Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 34, 2024, 4
UDK 009                     Annales, Ser. hist. sociol., 34, 2024, 4, pp. 395-578, Koper 2024  ISSN 1408-5348
KOPER 2024
Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 34, 2024, 4
UDK 009                               ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
ISSN 1408-5348 UDK 009  Letnik 34, leto 2024, številka 4
e-ISSN 2591-1775
UREDNIŠKI ODBOR/
COMITATO DI REDAZIONE/
BOARD OF EDITORS: 
Roderick Bailey (UK), Gorazd Bajc, Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), 
Aleksandr Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), Darko 
Darovec, Devan Jagodic (IT), Aleksej Kalc, Urška Lampe, Avgust Lešnik, 
John Jeffries Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Vesna 
Mikolič, Luciano Monzali (IT), Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović 
(SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (MNE), 
Andrej Rahten, Žiga Oman, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, 
Lenart Škof, Polona Tratnik, Boštjan Udovič, Marta Verginella, Špela 
Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko
Glavni urednik/Redattore capo/
Editor in chief: Darko Darovec
Odgovorni urednik/Redattore 
responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko
Uredniki/Redattori/Editors:
Prevajalka/Traduttrice/Translator:
Urška Lampe, Boštjan Udovič, Žiga Oman, Veronika Kos 
Cecilia Furioso Cenci (it.)
Oblikovalec/Progetto grafico/
Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec
Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o.
Založnika/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del 
Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije 
družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development 
and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di 
ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente©
Sedež uredništva/Sede della redazione/
Address of Editorial Board: 
SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 
e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: https://zdjp.si
Redakcija te številke je bila zaključena 16. 12. 2024.
Sofinancirajo/Supporto finanziario/
Financially supported by: 
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko 
dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat letno.
Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR.
Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies
Revija Annales, Series Historia et Sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, Series 
Historia et Sociologia è inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: 
Clarivate Analytics (USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts & Humanities; 
IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativnyi Zhurnal 
Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS 
(NL); Directory of Open Access Journals (DOAJ).
To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a 
Creative Commons BY-NC 4.0.
Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si.
Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/.
The submission guidelines and all articles are freely available in color via website https://zdjp.si/en/.
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
Matej Nikšič & Branka Cvjetičanin:  
Urban Design and Artistic Perspectives in 
Placemaking: The Cases of Polhograjski 
Dolomiti and Krapan ............................................ 395
Progettazione urbana e prospettive artistiche 
nel placemaking: i casi di Polhograjski dolomiti 
e Krapan
Urbanistično oblikovalski in umetniški pristop 
k ustvarjanju prostora: primera 
Polhograjskih dolomitov in Krapna
Sofia Ana Elise Steinvorth: About Dinosaurs 
and Chameleons, or The Representational 
Role of Museums: Place-Holders For What, 
For Whom and Under Which Circumstances? ...... 413
Dinosauri e camaleonti, ovvero il ruolo 
rappresentativo dei musei: cosa, per chi 
e in quali circostanze?
O dinozavrih in kameleonih ali o 
reprezentativni vlogi muzejev: 
kaj, za koga in v kakšnih okoliščinah?
Özgür Ilter & Špela Verovšek: Defining 
Places: The Role of Creative Practices 
in Urban Placemaking ......................................... 427
Definire i luoghi: il ruolo delle pratiche creative 
nella progettazione di luoghi urbani
O prostoru: vloga kreativnih praks pri 
ustvarjanju urbanih prostorov
Gregor Čok: Formal and Informal Natural 
Bathing Sites and Beaches in the Slovenian 
Coastal Zone – Challenges in the Field of 
Spatial Inventory and Planning ............................. 445
Siti balneari naturali formali/informali 
e spiagge nella zona costiera slovena – 
sfide nel campo dell’inventario 
e della pianificazione spaziale
Formalna in neformalna naravna kopališča 
in plaže v slovenskem obalnem pasu – 
izzivi na področju evidentiranja 
in načrtovanja
Jasna Potočnik Topler, Charlie Mansfield, 
Hugues Séraphin & Phillip Wassler: 
Travel Writing as an Instrument 
of Cultural Heritage Promotion .............................. 465
La scrittura di viaggio come strumento 
di promozione del patrimonio culturale
Pisanje o potovanjih kot sredstvo 
za promocijo kulturne dediščine
Rok Smrdelj: Who Sets the Agenda 
in the Hybrid Media Sphere? The Role 
of Mass Media in the Slovenian Twitter (X) 
Migration Debate .................................................. 483
Chi stabilisce l’agenda nell’ambito 
dei media ibridi? Il ruolo dei mass 
media nel dibattito su Twitter (X) riguardante 
l’immigrazione 
in slovenia 
Kdo določa agendo v hibridni medijski sferi? 
Vloga množičnih medijev v slovenski migracijski 
razpravi na Twitterju (X)
Igor Jurekovič: Global Christianity 
Ante Portas: Reverse Mission 
and the Clashing Conceptualisations 
of Religion ........................................................... 499
Cristianesimo globale ante portas: 
missione inversa e lo scontro tra 
concezioni di religione
Globalno krščanstvo ante portas: 
povratni misijon in trk 
konceptualizacij religije
Barbara Riman & Sonja Novak Lukanović: 
Dvajset let delovanja Svetov in predstavnikov 
slovenske narodne manjšine na Hrvaškem ............. 513
Venti anni di attività dei rappresentanti 
e dei Consigli della minoranza nazionale 
slovena in Croazia
Twenty Years of Activity of the 
Councils and Representatives of the 
Slovene National Minority in Croatia
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
UDK 009                                  Volume 34, Koper 2024, issue 4                                  ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
David Hazemali, Mateja Matjašič Friš & 
Andrej Naterer: Thematic Exploration of 
Slovenia’s Path to Independence in 
Slovenian Scopus-Indexed History Journals: 
A Bibliometric and Sociometric Analysis ............... 531
Esplorazione tematica del percorso della 
Slovenia verso l'indipendenza nelle riviste 
storiche slovene indexate su Scopus: 
un'analisi bibliometrica e sociometrica
Tematsko proučevanje slovenske osamosvojitvene 
poti v slovenskih zgodovinskih revijah, uvrščenih 
v bazo podatkov Scopus: bibliometrična 
in sociometrična analiza
Mojca Tancer Verboten: Pravni vidik ureditve 
delovnega časa visokošolskih učiteljev 
in pravica do odklopa ........................................... 553
Aspetti giuridici della regolamentazione 
dell'orario di lavoro degli insegnanti 
universitari e il diritto alla disconnessione 
Legal Aspect of Regulating Working Hours 
of Higher Education Teachers and the 
Right to Disconnect
IN MEMORIAM
Lučka Ažman Momirski (1961–2024)
(Tomaž Berčič) ..................................................... 565
POROČILA/RELAZIONI/REPORTS
Brigitta Mader: International conference 
Miroslav Bertoša i njegovi inovativni doprinosi 
u historiografiji povodom izlaska knjige 
Trošenje života ..................................................... 567
Marjan Horvat & Jure Koražija: 
International workshop 
Political Narratives in Public Discourse: 
Theory, Detection, and Impact .............................. 569
Kazalo k slikam na ovitku ...................................... 571
Indice delle foto di copertina ................................. 571
Index to images on the cover ................................. 571
553
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
received: 2024-09-15                   DOI 10.19233/ASHS.2024.36
PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV 
IN PRAVICA DO ODKLOPA
Mojca TANCER VERBOTEN
Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, Slovenija
e-mail: mojca.tancer@um.si
IZVLEČEK
V prispevku je analiziran pravni vidik ureditve delovnega časa visokošolskih učiteljev. Podrobno so pri-
kazane posebnosti, vezane na ureditev delovnega časa visokošolskih učiteljev, in možnosti uporabe pravice 
do odklopa, ki je specifična za visoko šolstvo ter vezana na delovne obveznosti visokošolskih učiteljev. 
Obravnavani so trije sklopi: normativna ureditev delovnega časa visokošolskih učiteljev, posebnosti pri 
določanju njihovega delovnega časa in njihov položaj pri urejanju pravice do odklopa. Osnovna hipoteza 
v prispevku je, da je potrebno pri določanju delovnega časa in pravice do odklopa to ustrezno normativno 
urediti na način, da so upoštevane posebnosti položaja visokošolskih učiteljev, ki imajo sklenjeno pogod-
beno razmerje z avtonomno inštitucijo – univerzo.
Ključne besede: posebnosti položaja visokošolskega učitelja, delovni čas visokošolskega učitelja, pravica do 
odklopa, avtonomija univerze, pogodbenost delovnega razmerja visokošolskega učitelja
ASPETTI GIURIDICI DELLA REGOLAMENTAZIONE DELL‘ORARIO DI LAVORO DEGLI 
INSEGNANTI UNIVERSITARI E IL DIRITTO ALLA DISCONNESSIONE
SINTESI
L‘articolo analizza gli aspetti giuridici della regolamentazione dell‘orario di lavoro degli insegnanti uni-
versitari. Vengono illustrate in dettaglio le specificità relative alla regolamentazione dell‘orario di lavoro dei 
professori universitari e alla possibilità di avvalersi del diritto alla disconnessione, specifico dell‘istruzione 
superiore e correlato agli obblighi lavorativi dell’insegnante universitario. Vengono discusse tre questioni: la 
regolamentazione normativa dell‘orario di lavoro dell’insegnante universitario, le specificità nella determinazio-
ne dell‘orario di lavoro dell’insegnante universitario e la loro posizione nella regolamentazione del diritto alla 
disconnessione. L‘ipotesi di fondo dell’articolo è che sia necessaria una regolamentazione normativa adeguata 
dell‘orario di lavoro e del diritto alla disconnessione, in modo tale che le specificità della posizione dei docenti 
dell‘istruzione superiore che hanno un rapporto contrattuale con un’istituzione autonoma/università vengano 
prese in considerazione.
Parole chiave: specificità della figura dell’insegnante universitario, orario di lavoro dell’insegnante universitario, 
diritto alla disconnessione, autonomia dell‘università, natura contrattuale del rapporto di lavoro dell’insegnante 
universitario
554
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
UVOD
Visokošolski učitelji so izvajalci pedagoškega 
in znanstvenoraziskovalnega dela na univerzah. 
Posebnost njihovega položaja izhaja iz narave 
njihovega dela, ki temelji na široko pridobljenem 
znanju na posameznem področju, ustrezni usposo-
bljenosti, priznani s strani pooblaščene inštitucije, 
ter visoki zavezanosti standardom etičnosti in 
kakovosti na izobraževalnem in znanstvenorazisko-
valnem področju. V Priporočilih o statusu visoko-
šolskih učiteljev (1997), ki jih je sprejela generalna 
skupščina UNESCA, so bile podane smernice za 
ureditev položaja visokošolskih učiteljev, med njimi 
je še posebej izpostavljeno, da gre za obliko javne 
službe, ki od visokošolskih učiteljev zahteva stro-
kovno znanje in specializirane veščine, pridobljene 
in vzdrževane z natančnim in vseživljenjskim štu-
dijem ter raziskovanjem. V 33. točki priporočil je 
bilo prav tako predvideno, da uresničevanje pravic 
visokošolskih učiteljev zanje predstavlja posebne 
dolžnosti in odgovornosti.
Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega 
procesa na univerzah. V točki 43.b Priporočil o 
statusu visokošolskih učiteljev je predvideno, da 
naj bi imeli visokošolski učitelji na univerzah skle-
njeno delovno razmerje v skladu z mednarodnimi 
standardi, ki so nastali v okviru Organizacije Zdru-
ženih narodov in Mednarodne organizacije dela. 
Ni pomembno, kakšen sistem ureditve delovnih 
razmerij velja za visokošolske učitelje v posame-
zni državi, pomembno je, da so deležni ustrezne 
delovnopravne zaščite in ureditev vseh temeljev 
sklenjenega delovnega razmerja. Ob upoštevanju 
delovnopravnega varstva visokošolskih učiteljev pa 
je nujno potrebno, da je zakonodaja pripravljena 
na način, da so pri urejanju posameznih institutov 
delovnega razmerja upoštevane tudi posebnosti, ki 
izhajajo tako iz vloge univerze, kot iz značilnosti 
dela visokošolskih učiteljev (Tancer Verboten, 
2022, 252–254).
V Republiki Sloveniji obstaja več režimov 
delovnih razmerij, ki se razlikujejo v tem, kdo je 
delodajalec oziroma v kakšni pravnoorganizacijski 
obliki so delavci oziroma javni uslužbenci zapo-
sleni (Korpič Horvat, 2020, 312). Za zaposlene v 
zasebnem sektorju se uporablja Zakon o delovnih 
razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013 in 
naslednji), za ureditev delovnopravnega položaja 
javnih uslužbencev pa se uporablja Zakon o javnih 
uslužbencih (ZJU, Uradni list RS, št. 67/2007 in 
naslednji) in posebni predpisi, ki urejajo delovna 
razmerja po posebnih področjih javnega sektorja, 
recimo področje zdravstva Zakon o zdravstveni 
dejavnosti (ZZDej, Uradni list RS, št. 23/2005 in 
naslednji) in Zakon o zdravniški službi (ZZdrS, 
Uradni list RS, št. 72/2006 in naslednji), področje 
šolstva Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje 
in izobraževanja (ZOFVI, Uradni list RS, št. 16/2007 
in naslednji) ipd. Tudi delovnopravni položaj viso-
košolskih učiteljev je v Republiki Sloveniji urejen 
različno, in sicer s splošno delovnopravno zako-
nodajo ter v okviru uslužbenskih razmerij vezano 
na plačni sistem javnega sektorja za visokošolske 
učitelje s statusom javnega uslužbenca, zaposlene-
ga na javnih univerzah, ali v okviru delovnopravne 
zakonodaje za visokošolske učitelje, zaposlene na 
privatnih univerzah. Za oba statusa veljajo določbe 
specialne visokošolske zakonodaje.
Kot prakso, ki bi ji lahko sledili pri normativni 
ureditvi položaja visokošolskega učitelja in ki na-
slavlja posebnost ureditve za visokošolske učitelja, 
izpostavljam Avstrijo, kjer je status visokošolskih 
učiteljev opredeljen v Zakonu o univerzah (Uni-
versitätsgesetz – UG, Bundesgesetzblatt für die 
Republik Österreich, št. 120/2002 in naslednji), in 
sicer so status javnega uslužbenca lahko obdržali 
samo zaposleni pred letom 2004, po tem letu ga 
ni bilo več mogoče pridobiti. Univerze pri urejanju 
delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev 
uporabljajo splošno delovno zakonodajo, in sicer 
jih zavezujejo Zakon o delovnem času (Arbeitsze-
itgesetz – AZG, Bundesgesetzblatt für die Republik 
Österreich, št. 461/1969 in naslednji), Zakon o 
počitku med delom (Arbeitsruhegesetz – ARG, 
Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich, št. 
144/1983 in naslednji), Zakon o dopustu (Urlaub-
sgesetz – UrlG, Bundesgesetzblatt für die Republik 
Österreich, št. 390/1976 in naslednji), Zakon o po-
kojnini za zaposlene in samozaposlene (Betriebliche 
Mitarbeiter und Selbständigenvorsorgegetz – BMS-
VG, Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich, 
št. 100/2002 in naslednji). Za vse zaposlene na 
univerzi se uporablja Zakon o enakopravnosti zapo-
slenih (Bundes-Gleichbehandlungsgesetz – BGIBG, 
Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich, št. 
100/1993 in naslednji). Po drugi strani pa veljajo 
posebne določbe Zakona o univerzah, ki se nana-
šajo na delovna razmerja visokošolskih učiteljev 
in ki delno nadomeščajo ter dopolnjujejo splošne 
določbe delovnega prava. V Avstriji je po nekaj letih 
pogajanj od 1. oktobra 2009 začela veljati Kolektiv-
na pogodba za zaposlene na univerzi, tj. kolektivna 
pogodba univerz, ki bolj podrobno ureja pravice in 
obveznosti visokošolskih učiteljev.
Prispevek je sestavljen iz dveh vsebinsko po-
vezanih tem in sicer splošna normativna ureditev 
delovnega časa, ki velja tudi za visokošolske uči-
telje in pravica do odklopa, ki je stopila v veljavo 
in velja tudi za visokošolske učitelje. Vezano na 
tematiko prispevka, je potrebno pri specifičnosti 
ureditve delovnopravnega položaja visokošolskih 
učiteljev za določanje delovnih obveznosti upošte-
vati, kakšno je njihovo normiranje delovnega časa. 
555
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
Pomembno je tako preučiti normativno ureditev de-
lovnega časa visokošolskih učiteljev in posebnosti, 
ki bi morale biti določene in so vezane na položaj 
visokošolskega učitelja. Prav tako se postavlja vpra-
šanje, kakšni so ustrezni ukrepi, ki jih mora določiti 
delodajalec za uveljavitev pravice do odklopa za 
visokošolske učitelje. Pri pravici do odklopa bi 
moral biti prav tako razviden poseben položaj viso-
košolskega učitelja. Pravica do odklopa bi morala 
biti zastavljena previdno, da se z njo ne poseže v 
znanstvenoraziskovalno delo, hkrati pa dovolj fle-
ksibilna, da dovoljuje ravnovesje med poklicnim in 
zasebnim življenjem ter omogoča varovanje zdravja 
visokošolskih učiteljev.
Pri izdelavi prispevka bo uporabljena metoda 
deskripcije za opredelitev temeljnih pojmov veza-
nih na delovni čas, posebnosti delovnih razmerij 
visokošolskih učiteljev in pravice do odklopa. Pri 
predstavitvi sistema ureditve položaja visokošol-
skega učitelja v Avstriji bo uporabljena primerjal-
no-pravna metoda. V zaključnih ugotovitvah bo 
predmet uporabe metoda sinteze.
NORMATIVNOST UREDITVE DELOVNEGA ČASA
Pomembnost ureditve delovnega časa izhaja iz 
ureditve tako na mednarodni kot nacionalni ravni, 
pri čemer so določeni osnovni standardi za okvir 
delovnega razmerja posameznega delavca. Temelji 
za nacionalno urejanje delovnega časa za delavce 
na splošno ali za določene kategorije delavcev tako 
izhajajo iz konvencij Mednarodne organizacije 
dela (MOD),1 v okviru Sveta Evrope je pomembna 
Evropska socialna listina,2 v okviru EU pa sta z 
vidika minimalnih standardov, vezanih na delovni 
čas, pomembni Listina EU o temeljnih pravicah 
(2010) kot primarni pravni vir in Direktiva 2003/88/
ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novem-
bra o določenih vidikih organizacije delovnega 
časa (Direktiva 2003/88/ES; Senčur Peček, 2019, 
412). Konvencije MOD so določile standarde glede 
dolžine dnevnega in tedenskega delovnega časa ter 
minimalni čas počitka, novejši predpisi pa določajo 
varstvo s posameznimi oblikami delovnega časa 
(Senčur Peček, 2018, 585).
Direktiva 2003/88/ES določa minimalne varno-
stne in zdravstvene zahteve pri organizaciji delov-
nega časa in se nanaša na minimalni čas dnevnega 
počitka, tedenskega počitka in letnega dopusta, kot 
tudi na odmore in najdaljši tedenski delovni čas, ter 
izpostavlja določene vidike nočnega in izmenskega 
dela ter vzorcev dela. Uporablja se za vse sektorje 
1 Za urejanje delovnega časa je MOD sprejeta 25 konvencij in 14 priporočil. Izpostavim naj naslednje: Konvencija MOD št. 47 o štirideset 
urnem delovniku, Konvencija MOD št. 89 o nočnem delu žena, zaposlenih v industriji, Konvencija MOD št. 132 o plačanem letnem 
dopustu ter novejša Konvencijo MOD št. 175 o delu s krajšim delovnim časom.
2 V 2. členu Evropske socialne listine se države članice zavezujejo, da določijo razumno trajanje dnevnega in tedenskega delovnega časa, 
pri čemer naj bi se delovni teden postopoma skrajševal do ravni, ki jo dopuščajo povečanje storilnosti in drugi pomembni dejavniki.
dejavnosti, in sicer tako javne kot zasebne. Direkti-
va podaja tudi opredelitve pojmov delovni čas, čas 
počitka, nočni čas in izmensko delo. Z Direktivo 
2003/88/ES je za države Evropske unije zahtevana 
ureditev na nacionalni ravni za vse delavce (razen 
posebnih dejavnosti, kot je zdravstvo), ki delavcem 
omogoča minimalni dnevni počitek v obsegu 11 
ur v sklopu 24-urnega obdobja, odmor v okviru 
delovnega dne, ki je daljši od šest ur, 24 ur nepre-
kinjenega počitka na sedem dni (kar je pravica, ki 
velja poleg dnevnega počitka) ter štiri tedne letnega 
dopusta. Visokošolski učitelji oziroma področje 
visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti v okviru 
Direktive 2003/88/ES ni določeno kot izjema, kar 
pomeni, da je minimalne standarde potrebno v 
celoti upoštevati za ureditev delovnega časa viso-
košolskega učitelja.
Za ureditev delovnega časa visokošolskih uči-
teljev v Republiki Sloveniji se uporablja splošna 
delovnopravna zakonodaja, saj v okviru visokošol-
ske zakonodaje ni zaslediti specialnih določb, ki 
bi opredeljevale delovni čas. Pomemben pravni vir 
za urejanje delovnega časa so kolektivne pogodbe 
(Senčur Peček, 2018, 584). Z uveljavitvijo UG se 
je v Avstriji spremenila ureditev delovnega časa za 
visokošolske učitelje. § 110 UG za visokošolske 
učitelje, zaposlene na univerzah v Avstriji, določa 
normativne podlage za določitev delovnega časa. 
V § 110 UG so predpisana izhodišča urejanja 
delovnega časa visokošolskih učiteljev, in sicer 
opredelitev delovnega časa, dnevnega delovnega 
časa, tedenskega delovnega časa in nočnega dela. 
Določene posebnosti ureditve delovnega časa ureja 
Kolektivna pogodba za zaposlene na univerzah, in 
sicer je predvidena možnost ureditve z obratnimi 
dogovori, prav tako so predvidene prerazporeditve 
delovnega časa.
Dolžina delovnega časa in določitev posebnosti 
delovnega časa visokošolskih učiteljev
Akademski poklic, izvedba pedagoškega proce-
sa in delo s študenti, na drugi strani pa zahtevno 
znanstvenoraziskovalno delo, terjajo posebno 
ureditev instituta delovnega časa visokošolskih 
učiteljev. Trajanje in razporeditev delovnega časa 
je pri visokošolskih učiteljih vezana na raznolikost 
in zahtevnost dela, ki ga opravljajo, in sicer ob 
upoštevanju pedagoških aktivnosti in obveznosti, 
ki jih imajo do študentov. Organizacija dela na 
univerzi je specifična in neprimerljiva z ostalimi 
dejavnostmi, čemur bi moral slediti tudi akademski 
556
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
delovni čas. Prevelika normiranost delovnega časa 
in izenačevanje položaja visokošolskega učitelja 
z delavcem predstavlja padec raziskovalnega dela 
in univerzam odvzema konkurenčno prednost pri 
razvoju znanosti. Potrebno se je namreč zavedati, 
da imajo visokošolski učitelji na univerzah hibriden 
pedagoški in raziskovalni položaj, njihov delovni 
čas, ki ga uporabijo za pedagoško delo in razisko-
vanje ter druge naloge, pa se razlikuje glede na 
akademske nazive in je verjetno skupek institucio-
nalnih ciljev, razpoložljivih sredstev ter poklicnih 
standardov. Tudi vloga delodajalca je pri oprede-
ljevanju delovnega časa visokošolskih učiteljev 
posebnost, saj to ni tipično delovno razmerje, kjer 
delodajalec daje natančna navodila in vodi delovni 
proces, temveč je organizacija delovnega procesa 
odvisna od pedagoških aktivnosti visokošolskega 
učitelja, ter njegove avtonomije pri opravljanju 
znanstvenoraziskovalnega dela.
Pri pravni določitvi delovnega časa visokošol-
skega učitelja je potrebno upoštevati tako delovne 
obveznosti, ki jih mora visokošolski učitelj opraviti, 
možnost podajanja navodil in izvajanja nadzora s 
strani delodajalca, ki ni enaka tipičnemu delodajal-
cu, kot tudi varstveni vidik delovnega časa, vezan 
na ustrezne obremenitve visokošolskega učitelja. 
Določitev delovnega časa vpliva tudi na možnosti 
delavca za usklajevanje poklicnega in družinskega 
življenja, kar danes predstavlja tudi cilj EU, izražen 
tudi s sprejetjem Direktive EU 2019/1158 Evropske-
ga parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega 
in zasebnega življenja staršev in oskrbovancev. 
Pomembna elementa pri pravni ureditvi delovnega 
časa sta njegova dolžina (kot razporeditev) in nje-
gove oblike (Senčur Peček, 2022, 858).
Za odgovor na vprašanje, kaj sodi v delovni čas 
visokošolskega učitelja, je pomembna določitev in-
dividualne pedagoške obremenitve visokošolskega 
učitelja, ki v Republiki Sloveniji temelji na 63. čle-
nu Zakona o visokem šolstvu (ZViS, Uradni list RS, 
št. 32/2012 in naslednji). Ta določa višino tedenske 
obremenitve z neposredno pedagoško obveznostjo 
v sklopu 40-urnega tedenskega delovnika, ki je za 
visokošolske učitelje glede na naziv, ki ga dosega-
jo, razdeljena v dve skupini, in sicer: za docenta, 
izrednega in rednega profesorja pet do sedem ur 
tedensko, za višjega predavatelja, predavatelja in 
lektorja devet ur tedensko. Dolžina delovnega časa, 
ki ga visokošolski učitelji opravijo za druge oblike 
delovnih obveznosti (znanstvenoraziskovalno delo, 
posredna pedagoška obveznost, strokovno delo), je 
samo pavšalno normirana ter običajno opredeljena 
v splošnih aktih univerz, odvisna pa je tudi od 
3 Tako recimo v Avstriji Kolektivna pogodba za zaposlene na univerzah (2009) določa obračunsko obdobje 12 mesecev za visokošolske 
učitelje, na Finskem je v Splošni kolektivni pogodbi za univerze (Splošna kolektivna pogodba za univerze, 2020) kot možnost prožnejše 
oblike razporejanja delovnega časa določena shramba (zaloga) delovnega časa.
dejstva, ali v posameznem obdobju poteka peda-
goški proces ali ne. Delovne obveznosti, vezane 
na časovno obdobje, ko poteka pedagoški proces, 
so drugačne in običajno povečane, kar izhaja tudi 
iz posameznih analiz. V analizi delovnega časa iz 
leta 2013 je predstavljeno, da je v Avstriji teden-
ski delovni čas visokošolskih učiteljev v času, ko 
poteka pedagoški proces, 42 ur na teden, v Italiji 
pa ta obsega 46 ur na teden (Kwiek & Antonowicz, 
2013, 43). Primerjava s stanjem v Republiki Slo-
veniji v letu 2013 kaže na to, da je bil tedenski 
delovni čas visokošolskih učiteljev v nazivu redni 
profesor v času, ko je potekal pedagoški proces (čas 
predavanj), 53,61 ure (Flander et al., 2020, 54), kar 
predstavlja višjo obremenitev visokošolskih učite-
ljev v Republiki Sloveniji kot v Avstriji, na Finskem 
in Italiji. V letu 2018 se je tedenska obremenitev 
znižala na 47,97 ure, kar je primerljivo z obre-
menitvijo visokošolskih učiteljev z referenčnimi 
državami. Razlogi za to so vezani na generacijski 
upad – manjšanje generacij študentov, ki pristopajo 
k študiju, kar pomeni manj skupin študentov pri 
izvedbi dela pedagoških aktivnosti.
Delovni čas visokošolskih učiteljev je neena-
komerno urejen iz razloga vezanosti na čas, ko 
poteka pedagoški proces. Iz razloga neenakomerne 
razporeditve delovnega časa je potrebna določi-
tev referenčnega obdobja za čas, ko je potrebno 
obremenitve visokošolskih učiteljev izravnati. Ne-
enakomerna razporeditev in referenčno obdobje je 
običajno urejeno v kolektivnih pogodbah, ki veljajo 
za univerze.3 Ureditev v RS za področje visokega 
šolstva ni ustrezna, saj ZDR-1, ki v tem delu velja 
za univerze, zelo na splošno sicer določa razloge 
za uvedbo neenakomerne razporeditve, omejitev 
dolžine delovnega časa v večjem obsegu dela in 
referenčno obdobje, hkrati pa dopušča možnost, 
da bi kolektivne pogodbe odstopile od zakonske 
ureditve in uredile referenčno obdobje drugače 
ali pa neenakomerno razporeditev delovnega časa 
vsebinsko in časovno omejile (Senčur Peček, 2018, 
597). Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in 
izobraževanja v Republiki Sloveniji neenakomerno 
razporeditev delovnega časa v 44.a členu posebej 
ureja le za učitelje v osnovnih in srednjih šolah in 
ne za delo visokošolskih učiteljev na univerzi. Ure-
ditev posebnosti neenakomerne razporeditve delov-
nega časa visokošolskih učiteljev bi bilo potrebno 
urediti vsaj v pristojni kolektivni pogodbi po vzoru 
avstrijske in finske ureditve. (Ne)primernost vodenja 
evidence delovnega časa visokošolskega učitelja se 
je še povečala v letu 2023 s sprejetjem Zakona o 
spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na 
557
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV, Uradni 
list RS, št. 50/2023), saj naslavlja vse delodajalce 
ne upoštevaje njihov posebni položaj in posledično 
nalaga nove nesorazmerne obveznosti tudi deloda-
jalcem na področju visokega šolstva in znanosti v 
zvezi z evidentiranjem delovnega časa.
Poleg neenakomerne razporeditve delovnega 
časa v času pedagoškega procesa se postavlja vpra-
šanje razporeditve delovnega časa, ki ga ni mogoče 
ali ni nujno opravljati po vnaprej določenem časov-
nem razporedu. Narava dela visokošolskih učiteljev, 
predvsem v okviru znanstvenoraziskovalnega dela, 
bi morala biti urejena v obliki prožnega delovnega 
časa. Gre torej za vprašanje, ali in v kolikšni meri 
si visokošolski učitelji lahko sami razporejajo de-
lovni čas, kar vpliva tudi na ureditev nove pravice, 
določene tudi za visokošolske učitelje, tj. pravice 
do odklopa.
PRAVICA DO ODKLOPA
V Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 21. 
januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do 
odklopa (2019/2181(INL)) je v 10. točki določena 
pravica do odklopa (angl. right to disconnect) kot 
pravica delavcev, da ne opravljajo z delom pove-
zanih dejavnosti ali komunikacije zunaj delovnega 
časa z uporabo digitalnih orodij, npr. opravljanja te-
lefonskih klicev oz. pošiljanja elektronske pošte ali 
drugih sporočil. Pravica do odklopa naj bi delavcem 
omogočala pravico, da izključijo z delom povezana 
orodja in se ne odzivajo na zahteve delodajalcev 
izven delovnega časa, ne da bi to imelo zanje nega-
tivne posledice, kot je odpustitev ali drugi povračilni 
ukrepi. Predvideno je bilo, da bi morala pravica do 
odklopa veljati za vse delavce in vse sektorje, javne 
in zasebne, ter da bi jo bilo potrebno učinkovito 
uveljavljati, saj je namen te pravice zagotavljanje 
varstva zdravja in varnosti delavcev ter pravičnih 
delovnih pogojev, vključno z usklajevanjem poklic-
nega in zasebnega življenja. V posameznih državah 
EU je že najti primere različnih ukrepov ali pravil, 
ki naj bi preprečevali z delom povezane negativne 
učinke uporabe informacijske tehnologije na način 
varovanja prostega časa delavcev ter omogočanje 
usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Ti 
različni ukrepi so uveljavljeni na podjetniški ravni, 
na ravni panožnih kolektivnih pogodb, lahko pa 
tudi na nacionalni ravni (Senčur Peček, 2021, 311). 
Nekatere organizacije in podjetja so uvedle politike 
in prakse, ki poskušajo zagotoviti bolj uravnotežen 
pristop do delovnih obveznosti, pojavile so se tudi 
teze, da je pravica do odklopa od dela človekova 
pravica (von Bergen & Bressler, 2019, 56). Francija 
je bila najbolj proaktivna država pri vzpostavljanju 
pravnih okvirjev za zaščito pravice delavcev do 
odklopa; leta 2017 je uveljavila pionirski zakon El 
Khomri, poimenovan po francoski ministrici za delo 
(von Bergen & Bressler, 2019, 57). Zanimivo je, da 
zakon ne opredeljuje vsebine pravice do odklopa, 
temveč zahteva, da se delavci in delodajalci poga-
jajo med drugim tudi o povezavi med osebnim in 
poklicnim življenjem, torej o uporabi informacijske 
in komunikacijske tehnologije izven delovnega 
časa, kar pomeni da morajo konkretizirati pravice 
delavca do odklopa (Bertoncelj, 2023, 35).
Trenutno pravica do odklopa ni urejena z nobe-
nim obvezujočim dokumentom, ne na mednarodni 
in ne na ravni EU, deležna pa je posebne pozor-
nosti v posameznih dejavnostih in dokumentih. 
Izpostaviti je potrebno Avtonomni okvirni sporazum 
o digitalizaciji, sprejet na ravni EU junija 2020 
(Bagari, 2024, 979). Tudi Direktiva 2003/88/ES se 
nanaša na številne pravice, ki se posredno nanašajo 
na podobna vprašanja, zlasti na minimalni dnevni 
in tedenski čas počitka, ki je potreben za varovanje 
zdravja in varnosti delavcev. Pravica do odklopa je 
povezana z doseganjem boljšega ravnotežja med 
poklicnim in zasebnim življenjem – cilj, ki je bil 
v središču nedavnih evropskih pobud – na primer 
načeli 9 (Uravnoteženost med poklicnim in za-
sebnim življenjem) in 10 (Zdravo, varno in dobro 
prilagojeno delovno okolje ter varstvo podatkov) 
Evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi direktive 
o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja 
– čeprav se ne nanašajo posebej na pravico do 
odklopa (Eurofound, 2021).
Z uveljavitvijo novele ZDR-1D smo se v Repu-
bliki Sloveniji pridružili državam, ki imajo zakon-
sko urejeno pravico do odklopa (Senčur Peček, 
2024a, 188). V skladu s 142.a členom ZDR-1 je za 
delodajalca določena obveznost, da mora delavcem 
zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da 
ta v času izrabe pravice do počitka oziroma v času 
upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in 
kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delo-
dajalcu ne rabi biti na razpolago. V ta namen mora 
delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe, ki zakonsko 
sicer niso določeni, predvideno pa je, da se ti do-
ločijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če 
ukrepi niso sprejeti s kolektivno pogodbo na ravni 
dejavnosti, se ti določijo s kolektivno pogodbe ožje 
ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delo-
dajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredo-
vati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu 
zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik 
mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec 
pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano 
mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Gre 
za obveznost posvetovanja z neposredno voljenimi 
delavskimi predstavniki, vendar pa delodajalec na 
te pripombe oziroma mnenje ni vezan, čeprav je 
smiselno, da posamezne ukrepe upošteva (Senčur 
Peček, 2024b, 71). Zakonsko določena je obvestilna 
558
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
dolžnost delodajalca v primeru sprejetja ukrepov 
v okviru kolektivne pogodbe dejavnosti, oziroma 
v kolikor je delodajalec te ukrepe sprejel sam. 
Obveznost delodajalca v Republiki Sloveniji je, da 
ukrepe sprejme do 16. novembra 2024.
Kaj pomeni uveljavitev te pravice in katere ukre-
pe določiti, kot rečeno, v Republiki Sloveniji ni za-
konsko določeno. V 4. členu Resolucije Evropskega 
parlamenta z dne 21. januarja 2021 s priporočili 
Komisiji o pravici do odklopa (2019/2181(INL)) 
so našteti ukrepi s predlogom, da države članice 
za izvajanje pravice do odklopa določijo vsaj na-
slednje delovne pogoje: praktična ureditev glede 
izklopa digitalnih orodij za namene dela, vključno 
z vsemi z delom povezanimi orodji za spremljanje, 
sistemom za merjenje delovnega časa in oceno 
zdravja in varnosti, vključno z oceno psihosocial-
nega tveganja v zvezi s pravico do odklopa, merila 
za morebitna odstopanja delodajalcev od zahteve, 
da delodajalci izvajajo pravico delavca do odklopa, 
ukrepi za ozaveščanje, vključno z usposabljanjem 
na delovnem mestu, ki jih sprejmejo delodajalci v 
zvezi z delovnimi pogoji.
Pravica do odklopa za visokošolske učitelje
Glede na specifiko dela visokošolskih učiteljev, 
posebnosti delovnih obveznosti, ki so vezane na 
izvedbo izobraževalnega in znanstvenorazisko-
valnega procesa (predvsem izvedba izobraževal-
nega procesa s strani visokošolskih učiteljev; del 
njihovih delovnih obveznosti, ki mora potekati 
neprekinjeno), se postavlja vprašanje, kako na uni-
verzah urediti pravico do odklopa in katere ukrepe 
določiti. V mesecu januarju je bil sprejet Aneks h 
Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobra-
ževanja, v katero pravica do odklopa za dejavnost 
vzgoje in izobraževanja kljub podanim predlogom 
univerz ni bila vključena. Izpostaviti je potrebno, 
da ZDR-1 v 142.a členu ne ureja okoliščin za pri-
mer, ko do določitve ustreznih ukrepov s kolektivno 
pogodbo kljub obstoju sindikata ne pride (ker se 
socialni partnerji o ureditvi teh ukrepov na primer 
ne uspejo dogovoriti). Teorija tak primer razlaga na 
način, da ima delodajalec ob sodelovanju delavskih 
predstavnikov oziroma delavcev tudi v tem primeru 
na podlagi prvega odstavka 142.a člena ZDR-1 ob-
veznost sprejetja ustreznih ukrepov (Senčur Peček, 
2023, 1278). V Republiki Sloveniji so ukrepi za za-
gotovitev pravice do odklopa trenutno določeni le v 
12. odstavku 33. člena Kolektivne pogodbe grafične 
dejavnosti ter v 22.a členu Kolektivne pogodbe 
časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške 
dejavnosti, in sicer obe kolektivni pogodbi vsebu-
jeta identično določbo, ki je bila sprejeta že pred 
novelo ZDR-1D: »V pogodbi o zaposlitvi mora biti 
natančno določen čas, v katerem mora biti delavec 
na razpolago delodajalcu po telefonu ali elektronski 
pošti, izven tega časa se delavec ni dolžan javljati 
ali odgovarjati delodajalcu (pravica do odklopa).«
Zaradi specifičnosti ureditve delovnega časa, 
ki je odvisen od izvajanja intelektualnega dela ter 
dosegljivosti študentom, obstaja za visokošolske 
učitelje glede določitve ustreznih ukrepov težava. 
Strogi ukrepi, kot so izklop posameznih povezav 
ob določeni uri, v visokem šolstvu niso primerni, 
tudi ne moremo govoriti o delovnem času od – do, 
ko v primerih druge vrste dejavnosti delodajalec 
ugasne proizvodnjo. Na podlagi navedenega bi 
moral biti opravljen premislek o priporočilih viso-
košolskim učiteljem, kdaj in na kakšen način naj 
bodo dosegljivi delodajalcu. Ena izmed možnosti 
je pojavljanje generičnih sporočil na napravah 
IKT, ki delavce opozarjajo, da jim ni potrebno 
odgovarjati ali se javljati na zahteve delodajalca. 
Druga možnost je vključitev določenih generičnih 
besedil v individualne dokumente posameznega 
visokošolskega učitelja z vsebino, da je delavec 
dolžan biti na razpolago delodajalcu po telefonu ali 
elektronski pošti v svojem delovnem času skladno 
z veljavnimi akti delodajalca, izven tega pa se ni 
dolžan javljati na klice ali odgovarjati na elektron-
ska sporočila. Na univerzi je potrebno ukrepe za 
uresničevanje pravice do odklopa zastaviti tako, 
da visokošolski učitelji ne bodo kaznovani ali za-
radi ravnanja ali uveljavljanja pravice do odklopa 
(ali katere koli druge pravice v skladu z veljavno 
zakonodajo) postavljeni v slabši položaj. Prepove-
dani so vsakršni diskriminatorni ukrepi (npr. izguba 
dohodka ali priložnosti za napredovanje) in nega-
tivne posledice, vključno z odpustitvijo in drugimi 
povračilnimi ukrepi. S pravico do odklopa in njeno 
implementacijo na posamezni univerzi je potrebno 
seznanjati tudi študente.
Izpostaviti je potrebno tudi, da so, če delodaja-
lec v skladu s 142.a členom ZDR-1 ne zagotavlja 
pravice do odklopa, v ZDR-1 določene tudi prekr-
škovne določbe, in sicer je v 10. točki 217.a člena 
predvidena prekrškovna sankcija – globa od 3.000 
do 20.000 eurov. V šestem odstavku 142.a člena pa 
je nadalje določeno obrnjeno dokazno breme, tj. 
če delavec v sporu navaja dejstva, da delodajalec 
pravice do odklopa ni zagotovil.
ZAKLJUČEK
Visokošolski učitelji imajo poseben položaj, ki 
ga določa narava njihovega dela. V delovni proces 
na univerzi so vključeni s pogodbo o zaposlitvi, 
zato je za delovnopravno varstvo visokošolskih 
učiteljev nujno potrebno, da je zakonodaja pri-
pravljena na način, da so pri urejanju posameznih 
institutov delovnega razmerja upoštevane tudi 
posebnosti, ki izhajajo tako iz vloge univerze, kot 
559
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
tudi iz značilnosti dela visokošolskih učiteljev. Od 
visokošolskega učitelja se poleg pedagoškega dela 
pričakuje tudi znanstvenoraziskovalno delo, kjer 
se postavlja vprašanje možnosti po vnaprejšnjem 
definiranju takšnega dela s strani delodajalca. Ne 
glede na zapisano, pa je tudi akademski poklic 
potrebno urediti v okviru instituta delovnega 
časa z upoštevanjem minimalnih delovnopravnih 
standardov. Delovni čas visokošolskega učitelja je 
sestavljen iz različnih oblik delovnih obveznosti, 
ki so neenakomerno razporejene predvsem v času, 
ko poteka pedagoški proces in ko ima visokošolski 
učitelj natančno določeno individualno pedagoško 
obremenitev. Iz razloga neenakomerne razporeditve 
delovnega časa je potrebna določitev referenčnega 
obdobja za čas, ko je potrebno obremenitve visoko-
šolskih učiteljev izravnati. Dolžina delovnega časa, 
ki ga visokošolski učitelji opravijo za druge oblike 
delovnih obveznosti, je predvidena samo v pavšalnih 
vrednostih v internih aktih posamezne univerze, zato 
bi morala biti narava dela visokošolskih učiteljev 
urejena v obliki prožnega delovnega časa. Gre torej 
za vprašanje, ali in v kolikšni meri si visokošolski 
učitelji lahko sami razporejajo delovni čas, kar vpli-
va tudi na ureditev nove pravice, določene tudi za 
visokošolske učitelje, tj. pravice do odklopa.
Vezano na specifiko dela visokošolskih učiteljev 
se postavlja vprašanje, kako na univerzah urediti 
pravico do odklopa in katere ukrepe določiti. Pri tej 
ureditvi bi moral biti narejen premislek v smeri iz-
obraževanja in priporočil visokošolskim učiteljem, 
kdaj in kako naj bodo dosegljivi delodajalcu. Upo-
raba pravice do odklopa prinaša kar nekaj odprtih 
vprašanj, ki so zaenkrat prepuščena avtonomni 
ureditvi univerz, vendar bi bilo institut primerneje 
urediti v sklopu pristojne kolektivne pogodbe.
560
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
LEGAL ASPECT OF REGULATING WORKING HOURS OF HIGHER EDUCATION 
TEACHERS AND THE RIGHT TO DISCONNECT
Mojca TANCER VERBOTEN
University of Mariboru, Faculty of Law, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, Slovenia
e-mail: mojca.tancer@um.si
SUMMARY
The special position of higher education teachers is determined by the nature of their work. They are employed 
by the university through an employment contract, and it is therefore indispensable for their protection under the 
labour law that the legislation is drafted in a way that acknowledges both the specificities arising from the role of 
the university and from the characteristics of their work. When performing their tasks, scientific research work is 
expected in addition to their teaching obligation, raising the question of the employer‘s possibility to define such 
work in advance. At the same time, it is required for the academic profession to conform to the working time regu-
lation, taking into account the minimum standards of labour law. The working time of higher education teachers 
consists of various forms of work obligations which are unevenly distributed, especially during the teaching period 
when a higher education teacher has an individually precisely-determined teaching load. Due to the uneven 
distribution of working time, it is thus necessary to determine a reference period for the time when the workload 
of higher education teachers must be offset. Since the length of working time during which higher education 
teachers perform other forms of work obligations is provided only in flat-rate values by internal acts of individual 
universities, the nature of their work should be regulated in the form of flexible working hours. It is therefore a 
question of whether and to what extent higher education teachers can schedule their own working hours, which 
at the same time affects the regulation of the new right established also for the higher education teachers, i.e. the 
right to disconnect. Related to the specific nature of the work of higher education teachers, the question arises 
as to how to regulate the right to disconnect in the university environment, and what measures to adopt. It is the 
author’s belief that consideration should be given on how to educate and guide higher education teachers on the 
time and manner of their availability to the employer. The use of the right to disconnect brings quite a few open 
questions, which for the time being are left to the autonomous regulation of the universities, however, it would be 
more appropriate for them to be addressed by the relevant collective agreement.
Keywords: specifics of the position of higher education teachers, working hours of higher education teachers, 
right to disconnect, university autonomy, contractual nature of the employment relationship of higher education teachers
561
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
VIRI IN LITERATURA
Bagari, Sara (2024): Komentar. V: Bagari, Sara, 
Bečan, Irena, Belopavlovič, Nataša, … & Mojca 
Tancer Verboten: Zakon o delovnih razmerjih s ko-
mentarjem. 3. posodobljena in dopolnjena izdaja. 
Ljubljana, GV Založba, 979.
Bertoncelj, Anja (2023): Pravica delavca do 
odklopa, magistrsko delo. Maribor, Pravna fakulteta 
Univerze v Mariboru.
Direktiva 2003/88/ES (2003): Direktiva 2003/88/
ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novem-
bra o določenih vidikih organizacije delovnega 
časa. Uradni list Evropske unije (serija L), L 299, 
18/11/2003, 0009–0019.
Direktiva EU 2019/1158 (2019): Direktiva EU 
2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta o uskla-
jevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in 
oskrbovancev. Uradni list Evropske unije (serija L), 
L 188/79.
Eurofound (2021): Right to Disconnect. https://
www.eurofound.europa.eu/en/european-industrial-
-relations-dictionary/right-disconnect (zadnji do-
stop: 2024-09-23).
Flander, Alenka, Klemenčič, Manja & Sebastian 
Kočar (2020): Akademski poklic v družbi znanja 
(APIKS) in pogoji za akademsko delo v Sloveniji, 
ugotovitve iz raziskave, izvedene leta 2018. Lju-
bljana, Center Republike Slovenije za mobilnost 
in evropske programe izobraževanja in usposablja-
nja.
Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, za-
ložniške in knjigotrške dejavnosti (2000): Uradni list 
RS, št. 43/2000 in naslednji.
Kolektivna pogodba grafične dejavnosti (2017): 
Uradni list RS, št. 77/2017 in naslednji.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izo-
braževanja v Republiki Sloveniji (1994): Uradni list 
RS, št. 52/1994 in naslednji.
Kolektivna pogodba za zaposlene na univerzi 
(2009): Kollektivvertrag für die Arbeitnehmer Innen 
der Universitäten. https://www.kollektivvertrag.
a t / k v / un ive r s i t a e t en - a rb - ang /un ive r s i t a e t en -
-rahmen/2770151 (zadnji dostop: 2024-09-23).
Korpič Horvat, Etelka (2020): Zaposlovanje in 
pogodba o zaposlitvi javnih uslužbencev z vidika 
pogodbenosti uslužbenskih razmerij. Delavci in 
delodajalci, 2–3, 311–330.
Kwiek, Marek & Dominik Antonowicz (2013): 
Academic Work, Working Conditions and Job Satis-
faction. V: Teichler, Ulrich & Ester Ava Höhle (ur.): 
The Work Situation of the Academic Profession in 
Europe: Findings of a Survey in Twelve Countries. 
Dordrecht, Springer, 37–54.
Listina EU o temeljnih pravicah (2010): Uradni 
list Evropske komisije z dne 30.03.2010, št. C 
83/389.
Priporočila o statusu visokošolskih učiteljev 
(1997): Recommendation Concerning the Status of 
Higher-Education Teaching Personnel. https://www.
unesco.org/en/legal-affairs/recommendation-con-
cerning-status-higher-education-teaching-personnel 
(zadnji dostop: 2024-11-23).
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. 
januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do od-
klopa (2019/2181(INL)) (2021): Uradni list Evropske 
unije. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/
TXT/PDF/?uri=CELEX:52021IP0021 (zadnji dostop: 
2024-09-23).
Senčur Peček, Darja (2018): Ureditev delovne-
ga časa med prožnostjo in varnostjo v kolektivnih 
pogodbah dejavnosti. Delavci in delodajalci, 18, 4, 
583–608.
Senčur Peček, Darja (2019): Delovni čas in letni 
dopust z vidika standardov MOD, MESL in novejše 
sodne prakse Sodišča EU. Delavci in delodajalci, 19, 
2–3, 407–440.
Senčur Peček, Darja (2021): Pravica do odklopa 
in druga pravna vprašanja upravljanja delovnega 
časa v dobi digitalizacije. Delavci in delodajalci, 21, 
2–3, 295–323.
Senčur Peček, Darja (2022): Komentar. V: Bečan, 
Irena, Belopavlovič, Nataša, Debelak, Marijan, Ko-
gej Dmitrovič, Biserka … & Martina Šetinc Tekavc 
(ur.): Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. 2., 
posodobljena in dopolnjena izdaja. Ljubljana, GV 
Založba, 858.
Senčur Peček, Darja (2023): Delovni čas in letni 
dopust: nekatera aktualna vprašanja. Podjetje in 
delo, 49, 6–7, 1278–1303.
Senčur Peček, Darja (2024a): Delovni čas in 
prožne ureditve dela ter njihova ureditev v ZDR-1D. 
Delavci in delodajalci, 24, 2–3, 173–196.
Senčur Peček, Darja (2024b): Komentar. V: Kresal 
Šoltes, Katarina & Darja Senčur Peček (ur.): Zakon 
o delovnih razmerjih (ZDR-1): z novelo ZDR-1D. 
Lexpera, GV Založba, 71.
Splošna kolektivna pogodba za univerze (2020): 
Yliopistojen yleinen työehtosopimus. https://www.
sivista.fi/wp-content/uploads/2020/07/Yliopistojen-
-TES-2020_2021-FIN.pdf (zadnji dostop: 2024-09-23).
Tancer Verboten, Mojca (2022): Specifics of the 
Employment of Higher Education Teachers. Studia 
Historica Slovenica, 22, 1, 251–279.
Von Bergen, Clarence W. & Martin S. Bressler 
(2019): Work, Non-Work Boundaries and the Right 
to Disconnect. Journal of Applied Business and Eco-
nomics, 21, 2, 51–69.
Zakon o delovnem času (Arbeitszeitgesetz – AZG) 
(BGBl. Nr. 461/1969 in naslednji do 189/2023): 
Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich, št. 
461/1969 in naslednji.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) (2013): 
Uradni list RS, št. 21/2013 in naslednji.
562
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 4
Mojca TANCER VERBOTEN: PRAVNI VIDIK UREDITVE DELOVNEGA ČASA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN PRAVICA DO ODKLOPA, 553–562
Zakon o dopustu (Urlaubsgesetz – UrlG) (1976): 
(BGBl. Nr. 390/1976 in naslednji do 115/2023): 
Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich, št. 
390/1976 in naslednji.
Zakon o enakopravnosti zaposlenih (Bundes-Gle-
ichbehandlungsgesetz – BGIBG) (1993): Bundesge-
setzblatt für die Republik Österreich, št. 100/1993 in 
naslednji.
Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja 
(ZOFVI) (2007): Uradni list RS, št. 16/2007 in na-
slednji.
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (2007): Uradni 
list RS, št. 67/2007 in naslednji.
Zakon o počitku med delom (Arbeitsruhegesetz 
– ARG) (1983): Bundesgesetzblatt für die Republik 
Österreich, št. 144/1983 in naslednji.
Zakon o pokojnini za zaposlene in samozaposle-
ne (Betriebliche Mitarbeiter und Selbständigenvor-
sorgegetz – BMSVG) (2002): Bundesgesetzblatt für 
die Republik Österreich, št. 100/2002 in naslednji.
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona 
o evidencah na področju dela in socialne varnosti 
(ZEPDSV) (2023): Uradni list RS, št. 50/2023.
Zakon o univerzah (Universitätsgesetz – UG) 
(2002): Bundesgesetzblatt für die Republik Österrei-
ch, št. 120/2002.
Zakon o visokem šolstvu (ZViS) (2012): Uradni 
list RS, št. 32/2012 in naslednji.
Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) (2006): Uradni 
list RS, št. 72/2006 in naslednji.
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) (2005): 
Uradni list RS, št. 23/2005 in naslednji.