pomodroval pisatelj ob koncu pogovora in pristavil, da ravno o tem piše nov roman. O smrti. "Sama smrt ni nič groznega. Čakati nanjo je zelo hudo. Ne spiš, ker veš, da ne boš več dolgo. Kot moji kolegi, ki so dve leti in tri mesece čakali obsojeni na smrt na dachauskih procesih. Pa zagledam 'ta belo', kako je utrujena. In ji rečem: pojdi na dopust v Dalmacijo. Tako. Smrt na dopustu je naslov romana. Nihče ne umre, vojna industrija propade, samomorilci živijo... Na koncu izbruhnejo demonstracije: vrnite nam smrt, da bomo lahko živeli. Dvobojegrami II (Basni iz slovenskega parlamenta) O domišljavih Slonih Če si v orkestru vlade šef solist, kljub trobcu nisi še saksofonist. O Kameleonih Kameleon, spreminjaš barve mežnarsko lepo! Zastonj tvoj trud, da skril bi kuščarsko telo! O Vranih Ker od Boga ukaz je dan, da črn, črn ptič bo vran, peres se Črnih ne sramuj, ne skušaj biti kakaduj! O Ovnih Ministrovanje ni za ovne, čeprav so producenti volne. LITERARNA SNOVANJA Gorenjska pevska srečanja Ubrano petje in kakovostni programi - 2 f prejšnji številki Snovanj je bila predstavljena vsebina, pogoji in organizacija Gorenjskih pevskih srečanj ter nekaj poudarkov o nastopih posameznih najboljših odraslih pevskih zborov 13. maja, v Škof ji Loki. Gorenjska pevska srečanja so se nadaljevala s koncertom otroških in mladinskih pevskih zborov 20. maja na Jesenicah in z nastopi malih pevskih skupin 24. junija v Tržiču. Organizirali sta jih Zvezi kulturnih organizacij z Jesenic in Tržiča. Z vzorčnim pregledom nad Pevsko dejavnostjo v gorenjskih osnovnih šolah je občinstvo slišalo pesmi dokaj različno oblikovanih programov v bolj in manj Prepričljivih izvedbah in z nekaterimi nekonvencionalnimi instrumentalnimi spremljavami in novejše skladbe z besedili, ki jih Jerici tudi radi pojejo. Mladinski PZ OŠ Tone Čufar z •Jesenic (Marija Reichman) sodi v sam kakovostni vrh gorenjskih mladinskih zborov. Pomladno Kolo Petra Liparja in njegovo Priredbo ljudske Mi ptičica za-P°je so zapeli ubrano v vseh 8'asbenih prvinah. Ljubko, s Posrečeno instrumentacijo (Orf-jova glasbila, prečna in kljunaste flavte) je učinkovala Plesna pe-Sem G. Keetmana; vse pa so bile Prepričljivo interpretirane. Mladinskemu PZ OS Zali R°vt - Tržič (Stane Gram) se je nastop bolje posrečil na občinskem srečanju v Kranju - v Tržiču °yčinskega srečanja niso organi-z»rali. Vodja zbora, ki je zbor tudi ?Premljal z akustično kitaro, je ^edel program, ki bi bolj doži-veto učinkoval v intimnem vzdušju ob ognju ali podobnih priložnostih (šola v naravi, razna mladinska letovanja inp.), za tovrstne prireditve pa ni najustreznejši. Obenem pa gre zborovodji vsa pohvala, da je učencem uresničil bistvo celotnih napornih vaj, t. j. nastope na koncertih. V "a capella" stilu zapet, Kosrečeno oblikovan program Iladinskega PZ OŠ Stranje, občina Kamnik (Karla Urh), so predstavljale skladbe: Pahorjeva priredba ljudske Pa se sliš', TJ. Vrabca Moja pot v šolo (Stana Vinšek) in J. Speichove Partita. V nekaterih večglasnih odstavkih smo slišali še ne izpiljeno glasbeno materijo in mestoma plaho, s premalo živahnosti interpretirano vsebinsko sporočilo skladb. Kvalitetnemu vrhu prireditve se je pridružil tudi Otroški PZ OŠ Prežihov Voranc z Jesenic (Stanka Mencinger) s pesmicami U. Rojka Pretep, A. Dvoraka Domača pesem - obe s klavirsko spremljavo in z zanimivo skladbo Brine Jež - Brezavšček Najljubše igrače lutk (B. A. Novak) s tehnično zahtevno spremljavo dveh prečnih flavt. Izbor in izvedba sta bila prepričljiva in sodobna, otroci so jih občuteno in z lahkoto zapeli. Zvočno pester in dober vtis je zapustil Otroški PZ OŠ Ivan Grohar iz Škofje Loke (Maja Vrčon in Tatjana Kovač) s francosko ljudsko v priredbi M. Murravja Ob luninem svitu s spremljavo Orffovih glasbil, z ljudsko Navzgor se širi rožmarin - s spremljavo kljunaste flavte in klavirja ter od vseh treh najbolje izdelano pesmico Potoček M. Vicarija. Mladinski PZ KUD Vigenjc OŠ Staneta Žagarja iz Lipnice pri Radovljici (Irena Žmitek) je zapel za mladinski zbor manj zahtevne pesmi: Medved - J. Jež, Mi mladi - T. Habe in Do re mi - J. Taigen; mestoma še ne utrjeno večglasje in neprepričljivo oblikovane melodične linije so lahko izhodišča za vaje vnaprej. Koncert je zaključil Dekliški PZ OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj - občina Kranj (Irma Močnik), eden izmed petih(!) zborov, ki redno delujejo na tej šoli. V številni zasedbi (60 deklic), s polnim zborovskim zvokomi in v premišljeni, tekoči interpretaciji so zapele pesmi J. Virka Ljubezen do domovine (Blaž Potoč- nik), ljudsko v priredbi F. Cigana Ne bom se možila in tradicionalno v izvirnem jeziku The drun-kenSailor - vse ob spremljavi klavirja. Male vokalne skupine so nastopile v dvorani Osnovne šole Bistrica pri Tržiču, na predvečer in v počastitev dneva državnosti. Koncert je bil združen s slovesno podelitvijo plaket občine Tržič. Ena izmed značilnosti sporedov malih vokalnih skupin na Gorenjskem je, da poleg priredb slovenskih ljudskih pesmi zelo radi izvajajo skladbe, ki so blizu preprostemu ljudskemu okusu in so nastale v časih slovenskega nacionalnega samozavedanja. Redkeje slišimo skladbe iz obdobja renesanse in kasnejših stilnih obdobij, ki jih je le-ta sprožila. Prav tako pogrešamo pesmi iz sodobne slovenske in svetovne glasbene literature. V tem smislu izbor skladb malih pevskih skupin krepko zaostaja za sporedi osnovnošolskih in odraslih pevskih zborov. Začeli so domačini, Kvintet bratov Zupan (Franc Slabe), s češko Rožmarin, Pri meni bod -F. Plevela in Nedvedovo - Mih kraj (A. Praprotnik). Zapeli so jih tekoče, brez večje interpreta-cijske občutljivosti in na določenih mestih intonančno nečisto, vendar z barvno izenačenim pevskim zvokom in lepo izdelano dikcijo. Tajniški oktet iz občine Kamnik (Ana Štele) se je predstavil s skladbami V. Mirka Na trgu (D. Kette), H. Volariča Razstanek in z A. Nedvedovo Mili kraj, ki jim je na mestih tonalnih izmikov povzročala nekaj intonančnih težav. V strahu pred nezaokrože-nostjo skladb pa so bile glasbene fraze prehitro zaključene - neiz-pete. Moški decet "Vasovalci" iz Žirovnice (Mojca Legat), si je izbral dober, a nekoliko prezahteven program: Gallusov O mag-num misterium z drzno hromatiko, je v večini glasbenih prvin izvenel še neizdelano; prav nasproten vtis pa je naredila interpretacija E. Adamičeve Ser-enade in skladba V. Vodopivca Žabe, s katero je skupina zazve-nela sproščeno, s polnim zvokom in interpretacijsko prepričljivo. Intonančno čisto, zvočno -barvno ubrano, toda z nizanjem posameznih fraz brez organske povezave v celoto, so zazvenele pesmi O košnji C. Preglja, Bolečina V. Vodopivca (J. Muren - L. Šorli) in Oj, te mlinar Z. Š vikar-šiča, ki jih je zapel Kranjski kvintet iz Kranja (Stane Vidmar). V slednji je občinstvo navdušil solist - baritonist, s kultiviranim pevskim glasom in doživeto oblikovanimi melodičnimi Unijami. Maloštevilnemu poslušalstvu bosta verjetno ostala v zelo lepem spominu nastopa "Deklet z Bukovice" (Franc Potočnik) • občina Škofja Loka in Ženskega noneta "Vigred" (Marija Veider) iz Mengša. Prve so zapele Pomladno voščilo J. Trošta, Domo-tožje F. Potočnika - njihovega umetniškega vodje in Spavaj F. Schuberta v manj posrečeni priredbi S. Mihelčiča; druge pa J. Fleišmana Triglav, rusko Osamljeno zvoni (prir. S. Mihelčič) in slovensko ljudsko Sovdaška (prir. M. Tome). Dekleta z Bukovice je odlikoval intenziven, temno (žensko) obarvan zvok, ženski nonet pa (dekliško) svetli. Obe skupini sta navdušili z muzikalno usklajenostjo ritma, tempov, dinamike in čisto intonacijo, glasovno izenačenostjo ter temperamentno intepretacijo. Zadnji je nastopil Oktet "LIP" Bled (Matevž Fabjan) s Kernja-kovim venčkom koroških narodnih Je biv an gospod bebenau, s skladbo A. Foerstra Spak (A. Aškerc) in U. Vrabcevo Bratci veseli vsi. Občasno intonančno netočnost je prevladala muzikalna ter skladno s teksti in glasbo oblikovana interpretacija. Kakovostno rast glasbenih skupin pogojuje strokovna usposobljenost dirigentov oz. umetniških vodij t. j. redno in dopolnilno izobraževanje, sodelovanje s priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki (dirigenti, skladatelji, muzikologi inp.). V ta namen je ZKO Kranj 24. maja organizirala enodnevni zboro-vodski seminar za Gorenjsko, ki sta ga vodila mag. Tomaž Faganel in prof. Damijan Močnik. Teoretično usvojena znanja so s pomočjo Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Stražišča tudi praktično preizkusili. • Vinko Sorti Ob 150-letnici smrti Jerneja Kopitarja (1780 -1844) ... se Slovenci svojih korenin zavedo... Tako kot Prešeren v poeziji predstavlja Jernej Kopitar vrh učenosti Slovencev in potrjuje, da Slovenci nismo le narod pesnikov, ampak tudi narod mislecev. Letos mineva 150 let od smrti učenjaka in velikega Slovenca Jerneja Kopitarja. Kopitarjevo društvo Ljubljana s sedežem v Vodicah, razglaša leto 1994 za Kopitarjevo leto in slovenskemu narodu predlaga vrsto oblik spomina na učenjaka, ki naj Evropo spomnijo, da smo že dolgo njen neločljivi, soustvarjalni del. Je pa tudi čas, da se popravi krivica temu, kije zaradi drobca nenaklonjenosti Prešernu Za dolgo časa prekrila celotno Kopitarjevo znanstveno delo. Včasih je bil deležen vseslovenskih slavnosti . Pa vendar so bih časi, ki so bili Jerneju Kopitarju bolj naklonje-rj" Narodnobudništvo, ki se je azmahnilo po revolucionarnem ^tu.1848, je spodbudilo zanikanje za jezikoslovca Kopitarja. S*0 100-letnici njegovega rojstva v °'la prireditev v Repnjah seslovenska slavnost. Zamisel o Proslavi se je pojavila tudi med 'ovensko vseučiliško mladino na unaju, seveda na pobudo Kopi-arjevega učenca, univerzitetnega Profesorja dr. Frana Miklošiča. V °-°movini so opozorili na obletni-,° Pisatelji Fran Levstik, Josip Jurčič in Ladislav Hrovat, Miklo-icev učenec, profesor na gimna->Ji v Novem mestu, publicist JOsip Marn ter drugi. Kopitarjevo slavnost so pripra-Ui po vzoru taborov kot veliko U'turno in politično prireditev. Jjavje je bilo 22. avgusta 1880, ko na njegovi hiši vzidali spo-^rnsko ploščo. Matica slovenska M 'et° 'Z(*ala v priredbi Josipa /*arna knjigo - Kopitarjevo spojnico. Ob odkritju spominske dri izgovoril ugledni politik, iu uran šuklje, svetnik na Dunaja . ki se je nalašč za to slovesnost ^'Peljal v Repnje z Dunaja, s mer je slavje dobilo najvišji možni pomen. Un ?.n,rnanJe za Kopitarja ni Padlo, kar dokazujejo tudi dejst-*a-aa so 17 let pozneje, leta 1897 £Uunaja prepeljali v Ljubljano |>opitarjeve posmrtne ostanke in lii u?- vsemi častmi pokopali na 'poljanskem Navju. sin 3 P°koPahšČu je grob blago-n'?vil župnik Malenšek, poslovil-ci 8°Vor pa sta imela predsednik •ovenske matice Fran Leveč in j. P°slanec dunajske dvorne ian ■ 6 Mar»tuani. Bela Ljubl-hvil ie takrat v traJni spomenik vaiežnosti poimenovala oo Ko- pitarju tudi eno od svojih ulic. Kopitarjeve slavnosti ob 140-letnici smrti Po končani 2. svetovni vojni se je spet obudilo zanimanje za učenjaka Jerneja Kopitarja. Slovenski literarni zgodovinar dr. Jože Pogačnik je leta 1977 objavil knjigo z naslovom Jernej Kopitar, ki je izšla pri Partizanski knjigi v zbirki Znameniti Slovenci. To pa je bil v našem času pomembni znak za oživljanje in afirmacijo osebnosti Jerneja Kopitarja. "Prav to je v nas spodbudilo zgodovinsko zavest slovenstva in leta 1984 smo v Vodicah kot vmesno postajo do ustanovitve Kopitarjevega društva Ljubljana, organizirali in izpeljali Kopitarjeve slavnosti 1984 - ob 140-letnici učenjakove smrti," pripoveduje predsednik Kopitarjevega društva Ljubljana, prof. Jože Peternel. Ob tej priložnosti smo na Osnovni šoli v Vodicah ustanovili šolsko Kulturno društvo Jernej Kopitar, središče Vodic so poimenovali v Kopitarjev trg, gostilno na tem trgu pa v Kopitarjev hram. V rojstni hiši velikega moža v Repnjah smo za javnost odprli spominsko sobo. Organizirali smo tudi okroglo mizo, ki so se je udeležili najpomembnejši slovenski jezikoslovci in se dogovorili, da bodo vsako leto Kopitarjevi dnevi. Kopitarjeve dneve smo v Vodicah organizirali že naslednje leto, 1985. Dneve je počastila tudi delegacija krajevne skupnosti Tržič, rojstnega kraja Vuka Karadžiča, ki je prinesla vdar Osnovni šoli Vodice zbrana Vukova dela kot priznanje Kopitarju in Vodicam za veliko delo, ki ga je Kopitar opravil pri mentorstvu Karadžiča. Kopitarjevi dnevi so se že naslednje leto Erenesli v pristojnost občine jubljana - Šiška. Kopitarjevo društvo Ljubljana "Kopitarjevo društvo Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1990. To je kulturno izobraževalno vseslovensko društvo z ustanovitvijo pa smo zeleh uveljaviti širši interes za priznanje slavistični, filološki in jezikovni misli," pravi njegov predsednik prof. Jože Peternel. "Ker pa je Kopitarjevo znanstveno delo še neprevedeno in zato manj dostopno, smo ustanovili društvo, da bi na ta način lahko celostno poskrbeli za Kopitarjevo dediščino, s čimer bi se najlepše oddolžili našemu Repnjanu za njegovo življenjsko delo. Letos torej mineva 150 let od Kopitarjeve smrti. Za to spominsko leto predlagamo, da se velikemu Slovencu oddolžimo na več načinov. Pri slovenski PTT je že izšla spominska znamka, društvo pa predlaga, naj bi se velikega učenjaka v Ljubljani spomnili s spomenikom, ki naj bi simboliziral učenjakovo duhovno veličino, simpozijem z mednarodno udeležbo jezikoslovcev, morda bi morali razmišljati tudi o igranem filmu o Kopitarju in njegovi dobi. Nobena slika Jerneja Kopitarja ni ohranjena, žal. Spomenik v Ljubljani naj bi bil kot sporočilo misli, besede, črke, stavka. Stal naj bi v univerzitetnem delu Ljubljane, ko bo zgrajena nova univerza, pa naj stoji v njenem kareju. Pokažimo se s tistim, s čimer se lahko. Naj bo ta spomenik nekaj posebnega, da bo ostal v spominu, v duši vsakega, ki ga bo videl. Podobno kot Dvoržakovega spomenika v Pragi nikoli ne pozabiš, če ga enkrat vidiš. Kot Prešerna bi ga moral dodobra poznati vsak Slovenec. V Srbiji ga ni, ki bi ne vedel za prijateljstvo Vuka in Jerneja Kopitarja. Ta velika obletnica bi morala spodbuditi tudi kakšnega slovenskega skladatelja, da bi razmislil o odi Kopitarju, ki bi jo poslušala vsa Evropa. In ne nazadnje, ustanoviti bi morali Kopitarjev sklad, iz katerega bi nagrajevali znanstvene dosežke s področja jezikoslov- t'a," je poln idej prof. Jože 'eternel. Najmlajši član Zoisovega literarno-prerodnega krožka Jernej Kopitar je bil zelo učena osebnost, o njem je treba govoriti z največjim spoštovanjem. Njegovo znanstveno delo je nadvse pomembno in zasluži vso pozornost. Rojenje bil 21. avgusta 1780 v gorenjski vasi Repnje pri Vodicah kmečkim staršem. 25. januarja 1790 se je vpisal v prvi razred normalke v Ljubljani. Po končanih ljubljanskih šolah je bil najprej domači učitelj pri sestri barona Žige Zoisa v Ljubljani. Po smrti prvega dramatika Antona Tomaža Linharta pa je postal tajnik, knjižničar in varuh zbirke mineralov pri baronu Žigi Zoisu, takrat najbogatejšem človeku na Kranjskem. Poleg tega pa je postal tudi najmlajši član litera-rno-prerodnega krožka v Zoisovi hiši, katerega člani so bili med drugim Blaž Kumerdej, pesnik in časnikar Valentin Vodnik, dramatik A. T. Linhart, Matija Čop in drugi. Ta krožek je med drugim oprl svoje načrte tudi na vprašanje slovenskega jezika, torej tudi rešitev vprašanja slovnice. Zois in krožek sta močno podpirala čistost slovenščine in sta bila nasprotnika tujih, nedomačih be- sedi. Kopitar je uvidel potrebo po slovnici, zato se je lotil te zahtevne naloge. Leta 1808 je bila slovnica "Gramatic der slavvischen Sprache in Krain, Kaernten und Steiermark" - Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem izdana. Slovnici je bil temelj proučevanje slovenskega ljudskega govora in jezikovnega zgodovinskega razvoja. Navdušila je prav vse, Matija Čop, ki je imel o učenjaku Kopitarju najlepše mnenje, pa o Kopitarjevi slovnici pravi, da sodi med najvplivnejša filološka dela, kar jih je izšlo na področjih slovanskih književnosti. Jernej Kopitar -svetovljan Oktobra 1808. leta je Kopitar s Zoisovim odobravanjem (in zagotovo tudi z njegovofinančno pomočjo) šel študirat na Dunaj pravo m slavistiko. Po dveh letih študija je študij prava opustil in se posvetil slavistiki in služb v cesarski dvorni knjižnici na Dunaju. Najprej je bil uradnik, kmalu pa je zaradi vestnega dela postal ocenjevalec (cenzor) za slovanska in novogrška dela. Proti koncu življenja pa je v tej knjižnici dosegel najvišji možni položaj: postal je prvi kustos (upravnik) knjižnice, imenovan pa je bil tudi za dvornega svetnika tedanje avstroogrske monar-hije. Družil se je z najpomembnejšimi osebnostmi tedanjega časa, kot so bih Jacob in VVilhelm Grimm, August Lud-wig Schloesser, ki ga je imel Kopitar za vzor, Josef Dobrovski - češki slavist in jezikoslovec, VVolfgang Goethe itd. Leta 1836 je objavil knjigo v latinščini Glagolita Clozianus, v kateri je prvič pojasnil in obrazložil Bnžinske spomenike. S pravo znanstveno strastjo pa je vse življenje proučeval, od kod izvirajo Slovenci in naš jezik. Njegove znanstvene korespondence je blizu 7.000 pol. Ogromno delo, pri katerem je uporabljal izraze v dvanajstih jezikih. Eden duhovnih kraljev Evrope Kot dvorni cenzor na Dunaju in kot učenjak tedanjega časa je bil gotovo eden od duhovnih kraljev tedanje Evrope. Imel je nedvomno velik ugled, saj mu je bila med drugim leta 1814 zaupana naloga, da se iz Pariza v Avstrijo vrnejo vse knjige in drugi kulturni spomeniki, ki jih je bil Napoleon vzel kot vojni plen. Prav v istem letu, ko se je mudil v Parizu, ie tudi predaval na univerzi v Oxfordu na Angleškem in poklonil tamkajšnji knjižnici dragoceno slovensko knjigo s svojim posvetilom, namreč Trubarjev prevod svetega pisma iz leta 1582, ki ga je, kot vemo, dokončal Jurij Dalmatin 1584. leta. V tistem času je obstajalo pravilo, da narod, ki nima prevedenega svetega pisma, ni omikan narod, ampak barbarski... Jernej Kopitar je, kjer je le mogel, skrbel za afirmacijo Slovencev. Leta 1842 je bival v Rimu z nalogo, da tam ustanovi stolico za starocerkveno slovanščino. Jena, staro univerzitetno mesto z dvema zvezdarnama, je na Kopitarjevo priporočilo podelilo doktorat Vuku Stefanoviču Kar-adžiču. "V društvu si prizadevamo, da bi spodbudili prevod čim več Kopitarjevega gradiva, da bi ga lahko brali v našem jeziku, kajti šele tedaj bi lahko dojeli pravo podobo o tem velikanu učenosti," pravi prof. Jože Peternel. "Ob smrti je bil Kopitar član kakih dvajsetih znanstvenih akademij ali učenih društev po Evropi." Letošnje slavnosti "Poleg spomenika v Ljubljani, filma o Kopitarju in njegovi dobi, društvo vljudno predlaga slovenski javnosti, da bi bila ob 150-letnici smrti Jerneja Kopitarja v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna akademija z izbranim umetniškim programom, ki naj jo prenaša TV, še bolj pa se zavzema, da bi jo prenašala Evrovizija. Naj Evropa vidi, da se zavedamo svojih velikih ljudi in smo nanje ponosni. Drugi del slavja pa naj bo v Repnjah, Kopitarjevi rojstni vasi. Predlagamo, da bi slovenska opera ali Drama uprizorila na prostem slovensko delo, kot npr. opero Gorenjski slavček skladatelja Antona Foersterja ali pa da bi slovenska Drama prav tako na prostem uprizorila slovensko delo, na primer Kranjske komedijante pisatelja Bratka Krefta. Najprej pa bi bilo treba ob cesti Sostaviti opozorilne table za Kopitarjevo rojstno hišo, kot so povsod po Sloveniji postavljene za druge velike Slovence. Že deset let je tu urejena spominska soba, a se zanjo vse premalo ve." • Danica Dolenc ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH E Jgp \J JLM. MED C iORENJCI PO GORENJSKI Naša predloga za GORENJCA MESECA JUNIJA ZAJAHAJ, RA2JAHA].,. KOI /MA IN PETER Nekateri so v življenju vedno sposobni reči: "Zdaj sem pa na konju!" V Sloveniji bi mnogi zatrdili, da tako lahko reče vsak slovenski politik, zlasti pa poslanci in poslanke. Ko "zajahaš" i finF Ww-"W9!^> konja, ki te v svetlo prihodnost f HL ^ ■ ■weh^Lmmf1^ nese z dobro plačo, dodatki, slavo, ugodnimi krediti, darili, pozornostjo... je vse lepo in prav. Ali jih imamo tudi take, ki razjahajo!? Imamo... Za GORENJCA MESECA JU-NIJA predlagamo medicinsko J^pJ^ sestro, novinarko, strankarsko 1^ Ju** aktivistko, poslanko, zavzeto des- ----- ničarko, mamico IRENO OMAN iz Stražišča pri Kranju. Velikokrat je že opozorila nase s svojimi stališči, zdaj je k temu pomagala še "stanovanjska afera" in njen nesojeni - bazen. Irena je res pojem politične kariere na Gorenjskem in prav je, da glasujete, izberete... Protikandidat je župan (no, ja: bivši] PETER HAWLINA. Edini od vseh slovenskih županov je odšel s svoje funkcije, ni pa odstopil. S svojimi pismi in mislimi je v zadnjem času bur-kal zaspano vzdušje v tisočlet- Bnem mestu. Mož ima vsaj..., no, I saj veste kaj. V to kategorijo bi sodil tudi minister Bizjak, a MSm Havvlinov motiv za odločitev je W flBB bil strogo načelen: volivci so me |T tfHH izvolili in oni me lahko zamenjali jHMBB j° oziroma znova izvolijo - pa Čakamo vaše glasove, glasujte pa seveda tudi v posebnih oddajah gorenjskih radijcev. Torej -julijski krog se začenja. ŠE POSEBNO OPOZORILO: v naši akciji ne dajemo vrednostnih ocen, kaj je prav in kaj ne, vsebina akcije je jasna - OPOZORITI NA DEJANJA IN ZNANE GORENJKE IN GORENJCE! foto EJGA Dogodek minulega tedna za ne vegetarijance Na slavnostnem odprtju Mesnega centra Luka v Križah so se cedile sline v potokih. Nekaj skušnjav odraslih in otrok je ujel tudi objektiv našega fotografa. Medtem ko se je mati županja navduševala nad klobasami, je gospod župan hvalil lepoto šopka v rokah lastnikove iene. Izza ograje sosednjega vrtca pa so mali vegetarijanci sporočali, da bodo le poskusili pečenega vola. • 16. julija ob Planšarskem jezeru "Rebus in Sava z Jelko" Dan Gorenjcev ob Planšarskem Jezeru na Jezerskem bomo v soboto, 16. julija, začeli ie dopoldne z Duom Rebus tz Tržiča, popoldne pa veselo nadaljevali s Kvintetom Sava in pevko Jelko. Ples in glasba torej bosta. Vendar Srečanje Gorenjcev na Jezerskem ne bo ravno navadna veselica. Gorenjce meseca bomo predstavili, povabili tiste, ki ste nam jih predlagali, in tudi sosede z onkraj meje. Pa tudi... No, nekaj poleg iger, pogovorov... in še kaj, naj bo tokrat vendarle še vedno presenečenje. Vsekakor si soboto, 16. julija, "rezervirajte" za srečanje na Jezerskem. PET IN POL V MESECU DNI Naša pomladno-poletna akcija HUJŠAJTE Z NAMI! je končana. Gospa Mojca Zaplotnik jo takole ocenjuje: "K meni je prišlo res veliko ljudi po nasvet, nego in tudi na hujšanje. Vesela sem odziva in lahko rečem, da se z akcijo v GORENJSKEM GLASU ne da primerjati nobena druga! Ivanka je bila izredna sodelavka, res je bil užitek delati z njo. Skupaj sva dosegli tudi lep uspeh in obenem lahko rečem, da sem številnim po telefonu ali pri meni v studiu MA lahko posredovala nove informacije. Mislim, da je odlično, da se na tak način skuša predstaviti zdrav in nemukotrpen način hujšanja." Toliko torej o akciji Mojca Zaplotnik, ki skupaj s sodelavci seveda ponuja tudi masažo, kozmetično nego in trdi: "Nega je potreba sodobnega človeka. Toda za vse ostalo se mora odločiti človek sam in poskušati ŽIVETI ZDRAVO!" Ivanka Velikovrh pa je ob zaključku akcije dodala: "Poslušala sem nasvete gospe Mojce, se držala navodil, uspeh je tu. Ni bilo težko, IVANKA VELIKOVRH: "BILO JE ODLIČNO!" Pred mesecem dni je naša bralka Ivanka Velikovrh iz Kranja začela hujšati po posebnem programu v Studiu MA Mojce Zaplotnik v kranjskem nebotičniku. Poglejmo rezultate naše akcije: MAJ obseg pasu: 76,5 cm, obseg noge: 52 cm, TEŽA 60 kg JUNIJ obseg pasu: 68,5 cm, obseg noge: 47 cm, TEZA 54,5 kg Naša bralka je seveda odlično prestala "preizkušnjo in tudi sama ogromno prispevala k uspehu, Oriala se je navodil in nam na koncu povedala, da se ji je zdelo vse skupaj zabavno in tudi koristno. nobenih posebnih muk nisem čutila. Mislim, da si bom prizadevala rezultate akcije ohraniti in sem zadovoljna, da sem lahko pri vsem skupaj sodelovala!" Hvala tudi vsem ostalim, ki so sodelovali z nami. Upamo, da bomo že jeseni ponudili kaj novega, izvirnega. STUDIO MA NIKO BEVK ALI ZLATKO KAVČIČ ODLOČIL "FOTO-FINIŠ" NIKO BEVK! Takega "dvoboja" pa že dolgo ne. Očitno sta dva uspešna človeka iz gospodarstva in bančništva Gorenjcem res dobro znana. Ko smo prejšnji petek že pomislili, da je odločil zajeten šop dopisnic v prid ZLATKA KAVČIČA, se je vse spremenilo ta teden. Včeraj nas je pričakal namreč ogromen kup dopisnic - našteli smo jih natančno 313! Vse so bile glasovnice za NIKA BEVKA - direktorja podjetja, ki je med tem spremenilo ime, ne pa vsebine! ISKRENE ČESTITKE tokrat res obema, gospodu BEVKU še posebej! Njegova zmaga je tesna, neuradno pa smo izvedeli, da so v njegovem podjetju delavci množično pisali na dopisnice za njihovega direktorja! Zakaj pa ne, če so zanj, če ga cenijo in spoštujejo! Očitno je bil majski izbor kot naročen, odziv pa tudi na GORENJSKIH RADIJSKIH POSTAJAH RES ODLIČEN. Štetje glasov v tej vročini ni bilo prijetno opravilo. Pa kaj! Odziv naše akcije je nagrada za vse, ki pri njej sodelujejo. Torej: Še enkrat čestitamo NIKU BEVKU za zmago in vabimo k sodelovanju pri našem julijskem glasovanju! KONČNI REZULTAT "GORENJEC MESECA MAJA" NIKO BEVK 934 glasov ZLATKO KAVČIČ 612 glasov Sveienj več kot 300 dopisnic, ki ji odločil: NIKO BEVK - GORENJEC MESECA MAJA 1994. Naša tajnica Klavdija je zdriala... BODE IN BOZA Direktor Živil Branko Remic zagrizeno igra tenis. NA novi podlagi igrišč pri Hotelu Bor je bil velik turnir' "Ne spodobi se, da zmagam na domačem terenu," j* dejal Branko in odnehal tik pred finalom. [ZOB Medtem pa Naklanci niso požagali golov kot zahtevi inšpekcija. Bodo to storili prihodnjo sredo občinski bagerji! fafftEl Ko človek vidi nove kranjske "mitničarje", mu gre na smeh. Zakaj mučiti ljudi, ki jih nihče ne uboga in ne upošteva? Ali ni blejska zgodba o povoženem komunalnem redarju dovolj poučna!? BBffl Jadralni padalci od vsepovsod so gostje Gorenjske. Japonski tekmovalec je bil prvi, ki je namesto pristanka v travi izbral smreko. 1M9fi\ V Stražišču je vrsta. Ljudje kupujejo vstopnice zt "bazen pri Ireni Oman". Če že kranjski olimpijski bazen nima denarja za dokončanje, se bomo pfi kopali, tam, kjer je - denar, ffiffiffij Na pasji razstavi v Kranju se je trlo ljudi. Medtem pa pasje zavetišč* očitno dokončno na Visokem pri Kranju postaja preteklost. Ljubezen do psov je raztegljiv pojetH> WltK\ Novi solastniki "stare Pošte" so že v hm Gorjančevi so se dogovorili z Merkurjem in lept stavba je že tudi dejansko razdeljena. MCtff] Jesenicah in v Kranju je bil cirkus. Obisk: tako-tako-Komentar: cirkus imata Jesenice in Kranj stalno. I hiši na Slovenskem trgu... \#ltfi\ Igor Stare iz agencij* Odisej trdi, da sploh ni toliko Gorenjcev, kot jih žel* na morje! Božidar Meglic je novi direktot Planike. Obut je lahko v super-nove gorske čevlje, kS so jih letos izdelali v tem podjetju. IX[tfiWCerkev Modesta v Kranju je bila "na ekspres" pod streho-Bakrena podlaga odseva v soncu. Cerkev je čudovit* FJfffE! Blejskemu magnatu Nicolasu Omanu M prisluškovali. Kako sočne kletvice in kako bogat* trgovina z orožjem! fflJT*^ Morda bo Nicolas Oma1i "post festum" Gorenjec meseca? STUDIO MA TEL,. 218-785 GORENJSKO GESLO TEDNA Nekoč: "Imaš hišo - vrni stanovanje!' Zdaj: "Imaš hišo in stanovanje -zgradi še bazen!" KRANJ 97,3 GREMO V PRIMADONO oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER sreda, 6. julija, ob 17. do 18. ure DOMAČA LESTVICA: 1. Košir rap team - Slalom bit 2. Marijan Smode - Ko ovenijo rože j 3. Avia bend - Pandorina skrinjica 4. Miran Rudan - Dolgo, toplo poletje 5. Abrakadabra - Abrakadabra TUJA LESTVICA: 1. Severina - Paloma blanka 2. Doop - Doop 3. Angel's - Bend me, shape me 4. FGTH - Two tribes 5. Melodie MC - I vvanna dance NAGRAJENCI: KAVBOJKE BLUE MOON Jeans duba PETRIČ iz Kranja bo nosil Andrej Glavač iz Mavčič. - Bon za 3.000 tolarjev bomo poslali Milici Kalan v Škofjo Loko - Na pizzo Pod Jenkovo lipo v Cerklje bo odšla Mirjam Bergant s Cerkelj - VVEEKEND VSTOPNICO (s konsumacijo 2.000 SIT) za DISCOTEKO PRIMADONA na Trebiji pa je sreča namenila Tanji Krek iz škofje Loke in Katji Megušar iz Kranja. Čestitam! KUPON glasujem za: moj naslov: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ HELENA BLAGNE En poletni glasbeno življenjski pozdrav vam pošiljam! Poletje, počitnice, vročina so z nami in v soboto bo z nami Zanimiva gostja, ki bi jo lahko prav tako enačili z vročinskim valom, saj marsikomu postane vroče, ko jo zagleda... Slovenska Pevka zabavne glasbe - Helena Blagne! Helena nam bo v jutrišnji oddaji Glasba je življenje točno ob 13. uri na Radiu Triglav 96 MHz, razkrila marsikaj, kar o njej **rjetno še ne veste. Ste vedeli, da je pred desetimi leti igrala v filmski vlogi medicinske sestre? Ali, da jo v zvezi s slavo moti le d ■ ? restavraciji ne more jesti po načelu: rri jedi ima še pes rad mir? Helena bi rada prepevala v operi Traviata, svojo pevsko kariero Pa nikoli ne bi zamenjala z voditeljsko. Helena namreč odi na Kanalu A (to je televizija, če kdo morda ne ve) čestitke po Željah poslušalcev. Jofu pa bi poslala svojo pesem: Nocoj bom prvič rekla - ne hodi mi preblizu... ?a tudi Tofji je namenil eno revolucionarno realno ljubezensko Pesem: Na izpitu svoje upe globoko v dekolte je položila. Profesor jo je - obkrožil. y» profesor ne bi bil profesor, če je ne bi - položil... H3L + V = ŠKODA Volksvva^en Group Hofer ORANŽADA ''tra, 7 - kratni koncentrat ATS 34,90 SKLADANEC za sladoled 8 kosov, 80g ATS 2,90 SOUENCUOOg ATS 9,90 CHIPS, 195g ATS 9,90 KNABBERMIX, 250g ATS 8,90 GORČICA ■>3 kg, pekoče začinjena ATS 19,90 KETCHUP, ^.4 KG, nepekoč ali pekoč ATS 29,90 KOZINE, 500g ATS 6,90 JEDILNA ČOKOLADA BELU, 400g ATS 14,90 MLEČNA ČOKOLADA BELLA, 100g ATS 4,90 VANIUJEV SLADKOR, w zavojčkov ATS 3,90 PECILNI PRAŠEK, 6 zavojčkov TOREK, 5. JULIJA ... jasno, kdo pa drugi, kot Vili Resnik, pevec Pop Designov, ja prav on je tisti, ki se v videospotu Serbi skupaj z Janom Plestenjakom, sprehaja med nekimi kao limuzinami. Kao pa zato, ker fanta najbrž sploh ne vesta, kaj je mega avto. No, da nebi preveč bluzil, ravno danes sem ga peljal na tehničnega. Ja, unega, k' je mega seveda. No, kar se tiče Vilija, spet ste se oglasile njegove oboževalke, kar je dobro, ma kaj dobro, odlično - Vesna piše celo takole: Veličasten pogled In Lep nasmeh Iz njegove globine te šarmanten glas prešine... (velike črke ste prebrali, a ne), najbolj všeč pa mi je bilo tisto pod RS.: Vilija sem mislila, za najboljšega in seksi Slovenca, ki ga uvrščam poleg TEBE - no, tale oseba "tebe" sem ziher jest, k' tole pišem. Vesna to je pa že kompliment, kajneda. Ja, hvala no. Kot pravi Janez pa jeVili svoj cajt delal tudi v kliničnem centru. Hmmm... takrat so ziher vse ženske hotele biti ene par dni v bolnici (kar tako, kao, da so prehlajene). No, dost' nakladanja, gremo dalje. Žrebalna komisija je tokrat po mobitelu poslala vse dopisnice Viliju (ja, res je mal čuden ta naš mobitel) in on je izžrebal dopisnico, na kateri je pisalo Nataša Kristane, Cesta Gorenjskega Odreda 4, Bled. Punca, počak na naš dopis pol pa le po nagrado u Kran. TOP 3 1. Balade, štroneade in ostale Mlakarske 2. Košir - Jovanske 3. Music Box - Mariah Carev NOVOSTI Hmmm... Poletje, zatišje, poletje, zatišje, poletje... Pa vendar nekaj bo. Poleg tega, da pri Aligatorju dobite vstopnice za Pink Flovde, ki bodo avgusta v Novem Dunaju, so v zalogi tudi vstopnice za koncert Erosa R., ki bo 11. junija v Zagrebu. Očitno so se pri nas Karaoke dobro prijele, saj sta zunaj dve novi kaseti in sicer v angleščini, gre pa za evergreene in pop hite. Pol ie tu nekakšen izbor hrvaške muzike, ki se mu reče Music Pub (E.T., Nino Belan, Prijavo kazalište...). Hajdi je na trgu z nekakšnim The Best Of, na cedejki seveda, cd pa so si omislili tudi v bandu Šukar, gre pa za enih dvajset komadov izvrstne ciganske muzike. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 143: Pa poglejmo, koliko kaj obvladate take taprave godce, kot je Iztok Mlakar. Ja, v njegovih pesmih se dosti popije, se dosti poje, enu malčk počikola, tudi zapoje, ma pej glavnu je vinu. In mene zanima, kako se reče tistemu rdečemu, ma prou črnemu, ma unemu na T. Boste rekli, da ta T nima veze z muziko. Pa še kakšno, ma veste po T se tako lepo prepeva. Rešitve čakamo do srede, 6. julija, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Z Aligatorjem na koncert skupine PINK FLOYD Petek 19. 8. VVIEN (Dunaj - Auslria) Vstopnica in prevoz 100 DM Informacije in prijave: Aligator Music shop KRANJ Cankarjeva 7 ATS DELIKATESNO 0UE 0SANA, 4 litri ATS DELIKATESNA MARGARINA 0SANA, ATS 250g, v kocki DENT0FIT ZOBNA PASTA, 90 ml tuba ATS ZOBNA ŠČETKAJESS ATS TOALETNO MILO FaaliCIivia, 150g SMREKOVA KOPEL, 2 litra KREMA za obraz in telo, 250 ml ATS ATS ATS M0RANA PAPIRNI ROBČKI, ATS 4 slojni, 10x10 kosov 3,90 54,90 4,20 7,90 7,90 4,90 19,90 19,90 9,90 4 x Celovec 10-Oktoberstr. 25 Lodeng.22 St. Veiterstr. 70 Stelng. 209 3 x Beljak Osslacherzeile 56. b Italienerstr. 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. 2xŠpital Obersdorferstr. 4-6 Vlllacherstr. 106 Upoštevajte, prosimo, da so tile artikli samo prehodno v našem sortlmentu. Cene vsebujejo vse davke. POMIVALNE KRPE, 5 kosov ATS 9,90 ZEK0L - ZITR0 za pomivanje posode, 2 litra ^TS 24,90 Hofer 10.20 Zgodbe iz Školjke 10.50 Zgodba o štirih željah, angleška oddaja 11.30 Univerzitetni razgledi 12.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 12.25 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 94, 1. oddaja 13.00 Poročila 15.45 Sobotna noč 16.50 Alpe - Donava - Jadran 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Vrtiljak," mehiška nadaljevanka 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Osmi dan 21.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 21.55 Svet poroča 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 15.05 Obzorja duha, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 16.55 Maribor: EP v košarki (m) do 22 let: Slovenija - Grčija, prenos 18.40 Poslovna borza 18.50 Boston: SP v nogometu: D1 - BEF3, prenos 20.25 Dobra volja, švedska nadaljevanka 22.20 New York: SP v nogometu: E1 - D2, prenos 10.00 Poročila 10.05 Mali svet 10.35 Okoli sveta v 80 dneh, nadaljevanka 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monoton 13.15 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 14.10 Mur-phy Brown, ameriška humoristična nanizanka 14.35 Dokazi, ameriška nanizanka 15.20 Beli bizon, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 18.30 Dnevnik 20.15 Suzanin nasmeh, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.50 Poročila 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 16.40 TV koledar 16.50 Skrivnosti, nadaljevanka 17.40 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 18.50 SP v nogometu: 1D - 3B/E/F, prenos 20.50 V večernem hladu, humoristična nanizanka 21.25 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 22.20 SP v nogometu: 1E - 2D, prenos 23.45 Radar 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.15 Popspot 14.55 Video igralnica 14.25 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.25 Na velikem platnu 16.20 Brlog 17.20 Odred pravice, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.20 Smrtonosna ključavnica, ameriški barvni film 23.00 Dan po jutrišnjem, poljudnoznanstvena serija 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 0.00 CTM 0.45 Borza dela spoznanje, ameriški film 1.10 High Chaparral 1.55 Poročila/10u0 mosjtrovin 8.00 SP v nogometu 9.00 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 čas v sliki 13.10 SP v nogometu, tekme prejšnje noči 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Bucholz, serija 15.00 Počitmice za zaljubljence, ameriška komedija 18.40 Izlet v preteklost 16.45 Locomotion -kako je železnica spremenila svet, 4. del 17.30 Orientacija 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Tista stvara je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Univerzum: Elementi 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.20 SP v nogometu, osmina finala: 1F - 2D 0.20 Twin Peaks 1.05 Poročila/ 1000 mojstrovin TELETV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kanja 20.30 Na obisku v Kranju: Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade 21.30 Casting (reportaža z državnega prvenstva za leto 1994) 22.10 Anka Senčar: Pot do uspeha 22.50 Kako fotografira Dejan Duboko-vič 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I TVIIL 19.00 Otroški program 20.00 Gosposka kmetija - odrska predstava igr. sk. "SCENA" iz Železnikov (4. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 In 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnea tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jesnei je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.00 Danes v občini 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 613.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice-šport 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHzu ter srednjemv alu 1584 KHz. Poleg oddaje Spremljamo komentiramo, lahko prisluhnete še drugim zanimivostim, ob 17.30 sodelujte v kotičku za sončenje, nato pa bo na vrsti še športni obzornik. 9.00 čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Columbo 12.00 Sadeži zemlje 12.15 Najdaljši viseči most 13.00 Čas v sliki 13.10 Levi iz Alhambre 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Dr. Trapper John 18.50 SP v nogometu, osmina finala: 1D - 3BEF, iz Bostona 21.07 Pogledi od strani 21.20 VVeissenthalčan 21.50 Ambo terno 21.55 Izpoved rdečega Senta 1. del ameriškega filma .30 Čas v sliki 23.35 Meseno 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnoza-bavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. akcij, film ALJASKA V PLAMENIH ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! STARI MAYR - LETNI KINO amer. akcij, film AUAKSA V PLAMENIH ob 21.30 uri KOMENDA amer. kom. GOLA PIŠTOLA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film USODNI VAL ob 20.30 uri SKOf5l Petrol dopolnjuje svojo ponudbo na Gorenjskem Prenovljena bencinska servisa v Kranju in na Jezerskem Prenovljeni bencinski servis Zlato polje II. Slovenska naftna družba Petrol s svojo temeljno organizacijsko enoto v Kranju danes na Gorenjskem odpira dva prenovljena bencinska servisa. Prvi je popolnoma prenovljeni bencinski servis na Zlatem polju, ki se bo pridružil že obstoječemu, popolnoma pa so prenovili tudi manjši bencinski servis na Jezerskem. Za prenovo so se pri Petrolu odločili zaradi ekoloških razlogov in zaradi večje funkcional- nosti. Pri ekološki sanaciji obeh Petrolovih bencinskih servisov so stare enoplaščne podzemne rezervoarje zamenjali z novimi dvoplaščnimi, vgrajene pa so tudi naprave proti prepolnitvi. Skupaj z zaprtim sistemom polnjenja so zagotovili, da hlapi pri polnjenju ne uhajajo na prosto. Tako na bencinskem servisu Zlato polje II kot tudi na Jezerskem bodo v prodaji vse vrste motornih gonv, torej 91 in 95 oktanski neosvinčeni bencin, 98 oktanski super bencin, plinsko olje D2 in kurilno olje. Objekt na Zlatem polju ima 18 črpal ni h mest, črpalka pa je postavljena čelno, tako da posamezna vozila pri črpanju ne ovirajo prehodov med črpalnimi mesti. Na obeh bencinskih servisih bo samopostrežni način črpanja goriva, seveda pa bodo prijazni Petrolovi uslužbenci z veseljem pomagali tistim, ki goriva ne marajo ali pa ne znajo točiti sami, vedno pa so na voljo tudi za čiščenje stekel na avtomobilih in podobna opravila, na bencinskih servisih bodo opravljali tudi ekološko menjavo olja. Na Jezerskem je Petrol bencinski servis obnovil tako, da se lepo vklaplja v okolje in zato ne kvari izgleda kraja. Tako kot na ostalih Petrolovih bencinskih servisih bodo imeli tudi na Zlatem polju II in na Jezerskem poleg goriva še pestro ponudbo ostalih izdelkov. V prodajnih prostorih, kjer bo nakupovanje prav tako samopostrežno, so pripravili najnujnejše rezervne dele za avtomobile, dodatno opremo, motorna olja in maziva in ostalo. Poskrbeli so tudi za osvežitev, saj so na prodajnih mestih vedno tudi osvežilne pijače, pivo, sladoled, čokolade, bonboni, pecivo, mesni izdelki in celo sveže žemlje. Ce boste za svoje bližnje želeli izbrati darilo, ne bo težav, saj boste med igračami in ostali- □■ S HI ■rii m ■■Mi lii MU-]? Pestra ponudba: poleg goriva še več kot 1400 različnih izdelkov. mi darili zagotovo našli kaj primernega. Na obeh bencinskih servisih bodo prodajali tudi 10 kilo- Prenovijeni bencinski servis na Jezerskem. gramske plinske jeklenke za gospodinjstvo, če pa bodo kupci imeli dodatne želje, bodo naročili tudi manjše. Skratka ponudba na Petrolovih bencinskih servisih je resnično pestra, saj imajo več kot 1400 različnih izdelkov. Kot je že znano so Petrolovi bencinski servisi med najlepše urejenimi v Evropi, ob urejenosti in pestri ponudbi pa bo prijazno Petrolovo osebje poskrbelo, da vam točenje goriva ne bo v breme. Prenovljeni Petrolov servis na Jezerskem bo odprt danes ob 8. uri, točno opoldne pa bo odprt tudi na Zlatem polju v Kranju. Delovni čas na Jezerskem je vsak dan od 7. do 20. ure, na Zlatem polju pa je servis i odprtvsak dan od G. do 22. \ ure. NAGRADNA KRIŽANKA GOSTILNA ZARJA TRB0JE <4 K i Pokrovitelj današnje križanke je priznana gostilna ZARJA v Trbojah, gostilna s četrtstoletno tradicijo, poznana predvsem po domači gorenjski kuhinji, rajželjcu, budlu, kmečki pojedini, post-rveh, pripravljajo pa tudi vsa jedila klasične kuhinje. Ob sobotah in nedeljah imajo pripravljena kosila. Letos so na novo uredili teraso, zaradi lepo urejenega prostora za zaključene družbe pa so pri njih večkrat tudi ohceti in ostale družinske slovesnosti. V gostilni imajo tudi prenočišča, prijetni pa so tudi sprehodi v okolico Gostilna je odprta vsak dan, razen torka, med tednom do 23. ure, v petek in soboto pa do 1. ure. Za današnjo križanko prispevajo naslednje nagrade: 1. nagrada gostinske storitve v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada nedeljsko kosilo za 4 osebe 3. nagrada štiri maxi pizze V MONTANI TRŽIČ NAHRBTNIK ZA TOMAŽA, SPALNA VREČA ZA POLONO, ŠPORTNO PERILO ZA JANEZA V sredo zvečer smo srečo delili v trgovini Montana na Deteljici v TOHču. Izmed kuponov s pravilnim geslom nagTadne križanke ZA PLEZALCE, PLANINCE IN POPOTNIKE MONTANA TRŽIČ je Rok Ravnikar iz Kranja, sicer udeleženec športnega tabora v Bohinju, ki ga je organizirala MONTANA, takole izžrebala nagrade: nahrbtnik Camp prejme Tomaž Pogačnik, Mlažka c. 84, Kranj spalno vrečo Vaude prejme Polona Končan, Stara cesta 28, Cerklje športno perilo Mico prejme Janez Jesenko, Planina 1, Kranj podloge za spanje (armaflex) pa prejmejo Marjan Semen, C. 1. maja 63, Kranj, Rada Zakelj, Triglavska 14, Žiri in Ela Leskovar, Terenska 5, Jesenice, čestitamo! SESTAVIL F KALAN MESTO V EGIPTU (JEZ) VEČJE PLOVILO STRONCIJ LEPOTNA RASTLINA LATINSKI PESNIK VRSTA KRZNA RIMSKI KRALJ ALUMINU DRŽAVA V AFRIKI ODRSKA OPREMA BR0M FIN. ARH. EER0 13 30 49 46 REDK. MOŠKO IME IGRALEC 0OUGLAS 26 18 48 SLIK. SMER PRIP NEKD rTALU. PLEMENA SMUČAR KOŠIR DRŽAVA V INDIJI GOSTILNA ZARJA TRBOJE TURIST MESTO V ČRNI GORI DOLORES HAINE 23 KROŽNO OBL VAS AFRIŠKIH LJUDSTEV DVOJICA KITAJSKA TRAVA 10 72 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 _ 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 3f 34™ 35 38 39 4Č 41 43 44 45 46 47 48 49 PLUTA 42 KRISTUSOV SODNIK, PONCU 35 29 47 BURKE, ŠAL0IGRE Češka pri-trdilnica ZNAČILEN PREDSTAVNIK IGRALEC SHARIF 21 32 PRIP RASE NA OTOKU HOKAIDO VODJA PL0 1AS1R 25 ST. GRŠKO MESTO V BEOCUi 14 SLOV PIS. IN PREV DRAGO GERM. PLEME 34 NAOČNIKI 45 DEJANJE KAMNOSEK BRANE IVANC 16 TONE ČUFAR VELET0K V INDIJI 0B0R0Ž TATVINA 15 43 hOBfcf« ALDRICH ZVONE 0K0RN MESTO V IRANU SREDOZ RASTLINA 41 PREBIVAL-KE NEKD. EOLUE IGOR SAMOBOR 37 FR PISATELJICA MARGU-ERITE 23 31 24 20 L 44 39 KONICA OSEBNI DOHODEK 17 POŽELENJE ENAKI ČRKI 27 JADRANSKI OTOK DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE 33 38 KRAJ PRI LJUBLJANI Y0UNG ROBERT BISTVO JEDRO VRHNJA OBLEKA MUSLIM ŽENA GOSTILNA ZARJA TRBOJE AMER VESOLJSKA LADJA 0DPRTI BALKONI 40 36 19 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Banko na Koroški Beli bodo zaprli Prva svetovna konferenca Kranj, 29. junija - Gorenjska banka je prisiljena zapreti po?tfijoiAAlh CA hAFT ekspozituro na Koroški Beli, z 2. julijem bodo njeno I \J v, ^JfJ^jfl^%5 predstavnilci pristojnih organov na področju civilnega letalstva Kranj, 29. junija - SKB banka je za svoje imetnike kartic Eurocard uvedla mednarodno zavarovanje, ki se nanaša na tiste, ki bodo s to kartico plačali svoje potovanje ali bivanje v tujini. Zavarovani bodo v primerih nezgode z javnimi ali najetimi Prevoznimi sredstvi ter v primerih nesreč med bivanjem v tujini, krajšim od 60 dni. Z ustreznimi dokazili bodo upravičine do odškodnine za zdravljenje v bolnišnicah v tujni, do določenih leskov pa jim bodo povrnjeni tudi stroški, ki nastanejo zaradi jtemude letala ali izgube prtljage po krivdi letalskega prevoznika. Zavarovanje velja tudi za zakonca in nepreskrbljene otroke "netnika kartice Eurocard SKB banke. , Pogoje za uveljavljanje odškodninskega zahtevka je uporaba kartice za plačilo celotnega zneska prevoza oziroma potovanja in Preložitev ustreznih dokazil: Eurocard računi, zdravniška dokazila, dokazila plačanih stroškov, dokazila o letalskih 2amudah in izgubljeni prtljagi itd. Imetniki kartice Eurocard lahko plačujejo že na več kot 7 tisoč rnestih v Sloveniji, v svetu pa na 12 milijonih mestih, gotovino pa 'ahko dvigujejo na 172 tisoč bančnih avtomatih po svetu. • M. V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR 1 NAKirai/HlODAMl j NACUmvntODAINI J HmmmavM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržtć) AVAL Bled, Kran|ska gora CORA Kranj CREDITANSTALT Rbante Lj. 77,10 77,10 77,00 77,00 76,20 77.50 77,70 78,00 10,80 10,90 10,90 10.90 11,04 11.07 11,05 11,15 7,70 7,75 7.70 7,80 7,92 7,95 8,05 8.20 EROS (Stari lfeyr), Kranj 77,80 77,56 10.95 11,08 7.85 6,00 GEOSS Medvode 77.10 77,30 10,90 10,97 7,85 8,00 GORENJSKA BANKA (vse enota) 76,60 78,28 0 s 11,12 7,55 8,05 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 77,10 77,69 10,90 11,10 7,80 8,10 HDA-ttnlci Ljubljane 77,15 77,45 10,90 11,08 7,80 7.82 IUFBKA Jesenice 77,10 77,80 10.83 10,98 7,70 7,90 INVEST Škofje Loka 77,10 77,55 10,90 11,00 7,61 7,N LEMA Kranj 77,10 77.40 10,90 11,00 7,90 8,05 MERKUR-Žel. postaja Kranj 77,15 78,15 10,50 11.10 7,60 8,05 MIKELStraSice 77,10 77,80 10,91 11,04 7,83 8,10 PBSd.d. (ne vseh poštah) 76,00 77,45 10,35 10.89 7,40 7,87 SHRSIov. hran. In pos. Kranj 77,10 77.45 10,85 10,95 7,89 7,98 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 77.15 78.15 10.50 11,18 7,60 8.85 SLOGA Kranj 77,15 77.80 10,85 11,05 7,70 I.M SLOVEMJAlUnST Boh. Bistrica 76.60 • . 10,70 7.60 - SLOVENUATURIST Jesenice 77,71 77,80 10,83 10,99 7,70 7,98 ŠUM Kranj 77,10 77,30 10,90 10,97 7,85 6,86 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 77,20 77,50 10,95 11,05 7,80 8,00 TALONZg. Bitnje 77,20 77,50 10,95 11.05 7,80 &M TENTOURS Domžale 77,00 77,50 10,85 11,10 7.75 8,18 UBKidŠkofjsLoka 77,00 78,50 10,50 10.95 7,70 t.* WILFAN Kranj 77.20 77,40 10,93 10,97 7,90 8,00 VALFAN Radovljica, Grajski dvor 77.10 77,48 10,92 11.08 7.85 8,86 ZORI Kamnik 77.10 77,80 10,95 11,05 7.80 7,90 POVPREČNI TEČAJ 77.07 77.70 10.82 11,03 7.75 8,81 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. ! Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. | Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 meika B O R Z N O POSREDNIŠKA H ISA d. d. I.MCA KRANJ POSLOVALNICA PTUJ 2. 64(100 Kranj ŽBidlriicvo rutat/je 11.62230 Piuj m: 064 JI I-644 lelelun: (16; 772-531 ks 064 :i I-644 telefaks. (KO 776-26.1 'Srn LETALSKE KARTE Izredno ugodno!!! Tel. infax: 064/57-991, od 8. do 13. ure, VSAK DAN SZTfeTl □PROPAJA NEPPEMH MAKLER BLED d.o.o. 64260 Bled. Ljubljanska cesta 3. Tel:O64/76461. fax:064/77-026 Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin! SEBENJE PRI TRŽIČU PLANINA POD GOLICO Po ohranjena stareiša kmečka hiša na lani ^stanovanjske hiše - nadstropje in mansarda Stara kmečka hišica v centnj vasi 75 m2 raStm J i"?-« i .KmeCKa ,nisa na lepi v skupni izmen 120 m2. Nadstropje e obnovi- stanovanjske novrfine in snn m? Tnmiii^a W^J^V°^Š^2^?°^ leno, mansarda je popolnoma nova, nove stanovan'ske Povr*ine ln 500 m2 zemljišča. ^$f&M-7^$iŠ$8it}2' J VSej va instalacije, nova streha, telefon, centralno i*J-jkf-»'i-H i. 11 JHLjil ogrevanje, del zemljišča in dvorišča. ll Kranj - stara cesta ENA 130.000 DEM! OBJEKT SE ODDA V NAJEM ALI PA PRODA! Počitniška hišica - brunarica na osamljeni lokaciji v gozdu. 200 m2 zemljišča, 36 m2 stan. površine. Do objekta vodi steza, ni možen dostop z avtom! ODNA CENA 46.000 DEM! P61 stanovanjske hiše - trisobno stanovanje v Wmr\ 74 m2 v I. nadstropju objekta. K [Snovanju pripada tudi zelenjavni vrt, drvarja in kletni prostor. NA 54.000 DEM. JAVORNIŠKI ROVT Na nadmorski višini 1.000 m2 je naprodaj stara kmetija z ok. 1.500 m2 zemljišča. Lepa, sončna lokacija, kmetije. Urejen dostop do objekta jd^najokacija^za nekoga, ki išče mir. ~ CENA 45.000 ,^'tniška hiša v Javorniškem Rovtu na I orajda pravljični lokaciji nad potočkom, ob J**™ pašniku 332 m2 zemljišča, 70 m2 anovanjske površine. Počitniška hišica v izmeri 60 m2 na 900 m2 zemljišča. Izredno mirna In sončna lokacija. Dostop do objekta, voda, elektrika. CENA 94.000 DEM samostojen, opremljen gostinski lokal - brunarica, 20 m2 površine v objektu in 25 m2 zunanje terase. Kupec lahko takoj nadaljuje z obrato-vanjem. Odlična lokacija. M3?f:W^X«T«T'! BLED - TRGOVSKI CENTER TRGOVSKI LOKAL V IZMERI 17 M2. CENA 55.000 DEM Počitniška hišica v Javorniškem Rovtu pod Karavankami na nadmorski višini 1.000 m. 700 m2 zemljišča 35 rn2 Sfanovaniske površine. IN i\4»V r>M» W»l 0 iTMfi A ? B 59.000 DEM DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in od 17. do 19. ure sreda in petek od 9. do 12. ure KMETIJSKA ZEMLJIŠČA IN GOZDOVI 1. BLED - BOBE -kmetijsko zemljišče v izmen 3.075 m2, kultura travnik m njiva, cena 5 DEM/m2; 2. BLED - DOBE -kmetijsko zemljišče v izmen 3.075 m2, kultura travnik, cena 6,5 DEM/m2; 3. BLED - DOBE -kmetijsko zemljišče v izmen 2.287 m2, kultura travnik, cena 6 DEM/m2; 4. ŽIROVNICA -kmetijsko zemljišče v izmeri 2.184 m2, kultura travnik in njiva, cena 6 DEM/m2; 5. BREZJE - kmetijsko zemljišče v izmeri 5802 m2, kultura travnik, cena 6 DEM/m2; 6. TALEŽ - JELOVICA - gozdna parcela v izmeri 15318 m2, cena po dogovoru 7. BLED - DOBE -gozdna parcela v izmeri 10.283 ob Savi, cena 1 DEM/m2; KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Obvestilo kmetovalcem iz Radovljice Uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Radovljica obvešča kmetovalce iz občine Radovljica, ki so prijavili Škodo zaradi suše v letu 1993, naj dvignejo potrdila za nakup regresiranega ječmena na občini v Radovljici, na Gorenjski cesti 19, soba 31 ali 32 (Uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti). Zadnji rok za dvig potrdil je petek, 15. julija. Upravičenci, ki so iz Bohinja, naročijo in vplačajo ječmen v GKZ Srednja Vas v Bohinju, pri naročilu pa ne potrebujejo potrdil. Zadnji rok za vplačilo v zadrugah ali kmetijskih trgovinah v občini Radovljica je 19. julij. Cena za skupino A je 8,57 tolarja, za skupino Đ pa 1,57 tolarja za kilogram. Posojilo za odkup pšenice Državni zbor Republike Slovenije je na 11. izredni seji v sredo [)o hitrem postopku sprejel zakon o najemu posojila za odkup etošnje letine pšenice. Za zagotovitev sredstev za odkup letošnje letine naj bi se direkcija blagovnih rezerv zadolžila pri tistih poslovnih bankah, kjer proračun hrani svoje presežke. Direkcija namreč nima toliko denarja, da bi letino odkupila z lastnimi sredstvi, zadožitev pri proračunu pa ne pride v poštev. Poslanci državnega zbora pa so 22. redni seji Državnega zbora opravili prvo obravnavo zakona o kmetijsko gospodarskih zbornicah in predlog zakona tudi podprli, tako da je pripravljen za drugo obravnavo. Zbornica naj bi imela status javnega prava, članstvo v njej naj bi bilo obvezno, imela bi svoj svet, oziroma skupščino, upravni odbor, predsednika, dva podpredsednika in nadzorni odbor. S tem naj bi se kmetijstvo glede zborničnega organiziranja enakopravno izenačilo z drugimi dejavnostmi in panogami. • M.G. Prihodnji teden mednarodno ocenjevanje vin V ponedeljek se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začelo letošnje mednarodno ocenjevanje vin. V Ljubljano bodo v dneh med ponedeljka in nedeljo prišla največja svetovna degustatorska imena. Mednarodno ocenjevanje vin bo letos Eotekalo že štiridesetič, korenine pa segajo v leto 1955, ko se je v j ubijani predstavil tudi prvi vinski sejem, z leti pa se ie vinsko ocenjevanje še večalo. Z leti je ocenjevanje pod svoje okrilje sprejel Mednarodni urad za trto in vino v Parizu (OIV), ocenjevanje v Ljubljani pa je leta 1990 priznala tudi Evropska skupnost. V letošnji ocenjevalni komisiji sodeluje kar 45 degustatorjev iz dvaindvajsetih držav. Delo bo potekalo v petih enakovrednih komisijah, v katerih bodo sodelovali ugledni enologi iz Slovenije in tujine. Letošnja ocenjevalna ekipa bo Številčnejša kot prejšnja leta, nekateri degustatorji pa bodo v Ljubljani prvič. Tudi vinskih vzorcev bo letos več, saj jih bodo ocenili kar okoli 1300 iz enaindvajsetih držav, ne samo evropskih. Med vsemi prispelimi vini bodo degustatorji tudi letos izbrali najboljša. Tako bodo po pravilniku OIV najboljšemu v vsaki kategoriji podelili naslov šampiona, sledile bodo velike zlate, zlate in srebrne medalje ter pismena priznanja. Poleg že uveljavljenega in priznanega vinskega ocenjevanja bodo po nekajletnem premoru letos ponovno uvedli tudi mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač ter mednarodno ocenjevanje sadnih sokov in brezalkoholnih pijač. • M.G. M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska 5, 64000 Kranj Obrat Gozdarstvo OBVEŠČA LASTNIKE GOZDOV, DA ODKUPUJE VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV Rok plačila je 20 dni. Možno je tudi takojšnje plačilo (pri tem je cena 3 % nižja). Odkupujemo tudi les na panju. Izvajamo tudi vsa ostala dela v gozdni proizvodnji (sečnja in izdelava, spravilo in prevoz lesa, gozdnogojitvena dela in strokovna pomoč pri vseh navedenih delih). Vse ostale informacije dobite po telefonu: 064/213-364 (uprava: 064/211-252). KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA io.o. KRANJ, kuri* t 41 Vse naše člane, poslovne partnerje in kupce obveščamo, da smo se s 1. 7. 1994 preselili na šucevo 27, Kranj, ki se nahaja na vzhodnem delu Kranja - komunalna cona Primskovo. Nove telefonske številke: - centrala (064) 268-500, fax (064) 268-510 - komerciala (064) 268-505, 268-506 - trgovina s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli (064) 268-521, 268-522 Za obisk se priporočamo! Za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje Slovenski stroj namesto srbskega Podjetje Kozina iz Kranja se že nekaj časa ukvarja z izdelavo in popravilom kmetijske mehanizacije, v proizvodnem programu imajo tudi kmetijske stroje, za katere so v Sloveniji edini proizvajalec, poleg tega pa se neprestano ukvarjajo z izboljšavami. Med kmetijskimi stroji, ki jih sicer na našem trgu ni, je potrebno omeniti stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, Vsestransko gibljivi noži omogočajo učinkovito delo. imenovan Tarup. Stroj ima poldrugi meter delovne površine, kolesa so nastavljiva glede na širino krompirjevih vrst, višina pa se nastavlja s pomočjo hidravlike. Stroj je mogoče priključiti na traktor z močjo 35 KM, ne glede na tip. Stroj se uporablja tudi za zeleno gnojenje predvsem pri jesenskih posevkih in koruzni-cah. Bistvena prednost Tarupa pred običajnim strojem mulčarjem je v tem, da je k traktorju pripet bočno, tako kot rotacijska kosilnica, medtem ko je mulčar nameščen na zadnjem delu traktorja. S tem dosežemo, da traktor ne povozi cime pred uničevanjem. Pri inulčanu se cime meljejo v stroju, Tarup pa je zasnovan tako, da cime izmeče, delo pa je zato znatno hitrejše. Noži, ki so Stroj Tarup: koristen pripomoček pri uničevanju krompirjeve cime. pri klasičnem mulčarju gibljivi samo naprej in nazaj, so pri Tarupu gibljivi tudi levo in desno. To je pomembno zato, da stroj pn delovanju ne udarja ob kamenje in skale, ki so lahko skrite med cimo. Konstruktor in lastnik podjetja Kozina gospod Janez Kozina pravi, da so pred kar precej leti podobne stroje izdelovali v srbskem podjetju Pobeda, vendar so proizvodnjo opustili zaradi uničevanja krompirjevih cim s pomočjo škropljenja. V zadnjih letih se tudi zaradi ekologije uničevanje krompirjevih cim spet opravlja strojno, tako da je stroj Tarup, ki je narejen z domačim znanjem, prav gotovo koristen pripomoček. • M.G. Kmetijski nasvet Katere strniščne dosevke lahko vključimo po žetvi žita; Na območju Gorenjske pridejo v poštev kot strniščni dosevki nekatere poljščine, kot npr. zelje, repa, ajda, proso in nekatere vrtnine predvsemv bliiini mestnih jeder. Vsi ti dosevki so ie bolj ali manj v praksi upeljani, izboljšanje pridelkov bi lahko dosegli le z boljšimi oz. rodovitnejšimi sortami. Predvsem pri nekaterih poljščinah so ti problemi izrazitejši npr. pri prosu, ajdi, v zadnjem času pa se pojavljajo problemi tudi pri strniščni repi. Delno smo to problematiko te poskušali reševati z različnimi sortami v poljskih poskusih. Problemi, ki pa se sedaj pojavljajo pri strniščni repi, so v programu tekočega raziskovalnega dela. Intenziteta poljedelske proizvodnje se z naknadnimi strniščnimi posevki lahko izdatno poveča. Pri majhnosti kmetijsko obdelovalne posesti trenutno zelo močno vpliva na dohodkovno stanje kmetije. V višje letečih krajih oz. povsod tam, kjer je razvita tudi živinorejska proizvodnja se kot naknadni strniščni posevek lahko vključijo krmni dosevki. S poskusi smo v zadnjih nekaj letih na območju Gorenjske na dveh lokacijah preizkušali osem različnih krmnih mešanic. Ena lokacija poljskega poskusa je bila v območju klimatsko ugodnejših razmer na Brezjah, druga pa v toplotno manj ugodnih razmerah t. j. v Selu pri Bledu. V letu 1993 so bile v poljskem poskusu na Brezjah naslednje krmne mešanice: Pregled pridelkov različnih krmnih mešanic na Brezjah -1. 1993 Krmna mešanica Pridelek Pridelek po količini semena sveže krme suhe snovi za setev kg/ha t/ha t/ha 50 kg krmni grah + 32,1 4,9 80 kg ovsa 35 kg jara grašica + 53,9 8,0 80 kg ovsa 25 kg jara grašica + 61,3 8,1 30 kg krmni grah + 25 kg krmnega sirka 15 kg krmna ogrščica 52,1 6,2 /čista setev) Posevek je bil posejan 25. julija, spravilo pridelka je bilo opravljeno 19. oktobra 1993. Od setve do žetve je poteklo 86 dni. V krmnih mešanicah s krmnim grahom ali jaro grašico lahko kot oporo vključimo žito, koruzo, sončnico, krmni sirek ali sudansko travo. Krmni sirek in sudanska trava sta dali v zadnjih letih zelo dober pridelke, ker zahtevata več toplote in sta manj občutljivi za sušo. Tudi bolezni se redko pojavljajo na teh dveh poljščinah. Na Gorenjskem se je v krmni mešanici z metuljnico dobro obnesel tudi oves posebej v kombinaciji z jaro grašico. Pridelek sveže krme je bil 53,9 t/ha oz. 86/ha suhe snovi (tabela 1), medtem ko se je oves v kombinaciji s krmnim grahom slabše obnesel. Za krmni grah, ki lahko zraste tudi do 2 m višine je oves prešibka opora, zato je bil tudi pridelek manjši 32,1 t/ha sveže krme oz. 4,9 t/ha suhe snovi. Krmna mešanica jare grašice in krmnega graha v kombinaciji s krmnim sirkom je dala najboljši pridelek 61,3 t/ha sveže krme. Zelo dobro se je obnesla tudi krmna ogrščica kot čisti posevek, pridelek sveže krme je bil 52,1 T/ha. Krmna ogrščica je tudi glede na ceno semena najcenejši krmni dosevek. Nekoliko več pozornosti je potrebno posveti v začetni rasti, če jo napadejo bolhači. V takem primeru jo je potrebno zaščititi. Tudi pri krmljenju s krmno ogrščico v svežem stanju moramo biti nekoliko previdni. Pri pokladanju večjih količin lahko pride do napenjanja živali. Lahko pa jo uporabljamo tudi za siliranje najbolje v kombinaciji s koruzo. Krmna ogrščica lahko kvaliteto silažne koruze z vidika beljako- vinske sestave izboljša. Krmna ogrščica ima zaradi široke listne površine in dobre pokrovnosti tudi zelo dober vpliv na izboljšanje strukture tal in zmanjšanje zapleveljenosti. Bogat koreninski splet zapušča v tleh tudi veliko organske snovi in rahlja zemljo. V poljskem poskusu na Selu so bile v letu 1993 vključene naslednje krmne mešanice: Pregled pridelkov različnih krmnih mešanic na Selu -1. 1993 Krmna mešanica po količini semena za setev kg/ha 30 kg jara grašica + 90 kg ovsa 40 kg krmni grah + 90 kg ovsa 35 kg sudanska trava (v čisti setvi) 15 kg krmna ogrščica Pridelek sveže krme t/ha 33,1 30,6 35,6 24,5 Pridelek suhe snovi t/ha 5,3 4,7 7,5 3,2 Setev je bila opravljena 24. julija, spravilo posevka je bilo 19-oktobra 1993, v rastni dobi 87 dni. Krmni mešanici jare grašice oz. krmnega graha z ovsom sto dosegli pridelek 33,1 t oz. 30,6 t sveže krme/ha. Pridelek sudanski trave v čisti setvi je bil 35,6 t sveže krme/ha oz. 7,5 t suhe snovi/hO' Čista setev krmne ogrščice je po pridelku dosegla 24,5 t/ha zelinjt oz. 3,2 t s.s. Ta krmna mešanica je bila po pridelku najslabša. W splošno pa so pridelki pri vseh krmnih mešanicah na Selu slabši kot na Brezjah celo do 50 odstotkov. Razlike v pridelku so delno pogojene zaradi slabših klimatskih razmer, delno pa tudi zarad* kvalitete tal. Za vse krmne mešanice ni potrebno pri normalno oskrbovani zemljiščih dodatno dognojevanje, razen dušika ob setvi - 54 H čistega dušika oz. 200 kg KAN-a/ha. Za Gorenjsko je značilen večji delež krompirja v kolobarju. Ktf se izkop krompirja opravi že v začetku septembra je mogoft zemljišče izkoristiti za setev prezimnega krmnega dosevka. SeteV prezimnega krmnih dosevkov lahko opravimo do druge polovicf septembra. Pridelek pa je goden za spravilo že v prvi polovici maj/> naslednjega leta. Predvsem v območjih, kjer je veliko jesenskih ifi zimskih padavin, pretimni krmni dosevki varujejo tla pre<* izpiranjem in erozijo. Obenem pa izkoristimo še zadnje ugodni jesenske dneve in prve spomladanske dneve in tako pridobimo najzgodnejšo spomladansko krmo. V prezimne krmne dosevke smo vključili ozimno grašico (40 kw ha) in rž (80 kg/ha). Setev je bila opravljena 28. septembra, spravil0 pa 3. maja naslednjega leta. Na obeh poskusnih mestih se pridelek ni bistveno razlikoval. M Brezjah je bilo 32,3 t sveže krme oz. 5,3 6 suhe snovi/ha, na Selu p" 34,6 t oz. 5,7 t s. s/ha. Vključevanje krmnih dosevkov v kolobar je pri nas še premd6. razširjeno in upoštevano glede na številne prednosti, ki jih krrnn1 dosevki imajo tudi na izboljšanje rodovitnosti tal oz. kot dob^ predposevek za naslednjo poljščino v kolobarju. • Katarina Kastelic, Tatjana Štupica KOMENTAR Taktični razlogi LDS "Božja ilegala" - 7 Sprava Cinizem, ki si ga zna tudi v Zanjo najbolj neprijetnih trenutkih privoščiti največja vladajoča stranka LDS, nima meja. Potem ko je vsa Slovenija besna na vlado in vrh naše politike zaradi stanovanjske afere, si recimo generalni sekretar LDS Gregor Golobic mirno privošči, da na tiskovni konferenci izjavi, kako minister Miha Kozinc ni odstopil zaradi stanovanjskega škandala, ampak zato, ker je ocenil, da ni smiselno nadaljevati dela v ministrstvu za pravosodje in se bo raje posvetil svojemu poklicu. Najbolj ključni politiki si torej niso le prvi vzeli pravice kršiti temeljnih pravil igre, ampak ob tem zdaj javnost še prepričujejo, kako se po nepotrebnem razburja. Politiki LDS javno tudi dajejo prednost "taktičnim razlogom" za neo-madeževanost stranke. Po Drnovškovi odločitvi, da vendarle zamenja Kozinca, so ga premnogi liberalni demokrati prepričevali, naj tega ne stori ravno zaradi omenjenih razlogov. Slovenska vlada si je s svojimi ministri že zdavnaj zapravila ves svoj nekdanji ugled, saj ji nihče več ne verjame. Ministri nam pridigajo o pospešenem vključevanju v Evropo, hkrati Pa se sami zatekajo k najbolj "balkanskim maniram ", znanih iz časov naše prejšnje države. Pravosodni minister na primer brez statuta vodi stanovanjsko komisijo, v kateri med drugim sedi finančni minister. Slednji Marko Jenšterle brez zadržkov potrjuje sklepe, ki ne ustrezajo osnovnim zahtevam dobrega gospodarjenja. Člani slovenske vlade hkrati od naroda zahtevajo strogo spoštovanje vseh zakonov, sebi pa brez slabe vesti režejo največje kose davkoplačevalskega denarja in se pustijo privilegirati. S kakšno moralno pravico potem vlada s cest odstranjuje stavkajoče ribiče (čeprav je to njena dolžnost, ker je le na tak način mogoče preprečiti splošno anarhijo), ko sama ne more pred javnost stopiti s čjsto vestjo? Zdaj že bivši pravosodni minister pred časom na primer ni točno vedel, ali je delal za nekdanjo SDV, ko je kot advokat o pogovorih s svojim klientom Vinkom Levstikom obveščal policijo. In ker ga tedaj nihče od predpostavljenih o teh stvareh ni podučil, so mu za vse nadaljnje "nevednosti" enostavno prižgali zeleno luč. Ob vsej stanovanjski aferi ni neopazno, da je večina Članov komisije iz vrst LDS. Politiko določene stranke pa je v praksi mogoče izvajati na zelo različne načine. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so na primer posojilojemalci na določen način "dolžniki" tudi posojilodajalski (čeprav idejno nasprotni) stranki. Strateški in taktični razlogi, na katere se v javnosti sklicuje LDS, so torej jasno razvidni. Temelji politike liberalne demokracije niso trdni zato, ker bi stranka svoj kapital fradila na sodobnih civilizacijs-ih normah, ampak zato, ker za svojo stabilnost skrbi tudi s posrednim kupovanjem političnih nasprotnikov. Glede na to, da ista stranka z večino v vladi skrbi za gospodarsko stabilnost naše države, smo upravičeno lahko v skrbeh, če ni morda tudi podlaga trdnosti slovenskega tolarja bolj posledica špekulacij kot pa gospodarskih uspehov. Če je to res, potem se nam ne piše nič dobrega. Drnovškovo pospešeno odstavljanje ministrov je le sprotno gašenje požara. Premier se mora zavedati, da v vsaki aferi tudi on nosi svoj delež odgovornosti. Zdaj je afer že zelo veliko, argumenti v opravičilih njegovega vladanja pa so vse bolj šibki. Sedanjo garnituro na oblast očitno res držijo predvsem taktični razlogi. Ti so, prevedeni v razumljivejši jezik, naslednji: dokler smo na vrhu, bomo imeli moč razpolaganja z denarjem. Le z njim pa si je mogoče rešiti naše osebne potrebe in zadovoljiti neskončne Želje po udobju. Spravnost med ljudmi je pravzaprav temelj medsebojnih odnosov, ki omogoča družbeno nadgradnjo in ki z zavestnostjo presega zgolj strpnost. Slovenska politika je besede sprava polih ust, a različne pomenljiv osti. Po zamenjavi sistema in še posebej po osamosvojitvi pa bo prav sprava odločilno vplivala na potek tranzicije k čimvečji demokratizaciji celotne družbe in tudi države kot naše predstavnice teh teženj v mednarodnih procesih. Še zlasti, ker smo v pomembnih odločitvah mednarodne skupnosti, kljub nekaterim naklonjenim izjemam, še vedno uvrščeni v paket držav "bivše Jugoslavije". Sprava je mogoča za nazaj, za dejanja, ki so hudo prizadela, razdelila in sprla celoten narod v vsej svoji nepomirljivosti, v želji izogniti se prav te dokončne razdeljenosti. Je kot upanje prosperitete, je ne le simbolično zakopavanje bojnih sekir, temveč spoznanje in možnost skupnega prizadevanja za skupne potrebe, za skupen obstoj. V Španiji je generalisim Franko pokopam med sprtimi bojevniki državljanske vojne. Večkrat je tudi njegovo dejanje resnično le simbolno in na ravni mrtvih. Tudi pri nas se Janez Poštrak poudarja, da je sprava med mrtvimi že dosežena prav s simbolnim pokopom vseh žrtev vojne na znani žalni svečanosti v Rogu. Vseh žrtev, tudi domobranskih, ne le domobranskih! Franko je resda zgradil skupno grobnico in ponavljal pomen sprave, a je še vedno nesporno, da je prav on povzročitelj državljanske vojne, ko se je uprl legalno izvoljeni vladi, ki jo je obtožil komunizma, kakor je nesporno, da ni vzpostavil demokracije, ampak osebno diktaturo profašističnega totalitarizma. Sprave z živimi drugače mislečimi niti ni pričakoval, pri živih je zahteval le podreditev zmagovalcu. Moral je tedaj pasti njegov politični sistem, da je Španija priznala različnost interesov za interese Španije same. Kot demokratično usmerjena družba in država šele z demokracijo, z vso svojo pluralnostjo, sploh omogoča dejansko spravo. Ne da bi ob tem "sprali" krivdo ali celo zahtevali "pokoro" obojih ali le enih, za žrtve in udeležence državljanske vojne. Pretekle "kolektivne norosti" niso pozabili, ampak so se ji zaradi prihodnosti in integriranja v sodobno Evropo odrekli - ne kot zgodovinskega dejstva, le načinu takratnega ravnanja. Sprava v Rogu torej ni hkrati tudi politična rehabilitacija enega dela udeleženih v bratomorni - ne državljanski - vojni v času okupacije. Niti ne more biti rehabilitacija zgolj ene ali Zgolj druge ideološke podstati tedanjih akterjev. Sploh pa je neresno zahtevati samo od ene strani, udeležencev NOB, priznavanje krivde, izreči kesanie in sprejeti pokoro za slovenske medvojne in povojne razmere in tragične dogodke. To bi ne bila sprava, ampak izkrivljanje zgodovine in podreditev novemu političnemu totalitarizmu. Je mar cilj nove demokracije s poudarjanjem medvojne t.i. državljanske vojne že tudi Želja po vzpostavitvi frankističnega modela? PREJELI SMO Ali res 300.000 mark zakupnine? Mladi kmetje združeni v društvu Podeželska mladina občine Kranj smo se odločili, da članku "300.000 mark zakupnine" objavljenemu v Gorenjskem glasu, dne 17. junija J994, dodamo svoj komentar oziroma svojo ponudbo: L Če Mercator KŽK ne sprejema take zakupnine za najbolj rodovitna polja in to še arondirana na stroške države in v Škodo kmetov, smo to pripravljeni prevzeti mi. Za 1600 na obdelovalne zemlje in 850 ha gozda je to zelo nizka najemnina. 2. Mi in Vi se moramo Zavedati, da je treba vse zakone, sprejete po pravni poti, 5Poštovati in tako med te spada tudi Zakon o skladu kmetijskih Zemljišč. Za zemljo se res zakupna Pogodba ne dela samo za eno le*o, vendar pa je treba še prej razčistiti, kako je bila ta zemlja Pridobljena. Ko bo vse pošteno Vrnjeno, se za preostali del lf*hko napravi pogodba za d«ljše obdobje. . 4. Za povrhu pa smo pripravljeni prevzeti na plačilno listo še enega ali dva višja uradnika, vendar ne s pravicami direktorja. temve^ samo kQt preužitkar- Premislite o naši ponudbi in 5e odločite! • Mladi kmetje foto bobnar Agresivnost v šolah Oglašam se v zvezi z vašim člankom pod naslovom "Če dobimo ukore, boste obležali v krvi", dne 21. junija 1994. Sem mati dveh šoloobveznih otrok, na OŠ Matija Čop na Planini. Šolsko leto sta končala z odličnim uspehom in vzornim vedenjem, in z grenkobo. Zakaj? Ker sta otroka vzorna in prizadevna, sta tudi neštetokrat "Žrtve otrok", ki s svojo agresivnostjo (klofute in udarci predvsem v glavo) prevladujejo in zmagujejo. Kaj narediti? Kako naj jih otrok ima za prijatelje, sošolce. Mogoče je to razlog, da ni v razredu večjega povezovanja, družabništva. S starši teh otrok ne najdeš skupne besede. Odločilna je moč, to je predpogoj za moškost. Kaj pa šola? Če sploh vedo, kaj se dogaja v razredu med odmori. Ali so nemočni? Če so, zakaj ne iščejo druge poti? Kaj pa svetovalne službe (socialna, psiholog)? Prosim za vašo pomoč, za morebitno anketo, posredovanje odziva staršev, oziroma za odgovor odgovornih institucij, kaj so naredile. V zvezi z Že omenjenim člankom, me zanima mnenje odgovornih, predvsem na OŠ J. Aljaž in OŠ M. Čop. S predavanji in delavnicami ni nič narejeno. Prihajajo samo pridni otroci, oziroma njihovi starši. Mislim pa, da šola ima takšno moč, ter da obstajajo načini in ukrepi, da se tudi druge otroke "prisili" k sodelovanju. Skupinsko delo, povsod ima pozitivne rezultate. • Naslov v uredništvu Škofja Loka je dobila novega župana Na ponedeljkovi seji škofjeloške občinske skupščine so se pohvalili z izredno dobro udeležbo delegatov. Ne bi rad komentiral dobre udeležbe. Stranke so pač zato, saj so nekatere bile zainteresirane, kdo bo novi župan, saj sta bila dva kandidata. V zahvali je novi župan obljubil, da bo korektno izvajal vse zastavljene naloge. Poznam ga in upam, da bo res tako. Prvo, saj po mojem mnenju, bo moral narediti v hiši občinske skupščine in to takoj, red! Utišati neukrotljivega predsednika izvršnega sveta in še nekatere. Če mu to ne bo uspelo, bo postal hlapec do novih volitev. Res mora postati v hiši samo eden gospodar. Funkcijo je prevzel njegovo delo pa ne bo lahko. Predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar pa naj se zaveda, da se bližajo nove volitve tudi za njega, če se bo odločil za ponovno kandidaturo. Mislim in upam, da bo novi Župan imel več razumevanja za nekatere pomembne probleme, ki so bili sedja zapostavljeni. To pričakujemo občani (volivci) in tudi organizacije. Sam mu pa želim veliko uspehov. Franc Gaber Pungert 3 Ško fja Loka Spoštovani dr. Janez Drnovšek V časopisu sem prebral zanimivo novico - namreč, da se bodo pokojnine povišale. Besedilo bom citiral v celoti: Zvišanje pokojnin - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je prejšnji teden sprejel sklep o uskladitvi pokojnin od prvega aprila letos. Pokojnine bodo tako višje za 0,7 odstotka, za enak odstotek pa bodo višja tudi nadomestila in dodatki. Tako bo osnovna kmečka pokojnina 15.254 tolarjev, kmečko borčevska 30.509, povprečno starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo pa 47.700 tolarjev. Odgovoriti mi boste morali na nekaj vprašanj: 1. Ali o pokojninah odloča pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali Vlada? 2. Ali je, zaboga, večja pokojnina kmetov - borcev kot delavcev? Za kmete - borce je pokojnina 30.509 tolarjev, delavska plača pa je sedaj le 27.333 tolarjev. Poslušajte, saj to je nezaslišana krivica! Če je ne vidite, bom to objavil in razložil v časopisju! Upokojenec, ki ima polno delovno dobo, pa dobi 47.700 tolarjev, 20.367 tolarjev več kot delavec, ki dela. še več: v javnih medijih pa se na veliko samo jadikuje, kako je slabo za upokojence. Kje na svetu živijo penzionisti kot bogovi? Če ste bili kdaj v partiji, ni važno; nikoli pa niste bili pravi komunisti. Če samo poslušam parlamentarne razprave npr. dr. Zagožna, potem se ti zdi, da si kmetom godi pri nas najhujša krivica. V časopisu pa beremo, da je pšenica v Sloveniji najbolj plačana v Evropi. Če pa poslušamo parlamentarne razprave, je pa ravno obratno! Prosimo vas, da mi na to odgovorite. Pismo z isto vsebino sem poslal na uradno službo vseh časopisov in RTV Slovenije. • Izidor Nastran, Železniki 0 Visokem Pod tem naslovom se France Gaber znaša nad predsednikom IS Škofja Loka, češ če bi bil Vincencij Demšar dober gospodar... Pri tem bi jaz dejal, ali g. Gaber kaj pomisli, če v 40 letih ni socialistična oblast mogla dobiti dobrega gospodarja za Visoko, kako naj ga sedaj v kratkem času dobi Demšar. G. Gaber piše, da se "popolnoma strinja z idejo Kluba študentov - Poljanske doline". Ne bi bilo prav in ne lepo, da bi kaj slabega pisal o Študentih, ker vem, da so med njimi tudi dobra dekleta in fantje, vendar bi jim jaz Visokega na zaupal. Andrej Demšar Studeno 28 Železniki moderni interieri P EUROMI It) BEL CD m 20nVGl LU IUJ IST 1994 O INI RAZPRODAJ ZAR CELOVITE PRE ZNIŽHNJC C€N OPUŠČ€NIH PR TRGOVINS SALON PR TEL: 064 8.00 D SOB 8.00 POHIŠTVA ADI NOVE SALONA €XPONRTOV, DGRRMOV IN K€ OPft€M€ MSKOVO 242-233 3 19.00 DO 12.00 V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. BRAMAC Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! 3. EVROPSKO PRVENSTVO V LETENJU Z JADRALNIMI PADALI NAŠI POVPREČNI Preddvor, 29. junija - Švicar Hans Bolinger, lanski svetovni prvak, je dokazal že prvi dan, da je v vrhunski formi, da se odlično znajde tudi na našem terenu, čeprav je tokrat letel prvič v Sloveniji. Disciplino, dolgo 75 km, je preletel v 3 urah m 24 minutah, kar je lepa povprečna hitrost za jadralna padala (22 km/h). Drugi je bil ravno tako Švicar Oliver Nerf, ki je zaostal samo 4 minute, in tretji Cristian Tamegger iz Avstrije, z zaostankom 19 minut. Start prvega dne je bil na Krvavcu, prva obratna točka je bila Žirovniška planina pod Stolom, druga Sv. Jakob nad Preddvorom, tretja Kriška gora, in ciljna linija ob jezeru Črnjava v Preddvoru. Dopoldne, pred startom, je kazalo, da se bodo ob nekoliko pojačanem JZ vetru, razvila tudi močna termična dviganja, zato se je vodja tekmovanja Zlato Vanič odločil za daljšo disciplino. Vreme se ni razvijalo po napovedih in pričakovanjih, zato so disciplino v celoti preleteli samo prvi trije. Termična dviganja so popoldne precej oslabela, zahodno od Dobrče pa je motil tudi močan zahodni veter. Velika večina tekmovalcev je morala pristati po drugi in tretji obratni točki, to je v okolici Tržiča. To netipično obnašanje vremena je pokvarilo rezultat tudi našim tekmovalcem, ki so skupaj z veliko večno obrnili prvo obratno točko, potem pa predčasno pristali na območju med Dobrčo in Kriško goro. Najdlje je prišel Matej Jocif. Start drugega dne je bil na Kriški goro. Vremenska napoved ta dan ni najbolj ugodna, ker je v popoldanskem času napovedana možnost razvoja neviht. Odločimo se za zgodnji start in krajšo disciplino, da bi lahko zaključili že pred poslabšanjem vremena. Razvoj oblačnosti napreduje hitreje, kot je predvideno, in pol ure po startu prvega tekmovalca, se vodja tekmovanja po posvetu z meteorologom, zaradi varnostnih razlogov odloČi za prekinitev tekmovanja. Tretji tekmovalni dan je start spet na Krvavcu. Po pričakovanjih se v dopoldanskih urah pojavi okoli vrha Krvavca meglica, ki je posledica vlage nočnih padavin. Po Čakanju na razjasnitev (letenje v oblakih je namreč prepovedano) se vodja tekmovanja odloči za drug tip starta, ker bi bilo fotografiranje štartnega markerja v takih razmerah neprimerno in lahko tudi nevarno zaradi prevelike gneče. Start ie odprt za vse naenkrat, ker je štartni prostor dovolj velik za vse tekmovalce. Potek tekme je zato še bolj zanimiv, ker imajo vsi tekmovalci iste pogoje. Zaradi šibkejših in manj pogostih termičnih dviganj se nabere na kritičnih področjih veliko tekmovalcev v istem termičnem stebru, tako da tisti z manj izkušenj in živcev ne uspejo nabrati dovolj višine za nadaljevanje. Najboljši, predvsem Švicarji in Francozi, letijo zelo napadalno in taktično brez napak. Praviloma letijo nižje in s tem pridobivajo na času s konkurenco. V cilj je prišlo tokrat 39 tekmovalcev, med katerimi ni velikih odstopanj v točkah. Švicarji spet slavijo dvojno zmago, in sicer Rrvi, je tako kot prvi dan Hans Bollinger, drugi pa spet Oliver fef, ravno tako iz Švice. Tretji je John Silvester iz Anglije. Angleži so tokrat ekipno boljši, saj jim ustrezajo šibkejši pogoji, ki so jih vajeni z otoka. Ne glede na šibke pogoje, pa so dosegli prvi izrendo visoke povprečne hitrosti, Bollinger kar 25.75 km/h. Disciplino dolgo 61 km je preletelv 2 urah in 23 minutah. Naši spet povprečni, Domen Slana 21, in Marko Novak 35. Oba sta priletela v cilj, ostali pa niso uspeli prileteti do Kranjske Gore. Najbližji cilju je bil Jure Kurnik v Martuljku. Po prvih ocenah letijo domači preveč previdno, prevečkat nabirajo dodatno višino, kar se pozna na izgubi časa. Morda je to tudi slabost domačega terena, ker tujci ne upoštevajo lokalnih in tipično znanih lastnosit, temveč letijo po lasti presoji in samo z upoštevanjem trenutnih vremenskih dogajanj. * J. Žibert SKAKALCI V ŽIROVNICI Žirovnica, 1. julija • Smučarski skakalni klub Žirovnica bo v počastitev krajevnega praznika priredil dve tekmi v smučarskih skokih. Jutri ob 17. uri bodo tekmovali dečki do 9 in do 11 let, v nedeljo ob pol desetih pa dečki do 13 let. Razen slovenskih skakalcev bodo tekmovali tudi tekmovalci iz Zahomca in Trbiža. Košarkarska šola Petra Vilfana KAKO S PRIJAVAMI Kranj, 1. julija -V torkovi Stotinki smo objavili obširno informacijo o košarkarski šoli Petra Vilfana, Ker ie bilo kar nekaj klicev v uredništvo, kje se prijaviti, objavljamo dve nujni informaciji. Prijave skupaj z informacijami sprejemajo oziroma dajejo na sedežu Košarkarske šole Petra Vilfana, Maribor, Partizanska cesta 47, 62000 Maribor, telefon (062) 29 - 671 (od 9. do 12. ure) ali po faxu (o62) 221 - 142. Plačati pa je treba na naslov Košarkarske šole Petra Vilfana pri SDK Ljubljana, številka 50104 - 678 -53141 s pripisom Za košarkarsko šolo Petra Vilfana, poletni košarkarski tabor. TENIŠKE POČITNICE 94 Na teniških igriščih Protenex v Šenčunu potekajo teniške počitnice za otroke od 6 do 12 let. Program teniških počitnic: - učenje in izpopolnjevanje igranja tenisa v majhnih skupinah - športne igre in družabne aktivnosti - spoznavanje teniške igre in pravila tenisa Teniške počitnice na Igriščih Protenex v Šenčurju bodo od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Trenerski team vodi mag. Aleš Filipčič, kapetan državne moške teniške reprezentance. Možnost prevoza iz Kranja in nazaj! Informacije in prijave: ABIT Križe, telefon (064) 57-467 ali Protenex Šenčur, telefon (064) 41-378. Srečanje organizatorjev smučarskih poletov PLANICI PRIMAT IN PREDSEDSTVO Predsedstvo KOP, Združenja organizatorjev tekmovanj v smučarskih poletih, je generalna skupščina združenja, ki se je konec tedna sešla v Ljubljani, zaupala Planici in predsedniku njenega komiteja inž. Francu Premku. Ljubljana, 25. junija -V združenju KOP, ime je nastalo pred 32 leti, ko so imeli velikanke le v Kulmu, Obersdorfu in Planici, je sedaj več članov. Razen omenjenih treh so to še kraji, kjer so letalnice: Vikersund, Ironwood in Harachow. V Ljubljano so prišle vse delegacije, razen iz Ironwooda. Združenju bo prihodnji dve leti predsedovala Planica, predsednik KOP-a pa bo v tem obdobju predsednik PLANICA SPET ČEZ TRI LETA Prihodnji tekmovanji za svetovni pokal v smučarskih poletih bosta v Vikersundu in Obersdorfu, obe februarja prihodnje leto, Planica pa bo spet prišla na vrsto leta 1997 in 1999. V Planici pa bosta 10. mil. decembra tekmi za svetovni pokal na 90- in 120-metrski skakalnici. Komiteja Planica inž. Franc Premk, podpredsednik pa inž. Lado Gorišek. Sploh je sestanek minil v priznanju Planici, kjer so se poleti začeli in kjer so se marca ponovno uveljavili, saj je bilo šest poletov več kot 200 metrov povsem varnih, Bredesen pa je pristal celo pri 209 metrih. Zaradi vedno varnejših letalnic in novega škarjastega sloga je omejevanje oziroma priznavanje poletov le do 191 metrov (leta 1986 so zaradi nesreč v Kulmu sprejeli to pravilo) brezpredmetno, nasprotujejo pa mu tudi športniki in mediji. KOP se je obvezal, da na letalnicah ne bo opravil nobenih gradbenih posegov brez dovoljenja komiteja za skoke pri Mednarodni smučarski zvezi FIS. Poleti naj bi poštah učinkovita reklama za smučarski šport. Planica je to dokazala in v njej naj bi bili dovoljeni poleti do 200 metrov, drugje pa največ do 190 metrov. • J. Košnjek Nov vodnik po Slovenski planinski poti GRIČI IN VRHOVI OD POHORJA DO PRIMORJA Avtor sedmega natisa vodnika, ki prinaša veliko novih podatkov, je Jože Dobnik. Ljubljana, junija - Pred tremi leti je upravni odbor Planinske zveze Slovenije sprejel sklep o spremembah Slovenske planinske transverzale št 1 in jo obenem preimenoval v Slovensko planinsko pot Posledica teh sprememb in zastarelosti vodnikov ie bila odločitev Planinske založbe za pripravo novega vodnika. Obsežno delo je sprejel in opravil Jože Dobnik, ki ie z družino in prijatelji prehodil skoraj vso pot od Maribora do Ankarana. Rezultat njegovega dela je novi vodnik "Slovenska planinska E)t", ki so ga pred dnevi predstavili na Planinski zvezi Slovenije, ot so poudarili, je v njem polno informacij o planinskih poteh, kočah in raznih zanimivostih, ki jih planinec sreča na poteh s Knafelčevimi markacijami in arabsko številko 1. Avtor ga je posvetil prof. Ivanu Šumljaku, pobudniku za nadelavo te poti, ob 10-letnici njegove smrti. Delo pa ni le priročnik za planince, ampak tudi pravi mah leksikon za iskalce najlepših kotičkov Slovenije. V uvodnem delu vodnika je zgodovinski oris nastanka transverzale in opis vseh pomembnih podatkov o njej. Glavni del obsega sedem poglavij, v katerih so predstavljene poti in postojanke od Maribora čez Pohorje do Slovenj Gradca, po gorah med Mislinjo in Savinjo, po Kamniških in Savinjskih Alpah, po Karavankah, po Julijcih, čez Cerkljansko in Idrijsko hribovje, v Trnovskem gozdu in na Nanosu ter od Razdrtega prek Krasa do morja. Zato bo novi vodnik prišel prav planincem, ki se nameravajo podati po celotni poti, prav tako pa tudi turistom, ki jih zanimajo le lepote pokrajine na določenem območju. Odkar si je profesor Šumljak leta 1950 zamislil našo prvo transverzalo m je njegovo pobudo Planinska zveza Slovenije pred štirimi desetletji tudi sprejela, je pot postala znana mnogim Slovencem in tujcem. Po njenem zgledu je nastalo veliko podobnih veznih poti, kakršnih je sedaj pri nas že precej več kot 50. Spremenila pa se je tudi sama transverzala; v letu 1965 so ji dodali "Razširjeno pot", junija 1991 pa je dobila še novo ime. Z novim vodnikom bo hoja po Slovenski planinski poti gotovo še lažja in zanimivejša. Kot je v predgovoru med drugim zapisal načelnik komisije za pota pri PZS Tone Tomše, "pohodnik lahko začne pot kot začetnik, ko pa prehodi celotno pot, je že izkušen in razgledan planinec. Poleg tega si pridobi duhovnih dobrin, ki ga oblikujejo v dojemljivega in tudi vznesenega človeka." * S. Saje SdUrlflNjE« BISTRICA VODI Kranj, 1. Julija • Odigran je bil 13. krog v prvi gorenjski balinarski ligi. Center je premagal Žiri z 9 : 8, Gradiš Kokro s 13 : 4, Lesce Zarico s 13 : 4, Planina Čirče zli : 6 in Bistrica Savo z 9 : 8. Alpetour je bil prost. Vodi Bistrica z 20 točkami, po 18 pa jih imajo Gradiš, Planina in Center, po 14 Kokra in Lesce, Žiri imajo 10 točk, Alpetour 8, Sava in Zarica po 4 in Čirče 2 točki. • J.K. MARJA ŽNIDAR PRVAKINJA Kranj, 1. julija - TK Triglav Kranj je od četrtka, 23., do ponedeljka, 27. junija, organiziral odprto prvenstvo Kranja v tenisu za pionirje in pionirke do 14 let. Na turnirju je nastopilo 160 pionirjev in pionirk, ki so morali večinoma najprej skozi kvalifikacije, da je potem na glavnem turnirju igralo po 32 najboljših. Domači igralci in igralke so se dobro odrezali, posebno pohvalo pa zasluži zmagovalka Marja Žnidar, ki je z dobro igro zasluženo osvojila prvo mesto. Marja pravi, da lahko igra še bolje, s svojo igro pa kljub zmagi ni bila popolnoma zadovoljna. Kako so igrali Kranjčani Dario Miloj čič je najprej premagal Brežičana Malkoviča, nato Sitarja iz Kamnika in v četrtini alu Zigmana s Ptuja. V polfinalu je moral priznati premoč Ljubljančanu Lapanji. Ta je bil boljši v dveh setih s 4/6 in 3/6. Boštjan Ošabnih in Bor Pristavnik sta izpadla že v ?rvem kolu. Ošabnika je premagal Žekš iz M. Sobote v dveh setih, ristavnika pa kasnejši zmagovalec Domžalčan Ogrinc s 671 in 6/0. Na glavnem turnirju so igrale štiri kranjske pionirke. Nina Omrzel je v prvem kolu izgubila z J urice vo. Mateja Vrhovnik je prišla do drugega kola, ko jo je premagala Velenjčanka Glušičeva v dveh setih. Tinka Frelih je bila Četrtfinalistka. Izločila jo je kasnejša finalistka Remičeva v treh setih. Marja Žnidar, je bila v finalu po treh setih igre boljša od Velenjčanke Memičeve. Turnir je dokazal, da v Kranju raste nov rod obetavnih mladih igralcev in igralk. To je obenem tudi dokaz dobrega dela z mladimi v kranjskem kolektivu. • Martin Dolanc DVE KAKOVOSTNI PRIREDITVI Jutri se bo v Kranju začela končnica prve lige Kranj, 1. julija - V začetku in koncu julija se kranjskim ljubiteljem tenisa obetajo zanimivi teniški obračuni. Najprej bo v Kranju 2. in 3. julija končnica prvenstva za prvoligaše. Nastopile bodo prve štiri ekipe po rednem delu prvenstva: Ariston Slovan iz Ljubljane, ŽTK iz Maribora, lanski prvak, Univer-zale iz Domžal in domači Elan Triglav. Jutri se bosta za nastop v nedeljskem finalu pomerila Ariston Slovan in ŽTK Maribor ter Elan Triglav in Domžalčani. Napovedi organizatorjev, da bi v finalu igrala Elan Triglav in Ariston Slovan so realne, seveda pa bodo svoje na igrišču povedali tudi lanski prvaki iz Maribora. V Kranju bodo nastopili vsi najbolj- M^RadsportFABJANt VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE2 Tel.: 0043-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) ši slovenski igralci z Iztoka Božiča, ker se njegov Branik pač ni uvrstil v finale. Vsa moštva bodo igrala močno okrepljena, saj naj bi za ŽTK nastopil igralec iz Švedske, Kranjčane bo okrepil Slovak Filip Kaščak, ki je 432 na ATP lestvici. Obeta pa se še kakšno igralsko presenečenje. Zato bo finale letos najbolj zanimivo doslej. Generalni pokrovitelj končnice je Elan Begunje. Še kvalitetnejši tenis pa se v Kranju obeta ob koncu julija od 3L julija do 7. avgusta, ko bo v Kranju eden od turnirjev slovenskega satelita. To bo tretji turnir po Portorožu (17. julija) in Domžalah (24. julija). Masters pa bo potem od 8. avgusta dalje v M. Soboti. Na kranjskem turnirju bo nastopilo 32 igralcev v kvalifikacijah pa pričakujejo kar 80 igralcev iz vsega sveta. Organizacijo turnirja so od TZ Slovenije prevzeli člani TK Elan Triglava, zato se za dobro izvedbo turnirja ni bati. • Martin Dolanc iUTLON ZMAGA ŽEPIČA IN SMOLA PIKCA Letošnja sezona triatlonov je v polnem razmahu in člani Triatlon kluba Triglav iz Kranja so dosegli že nekaj odmevnih uspehov. Na državnem prvenstvu v Celju 18. junija, kjer so tekmovali vsi najboljši, je imel veliko smolo Uroš Pikec, ki je po vodstvu, zaradi okvare kolesa odstopil. Na tekmovanju (1.5 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka) je končno pri članih zmagal Damjan Žepič iz Kranja, pri članicha pa Nataša Nakrst-Kosmač. Pri mladincih je K. Zevnik osvojil 3. mesto, pri članih je bil G. JanežiČ 6., T. Sink pa 19. Pri članicah (II) je slavila M. Menegalija, pri veteranih (II) pa M. Veličkovič. Vsi so člani Triglava. Na sobotni teki v Kamniku (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja m 5 km teka), je bil U. Pikec 4., G. Janežič 7., K. Zevnik 25. in T. Sink 37. Pri članih je zmagal Medvešček (Ravne), pri članicah pa spet Nakrstova pred Triglavanko M. Rajgelj. Zaradi dobrin uvrstitev, so Uroša Pikca uvrstili v državno reprezentanco, ki bo nastopila na tekmi za evropsko prvenstvo v Nemčiji. • h Turel MICOM KOPER VODI Z 2:1 MICOM KOPER : TRIGLAV 8:5 (1:2, 4:1,1:0, 2:2) Koper, 28. junija - Letno kopališče Žusterna, gledalcev 500, sodnika Pedišič in Brala iz Hrvaške. MICOM KOPER: Belofastov, Štrkalj 1, Goljuf, B. Cetin, Rukavina 4, Stopar, Vejnovič, Bržan, Sivets 3, Bolčič, Iričanin, Štromajer, M. Cetin ' TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak, Margeta, Balderman, Čimžar, Antonijevič, Gantar, Grabeč 2, BUkovac, Štirn, Peranovič 1, Štromajer, Troppan 2 Izključitve: Micom Koper 4, Triglav 10, Izključitev s pravico zamenjave: Hajdinjak, Četverci: Micom Koper 1-1, Triglav 1-1. V tretji tekmi končnice državnega prvenstva so Kranjski vaterpolisti doživeli poraz, za kar pa sta glavna krivca prav gotovo oba hrvaška sodnika, ki sta dobesedno ukradla vaterpoliste Triglava. S svojim sojenjem nista dovolila, da vaterpolisti Triglava razvijejo svojo igro. Trako staja Kranjčanom le še ena možnost, da v Kranju izid v zmagah izenačijo in s peto tekmo v Kopru poskušajo osvojiti naslov prvaka. Tekma v petek, 17. julija, ob 20. uri bo gotovo zanimiva in vaterpolisti Triglava vabijo občane, da jih v čim večjem številu podprejo. Že v nedeljo, 3. julija, pa bo v Kopru peto določilno srečanje, za navijače pa je Vaterpolski klub Triglav pripravil posebni avtobus, ki ima odhod v Koper ob 17. uri izpred letnega kopališča. • Jože Marinček Na Jesenicah med počitnicami PLAVALNI TEČAJI ZA MLADE IN STARE Jesenice, 30. junija - Tako kot vsako leto bosta tudi med letošnjimi počitnicami Športna zveza Jesenice in Plavalni klub Jesenice organizirala na kopališču Ukova plavalne tečaje za mlade in starejše začetnike. Tečaji se bodo začeli v ponedeljek, 4. julija, ob pol osmih zjutraj. Vpisnina za otroke do 3.000 tolarjev, stari pa morajo biti najmanj pet let. Zvečer bodo tečaji za starejše neplavalce. Interesenti naj se javijo na blagajni kopališča ah pa neposredno vodji tečaja Franciju Fonu. Tečaj bo desetdnevni in bo potekal neprekinjeno, tudi v sobotah in nedeljah. Pojasnila dobite na Športni zvezi Jesenice, telefon 81-579 ah na blagajni kopališča. Če bo dovolj interesa, bo organiziranih več tečajev. • B. Jeršin Petek, 1. julija 1994 GLASOVI KAŽIPOTI GORENJSKI GLAS • 23. STRAN GLASOV KAŽIPOT *► Izleti V Prekmurje Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Prekmurje, ki bo v sredo, 6. julija, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred Pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili sprejemajo danes, v petek, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. »»»»»»»»»»»»It Po Italiji Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na izlet po Italiji: Portoguaro (nakupi), Akvileja (katedrala), Grado, Monfalcone -Gorica (kosilo). Za člane iz Nakle-9a bo izlet organiziran 13. in 26. julija, iz Podbrezij in Dupelj pa 20. julija 1994. Dobite se na običajnih zbirnih mestih, odhodi avtobusov bodo ob 6. uri zjutraj. Prijave zbirajo zasebniki do zasedbe sedežev v avtobusih. »»»»»»»»»»»»It V Kamniško Bistrico Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 7. julija, pohod po Koželjevi poti iz Strahovice do Planinskega doma v Kamniški Bistrici. Hoje bo za dobre 3 ure. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo v DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. »»»Irlrlrlflfltlrlrlrlr Na Ovčji vrh Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 9. julija, planinski izlet na Ovčji vrh (2016 m) nad Celovško kočo. Odhod bo ob ■6. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Cena ture je 600 SIT. Prijave sprejemata ga. Volga Pajk, tajništvo ERO, tel.: 221-321, int. 28-22, in g. Matija Grandovec, (akratol, tel.: 273-093, do Četrtka, 7. julija, do 13. ure. Na Petzeck Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira planinsko turo na 3.283 m visoki Petzeck v Avstriji. Odhod Posebnega avtobusa bo v petek, 22. julija, ob 23. uri izpred hotela Creina v Kranju. Hoje je za 6 ur vzpona in 5 ur spusta. Prijave sprejema pisarna PD Kranj z vplačilom akontacije. Prireditve Jure Košir v Primadoni Trebija - Jutri, v soboto, 2. julija, bo gost Diskoteke Primadona Jure Košir, ki ste ga bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Kranj izbrali za zmagovalca glasbene lestvice Gremo v Primadono v mesecu juniju. Srečanje na Bistriški planini Tržič, 1. julija - Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču, ki praznuje svoj k[ajevni praznik 4. julija, pripravlja slovesnost v nedeljo, 3. julija 1994, ob 11. uri na Bistriški planini. Po krajšem kulturnem nastopu bo sledilo srečanje krajanov in drugih obiskovalcev, ki se ponavadi potegne pozno v popoldan. Pa še to! vse prebivalce Bistrice bodo zastonj pogostili z golažem. prevzem novega vozila Uredos|je, 1. julija - Gasilsko društvo Predoslje prireja v nedel-|0- 3. julija 1994. ob 16. uri Svečanost ob prevzemu in blagoslovitvi novega orodnega vozila, ^'ovesnost bodo dopolnili z mimo-nodom gasilcev, po njej pa vabijo na vrtno veselico, kjer bo igral ansambel Nagelj. Kresna noč in veselica Bitnje - Jutri, v soboto, bo z petkom ob 19. uri Gasilsko Oruštvo Bitnje priredilo Kresno "o^ z ansamblom Monroe, v nedeljo pa bo ob 16. uri velika vrtna veselica z bogatim srečelo-vpm. Igrala bo skupina Gamsi "Požar" v oseski B-10 »»»»»»»»»»»»» Bistrica pri Tržiču Danes, v petek, 1. julija, bo ob 18. uri sektorska gasilska vaja, v kateri bodo sodelovali gasilci IGD Peko Tržič, GD Brezje pri Tržiču in GD Bistrica pri Tržiču. Zaradi namišljenega požara v soseski B-10 (pod gradom), bodo gasilci cevi potegnili od požarnega bazena sredi Bistrice do novih hiš v B-10 in se pri tem spoprijeli s precejšnjo višinsko razliko. Nov prapor bistriških gasilcev Bistrica pri Tržiču - Jutri, v soboto, 2. julija, bodo ob 18. uri člani prostovoljnega Gasilskega društva Bistrica pri Tržiču razvili nov prapor. Slovesnost bo pred gasilskim domom v Ročevnici. »rlrlUHUHHHHHHH* Glasba iz domače skrinje Jesenice - 8. julija se bo v športni dvorani Podmežaklja začela maratonska prireditev z naslovom Glasba iz domače skrinje, na kateri bo nastopilo večje število narodnozabavnih in zabavnih ansamblov. Vse ostale informacije lahko dobite v pisarni Turističnega društva Jesenice. Pobratenje Podnart - Gasilsko društvo Pod-nart organizira jutri, 2. julija, ob 18. uri pred Domom kulture v Podnar-tu srečanje z gasilci iz Sele-Borovnica iz Avstrije. Podpisali bodo listino o pobratenju. V kulturnem programu bosta nastopila Mešani pevski zbor društva Sele in Moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart. Po kulturnem programu bo veselica s srečelovom. Barletov memorial Cerklje - V okviru razstave cvetja v Cerkljah Gasilsko društvo Cerklje jutri, 2. julija, organizira tradicionalni 8. Barletov memorial. Tekmovanje članskih in mladinskih ekip, pričakujejo jih okrog 40, se bo začelo ob 8. uri za Zadružnim domov v Cerkljah. ItMltltltltltltltltltltlt Praznovanje sv. Urna Smlednik - Župnijski urad Smlednik, Turistično olepševalno društvo Smlednik in Gostišče Urh v Smledniku v nedeljo, 3. julija, vabijo na skupno praznovanje župnijskega zavetnika sv. Urha in leta družine. Po slovesni sveti maši ob 9. uri in otvoritvi razstave otrok Osnovne šole Simona Jenka ter kulturnem programu bodo popoldne poleg narodnih noš, muzikantov in pritr-kovalcev nastopili tudi citrarka Karmen Bonča in harmonikarji. Pripravljajo tudi nagradni kviz in družabne igre. Poletni smučarski veleslalom Kranj - Tudi če vreme ne bo najlepše, bo v nedeljo, 3. julija, ob 11. uri na Ledinah poletni smučarski veleslalom za pokal Kristalnega jelena. Tekmovanje, ki je 11. junija zaradi slabega vremena odpadlo, organizirata za člane lovskih družin in Zavodov za gojitev divjadi v Sloveniji Zveza lovskih družin Gorenjske in Lovska družina Jezersko. Tekmovalci se lahko prijavijo tudi še eno uro pred začetkom tekmovanja. Prevoz smučarske opreme s tovorno žičnico bo brezplačen. Prireditelja pa priporočata dostop na Ledine po tako imenovani lovski poti, po kateri je od tovorne žičnice približno eno uro hoje. Na Ledinah ob Kranjski koči pa bo v nedeljo že ob 10. uri tudi spominska slovesnost za tragično preminulimi v prvi helikoptrski nesreči pri nas, ki se je zgodila 29. junija 1975. • (až) »»»»»»»»»»»Hit Mednarodni lutkovni festival Bled - Danes, 1. julija, se bo na Bledu začel letošnji Mednarodni lutkovni festival. Ob 16. uri bo pred Turističnim društvom na Bledu otvoritev festivala. V programu bo nastopila otroška skupina Kar-aoke iz Radovljice, ob 17. uri pa bo tam že prva predstava Butalski policaj, Cefizelj in pek Lutkovnega gledališča GM Jesenice. Ob 20.30 se festival seli na Blejski grad, kjer bo nastopila lutkovna skupina Tri iz Kranja s predstavo Regratanija. V soboto, 2. julija, se bo festival nadaljeval na Blejskem gradu, ko so bo ob 18. uri predstavila lutkovna skupina Zoom iz Ljubljane s predstavo Kam pa kam kozliček. V nedeljo, 3. julija, ob 17. uri bo na gradu najprej predstava Lutkovnega gledališča GM Jesenice Poldi in Leopoldina, ob 18. uri pa še nastop lutkarice Antonelle Bucov-az iz Italije s predstavo Toninac in Krivapeta. Koncerti Na Jezerskem Jezersko - V dvorani Doma Kor-otan na Jezerskem bo jutri, 2. julija, ob 19. uri koncert Acija Bertonclja na novem klavirju, ki ga je poklonila podjetje Proloco, d.o.o., za nego in razvoj Jezerske doline. Vstopnice so v prodaji v pisarni krajevne skupnosti Jezers- Letni koncert Kamnik, Radovljica - V cerkvi na Šutni bo danes, 1. julija, ob 20.30 uri 16. letni koncert MePZ Cante-mus iz Kamnika. Predstavili bodo dela Gallusa, Mendelssohna, Brahmsa, Zupana in drugih. Koncert bodo ponovili jutri, v soboto, 2. julija, ob 20.30 v graščinski avli v Radovljici. Koncert komornega zbora Boh. Bistrica - V cerkvi v Boh. Bistrici bo jutri, 2. julija, ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Anton in Janko Ravnik Bohinj, ki ga vodi Jurij Dobravec. Koncert bodo ponovili v nedeljo, 3. julija, ob 20. uri na Boh. češnjici. Večer baročne blasbe Radovljica - V graščinski avli bo danes, 1. julija, večer baročne glasbe, na katerem bosta nastopili Mateja Bajt, kljunasta flavta, in Marinka Brecelj, čembalo. Koncert se bo začel ob 20.30 uri. HAL S, HAL S8, GORENJSKI GLAS Razstave Otvoritev razstave Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, 1. julija, ob 18. uri svečano odprli razstavo fotografij članov foto kluba Maribor. Gledališče M Vzorni soprog Lesce - V osnovni šoli F. S. Finžgarja bo v soboto, 2. julija, ob 20.30 uri dramska skupina DPD T. Godec Svoboda uprizorila komedijo J. Variota Vzorni soprog. GORENJSKA od torka do petka AMZS je na Gorenjskem ta teden odpeljala 19 poškodovanih vozil in nudila 15 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah vozil na cestah. GASILCI so imeli kar delovni teden. Gasili so požar v stanovanju, zapirali vodo, čistili kanalizacijo, se zastonj odpeljali na kraj lažne prijave požara, pogasili hišo v Prebačevem, ki jo je zadela strela, in ne boste verjeli, reševali so tudi mačka, ki je padel v žleb, in so ga otroci iz vrtca Najdihojca v Kranju tako močno želeli rešiti. Poleg tega so črpali vodo zaradi počenih cevi, in pogasili začetna požara v kurilnici Jelovice v Škofji Loki in Domelu v Železnikih. Jeseniški gasilci so s svojim rešilnim avtomobilom nudili pomoč tudi ponesrečenemu delavcu. TURIZEM na Gorenjskem kar dobro kaže. Glede na lansko sezono se v blejskih hotelih lahko pohvalijo kar s 50-odstotno večjo zasedenostjo hotelov kot v takem obdobju lani, saj so v treh dneh zabeležili kar 593 nočitev domačih in 1.783 tujih gostov. Drugi gorenjski turistični biser - Bohinj pa ima v treh dneh statistiko 174 domačih in 518 tujih gostov. In sedaj še veselejša rubrika GORENJSKI DOJENČKI. V tej kategoriji je tokrat ekipa dečkov, hvalabogu, premagala ekipo deklic in to z rezultatom 15 : 9, kar v prihodnjih petletnih obdobjih napoveduje malo manj truda za dekleta. Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. NOVO V KRANJSKI GORI (TGC) META DOMAČA LEKARNA ROLO SENČILA NOGRAŠEK LE KER O RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Milje pri Kranju tel: 45-345 FOTO BOBNAR PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA OSVEŽITVE NA KOPALIŠČIH BINE AVTOODPAD CITROEN, ŽIRI PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA AVDIO HI-FI SALON Vabimo Vas na obisk plzzerije - restavracije NAPOLI (trgovsko gostinski center). Nudimo pizze, jedi z žara, solatni bife, sladice. VIDIMO SE V NAPOLUUl Tel.: 881-346 V Radovljici pod tržnico - vabi v svoj hram vse, ki se imate ali se začenjate imeti radi. Med domačimi zdravili, čaji, otroško hrano, knjigami, piramidami, naravno kozmetiko in zdravo prehrano, boste vdihnili še veliko dobre volje in ljubezni. Izdelujemo in montiramo lamelne, plise in rolo zavese, žaluzije v različnih izvedbah; šir. lamel 16, 25, 35, 50, 65 in 80 mm, rolete in komamike. Konkurenčne cenel Tel.: 061/651-247. Hvala za zaupanje! Se priporočamo! Nudimo Vam keramične in granitrogres ploščice, sanitarno opremo, kopalniško pohištvo in dodatke, lepila ter furnirne mase. Stavbno pohištvo: okna, vrata; senčila vseh vrst, polkna, rolete, ALU žaluzije, lamelne zavese. Lesne obloge: lamelni in klasični parket, opaž, ladijski pod in vse vrste zaključnih letev. SVETOVANJE, MONTAŽA, PREVOZI za hotelom Jelen Fotografije za dokumente v 3 minutah. 4 fotografije 650 SIT, 8 fotografij 1.100 SIT. Tel.: 221-112 7-dnevni počitniški aranžmaji - VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUDI DO 100 %. Informacije: Vaša agencija ali Plava Laguna Poreč -Croatia, tel.: 00 385 531 351-122, 351-822, fax: 351-044. To je tam, kjer je dobro razpoloženje domal CENE POLPENZIONA NA OSEBO V SIT: od 2. 7. do 9. 7. 94: hotela Galeb in Albatros -18.900,00; hotela Materada in Mediteran - 20.300,00 od 9. 7. do 23. 7. 94: hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin - 23.100,00; hotel Materada - 25.200,00. Doplačilo za polni penzion je 2.800,00 SIT. V ceno je vključeno: 7 pol ali polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle DOBRODOŠLI! * ŽELEZNIKI: Plavalni bazen bo med počitnicami odprt: ponedeljek, torek od 15. ure naprei, ostali dnevi že od 10. ure naprej. Terasa je odprta. SE PRIPOROČAMO! * RADOVLJICA* Bazen z ogrevano vodo je odprt od 10. do 18. ure, sobota in nedelja od 9. do 19. ure. Vstopnice od 200 do 400 SIT. Skupine popust! * BLED: Grajsko kopališče je odprto od 7. do 19. ure. Vstopnice so na voljo od 100 do 250 SIT. Pridite, ne bo Vam žal! * KRANJ: Letno kopališče je odprto od 9. do 17.30, ob nedeljah od 9. do 19. ure. Med počitnicami so organizirani plavalni tečaji! * JESENICE: Kopališče Ukova je vsak dan odprto od 10. do 18.30. Cene vstopnic so na voljo od 150 do 300 SIT. Pridite in uživajte! * KAMNIK: Bazen z ogrevano vodo je odprt od 10. do 18. ure, nočno kopanje od 20. do 22. ure; sobota, nedelja, prazniki od 10. do 21. ure. Vstopnice od 200 do 400 SIT, popoldanske od 150 do 350 SIT. Plavalni tečaji! Rabljeni rezervni deli za avtomobile citroen in odkup avtomobilov za avtoodpad. Rezervne dele tudi zmontiramo. Tel.: 692-194 7-dnevni počitniški aranžmaji - VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUDI DO 100 %. Informacije: Vaša agencija ali Plava Laguna Poreč -Croatia, tel.: 00 385 531 351-122, 351-822, fax: 351-044. To je tam, kjer je dobro razpoloženje domal CENE POLPENZIONA NA OSEBO V SIT: od 2. 7. do 9. 7. 94: hotela Galeb in Albatros -18.900,00; hotela Materada in Mediteran - 20.300,00 od 9. 7. do 23. 7. 94: hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin - 23.100,00; hotel Materada - 25.200,00. Doplačilo za polni penzion je 2.800,00 SIT. V ceno je vključeno: 7 pol ali polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. DOBRODOŠLI! Demonstracija: JPW, ENERGY, ROTEL, FOCAL, kiti, VDH, Conrad-Johnson. Vsak četrtek, od 15. do 19. ure ali po dogovoru. KAT d.o.o., Hotemaže 17/a, Preddvor, tel.: 43-391, fax: 43-388. Vabljeni na poslušanje in razgovor! PRFMOfi - PREMOG Tako zadovoljen z našo ponudbo PREMOGA kot je bil Vaš sosed, w m mx^itm i/u zadovo(|n| tudj vj ZatQ pokijcite "KGM" & KALAN, Zapoge 3/d, Vodice, tel:: 061/823-609, 061/824-424, fax: 061/824-420. HOTELI, PENZIONI, TURISTIČNI OBJEKTI MACOM s.p. Prešernova 9 Radovljica, 1. POLETNA RAZPRODAJA ŽELITE DOBRO JESTI? PROFESIONALNA FITNESS OPREMA HYDRA-FITNESS, AIR MA-CHINE, FASSI SPORT Razširite ponudbo z manjšim profesionalnim fttness centrom. Izkoristite ugodno priložnost - kompletna postavitev profesionalne fitness opreme že od 10.000 DEM dalje. Nudimo tudi program finskih savn ter turških kopeli. Svetujemo pri izbiri opreme, uvajamo programe ter vzdržujemo opremo. T-shirt od 350 do 590 SIT, benmuda hlače 1.190 SIT, jeans kratke hlače 2.690 SIT, moške srajce od 1.990 do 2.590 SIT. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjig«) Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in sladoledi! KARNISE DORNIK Izdelujemo več vrst plastičnih karnis. Tel., fax: 421-060 MALI OGASI W 223-444~ APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 imes Prodam viličarskl priključek za traktor nosilnost do 1000 kg. tB214-068 15117 Žitni kombajn BAVC širina grebena 2,40 m z diesel motorjem, pajk SIP velikega in izkopalnik krompirja na p^rooelor, prodam. 0061/375-168 Prodam kombinirko 5 operacij Unvincibile 2000, širina 40 cm In tračno ŽAGO 60 cm. 043-573 isisi Mizarsko tračno BRUSILKO italijanske izdelave, prodam. 065-069 15266 Prodam TV IGRICE NINTENDO, skoraj nove. 0215-658 15273 Prodam IZRUVAČ krompirja - Polak. Pivka 3, Naklo 15279 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ-Necchi. 0633-042 152*1 Prodam nov rezkalni stroj ALG 100 in ALG 200 ter stružnice in rabljene viličarje diesel in elektro. 0062/ 608-154 dopoldan In 685-258, popoldan 15315 Prodam aparat za kavo, komplet z mlinčkom. 0738-920, dopoldan 15378 Ugodno prodam nov PRALNI STROJ Gorenje. 049-534 1539« Prodam dvoredni poljski IZRUVAČ KROMPIRJA. Orehovlje 13, Kranj 15410 CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L 22.493.00 + 20 % PD 30.904,00 + 20 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 + 10 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 + 10 % PD OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % PD ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA 8.990,00 + 10 % PD REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990,00 + 20 % PD EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Poceni prodam obnovljen rabljen kuhinjski hladilnik. Partizanska 49, Šenčur 151 m Prodam hladilno skrinjo LTH 300 I. 0332-564 15191 Prodam gostinski štedilnik, gostinski cvrtnik - 15 I, stroj za pomivanje kozarcev, krožno žago za žaganje kosti, tehtnico LIBELA Celje - do 20 kg, žar za pečenje, ledomat, jeklenko s steklenicama za Izdelavo sladke smetane. GOSTILNA REKAR, ZASAVSKA c. 13, Kranj Orehek 15213 Prodam strelni daljnogled, bokarico 12/12, brezžični sprožilec za fotoaparat. 0719-569 15217 Pralni stroj Gorenje Corting, rabljen, ugodno prodam. 084-216, 84-583 15533 Prodam KOSILNICO BCS. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 15235 TARUP - stroj za uničevanje krompirjeve cime in avtomatsko tehtnico, prodam. 0328-238 15256 Prodam nove KOMPRESORJE, moč 4 KW za hladilnice, zrak. Hartman, Sp. Bitnje 50 15259 Prodam SILOKOMBAJN SK 80 S. 0736-749 15260 Prodam barvni TV GORENJE, starejši tip, zelo ugodna cena. 046-355, zvečer 15261 GLASBILA Prodam klavirsko HARMONIKO 80 basov Melodija Mengeš. 085-324 15329_ Prodam leseno ohranjeno FREITO-NARICO ADG. 0241-623 15334 GR. MATERIAL Prodam 10 ARMATURNIH MREŽ fi 10/6 in 500 BETONSKIH ZIDAKOV 0 421-772 popoldne 15076 Prodam PUNTE dolge 3,20 in drobni krompir. 049-153 15173 Prodam 2 m3 suhih smrekovih plohov. Arnež Jože, Popovo 3, Tržič 15187_ ELEKTRIČNE OMARICE zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Možnost dostave in montaže. 0061/751-432, 751-425 15239_ Prodam deske 25 mm, primerne za šolanje ali gradnjo. 045-334 15383 Prodam OKNA za hišo. 15415 47-285 TV - video - hi-fi som* i«M»ni«n> UBL *@m& AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.890 SONY 55TTX 99.900 SONY E-180 $39 SONY UX- 60 240 ODPRTO OO 9.h DO 12.h IN OD 16.h do19.h OB SOBOTAH OO 9-W DO 12-h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj tal.: 222-055 IZOBRAŽEVANJE Instruiram FRANCOŠČINO in ITALIJANŠČINO za vse stopnje. Prevajam. 0 323-347 15083 Instruiram nemščino. 15185 f218-762 Začetni tečaj šivanja se prične 5.7. pohitite! 0622-256 15330 Instruiram matematiko za srednje šole. 0332-613 15349 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 10642 Odkupujemo vse vrste starinskega pohištva in ostalih starinskih predmetov, nudimo pa tudi zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053- 401 12112 Odkupujemo smrekovo hlodovino (tudi lubadarke) in les na panju. 0 064/56-742 EXIM TRAPE 13532 Kupim 3 armaturne mreže 10/8 ali podobne. 0332-005 15229 Kupim potopni hladilnik za mleko. 0332-005 15230 Zaprti prtljažnik - avtokovček, kupim. 0631-702 15236 Kupim kosilnico z grebenom Gorenje Muta, starejši tip. 0310-160 15336 Kupijemo suh, smrekov žagan les I. klase, debeline 25, 50, 70, 80 m. Obrtno podjetje Kranj, 0242-061 15368 LOKALI PONUDBA TEDNA: dajemo v najem več pisarniških prostorov za različne dejavnosti, v centru Kranja na prometni lokaciji. K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, 0 221-353 isoos PONUDBA TEDNA v centru Cerkelj najem poslovnega prostora, primernega za trgovine ali gostišče, z velikim parkirnim prostorom, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15099 V KRANJU na prometni lokaciji oddamo v na]em večje prostore primerne za mirno obrt in pisarne, trgovski lokal v Kamniku 26 m2, Kranjski gori 125 m2, Tržiču 223 m2. APRON, 0331-292_15219 Na Gorenjskem vzamem v najem TRGOVINO v obratovanju z mešanim blagom. 044-211 po 21. uri 15375 V strogem centru Kranja kupimo ali najamemo prostor do 60 m2 za trgovino. BERNIK, d.o.o., Gregorčičeva 8, Kranj 15405 PONUDBA TEDNA: najem kavarne z odkupom nove opreme na Jesenicah. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221 -353 15427 SALON DIAN A-POROČNE OBLEKE Prodaja in izposoja poročnih oblek z vsemi dodatki na CANKARJEVI 6 v ubijani. OSTALO Prodam bukova DRVA. po 20. uri 64-254 15163 PRIKOLICO za prevoz čolna Elan 450 kg prodam. 0723-355 15189 Prodam GAJBICE za krompir okovane po 380 SIT. Ličar, Posavec 48 15209 Velike, stare hrastove SODE z betonskimi podstavki, prodam. Idealno za vrtne ute. 0dopoldan 064/225-518 15309 Prodam KNJIGE za sedmi razred osnovne šole. 0 324-038 15434 bližini Kranja, še z možnostjo treh zazidljivih parcel. 0 47-664 15059 PONUDBA TEDNA: v Drulovki pri Kranju več hiš po ugodnih cenah. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15093 PONUDBA TEDNA: gradbena parcela 54 m2 na Kokrici pri Kranju z lokacijsko dokumentacijo po 80 DEM/m2, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15095 Koroška Bela - v izredno lepem okolju na parceli 1348 m2, po ugodni ceni oz. dogovoru prodam stanovanjsko hišo podkleteno z garažo in CK. Smidova 26, Koroška Bela isiib Zazidljivo parcelo velikosti cca 700 m2, v bližnji okolici Kranja, kupim. 0 213-241 Okršlar 15161 RADOVLJICA - večjo gradbeno parcelo ter trosobno stanovanje prodam. 0710-601, zvečer 15205 Na obrobju Radovljice prodamo zazidljivo parcelo 1.200 m2 in v Križah 700 m2, obe parceli imata gradbeno dokumentacijo. APRON, 0331-292 15220 Vikend parcelo prodamo pod Krvavcem, na Joštu in na Trsteniku. Zazidljivo parcelo brez dokumentacije nad Tržičem 1.000 m2 v zabu-kovju 543 m2 in na Jezerskem 2.300 m2 idealna za stanovanjsko poslovno zgradbo. APRON, 0331-292 15221 lovom. Igra ansambel NAGELJ. Ob 16. uri je prevzem in blagoslovitev novega gasilskega vozila. VABLJENI! 15169__ Narodno zabavni trio Gorenjski nageljni igrajo na porokah in zabavah. 058-353_15327 DUO KARINA igra na porokah, zabavah, plesih. 0 46-137 1541» POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT po ugodni ceni. 0331-401 1517« Prodam CERTIFIKAT vreden 200.000 SIT za 100.000 SIT. 0422- 603 15395 Prodam CERTIFIKAT za 900.000 SIT za 600.000 SIT in oddam v najem DELAVNICO 50 m2. 0242-822 15407 RAZNO PRODAM Bukova in mešana drva prodam in dostavim. 0696-042 14714 3 PRALNE STROJE, ženske kolese, tudi za dele, ugodno oddam. 0 802- 581 15032 KOLESA Prodam fantovsko KOLO ROG na 5 prestav. 0327-155 14797 Prodam štiri Rogova kolesa - dva gorska in dva s petimi prestavami, čena po dogovoru. 0622-289 15206 Ugodno prodam novo KOLO PONY. 0633-752 15207 Moško gorsko KOLO SKOT, pisane barve z opremo Schimano 400 LX, str 6 mesecev, dodatna oprema, prodam za 700 DEM. 0725-201 15228_ Ugodno prodam manjše PONY KOLO in otroški lopar. 0633-538 15231 KAVVASAKI KL 650 TENGAI, prva reg. 6/92, modrozelene barve, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0631- 831 15263 AVTOMATI K A 3, letnik 1989, metalne barve, malo vožen, prodam. 0725-359 15276 ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: - ČISTEGA ZLA TA IN NAKITA »VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ČEKOV IN TUJIH VALUT »UMETNIN IN STARIN « IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA, Koroška C. 41 Kranj, tel; 211256 Pričakujemo vas vsak dan od 8-17 «P331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Prodam SKUTER VESPO. 298 1332- 15333 Prodam skorajo novo belo ČELADO, cena 10.000,00 SIT. 0 327-382i5435 PRIDELKI RIBEZ in MALINE, nabrane vsakodnevno, dobite na c. 1. maja 4, Kranj. 0324-979 14623 Sadike RADIĆA, ENDIVIJE dobite popoldan v Srednji vasi 6, Gorice, 046-009 14795 Prodajam ČRNI RIBEZ. Višelnica 18, Zg. Gorje, 0725-223 15204 Prodam zgodnji KROMPIR. 0802- 726 15307 Prodam letošnji krmilni KROMPIR. 0310-268, Žabnica 57 15365 HIŠE z zemljiščem PRODAMO: nedograjena javorje nad Sk. Loko pri Rogaški Slatini. Mojstrana: dograjena Kamnik 165 m2, pri Preddvoru 80m2, Radovljica atrijska 330 m2, Kranj Mlaka 300 m2, nad. gradnja pri Cerknem in pri Cerkljah. APRON 331-366, 331-292 15222 V bližini Kranja naprodaj zazidljiva PARCELA. 0401-318_15274 Zamenjam staro hišo v Mojstrani za stanovanje na Jesenicah. Peič, A. Rabiča 21, Mojstrana_15265 Zamenjam GARAŽO v Šorlijevem za garažo na Planini. 0329-479 15344 VRSTNA HIŠA (115 m2) s pripadajočim vrtom In garažo (20 m2), ugodno naprodaj v Kranju. 0324- 223 15408 STAN. OPREMA Prodam rabljen KAVČ in dva fotelja za 200 DEM. 078-606_15325 Prodam dobro ohranjeno starejšo SPALNICO. 0221-450_153» Prodam SPALNICO. Ferian, 0681- 631_15360 Ugodno prodam KUHINJO Upa -Orhideja, z vsemi vgradnimi elementi. Ogled zaželjen. 0 328-229 15409 ŠPORT Prodam nemški ŠOTOR za 4 osebe za 2000 DEM. 0331-659 isi93 Prodam nov ŠOTOR z dvema spalnicama. 0324-410 15247 Prodam ŠOTOR z dvema spalnicama^ cena po dogovoru. 0213-234 Prodam dva PIKADA in ROČNI NOGOMET, z lokacijo ali brez. 9 47-305 152« DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur« m TV —HI - H—VIDEO D E TV37cm od40.863 SIT TV51cm,TTX odEEHS SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX odll0.267SIT VIdeorekorder od45.315 SIT HI - R stolp od 48.177 SIT Trgovina in storitve d.0.0., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 ^^^^^^ OD /. 6. DO 18.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V MDN0S11:40.000,20.000,10.000, SIJ Turistično društvo Jesenice 77fova 18, tel.: (064) 81-974 POLETNI SEJEM od 30. 6. do 2. 7. 1994 Trg Toneta Čufarja prijave po tel.: 064/81-974 Prodam skoraj novo ŽENSKO KOLO 5 prestav. Šuceva 9, Kranj Primskovo 15363 BMX opremljen, dobro ohranjen, prodam za 100 DEM. 0 211-108 15382 Prodam APN 4 M, odlično ohranjen. 0 738-008 15439 OBVESTILA IZLET v GARDALAND in PORTO-GUARO mini bus. 049-442 14991 Izleti, nakupovanja v GARDALAND, MUNCHEN, PALMANOVA. ..082- 104 15138 Nakupovalni izlet na Madžarsko in Palmanovo. 051-841, zvečer 15208 Prodajamo rabljeno gostinsko opremo restavracije KO-RA-BAR-a, na Slovenski c. 58 v Ljubljani. Ogled je možen vsak dan, prodaja pa se bo vršila od 9. do 11. julija, od 10. do 17. ure. Vse informacije dobite na 0061/ 320-749 15352 Borovnice in očiščene purane, prodam. 0620-582 15397 POSESTI Novo HIŠO 280 m2 površine, PARCELO 610 m v Ljubnem (med Kranjem in Radovljico) zelo ugodno prodam. 0061/1255-022, ob delavnikih do 17. ura 13512 Prodam HIŠO na Golem brdu pri Medvodah, na parceli 1200 m2 z vrtom in sadovnjakom. V hiši je telefon in SAT. 0061/712-608 po 21. Uli 15014 Prodam HIŠO, skupaj z objektom namenjenim obrti, poslovnim prostorom, skladišču, agencijam, možnosti za kmečki turizem in gostinstvo, primerno tudi za zdomce. Lokacija v PONUDBA TEDNA: vrstno hišo v centru Kranja prodamo za 170.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., 0 221- 353 15425 PONUDBA TEDNA: gradbena parcela v čadovljah z gradbenim materialom za visokopritlično hišo za 50.000 DEM, K3 KERN Kranj, d.o.o., 0 221-353_15426 Blizu Kranja oddamo polovico komfortno opremljene HIŠE. 0 327-382 15437 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ. 0 421-498 12712 TRIO vam igra na ohcetih, lokalih ali sam s harmoniko na Izletih, piknikih. 070-015 15011 GD PREDOSUE prireja v nedeljo 3.7. 94 VRTNO VESELICO s sreče- Prodam 1x rabljen ŠOTOR za 4 osebe, pocenil Šuceva 9. Kranj Primskovo 1536« (DIUJM (OTMLCT regulacijska oprema, montaža, meritve, servis eOeh «H» 43 408 Kranj d.o. o. hA 331 482 KAJAK dvosedežni zelo stabilen, ohranjen, prodam. 0332-464 15373 Prodam SURF znamke Burja * opremo za 5.000,00 SIT. 0 325-51» 15411 y OKVIRJANJE SLIK 5 Jezerska 42, KRANJ .35 Tel.241-352, od 15. do 20. ure STUDIO V STUDIU VAM NUDIMO: OBLAČILA Prodam novo USNJENO JAKNO, po ugodni ceni. 0 723-158 15080 VERfTAS izposojamo poročna oblačila zadnjih modnih trendov. Dobite tudi poročna vabila in konfete. Jenkova 1, 0312-207 15212 HUJŠANJE PO NOVI METODI Z "B0DY SLM LINE" Trg Prešernove brigade 6/4 Kranj ©326' •NEGO OBRAZA •ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN •ODPRAVO CELUUTISA OZ. ODVZEM MAŠCOBNEGA TKIVA • DEPILACIJOZIGLO IN PINCET0 •LIMFNO DRENAŽO •S0LARIJ DELOVNI ČAS: OD 9. D012. IN OD 16. D019., SOBOTA OD 8. D013. URE STORITVE DIMNIKI - če imate problem z dotrajanim dimnikom in je potreben obnove, vam hitro in kvalitetno vstavimo tuljave iz nerjaveče pločevine (rostfrai). »063/701-709, zvečer ROLETARSTVO NOGRAŠEK obvešča cenjene kupce, da ne poslujemo v*c na Miljah 13. Lamelne plise zavese, žaluzije in rolete lahko naročite na našem NOVEM NASLOVU v Notranjih goricah, kjer imamo tudi Razstavni prostor. »061/651-247 STROJNE NOTRANJE OMETE vam •zdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec julij in avgust in informacije Po »062/724-707_ 13700 Podjetniki - nudimo kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig. •216-706 K«« Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter alemente za vse vrste ograj. 045- 346 14670 ^ ANTENE - popravilo in montaža. •215-146,57-420 14743 Izdelujem kovinska vrata, okna, stopnice, ograje Itd. «421-646 14«» Prodamo 2-sobno stanovanje v izmeri 49,80 m 2 v Fran ko ve m naselju 74 a v Škofji Loki. Informacije: JELOVICA Kidričeva 58, Škofja Loka, tel. 064/631-241, int. 237. V Rogaški Slatini v neposredni bližini Atomskih toplic (Podčetrtek) dobite dvoposteljno garsonjero za krajši oddih. «061/346-260, popoldan 15195________ V Radovljici prodamo 2,5 ss 61 m2, s CK in tel., in v zasebni novejši hiši 2-ss 80 m2, z vrtom in ločenim vhodom, v Škofji Loki Podlubnik 3 sobno 75 m2 in druga. APRON «331-292 15218 Oddam STANOVANJE v Naklem. « 48-621 _15287 V najem oddam STANOVANJE -predplačilo. «327-649, popoldan Enosobno STANOVANJE v centru Jesenic oddam najboljšemu ponud- lA-MIJOUrs KRANJ ORGANIZIRA 5-DNEVNI IZLET V DEŽELO LEGO KOCK IN ANDERSENOVIH PRAVLJIC LEGOLAND IN ODENSE na Danskem od 20.-24. Julija 1994. Cena izleta je samo 45.000 SIT, za otroke 30.000 SIT. Vožnjo boste uživali v dvonadstropnem avtobusu. Informacije dobite po tel. 213-160 ali 328-602_ PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -Popravilo, obnavljanje, čiščenje. « 325-815 14974 Rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese - izdelujemo, montiramo In Popj-avljamo. »621-443, zvečer SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A KANALA, MMTV kanala. »310-223 15030 NOVO! MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA. » 221-051 PIZZER-'JA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure_15082 STEKLARSTVO SELIŠKAR, zastekl- jujemo balkone in vetrolove ter vsa ostala steklarska dela. » 061/272-381 in 061/123-15-82 zvečer isobi Izdelujemo zaščitne in okrasne kovinske mreže za okna, vrata, ograje. »82-104_15137 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Nar-goila na »213-218_15190 VODOVODNO NAPEUAVO S STEKANJEM na novi hiši, kot tudi razna Popravila (zamakanje, pipe, čiščenje ^jlerjev in odtokov) delamo strokovno in po konkurenčnih cenah. 0218- 15201 RESTAVRATORSKA DELA hitro, fl^pkovno opravim na starinah, Z^gtninah. »45-372_15215 »iw'd^rska skupina opravlja vsa goarska dela. »632-967 15241 Izvajam manjša gradbena in zidars-*» °*ia. »58-124, po 20. uri 15257 Mudim nego na domu, masažo, azgibavanje, pedikura, merjenje J^^Oa tlaka, po zelo ugodni ceni. "[46-355, zvečer 15262 J2fGluiem smetnjake Iz pocinkane ^očevine in cisterne. »324-457 "TAK trgovina, urarstvo, modne *■ Gorenjska 33 c, Radovljica 15335 J^Všujem poseke in spravilo lesa. *061/611-550 15340 's^em zidarsko delo. Imam skupino, r6£mo kvalitetno in poceni. 0401- ___ 15341 SERVIS OGS - popravila pralnih, bivalnih, šivalnih strojev in štedil-l___?y_imobitel 0609/615-616 15342 SERVIS OGS - kvalitetno vam strSra_!mo katerikoli gospodinjski -l!!*gl2l1-140 15343 aif^„m vsa gradbena dela, s svojim fao«?i E! materialom, tudi vse vrste "sa.0. a 0609/622-946 15422 STANOVANJA St?ilUDBATEDNA: prodam 3 sobno nasen,?^8* Kranju v Šorlijevem hemJ^r xnudlr™ popust pri takojš-Plačilu, K3 KERN Kranj, d.0'0. Zj£l:353__ISO« no^VDBA TEDNArimamo več sta-cenakj ,v Radovljici po ugodnih 22?a.h' K3 KERN Kranj, d.oo. » ""---i^l.^_15090 Zelr^EM SOB ZA ŠTUDENTE: po na « 9.odni ceni- informacije dobite Kr,maslovu K3 KERN Kranj, d.o.o., imenskega 7, « 221-353 15100 niku. «311-062, popoldan 15316 1-sobno STANOVANJE v Kranju, prodam. «332-655_15324 Najamem 1-sobno stanovanje, opremljeno, s telefonom do 300 DEM. «738-941, zvečer 15332 Mlad par najame garsonjero ali 1-sObno stanovanje s telefonom v okolici Kranja ali Škofje Loke. «861-070, int. 428 do 15. ure in 891-878, popoldan_ 15347 Imate večje stanovanje kupljeno na odplačevanje in bi radi zamenjali za odkupljeno enosobno. -»332-652, popoldan isseo PONUDBA TEDNA: prodam več starejših stanovanj v Kranju po ugodnih cenah. K3 KERN Kranj, d.o.o- « 221-353_15423 PONUDBA TEDNA: menjamo bivanje v počitniškem stanovanju na Bledu za bivanje ob slovenskem morju, K3 KERN Kranj, d.o.o. , fi 221-353_15424 GARAŽE: po ugodni ceni prodamo garažo v Šorlijevam naselju. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, O 221-353 15428 VOZILA DELI AVTOODPAD ZASTAVA, JUGO LADA, ŠKODA - novi deli, dodatna oprema. Muhovec, d.o.o., Gorica 1, Radovljica, «715-601_15339 Prodam vse rabljene rezervne dele za Z 750. « 64-438 po 15. uri 15417 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO In MITSHUBISHI. Vse informacije «242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! «325-981 4734 Izlet v Gardaland in Portoguaro -MINI BUS. «49-442_14692 Ugodno prodam SIMCO 1500, letnik 1978, cena po dogovoru. Zavrl Janez, Predoslje 132, «241-127, 241-128 _14920 Prodam GOLF bencinar, letnik 1981, reg. do 1/1995. « 217-167 isoaa Prodam Z 101 comfort, letnik 1982, dobro ohranjeno, neregistrirano. «064/45-818_15110 LADO SAMARO 1500 - 5 vrat, letnik november 1990 (rdečo), prodam. «632-286 15112 Prodam VW HROŠČ 1200, letnik 1976, reg. do 12/94, cena po dogovoru. »061/137-32-69 15119 Prodam R 4 GTL, letnik 12/1989, lepo ohranjen. »58-110, dopoldan 15144_ Prodam VW HROŠČ, letnik 1968, tudi za dele. Bogataj, Reteče 63, Šk. Loka 15146 Prodam Z 101 v voznem stanju, neregistrirano, tudi po delih. 0242-143, od 12. do 15. ure 15155 HONDO HB 1,5 I 16 V, katalizator, rdeče barve, letnik 90 in klavirsko HARMONIKO Melodija 96 basov, ugodno prodam. »241-390 15156 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU mr. 120 SIT JEMANJ KOT 3.000 SIT dofeb.95. «631-082 Prodam tovorni avto Z 8010 kiper, letnik 1987, reg. celo leto. «70-145 15158 VW PASSAT L 1.3, letnik 1981, lepo ohranjen, poceni prodam. «324-116 15159 Ugodno prodam DIANO. 57-232 po 20. uri Robert 15164 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1988, prevoženih 68000 km, cena po dogovoru. «49-348 15170 VW 1302 J, letnik 1974, reg. do konec leta, prodam. «891-860 15171 VW SCIROCCO GTI, letnik 1982, ugodno prodam ali menjam. 0224- 258 15172 Odkup in prodaja rabljenih vozil. Možnost bančnega kredita. RUBIN KOKRICA, 0215-545_15174 OPEL KADETT S 1,6, letnik 1987, prodamo. RUBIN, d.o.o., Kokrica, Prodam GOLF bistro, letnik 1990, cena 14000 DEM. 070-016 15252 Prodam karamboliran JUGO KORAL 55, letnik 1991. 0403-110 15253 Prodam Z 128 GX 1.1, letnik 10/87, nove gume, lita platišča, cena po dogovoru. 0622-445, popoldan Prodam FIAT UNO 45. letnik 1990, delno karamboliran, v voznem stanju. 077-170 15264 Prodam CITROEN C 15 diesel, podaljšan, letnik 11/1987. 0 43-088 Prodam Z 101 konfort, letnik 1982, Ugodno prodam JUGO 45, letnik cena 1.350 DEM. 0 310-308 15269 1984. 0311-081 15380 Prodam R 4 GTL in R 4 TL ter dva mopeda APN. Brezovar, Kidričeva 25, Šk.Loka 15364 Prodam osebni avto JUGO 55, letnik 1985. 0741-650 15367 Poceni prodam R 4, letnik 1980, reg. do 12/94, prvi lastnik. Britof 314, 0241-522 15370 Z 101, letnik 1989, ŠKODA FAVORIT 136 L, letnik 1990, R 5 CAMPUS 5 vrat, letnik 1990, R 1916, letnik 1993, GOLF GT116 V, letnik 1989, prodam. Vse informacije 0325-981 15376 Za osposobitev sončne toplote potrebujem mojstra. 0 802-661 Redno zaposlimo 10 ljudi za delo po vaseh in kmetijah. 0061/341-542, od 16. do 18. ure 15016 Honorarno ali redno takojzaposlimo natakarja ali natakarico. 0 422-700 15038_ Iščem delo na domu, imam prostor, telefon, izkušnje iz lesne stroke. Šifra: DOGOVOR_15047 Zaposlim dve FRIZERKI s prakso (moško - žensko), s prebivališčem od Kr. gore do Radovljice. 0 883-055 (Polde) 15074 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, registriran še celo leto. 048-600 15270 Ugodno prodam Z 128, letnik 1988, prevoženih 70.000 km, registracija do 22.6.95. 0241-431_15271 Prodam JUGO 45, 52000 km, letnik 1988. 0691-184_15278 AUDI 80, letnik 1987, siva barva, klima, alarm. cent. zaklepanje, pro- RIBJA RESTAVRACIJA TABOR" Podbrezje 246 0064/70-462 Odprto: 12 - 23 torek zaprto 0215-545 GOLF GT, letnik 1987, rahlo poškodovan odadaj, prodamo. RUBIN Kokrica, 0215-545 15176 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 12.5.95. 0325-862_15177 R 5 CAMPUS, letnik 1992, 26300 km, prvi lastnik, zelo ohranjen, prodam za 11300 DEM. 0631-569isiao HYUNDAI SONATA, letnik 1990, prodam ali menjam. 0328-218 15182 Prodam Z 101. Podbrezje 99, Duplje 15183_'_ Karamboliran JUGO 45, letnik 1986, ugodno prodam. 0401-130 isiee Kupim JUGO, letnik 1989, naprej prvi lastnik, dobro ohranjen. 0323- 916 15192 Prodam Z 128, letnik 1987, reg. do 6/1995. _t 43-452_15196 Prodam tovorni kombi MITSUBISHI, letnik 1988. Kranj, 0215-042 15198 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 10/ 88, cena 4100 DEM. 0331-086, popoldan 15199 JUGO 45/88, registriran celo leto, prodam. 0620-279, zvečer 15202 Ugodno prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1980. Adergas 24, Cerklje 15203 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, odličen, reg. do 20.6.95. 0631-245 15210 Zelo ugodno prodam dele za Z 101 in motor z menjalnikom za JUGO 45. 052-205, popoldan «211 Prodam LADO SAMARO 1300, 5 vrat, rdeča, letnik 1991/3, registrirana do 3/95, garažirana, redno vzdrževa-na, prvi lastnik. 0212-901 15223 Prodam SAMARO, letnik 1990, za 6500 DEM. 0332-407_15224 Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg do decembra, 2000 DEM. 053-678 15225_ Prodam CITROEN GS, letnik 1980. 070-049 15226 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979, cena 600 DEM. 056-53Oi5227 MITSUBISHI PAJERO 2,5 turbo diesel 86 ohranjen, ugodno prodam. 084-216_15234 Ugodno prodam R 4, letnik 1979, dobro ohranjen. 049-326 15238 Prodam BMW 230, letnik 1983, klima, servo volan. 0621-533 15240 Prodam LADO SAMARO, letnik 1988, reg. do marca 1995. 0632- 967 _ 15242 Z 750, letnik 1979, ohranjen, ugodno prodam. 0621-151 15243 Prodam karamboliran avto XM, letnik 1990, cena ugodna in R 25, letnik 1986, cena ugodna. 070-550 15244 Prodam VVARTBURG 1.3, letnik 1990, 36000 km. 078-511 15246 Prodam JUGO 1.1 GX. letnik 1987/ 12. 0332-714_15248 Prodam GOLF diesel JGL, letnik 1984. 0718-059_15250 Prodam 126 P, letnik 1985, 55000 km, reg. do septembra, prvi lastnik, 90.000 SrT. Bled, 078-782 15251 EUROPIZZA ***** dam. 0881 -452 od 11. do 22. ure 15283 Prodam GOLF CL diesel, rdeč, letnik 1991. 045-069 15284 Ugodno prodam Z 35.8, vozna z B kategorijo. Belhar, Slap 16, Tržič, 055- 138 15286 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil. 0 064/217-528 ali zvečer po 20. uri 325- 659 Prodam AX CABAN 1.4 diesl, letnik 2/1992. 0 310-636 15288 Prodam LADA caravan 1300, letnik 10/1987. O 310-636_15289 Prodam YUGO 45 AX, letnik 1988, reg. do 4/1995. Zg. Duplje 80, 0 47- 190_15291 UNO TURBO, 8 mesecev star, karamboliran, prodam. Ogled, Am-brož, Lahovče 40. O 46-622 15202 AUDI 80 TD, prva reg. 9/1990, prodam ali menjam. 0 632-924i5293 Ugodno prodam ŠKODA 135 L, letnik 1991, 22.000 km, prvi lastnik. 0 48-051 15295 PASSAT CL 2,0 karavan, letnik 1991, ABS, SERO, prodam. RUBIN Kokrica, 0215-545 15300 Prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1989, prevoženih 55.000. 0328-292 15301_ Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1985. 0326- 600 15302 Prodam Z 850, letnik 1984, reg. do novembra, celo ali po delih. 0736-780, Kropa 133 15306 Prodam OPEL ASCONO 1.6, prva registracija 1980, neregistriran, v voznem stanju, zelo ohranjen. 0327- 649, popoldan 15312 Prodam Z 750, letnik 1980, rdeče barve. 0216-322 15313 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, bele barve, lepo ohranjen. 043-444 15314 Prodam Z 101, letnik 1988, reg. do junija 1995. 0621-975 15318 Prodam DIANO, reg. celo leto. 045-578 15319 Prodam FIČOTA letnik 1985, registriran do 27.12.94. Šučur, Groharjevo 5, Šk. Loka 15320 Prodam OPEL KADETT tip C, vozen, za dele. 0710-514 15322 Prodam OPEL KADETT, letnik 1983. 070-742, v petek popoldan 15328 Prodam JUGO 45, letnik 1982. 056- 003 15337 Prodam 126 PGL, 20/87. 051-347 15338 VVARTBURG, letnik 1986, registriran do junija 95, zelo ugodno prodam. 048-592 15350 Prodam ohranjen JUGO KORAL 45, letnik 10/90, prevoženih 18000 km. Ambrožič, Stagne 27, Zasip, Bled ZASTAVO 101 MEDITERAN v voznem stanju, letnik 1988, z novimi gumami, prodam celega ali po delih kakšnemu avtomehaniku. Oglasite se osebno od 19. ure naprej na: Karađa Milaim, Alpska 13, Bled 15358 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. N0V0*N0V0 HROŠČ 1200 J, letnik 1975, reg. na novo, za 2100 DEM in R 18, letnik 1982, ohranjen. 0310-537 15381 Prodam Z 101 comfort, letnik 11/79. 0215-451 15384 R 4 GTL, letnik 1987, rdeča, 73000 km, ohranjena, prodam. 0620-885 15385 Prodam HROŠČA VW 1200 J, letnik 1976, reg. do 2/95. 057-689 15386 Prodam LADO SAMARO, letnik 6/ 1988, bela, dodatna oprema, 67000 km. 0801-371 15387 Prodam PEJČKA in R 4, starejši letnik. 0738-920 15388 Prodam Z 750, registriran marce 1995. Ogled BI. Dobrava 21 15390 GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. 0712-355 15392 Prodam GOLF JXL, letnik 1981. 0713-152 15393 R 18, letnik 1982 prodam za 3600 DEM. 0733-200_15394 JUGO 45, letnik 1986, reg. 3/95, rdeč, ohranjen, prodam. 045-170 15396 E ANTENE I u Mokroto! SAT HUDE tel: 064/422-585,421-108 Auto - Kroiner Volkermarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330 ZAPOSLITVE REDNO ZAPOSLIM VOZNIKA S C in E kategorijo, ki ima vsaj 1 leto delovnih izkušenj. Šifra: REDNA ZAPOSLITEV 14790 MARINŠEK MARJAN GOSTILNA GLAVNA C. 2, 64202 NAKLO Fax: 064/47-115 V prenovljeni domači gostilni nudimo redno delovno razmerje: - NATAKARJEM - ICAM - KUHARJEM - ICAM Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom m opisom delovnih izkušenj na zgoraj navedeni naslov. Honorarno zaposlim KUHARICO julij-avgust. 0715-293 15121 Fanta za priučitev v avtokleparski delavnici zaposlim. Šifra: VESTEN 15160 Zaposlimo TRGOVSKEGA PREDSTAVNIKA za prodajo gumi izdelkov na področju Gorenjske. Pisne ponudbe pošljite na naslov Gumi-plast, Bratov Martinec 24, Ljubljana 15162 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. celo leto, cena po dogovoru. Vujovič, R. Papeža 34, Kranj, popoldan 15404 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 12/1994, cena po dogovoru. 0 46-137 15419 YUGO 55 SKALA, letnik 1989, reg. do 6/1995, prodam. 0 326-142i 5421 Prodam FORD SIERA, letnik 1986, MERCEDES 407 D, letnik 1977. Zalog 17, Cerklje 15431 Prodam YUGO 45, letnik 1988, reg. celo leto, cena po dogovoru. 0 681- 253 15433 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. 0 710-047 15440 ZA EKSKLUZIVNO ZASTOPANJE novega artikla, ki ga rabi vsaka družina, potrebujemo 5 dinamičnih in urejenih zastopnikov. VAŠ MOTIV JE 0DUČEN ZASLUŽEK, NAŠ PA DATI VAM TO MOŽNOST IN MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. Naredite prvi korak k uspehu, s kratkim življenjepisom se oglasite pod: "3500 DEM mesečno'. Trgovina z mešanim blagom -živilska, redno zaposli 2 trgovki. 0 312-019 15165 Za poletno sezono iščemo izkušenega peka pizz, dober zaslužek. 0721-686_15167 Iščem samostojnega komercialista-ko za izvoz in uvoz posredniškega blaga. Pogoj: znanje tujega jezika. 057-589_15194 Zaposlim samostojno natakarico redno ali honorarno. Nudimo hrano in sobo. 0881-453 15232 Redno zaposlimo prodajalko ali prodajalca z lastnim prevozom in možnostjo manjšega skladišča. Delo je na tržnici Kranj, vsak dan, plača po dogovoru. 0061/123-24-68, po 14. uri 15237 Takoj zaposlimo slikopleskarja. OD po dogovoru, lahko pripravnik. 050- 987_15245 Redno zaposlimo INŠTRUKTORJA za A In B kategorijo. 0710-76615249 Nudim delo na domu. 0620-565 15265_ KUHARJA KV In NATAKARJA lahko pripravnika zaposlim v gostilni v Tržiču. 053-410 ali 061/50-04815299 Za prelepo okolje ženevskega jezera iščemo-ŽENSKO za vodenje gospodinjstva, kuhanje, varstvo dveh fantkov 5 in 7 let. Ponudbe s sliko na: F. Grošelj, Jelenčeva 26, 64000 Kranj, tel.: 064/242-575 Redno ali honorarno zaposlimo več ZASTOPNIKOV za promocijo šolskih učbenikov. Informacije ponedeljek, četrtek, petek po 20. uri. 0213-340 14813 Po službi iščem dodatno zaposlitev čiščenje, likanje ali podobno. 0421- 248 15321 KMEČKI STROJ, d.o.o. Sv. Barbara 23 64220 Škofja Loka Zaposlimo: 1. POSLOVODJA trgovine s tehničnim blagom 2. PRODAJALEC tehničnega blaga 3. PRODAJALEC tehničnega blaga - pripravnik 4. KNJIGOVODJA kompletnega poslovanja Pogoji: vsaj 5 do 10 let delovnih izkušenj. Pisne prijave pošljite v 15 dneh na gornji naslov. . DOSTAVA PIZZ del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ob nedeljah od 12. do 22. ure DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE ^064/331 511 TAKOJ ZAPOSLIMO KV KUHARICO. ALMRA RADOVLJICA, TEL. 715-460 Tvristila* drvštv« Jeteaice Titovm 18. (•/.: (094)81 974 VAS VABI NA GLASBENI MARATON 12 GLASBENIH SKUPIN SLOVENSKA ZABAVNA IN NARODNOZABAVNA GLASBA KARTE PRODAJA: TD, Jmamnlcm, Mojatrmna, Krmnjakm Oorm, Radovljica. Škofjm Lok*, Blmd, Dmtlgn d.o.o., Kovinotmhnm, Žmlmznlnm, DZ8 Jmamnlcm. SITRA Blmd, Gormnjakl Glma - Mmll oglmml INFORMACIJE: TEL: 064/81974 SALON ^-v\\\\ \ POHIŠTVA . . Kranj, PREDOSLJE34 AIWl\ /Vi A J A (kulturni dom), tel.: 241-031 Najugodnejši katalog v Sloveniji Last minute akcija Gf