F R A N C M I K L O Š I Č V M A R I B O R S K I G I M N A Z I J I V jeseni leta 1824 je vstopil F r a n c Miklošič v prvi raz red va ražd inske gim- nazi je . Zgodilo se je to pod vp l ivom njegovega s t r ica Mar t ina Miklošiča, očeto- vega b r a t a . Kot k a p l a n pri Mali Nedel j i (1817—1822)1 je bil le dve ur i hoda odda l j en od L ju tomera , k a m o r se je leta 1819 preselil z d ruž ino oče F r a n c a Miklošiča.2 T a k o sta se mogla b r a t a pogosto obiskovat i . Ko je bil F r a n c Miklošič goden za s r e d n j o šolo, je bil n jegov s t r ic Mar t in že župn ik na donosni t rški župn i j i Središče ob h rva t sk i mej i (1822—1833), v bli- žini Varažd ina . 3 Z ob l jubo svoje d e n a r n e pomoči je nagovori l s t r ic starše, da so dal i n a d a r j e n e g a F r a n c a v g imnazi jo . Brez M a r t i n a Miklošiča se slovenski na rod ne bi mogel ponaša t i s t ako s lavnim slavis tom F r a n c e t o m Miklošičem. L ju tomersko-o rmoške gorice so imele t e d a j ž ivahne s t ike z Varažd inom. zlasti t r g Središče, ki kaže v n a r e č j u močne h rva t ske vplive. L j u d j e so hodili iz teh k r a j e v v Va ražd in na velike sejme, t j a so p r o d a j a l i v ino in j abo lka in skozi Varažd in so se vozili na velikih kmetsk ih vozeh po žetvi ali m la tv i za n e k a j dni v Varažd inske toplice. Zato je vse do konca p r e j š n j e g a s tole t ja mnogo kmetsk ih sinov odtod šlo š tud i ra t ne v Mar ibor , a m p a k v Varažd in , k j e r je še z d a j mnogo obr tn ikov s lovenskega pokol jen ja.4 Pri F r a n c u Miklošiču je bil za š t u d i j na va ražd insk i g imnaz i j i še en razlog več. Njegov s t r ic Mar t in , središki ž u p n i k je bolehal na p l j u č i h in muči l ga je h u d revmat izem. Zato je mora l vsako leto v sa j enk ra t na z d r a v l j e n j e v Varažd in - ske toplice. Vedel je, da bo nečaku zlasti v zače tku po t rebno nadzor s tvo in p r a k - t ična navodi la za učen je . V b l i žn j em V a r a ž d i n u m u je mogel bit i v pomoč in ga nadz i ra t i , posebno ob vožnj i v toplice.3 Ko je mlad i d i j a k po dveh letih srečno p rebrod i l začetne težave la t insk ih šol, je mogel v odda l jene j š i Mar ibor , da bi bo l je spoznal ž iv l j en je na Š ta je r skem in se vživel v nje . S t r ic je n a m r e č želel, da bi bil nečak duhovn ik ne med Hrvat i , a m p a k med š t a j e r sk imi Slovenci. T a k o se v jeseni leta 1826 F r a n c Miklošič ni več napot i l v Varažd in , a m p a k je vstopil v t r e t j i razred mar ibo r ske g imnaz i je . O p o m b a v redovaln ic i tega zavoda za leto 1826 v nemščini n a v a j a pri n jegovem imenu, da je prestopi l iz va ražd inske g imnaz i j e z dobr imi spričevali .5 O b Miklošičevem p r i h o d u v Mar ibor je bi la g imnaz i j a izrazi to jez ikovna šola. S šolsko re formo, ki so jo začeli i zva ja t i v šolskem letu 1807-8, so n a m r e č na g imnaz i j i popo lnoma ukini l i p r i rodopis , a lgebro in zgodovino s ta rega veka pa so izločili iz učnega n a č r t a n iž je g imnaz i j e in ju pomakn i l i v r az r eda viš je gimnazi je . 6 Zato p a č ni čudno, da se g imnaz i jc i niso navduševa l i za p r i rodne znanost i , o ka t e r ih iz šole niso imeli s k o r a j nit i p o j m a , a m p a k predvsem za jezikoslovje. Za t ako izrazi to jez ikovno šolo je pr iše l F r a n c Miklošič iz V a r a ž d i n a dobro p r ip r av l j en . Razen mate r inšč ine je poleg nemščine pr inesel t ud i z n a n j e h r v a - ščine. Sorodnost domačega pr leškega n a r e č j a s h rvašč ino , zlast i p a s k a j k a v s k i m 1 F r . Kovačič , L j u t o m e r . Zgodovina t rga in sreza. Mar ibor 1926, str . 322. 2 Slovenski b iogra f sk i leksikon, 118. 3 F r . Kovačič , T r g Središče. Mar ibor 1910. 127—128. 4 P r i p o v e d o v a n j e s t a r ih l jud i iz l j u tomerske okolice okrog leta 1910. 5 Liber ca lcu lo rum gymnas i i Marburgens i s 11. ( sk ra j šano Lib. calc. 11.), 488 do 494. 6 Liber o rd ina t i onum gymnas i i Marburgens i s ( sk ra j šano Lib. ordin.), 458 do 460. n a r e č j e m ga je n a v a j a l a k jezikoslovnim p r i m e r j a v a m in m u bud i l a smisel za jezikoslovje. Z omen jeno šolsko r e f o r m o so zamen ja l i na g imnaz i j i p re j šn j i r az redn i pouk , ko je vsak profesor poučeval v svojem raz redu vse p r edme te razen vero- uka , s p r e d m e t n i m poukom. P ro fe so r j i so se že p r e j š n j e šolsko leto odločili, kdo bo poučeva l k a k p redme t in so se začeli z a n j p r i p r av l j a t i . Do t l e j p rofesor j i n a m r e č niso imeli posebne s t rokovne izobrazbe za posamezne predmete . Razen f i lozofske f a k u l t e t e ali l iceja, ki je nekako us t rezal s e d a n j e m u sedmemu in osmemu raz redu klas ične g imnaz i je , so p rofesor j i končal i še bogoslovno ali p r a v n o faku l te to . S p o p o l n j e v a n j e v posameznih g imnaz i j sk ih p redmet ih je bilo p repuščeno zasebni pobudi . 7 P r a k t i č n i izpit za pouk samo v n iž j ih ali pa v vseli g imnaz i j sk ih raz red ih so delali na to na g imnazi j i . Strogo so se ločili g ramat i - kalni p ro fesor j i od human i t e tn ih . Grama t ika ln i p rofesor je mogel poučevat i v višji g imnaz i j i samo po p r edhodnem uspešnem izpi tu . Tud i v p lač i in po ugledu v j avnos t i je bi la med obo j ima velika razl ika. 8 Ime so dobili po naziv ih za n iž jo in viš jo g imnazi jo . Vsi raz red i nižje g i m n a z j e so se n a m r e č s k u p n o menoval i s lovnični ali g r ama t ika ln i razredi (gramat ices dusses) za razl iko od dveh raz- redov viš je g imnaz i j e ali humanis t i čn ih raz redov (classes humuni tu t i s , h u m a - niora),9 s edan j i izruzi v iš ja in n i ž j a g imnaz i j a niso bili znani . Toda k m a l u je nas t a l pro t i p r edme tnem p o u k u velik odpor . Dokler je bil n a m r e č r az redn i pouk , včas ih po več let zaporedoma ni padel nihče na vsem zavodu, uli pa le malo.1 0 Ko pa so uvedl i p redmetn i pouk , so bili šolski uspehi v p r imer i s p r e j š n j i m i na ravnos t porazn i . P rvo leto p r e d m e t n e g a p o u k a jih je p a d l o od 182 g imnaz i jcev 32 ali 17,68 %. Pr ib l ižno enak odstotek pad l ih učencev i zkazu j e jo n a s l e d n j a leta.11 Splošno se je mislilo, du pr i p r e d m e t n e m p o u k u profesor j i dobro ne spoza jo svojih učencev, se j im p remalo p r ib l i ža jo , ne u p o š t e v a j o dovol j zahtev d rug ih p redmetov in p r e o b r e m e n j u j e j o učence. T u d i oblas t se ni navduševa la za pred- metni pouk in t a k o so ga s šolskim letom 1818/19 ukinil i . Za Miklošičevih gim- naz i j sk ih let je bil t o r e j zopet uveden s tar i , r az redn i pouk . R e f o r m a iz leta 1807 je razš i r i la g imnaz i j e izven deželnih glavnih mest , ki so imele le pet razredov, za en razred . T a k o je imela m a r i b o r s k a g imnaz i j a zopet šest razredov 1 2 k a k o r j ih je imela pred šolskim letom 1777/8. Kmalu po Miklošičevem vpisu v mar ibo r sko g imnaz i jo so v novembru 1826 zopet uvedl i leta 1808 u k i n j e n o šolnino. Znašala je za t e d a n j e razmere zelo vi- soko vsoto, n a m r e č 12 go ld inur jev , 1 ' kur je us t reza lo pr ib l ižno ceni s r edn j e k rave in je bilo za dva go ld ina r j a več kot mesečna p l ača šolskega sluge. Ubožnejš i so mogli biti šolnine oproščeni . P redp i se so raz lagal i n a v a d n o p rece j š i rokogrudno in t a k o je bi la večina kmetsk ih f an tov z dobr im spr ičeva lom oproščenih. Tudi Miklošič ni p lučeval šolnine. V ocen jevan ju so poznal i za Miklošičevih š t u d i j štiri pozi t ivne ocene; tr i od n j ih so bi le zelo dobre in so se s k u p a j imenovale p rv i red (erste Klasse) v širšem pomenu besede. Zu n a j b o l j š e z n a n j e je dobil učenec »odlično« (pr imae classis 7 Lib. calc . I I . , 471 s.; D i a r i u m gymnas i i Marburgens i s ( skra j šano Diar .) ,383. 8 Lib. ordin. , 86. 9 Lib. calc. II . O. Kâdner , D e j i n y pedagogiky , dil П., sv. 1., P r a h a 1923, s tr . 235—243. 10 Lib. calc. II., 383—400, 438—448, 460—471. 11 Lib. calc. II., 488—494. 12 Lib. ordin. , 448—441. 18 Lib. ordin. , 556—557. c u m eminent ia) ali »eminenter«, kur se je vpisovalo v redovalnico z o k r a j š a v o >em.«. Za malo s labše z n a n j e ko t za odl ično so uvedl i p r a v v t e j dobi novo oceno »skora j odlično« (pr imae classis accedens ad eminen t i am »ali s k r a j š a n o v redo- valnici »acc.« ali p a »adem.«.14 O b Miklošičevem pr ihodu se je vpisalo v mar ibo r sko g imnaz i jo 215 učen- cev, od ka te r ih je vz t r a j a lo do konca šolskega leta 206. Dekle t še t e d a j niso spre- jemal i v g imnaz i jo . Njegov t r e t j i r az red z 42 učenci v zače tku in 41 učenci na koncu šolskega leta je bil na jš tev i lne jš i . T u d i p o n a v l j a č e v je imel razen p rvega na jveč na g imnazi j i , n a m r e č 4, a po uspehu je bil s redn j i . O d k a r so ponovno uvedli r az redn i pouk , se je mogla m a r i b o r s k a g imnaz i j a zopet ponaša t i z lepim uspehom. O b p r v e m pol le t ju v šolskem letu 1826/27 so bili nezados tno ocenjeni na vsem zavodu samo 4 prvošolci , in sicer dva iz la t inščine, dva pa iz zemlje- pisa, ob koncu p o u k a pa je bila na vsej g imnaz i j i s amo ena nega t ivna ocena, in sicer v d rugem r az r edu iz la t inščine. P r i sk lepni slovesnosti , ko so v vsakem raz redu podeli l i n a g r a d o enemu ali dvema n a j b o l j š i m a d i j a k o m a , je Miklošičev razred s r amo tno ostal b rez vsake n a g r a d e k l j u b n a j v e č j e m u številu učencev, ker ni imel niti enega d i j aka , ki bi imel v vseh p redme t ih odl ične ocene- ni si mogel op ra t i čast i z enim, ki bi imel splošno oceno »skora j odlično« (accedens). Tudi po veden ju ta ruzred ni bil med bol jš imi , a m p a k na z a d n j e m mestu. Le š t i r je učenci so imeli odl ično oceno, to je n a j m a n j med vsemi razredi . Še slabši je bil v pr idnos t i , ke r si je p r ibor i l odl ično oceno samo en učenec. T u d i v učnih p redmet ih so odl ične ocene redke. V ve rouku jih je šest, v m a t e m a t i k i štiri , enako v zeml jep isu in zgodovini , ki se š te je ta za en p redmet , v grščini je samo ena, v la t inšč in i p a ni sploh nobene odl ične ocene. Miklošič ni bil v oceni veden j a med š t i r imi z odl ično niti med ena j s t imi s s k o r a j odl ično oceno, a m p a k med 26. t re t ješolc i z oceno 1 (prav dobro ali »1. red«), dasi je imel v p rvem pol le t ju s k o r a j odlično. T u d i po p r idnos t i ni bil med od l ičn jak i , a m p a k med 31. p r a v dobr imi . P r v o leto šo lan ja na mar ibo r sk i g imnaz i j i je uvrs t i lo Miklošiča med s r edn j e učence. V grščini je imel sicer v p r v e m po l le t ju s k o r a j odl ično (acc), t oda ob koncu šolskega leta je zdrkni l na p r a v dobro, s k o r a j odl ično p a si je p r ibor i l le v la t inščini in ma tema t ik i . Zdi se, da n jegov p rofesor v t r e t j e m raz redu v ne- ka t e r ih p r e d m e t i h sploh ni d a j a l odl ične ocene. Y n o r m a l n i h r a z m e r a h je pr i povp rečnem p r o f e s o r j u p a č s k o r a j nemogoče, da se n ihče v t a k o š tevi lnem raz redu ne bi mogel nauč i t i za odlično. Tud i oceno s k o r a j odl ično je imel ed ino Miklošič. Po s tarost i je bil Miklošič v r az redu med n a j m l a j š i m i . Samo t r i j e nemški meščanski otroci so bili n e k a j mesecev mla j š i od n jega , ki je že izpolni l 13 let, t r i je sošolci so bili n jegove s tarost i , devet j ih je bilo v r az redu š t i r ina j s t l e tn ih , n a j v e č pa pe tna j s t l e tn ih , n a m r e č d v a n a j s t ; šes tna j s t le tn ih je bilo osem, sedem- na j s t l e tn i so bili š t i r je , dva pa s ta imela celo že osemna j s t let. Narodnos t i t e d a j še niso beležili v u r a d n e kn j ige . T o d a če upoš t evamo pr i - imke, pokl ic in b ival išče s taršev, moremo s k o r a j vedno zanes l j ivo določiti na - rodnost d i j akov . Ce so s tarš i k m e t j e v popo lnoma s lovenskih k r a j i h , ne more jo bi t i n j ihov i sinovi k a j d rugega kot Slovenci. Po teh meri l ih je imel Miklošič v svojem raz redu 18 s lovenskih in 22 nemšk ih sošolcev, a p r i enem iz meščanske d ruž ine v m a j h n e m , s lovenskem t rgu Sv. Lena r t v Slovenskih gor icah se na rod - nost ne more točno določiti . Ce je bil Nemec, je m o r a l obv lada t i s lovenski jezik. 14 Lib. ordin. , 461 V raz redu so imeli kmetsk i f a n t j e večino. Med deve tna j s t imi je bilo 16 Slovencev in le t r i j e Nemci , k a r d o k a z u j e r a z m e r o m a ugodno gospodarsko s t a n j e t edan j ih s lovenskih kmetov. Med sinovi meščanov, to je obr tn ikov in t rgovcev, so p rev ladova l i Nemci ; r azen Miklošiča sta bi la samo še dva Slovenca med desetimi. Iz u r a d n i š k i h d ruž in j ih je i zha ja lo osem, ki so bili vsi Nemci. Eenemu nemškemu sošolcu je bil oče t o v a r n a r s tekla . V p rvem pol le t ju je bilo šolnine oproščenih šest n jegovih sošolcev, v d rugem pa že dva jse t , med n j imi tudi Miklošič. Š t ipendis t je bil v razredu samo njegov ožj i r o j ak J a k o b F r a s ( = S t anko Vraz), ki je užival š t ipendi jo n ek d an j eg a d i r e k t o r j a mar ibo r ske g imnaz i j e in mes tnega ž u p n i k a dr. Andre ju Kavčiča v znesku 100 go ld inar jev , k a r je točno us t rezalo desetini mesečnim p lačam šol- skega sluge.15 Doslej ni bilo mogoče določiti , kdo je bil Miklošičev profesor v t r e t j e m in če t r tem razredu . Vsi t edan j i p ro fe so r j i so sp reml j a l i svoje učence od prvega do čet r tega r az r eda in so bili sami Nemci. Niti Vincenc Archer nit i Jos. Zech nit i Joh . F lohberger in n jegov nas ledn ik Jos. Pa t sche ide r sc niso izven šole k u l t u r n o ude js tvova l i . P lače so imeli okrog pet sto go ld ina r j ev letno ali štiri p l ače šol- skega sluge. Georg Maly, ki je pol leta 1825 premeščen iz cel jske g imnaz i j e na mar iborsko , d o m a iz L ipn ice (Leibniz) ob Muri , je že kot d i j a k m a r i b o r s k e g imnaz i j e nas topa l s p r i ložnos tn imi nemškimi pesmimi . Tud i pozne je se je u k v a r j a l s kn j i ževnos t jo , a zdi se, da ni bil Miklošičev profesor in tore j ni mogel vp l iva t i n a n j neposredno. 1 8 V p r v e m pol le t ju če t r tega raz reda , v šolskem letu 1827/28, je imel Miklošič na j s l abše ocene svojega šo l an ja na mar ibo r sk i g imnazi j i , dasi niso bile s labše od p r a v dobro (1). V vseh r u b r i k a h je imel p r a v dobro, le v la t inščini s k o r a j odl ično (ucc), k a k o r še š t i r j e n jegovi sošolci, a ocene odl ično ni imel v tem p redme tu n ihče med 40. učenci v r az redu . T a k r i za v u č e n j u kaže, du je pre- živl ja l t e d a j puber te to . Ne da bi se spremeni le r azmere v šoli, je bil ob koncu šolskega leta v učn ih p redmet ih po u spehu na jbo l j š i učenec v r az redu , s a j jc imel v vseh p redmet ih odl ično oceno (em), le v la t inščini pa edino on sko ra j odlično, k a j t i noben n j egov sošolec se ni dvignil v t em p r e d m e t u n a d oceno p rav dobro. Miklošičev sošolec J a k o b Košar od Sv. J u r i j a ob Ščavnici jc imel sicer v spr ičeva lu več odl ičnih ocen, ker je imel ed ino on v p r idnos t i odl ično (em). v veden ju p a razen Košar ju še sošolec Jos. Jurše , toda v la t inščini si k l j u b vsej p r idnos t i in lepemu veden ju ni mogel pr ibor i t i bol jše ocene od prav dobro. Košar je imel pet odl ičnih, eno sko ra j odl ično oceno in p r a v dobro iz la t inšč ine ter je ve l ja l za na jbo l j š ega v raz redu , a Miklošič je imel štiri odl ične ocene, eno s k o r a j odlično, iz veden ja in p r idnos t i p a le p r a v dobro (1). Miklošič je torej p rekaša l K o š a r j a v učn ih p redmet ih , Košar pa Miklošiča v veden ju in pr idnost i . N a d a r j e n e j š e g a Miklošiča p r idne j š i Košar v učnih p r e d m e t i h ni mogel nit i do- hiteti , a k a j šele prekositi .1 7 V pe tem in šestem g imnaz i j skem r az r edu je imel Miklošič srečo, da ga jc poučeva l v vseh p redme t ih razen ve rouka profesor Anton Zupančič , ki je s svo- j imi t e m p e r a m e n t n i m i in globokimi p r e d a v a n j i zelo vpl ival na učence. V Mari- b o r u je slovel kot p r i z n a n d r u ž a b n i k . Vse je privlači l n jegov ne izčrpni h u mo r . Med di jaš tvoin je imel tem večji ugled, ker je bil znan po svoj ih pesmih ter se je u k v a r j a l s s lovenskim slovstvom in k r a j e v n o zgodovino. Poskuša l se je tudi 15 Lib. calc. П., 302—339. 18 Diar . , 461—462, 466, 471. 17 Lib. calc. II., 383, 392. 16 S lav i s t i čna rev i ja 241 kot d ramat ik . Bil je na jmočne j ša in na jp r iv l ačne j ša osebnost na mar iborski gimnazij i , ki je brez dvoma vpl ival tndi na Miklošiča. Anton Zupančič se je rodil 22. m a j a 1788 v L jub l j an i , k je r je končal gim- nazi jo in fi lozofski š tud i j na liceju, na to p a je vstopil v l jub l j ansko bogoslovje. Ker ni čutil dovol j n a g n j e n j a za duhovski poklic, je izstopil in postal domači učitelj . Pri tem je imel dovol j časa, da se je mogel posvetit i zgodovini in starino- slovju. Leta 1809 je prišel za p ro fesor ja na celjsko gimnazijo, k j e r je ostal do novembra 1820, ko je bil premeščen v Maribor na gimnazi jo . Narodn i prosve- titelj, p isatel j in vzgoj i te l j škof Anton Mart in Slomšek pr ipoveduje , da ga je na celjski g imnazi j i Zupančič prv i navduši l za slovenski jezik. Le-ta je često spodbu ja l svoje učence, n a j pišejo svoje naloge tudi v slovenskem jeziku, da bi se ga naučil i čim boljše. Nekoč je Zupančič v razredu javno pohval i l Slomška za dober slovenski spis, k a r je Slomška tako navduši lo, da je kma lu na to ob neki slovesni pr i l iki deklamira l svojo lastno slovensko pesem.18 Zupančič v delu za p r e b u j e n j e slovenske narodne zavesti med di jaš tvom ni prenehal tudi na mar iborsk i gimnazij i , dasi n imamo o tem neposrednih po- datkov. Njegova naklonjenos t do slovenskih d i jakov in zan iman je zan je se jasno vidi zlasti iz njegovega odnosa do S tanka Vraza, ki mu je ma tema t ika delala velike težave. Zaradi n je je izgubil š t ipendijo. Moral bi p lačat i tudi šolnino, česar pa ne bi zmogel in bi n a j b r ž moral opustit i š tudi je . Za oprost i tev šolnine se je namreč zahtevala v vseh predmet ih v s a j ocena 1, Vraz pa je imel v prvem pollet ju v petem razredu v matemat ik i oceno 2 (zadostno). Brez dvoma po po- s redovanju njegovega raz redn ika Zupančiča so mu dovolili popravn i izpit iz matemat ike čez prvi semester, da si je tako Vraz mogel poprav i t i oceno in dobiti pravico na oprosti tev šolnine. Po p re j emu letnega poročila je okrožni načelnik, ki je bil t e d a j d i rektor g imnazi je (šolski nadzornik) , ostro g ra j a l ta postopek, češ da izrecno nasp ro tu j e 3. členu In s t rukc i j za s rednje šole.10 Odsle j je bilo g imnazi jsko ravnate l j s tvo stalno nenaklonjeno p rofesor ju Antonu Zupančiču. Povsod je iskalo d lako v j a j cu . O Zupančičevem poročilu za šolsko leto 1828/29 sporoča direktor g imnaz i j skemu pre fek tu , kakor se je t eda j imenoval ravnatel j , da je p rek ra tko in prazno.2 0 V opombah k poročilu o prvem pollet ju šolskega leta 1830/31 očita d i rektor Zupančiču slab napredek njegovih učencev in g r a j a tudi p re fek ta , češ da ga ni dovol j nadziral .2 1 Kot vesten in vzoren profesor je Zupančič zlasti težko prenaša l očitek, da ga je t reba spod- bu j a t i k delavnosti in poskrbet i , da bodo njegovi učenci tudi doma dovol j zaposleni. Ker se je že naveličal s ta lnega s i tna ren ja in na to lcevan ja d i rek tor ja , je prostovol jno odšel v Koper v šolskem letu 1831/32 namesto mar iborskega suplenta , Nemca dr. Rudo l fa P u f f a . T a m je umr l 26. ju l i ja 1833.22 Zupančič si je pr idobi l na mar iborsk i g imnazi j i velike zasluge za slovensko narodno p rebu jen je . Budil je v mladini na rodno zavest in jo navduševal za slovenski jezik. Za njegove uspehe na tem področ ju je na jbo l j š i dokaz p rav Miklošičev razred, s a j sta razen Miklošiča še dva n jegova sošolca, namreč S tanko 18 J .Ma t j a š i č , Geschichte des Marburger Gymnas iums v Fes t -Programm des к. к. Gymnas iums in Marburg . 1858, str. 111; R . P u f f , Marbu rg in Steiermark, Gra tz 1847, str. 228—229; J. Orožen, Zgodovina celjske gimnazi je v Iz vest ju drž. g imnazi je v Cel ju 1928, str. 3—4. 10 Dopis d i rek to r j a p re fek tu z dne 30. novembra 1829 in z dne 8. ju l i ja 1830. 20 Ordinat iones scholasticae gymnasi i Marburgensis 1829—1851, št. 16596. 21 Ordin . schol., str. 65, 79. 22 R. P u f f , Marbu rg in Steiermark, str. 229. "Vraz in J a k o b Košar , naš la po t v s lovensko kn j i ževno zgodovino. P ro feso r An ton Zupanč i č je us tva r i l n a mar ibor sk i g imnaz i j i im z u n a j nevidno žarišče na rod - nega p r e b u j e n j u ter je s p o d b u j u l in razv i ja l mlade ta lente . V pe tem r az r edu v šolskem letu 1828/29 je bil F r a n c u Miklošiču še vedno tekmec J a k o b Košar s samimi odl ičnimi ocenami v vseh p redmet ih . V p rvem po l le t ju se m u je Miklošič zelo pr ibl ižal , s a j je imel vse odlično, le veden je in m a t e m a t i k o p a s k o r a j odl ično (accedens). O b koncu šolskega leta je dvigni l tud i v m a t e m a t i k i uspeh na odlično, toda v veden ju je zd rkn i l na p r a v dobro . T a k o je bil Miklošič po u s p e h u zopet d rug i med 38. petošolci v zače tku in 37. ob koncu šolskega leta.23 Ko je bi l Miklošič v šestem raz redu , je imela m a r i b o r s k a g imnaz i j a v za- če tku 160, ob koncu šolskega leta p a 149 učencev. Miklošičev raz red je bil še vedno na j š t ev i lne j š i s 33. učenci in s 35. ob koncu pouka . T u d i v tem letu se Miklošiču ni posreči lo dohitet i t ekmeca K o š a r j a s samimi odl ičnimi ocenami . Ko si je p r ibor i l odl ično v vseh d rug ih učn ih p redmet ih , mu je kaz i la spr ičeva lo p r a v dobra ocena iz ve rouka . P r idnos t je imel sicer s k o r a j odlično, toda v ve- d e n j u p a le oceno p r a v dobro.24 Za p r o f e s o r j a ve rouka je bil Miklošiču ves čas mar ibo r skega š t ud i j a Ale- ksande r Herzog, p r emons t r a t sk i redovnik iz s amos tana Vorau bl izu H a r t b e r g a na nemškem Š ta je r skem. V o c e n j e v a n j u je bil zelo strog. Poučeva l je n a mar i - borsk i g imnaz i j i od ok tob ra 1824 do 1. j u n i j a 1844, ko je bi l razrešen za rad i gluhost i . Kakega posebnega vpl iva n a d i j a k e ni imel.25 V jeseni leta 1830 je zapus t i l Miklošič m a r i b o r s k o g imnazi jo . K a k e g a za - k l jučnega izpi ta v obliki s e d a n j e m a t u r e , p a tud i sp re j emnega izpi ta na filo- zofski f aku l t e t i ali l iceju ni bilo. Za sp re jem je bil p o g o j le, da ni imel v v e d e n j u in ve rouku slabše ocene kot p r a v dobro . Dvele tni š t u d i j na f i lozofski f aku l t e t i ali l iceju je us t rezal n e k a k o s e d a n j e m u sedmemu ali osmemu raz redu k la s i čne g imnaz i je . T u d i na f i lozof i j i v G r a d c u je bil Miklošiču sošolec J a k o b Košar , na to p a so šla n j u n a po ta na razen . Pesnik in na rodn i b u d i t e l j J a k o b Košar , ro jen v S lap t inc ih p r i Sv. J u r i j u ob Ščavnici dne 14. j u l i j a 1814, je konča l v G r a d c u bogoslovje, k j e r je m l a d u m r l kot dvorn i k a p l a n sekovskega ško fa že 13. ap r i l a 1846. Košar je bil v G r a d c u v t r ideset ih letih p re tek lega s to le t ja sre- dišče mlad ine , k i se je ogreva la za p reporod i t e l j ske ideje.2 8 Aleksander Herzog je bil po odhodu p r e j š n j e g a p r e f e k t a ( ravnate l ja ) Leona Jesenka od sredine ok tob ra do konca n o v e m b r a 1829 vršilec dolžnost i p r e f e k t a . Leon Jesenko je prišel kot svetni duhovn ik za h u m a n i t e t n e g a p r o f e s o r j a na. cel jsko g imnaz i jo leta 1810, k j e r je vel ja l za odl ično učno moč. N a t o je bi l ime- novan za p r e f e k t a na mar ibo r sko g imnaz i jo in ostal tu s k o r a j p e t n a j s t let (od 14. n o v e m b r a 1812 do 14. ok tob ra 1829). T a k o je bil t r i le ta Miklošičev r a v - na te l j . Za n j i m je prevzel to mesto Ivan K e r p a n , p r e j š n j i p r e f e k t v Kopru , svetni d u h o v n i k goriške škof i j e (1829—1837).=7 Z odhodom F r a n c a Miklošiča v G r a d e c p a n jegovo ime ni izginilo iz Izvest i j m a r i b o r s k e g imnazi je . O d leta 1854 ga s ta lno s reču jemo v seznamu slovenskih 23 Lib. calc. II., 391—392, 401—402. 24 Lib. calc. III . , str . 1—2, 13—14, 1 —22. 25 Diar . , str . 470; Ord in . scliol., str . 281. 28 J . Orožen, Zgodovina cel jske g imnazi je , str . 4; J . Mat jaš ič , Geschichte- des M a r b u r g e r G y m n a s i u m s v F e s t - P r o g r a m m 1858, str . 99. 27 Slovenski b iogra f sk i leksikon, 534—535. 28 F r . Simonič, Slovenska b ib l i og ra f i j a I, str . 27. 16* 243 šolskih učbenikov za ta zavod. Ze leta 1853 je izdal na D u n a j u pri Pichlerovi vdovi in sinu »Slovensko berilo za peti g imnazi ja ln i razred«, nas lednjega leta pa tudi za šesti razred. V »cesarski kra l jevi zalogi bukev« na D u n a j u je ižšlo 1858 Berilo za sedmi, leta 1865 pa tudi za osmi razred.2 8 Le-to je vsebovalo eerkveno- slovansko slovnico in besedilo. Kakor dr. Bleiweis nižje, t ako je preskrbel Mi- klošič višje g imnazi j ske razrede s slovenskimi berili. Miklošičeva Berila so se uporab l j a l a v vseh razredih višje g imnazi je do leta 1884, tore j trideset let, Berili za sedmi in osmi razred pa še deset let dal je . Sele leta 1895 so uvedli v vse razrede mar iborske g imnazi je Slovenske č i tanke prof. dr. J akoba Šketu.29 Kakor je univ. prof. dr. F ranc Miklošič proučeval slavistiko, tako je njegov deset let mla jš i bra t Janez Miklošič kot učitel j glasbe in kot komponis t gojil slovensko pesem na gimnazi j i in učiteljišču ter v Čitalnici v Mariboru. Mari- borski g imnazi jski pevski zbor ni bil več nikoli tako velik in ni več nikoli tako pogosto in tako uspešno javno nastopal kakor pod vodstvom Janeza Miklošiča.™ Jan Sedivy 29 P rogramm des к. к. S taa t sgymnas iums in Murbug, za leta 1854—1895. 30 P rog ramm des к. к. S taa tsgymnas iums, za leta 1857—1880.