Delovanje potrošniških svetov
»Organiziranje in delovanje potrošnikov je sestavni del celovitega samoupravnega organiziranja, s kate-rim se omogoča popolnejše uresničevanje družbe-noekonomskega položaja delovnih Ijudi in občanov na temelju ustave in zakona o združenem delu.
Predvsem ustava iz leta 1974 bolj kot vse prejšnje pou-darja družbeno vlogo organi-ziranih potrošnikov ter nuj-nost povezovanja in usklaje-vanja njihovih interesov z in-teresi proizvajalcev. Te samo-upravne oblike delovanja po-trošnikov skušajo premostiti odtujenost proizvodnje, trgo-vine, in potrošnje. Treba je ustvariti pogoje, v katerih bo-do vsi udeleženci v proizvod-nji, prodaji in potrošnji dolo-čenega blaga medsebojno so-delovali ter svoje interese medsebojno usklajevali. Tudi to je bistvena naloga svetov potrošnikov, ki najdejo oporo in pogoje za svoje delovanje v okviru posamezne krajevne skupnosti,« je povedal Anton Preinfalk, predsednik občin-ske konference svetov potroš-nikov.
»Obseg delovanja organizi-ranih potrošnikov, kot poseb-nega samoupravnega organi-zma   kVajevne  skupnosti,  je
natančneje opredelil šele za-kon o združenem delu, ka-snejše podfobnosti pa zakon o blagovnem prometu. Priča-kujemo tudi spremembe gle-de kontrole cen.«
Sveti potrošnikov se razvi-jajo sredi posameznih krajev-nih skupnosti in zato izražajo interese, potrebe in zahteve krajanov. Občani kot potroš-niki izvolijo iz svoje sredine tiste ljudi, ki jim zaupajo za-stopanje svojih interesov, KK SZDL dobi predloge, člani so evidentirani in nato skupšči-na krajevne skupnosti potrdi, da so ti občani izvoljeni v svet potrošnikov. Število članov teh svetov je lahko zelo različ-no; največkrat se giblje med 11 in 25, odvisno pač od veli-kosti krajevne skupnosti ozi-roma njenega dela in števila prebivalcev, ki jih zajema ta-kaKS.
Delegati v svetih potrošni-kov so lahko le krajani tistega področja, ki jih voli, ne more-jo pa to biti delegati organiza-cij združenega dela, ki imajo sedež v tisti KS.
»Svet potrošnikov ima vpo-gled v stvari, ki zadevajo kra-jane, težišče pa je na blagov-nem prometu - obrt, trgovina, gostinske in uslužnostne de-javnosti. Probleme rešujejo ti sveti tam, kjer je to najbolj smotrno. Svet potrošnikov je pobudnik, je varuh potrošni-kov; določene zahteve, pobu-de in želje s strani potrošni-kov posreduje na kar najbolj
ustrezno mesto, kjer bi se lah-ko določen problem ustrezno rešil. Sam namreč ni izvršilni organ. Svet potrošnikov ima tudi velik vzgojni namen: nje-govi člani prisluhnejo vsem problemom - ki tarejo kraja-ne in želijo, da bi se čim več takih anomalij obravnavalo javno.
Danes si prizadevamo, da bi bila proizvodnja, trgovina in potrošnja združena v celovit proces družbene reprodukci-je, ki naj sloni na dohodkov-nih odnosih (skupno gospo-darjenje z združenimi sred-stvi).
Obstajajo potrebe po sode-lovanju svetov potrošnikov pri oblikovanju srednjeročnih planov; v srednjecočnem pla-nu od leta 1981-85 naj bi pre-dvideli potrebe, ki bi nastale med to dobo (področja trgo-vin, gostinskih lokalov, kul-turnih ustanov, športnih ob-jektov, šolstva, itd. Pomemb-no vlogo pri tem pa ima tudi planiranje, ki se izvaja v celot-ni sferi družbene reproduk-cije.«
Pripomnimo naj še, da re-dakcijski odbor na nivoju RK SZDL pripravlja priročnike za svete potrošnikov. Eden je že v tisku, drugi pa tik pred tem. Izšel naj bi ob koncu te-ga leta ali pa v začetku nasled-njega.
Naj v ilustracijo navedemo delovanje sveta potrošnikov v krajevni skupnosti Stara Ljubljana, o čemer smo se po-govarjali s tajnikom KS Mi-hom Kapeletom.
»Ta svet je bil formiran lani junija na prvi skupščini kra-jevne skupnosti, šteje 15 čla-nov različnih starosti, od dija-kov do upokojencev. Na zad-nji seji je obravnaval gostin-ske dejavnosti na področju Stare Ljubljane, pregledal je poslovanje trgovin z živili Ln storitvenih dejavnosti. Pre-verjali so, če zadoščajo potre-bam krajanov. Stopili so v stik z Mercatorjem in mu predlagali novogradnjo na Starem trgu, toda Mercator je sklenil, da bo razširil obstoje-če trgovine s področja KS. Obravnavali so tudi namemb-nost vlog, ki so jih dali obrtni-ki. Ugotovili so določena od-stopanja in bodo seveda po-sredovali zahtevo po podrob-nejši preiskavi pristojni inš-pekcijski službi. Krajevna skupnost daje nosilcem dolo-čenih uslužnostnih dejavnosti precej ugodnosti: velja ome-niti, da primanjkuje delavnic za popravilo gospodinjskih aparatov, elektromehaničnih delavnic, mizarjev... in ti bi dobili dovoljenja za odprtje lokalov. Velikokrat pa odbije-jo zahteve raznih zasebnih go-stinskih delavcev, ki žele do-biti prostore za razne okre-pčevalnice (hot dog itd.). Sklenili so tudi, da imajo ne-kateri zasebni gostinci odprte svoje lokale tudi ob sobotah in nedeljah, ko je večina dru-gih zaprtih. Dotikajo pa se se-veda še drugih problemov, ki tarejo krajane. Kmalu spet na-meravajo sklicati sejo sveta potrošnikov, kjer bodo obrav-navali probleme, ki se pora-jajo.«
Dora Vodopivec