S številnimi dogodki smo zaznamovali 13. občinski praznik. Osrednja slovesnost je bila v četrtek, 26. aprila. Poročamo o kulturnih prireditvah, društvenem življenju in dogodkih iz domače osnove šole. Bogato dogajanje tudi v gasilskih vrstah: Florjanova nedelja, začetek lige, državno gasilsko tekmovanje ... .a IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 13, številka 3, maj 2012 V sklopu prireditev 13. praznika občine Markovci je potekalo svečano odprtje obnovljene cestne infrastrukture v vasi Sobetinci in novozgrajene kanalizacije za območje severovzhodnega dela občine. Na fotografiji sta župan Milan Gabrovec in predsednik Vaškega odbora Sobetinci Ivan Horvat. O slovesnosti poročamo na strani 2. Gradnja male hidroelektrarne Po tem, ko se je konec marca znova odprla cesta čez zapornice (med Markovci in Šturmovci), pa se gradnja male hidroelektrarne nadaljuje. Svetovalec direktorja Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Danilo Šef je v odgovoru na naše novinarsko vprašanje pojasnil, da so gradbena dela v veliki meri že zaključena. »V teku so zaključna dela na stavbi strojnice in ureditvena dela okolice elektrarne. Tudi dela na hidromehanskem delu, ki zajema vtočni objekt z rešetkami in zapornicami, vtočni cevovod ter iztočni objekt z zapornicami, so v glavnem zaključena. Trenutno se izvaja montaža turbinske in elektro opreme. Ta poteka v glavnem v strojnični stavbi in na zunaj ni opazna. Konec meseca maja bodo montažna dela končana. Sledijo preizkušanja in testiranja vgrajene opreme. V mesecu juniju je predviden pričetek dvomesečnega poizkusnega obratovanja, v mesecu avgustu tehnični pregled in v mesecu septembru tega leta pogodbeni prevzem objekta.« Mala hidroelektrarna Markovci bo imela dvakrat 450 KW moči, predvideni pretok je 5 oziroma 10 kubičnih metrov na sekundo, načrtovana skupna letna proizvodnja pa 5.390 MW ur električne energije. Mojca Zemljarič Poročamo o dveh sejah občinskega sveta 10. redna seja občinskega sveta je bila v sredo, 11. aprila, 7. izredna seja pa v četrtek, 19. aprila 2012. Po uvodni potrditvi zapisnika prejšnjih sej in poročila o realizaciji sklepov ter podanih pobudah in vprašanjih svetnikov, so ti pričeli z obravnavo dokaj zahtevnih točk dnevnega reda 10. redne seje. Tako so po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Markovci in tudi Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Markovci. Na podla- gi obeh sprejetih odlokov smo skupaj z večino občin na območju bivše ptujske občine že pričeli s postopkom izbire koncesionarja. Za tem so sprejeli Odlok o zaključnem računa proračuna za leto 2011. Sprejet je bil tudi nov Pravilnik o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Markovci. Soglasno je bil sprejet tudi sklep o merilih za izdajo soglasja k obratovanju gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času. V prvi fazi je bil sprejet tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-01 Novi Jork, spremembe 2011. Svetniki so vzeli na znanje tudi končno poročilo o opravljenem nadzoru za leto 2011 in program nadzora za leto 2012. Brez pripomb so podali tudi pozitivno mnenje k imenovanju Ivana Štrafela (kot edinega kandidata) za ravnatelja Osnovne šole Markovci. A če je šlo do te točke vse gladko, pa se je nato v nadaljevanju zataknilo pri odločanju o letošnjih prejemnikih občinskih priznanj in pri premoženjsko-prav-nih zadevah. Občinski svetniki namreč niso upoštevali predlogov Komisije za občinska priznanja in odlikovanja, temveč so seznam predlaganih kandidatov dopolnili in odločili, da se priznanja podelijo naslednjim občanom: naziv častni občan - posmrtno priznanje Martinu Mikši iz Zabovcev, plaketa Občine Markovci Etnografskemu društvu Korant Markovci in Ivanu Bezjaku iz Prvencev, listina Občine Markovci pa Marti Lešnik iz Prvencev in Neži Plajnšek iz Zabovcev. V nadaljevanju svetniki tudi niso potrdili sklepa o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine za leto 2012, kar je povzročilo, da o posameznih točkah dnevnega reda, ki se tičejo premoženjsko-pravnih zadev, niti niso glasovali. Pri obravnavani točki umestitve trase daljnovoda Cirkovce-Pince so svetniki soglasno vztrajali, da občina ne odstopi od že podanih zahtev, da se trasa umesti v prostor tako, da ne bo škodovala zdravju lokalnega prebivalstva. V nadaljevanju so potrdili novelacijo investicijskega programa za novogradnjo vrtca v Markovcih. Na znanje pa so vzeli tudi trende varnostnih pojavov na območju naše občine, ki jih je podala Policijska postaja Ptuj. Kot že v uvodu zapisano, je bila dober teden po redni seji izredna seja občinskega sveta, na kateri so svetniki odločali o posameznih točkah, ki so vse po vrsti bile premoženjsko-pravnega značaja. Najprej so sprejeli sklep o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Markovci za leto 2012, vendar v okrnjeni obliki, saj so sprejeli le predloge za razpolaganje z nepremičnim premoženjem (beri prodaja in služnost), ne pa tudi za pridobivanje nepremičnega premoženja. V nadaljevanju so na podlagi navedenega sprejeli sklep o ustanovitvi služnosti za izgradnjo nizkonapetostnega elektro priključka v k. o. Markovci v korist Elektra Maribor in MCK d. o. o.. Služnost se ustanovi tudi za izgradnjo elektroenergetskega omrežja v k. o. Bukovci v korist Elektra Maribor. Iz javnega dobrega so izvzeli parcelo v k. o. Nova vas pri Markovcih (del poti v obrtni coni) in sklenili, da se le-ta proda družbi Vitiva d. d.. Na koncu so svetniki sprejeli tudi sklep, da se lastniku nepremičnine v k. o. Prvenci, tj. državi, plačuje letno nadomestilo za ustanovljeno stavbno pravico za potrebe legalizacije ribiškega objekta v Prvencih v višini 3 % ocenjene vrednosti. MBK URADNE OBJAVE 1. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2012 z dne 11. 4. 2012); 2. Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin 15/2012 z dne 11. 4. 2012); 3. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin 15/2012 z dne 11. 4. 2012); 4. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Markovci za leto 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin 15/2012 z dne 11. 4. 2012); 5. Sklep o merilih za izdajo soglasja k obratovanju gostinskih obratov in imetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, v podaljšanem obratovalnem času (Uradno glasilo slovenskih občin 15/2012 z dne 11. 4. 2012). Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis. 17 MAK KO VC I? v V občini bogate infrastrukturne pridobitve V torek, 24. aprila, je v Sobetincih potekalo slovesno odprtje novozgrajene kanalizacije za območje severovzhodnega dela občine ter obnovljene ceste s potjo za kolesarje in pešce skozi naselje Sobetinci. Med leti 2006 in 2012 je bilo na območju občine Markovci zgrajeno kanalizacijsko omrežje v naseljih Markovci, Zabovci, Prvenci, Novi Jork, Strelci, Borovci in So-betinci. Kanalizacijski sistem se je gradil v več fazah in etapah, dolžina celotnega omrežja (gravitacijski in tlačni vodi) pa je 21.837 metrov. Vrednost investicije za vsa našteta naselja je dobrih šest milijonov evrov, od tega je Občina Markovci s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo prejela sofinancerski delež v višini dobrih 1,9 milijona evrov. V sklopu izgradnje kanalizacije se je v večini primerov sočasno urejala in posodabljala tudi preostala infrastruktura: javna razsvetljava, telekomunikacijski vodi, ele-ktrodistribucijsko omrežje, odvodnja-vanje meteornih vod in vodovodno omrežje. Po izgradnji kanalizacijskega sistema v Sobetincih je občina v kraju na novo uredila tudi cesto, stezo za pešce in kolesarje ter javno nizkoenergetsko razsvetljavo. Skupna dolžina rekonstruirane ceste skozi naselje Sobetinci je 1043 metrov, vrednost investicije, po kateri je vas dobila današnjo podobo (brez kanalizacije), pa je nekaj manj kot 450.000 evrov. Slovesno odprtje vseh naštetih naložb je bilo organizirano v sklopu prireditev 13. praznika Občine Markovci, program prireditve pa so pripravili člani in članice Kulturno-umetniškega društva Sobetinci. Slovesni dogodek so z ubranim igranjem pričeli člani Godbe na pihala Občine Markovci. Za godbeniki so s petjem in plesom na temo »Potujemo v Ameriko« nastopili najmlajši člani KUD-a Sobetinci, ki jih vodi Alenka Riž-nar. Scenarij za prireditev je napisala vodja dramsko-recitacijske sekcije, profesorica Stanka Šterbal s sodelavci, prireditev pa je odlično povezovala Tamara Horvat. Širšemu občinstvu se je drugič predstavil tudi mešani pevski zbor Sobetinci pod vodstvom zborovodkinje Božene Galun. Zapel je štiri pesmi. Med posameznimi pesmimi so recitatorke prebirale pesmi v povezavi s prihajajočimi prazniki. Po kulturnem programu je predsednik vaškega odbora (VO) Sobetinci Ivan Horvat pozdravil prisotne in predstavil nov grb vasi, ki je upodobljen na tablah na začetku vasi. Po predstavitvi je k besedi povabil župana Milana Gabrovca. Županovemu nagovoru je sledila vsem znana pesem: Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj. Gospod župnik Janez Maučec je za tem blagoslovil nove pridobitve v občini. Za zaključek sta župan Milan Gabrovec in predsednik VO Sobetinci Ivan Horvat slovesno prerezala vrvico. Sledili sta pogostitev in projekcija nastajanja novih pridobitev. Rekonstrukcija lokalne ceste LC 328020 Novi Jork-Farme Sobetinci V prejšnji številki Lista iz Markovcev smo vas obvestili o prejeti odločbi o do- Foto: MZ Program prireditve je bil obogaten z recitacijami članic KUD-a Sobetinci. mlakar fotograf v sosednji vasi — V Dornavi v pritličju občinske stavbe Fotografiranje ob vseh priložnostih - v studiu in na terenu. Delovni čas PON, SRE in PET: od 8. - 12. in 14. - 17. ure TOR in ČET: od 8. - 12. in 13. - 17. ure SOB: od 9. - 12. ure Naj vas neveljavni dokumenti ne presenetijo tik pred dopustom! Foto: MZ Na otvoritveni slovesnosti v Sobetincih je na govorniški oder stopil tudi župan Gabrovec. delitvi sredstev s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za re-konstruiranje obstoječe lokalne ceste LC 328020 Novi Jork-Sobetinci, vključno z izgradnjo kolesarske poti. Dela na omenjenem odseku ceste so že v teku. Dela izvaja Cestno podjetje Ptuj d. d., Zagrebška cesta 49/a, 2250 Ptuj. Pogodbena vrednost del, vključno z DDV, je 514.715,89 evrov. Kot je običajno, je v času gradnje moten promet. Polovična zapora ceste je na celotni dolžini gradbišča - cca 2,2 km, žal pa se ne bomo mogli izogniti tudi popolni zapori ceste, ki bo predvidoma v prvi polovici meseca junija, zato uporabnike že vnaprej naprošamo za razumevanje. Branko Zorko in Primož Galun Odprt razpis za RRP FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE dobite TAKOJ! www.fotomlakar.si | info@fotomlakar.si | 070 823 674 »Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je nedavno objavilo javni poziv za predložitev vlog za 144,87 milijona evrov vredno sofinanciranje projektov lokalnih skupnosti, ki se nanašajo na razvoj urbanih naselij ter na ekonomsko, izobraževalno, okoljsko in socialno infrastrukturo,« je povedal resorni minister Radovan Žerjav. Kot je povedal minister Žerjav, so lokalne skupnosti na ta poziv čakale več kot leto dni. Nepovratna sredstva bodo dodeljena za sofinanciranje projektov, ki se nanašajo na razvoj urbanih regij, ekonomsko in izobraževalno infrastrukturo, okoljsko infrastrukturo, socialno infrastrukturo ter javno infrastrukturo na območjih s posebnimi varstvenimi režimi in na turističnih območjih. »Ti projekti morajo biti vključeni v izvedbene načrte regionalnih razvojnih programov za obdobje 20122014 in imeti potrditev svetov regij. Največje potrebe so po projektih, kot so kanalizacija, domovi za ostarele, vrtci, obnova mestnih jeder. Projekti, kot so gradnja lokalnih cest in športne infrastrukture, pa ne pridejo v poštev,« je dodala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj Monika Kirbiš Rojs. Projekte bo po Žerjavovih besedah delno financirala Evropska unija v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013. Ta program je sicer podlaga za črpanje sredstev iz evropskega sklada za regio- nalni razvoj. „V zvezi z javnim pozivom bo ministrstvo organiziralo tudi več predstavitvenih delavnic, saj želimo, da bodo prijavitelji čim podrobneje seznanjeni z njegovimi elementi, njihove vloge pa čim bolj popolne," je dejal minister. Kirbiš Rojsova pa je opozorila še na omejitve, vezane na velikost projektov. Investicijski projekti, ki bodo kandidirali za sredstva, morajo biti namreč vredni čez 600.000 evrov,„mehki projekti", ki ne zahtevajo gradbenih del, pa čez 150.000 evrov. Državna sekretarka je dodala, da je rok za oddajo vlog 31. december, saj se programsko obdobje počasi približuje koncu (izteče se leta 2013), ministrstvo pa namerava v začetku naslednjega leta za občine objaviti še en manjši tovrstni razpis. Javni poziv se sicer lahko v primeru porabe sredstev po dodeljenih kvotah v vseh regijah zaključi predčasno, v primeru, da se sredstev do konca leta ne bo razdelilo v celoti, pa bodo objavljeni dodatni roki. Državna sekretarka je pojasnila še, da se je v preteklosti razpis za regionalni razvoj pokazal kot eden najuspešnejših, saj imajo občine največjo absorpcijsko sposobnost. To po njenih besedah dokazuje tudi študija Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje, po kateri imajo občine še za okoli 600 milijonov absorpcijske sposobnosti. STA 2 Leto/13, številka/3, maj2012 UST i'/. MARKOVC V 18 letih zgradili uspešno družinsko podjetje Za majsko izdajo Lista iz Markovcev smo se odpravili na obisk v obrtno cono Novi Jork, v družinsko podjetje Ključavničarstvo Zemljarič. Podjetje posluje od leta 1994, ko se je lastnik in ustanovitelj Konrad Zemljarič sa-mozaposlil v svoji ključavničarski delavnici v Zabovcih. Danes je v podjetju 15 zaposlenih in je eno večjih ter uspešnejših v občini Markovci in tudi širše v regiji. »Z obrtjo sem kot samozaposlen začel 9. marca 1994, v domači delavnici na 15 kvadratnih metrih. Kot obrtnik ključavničar sem si delo našel v mesno-predelovalni industriji. Iz nerjavečega jekla sem za to branžo izdeloval različne delovne proge, delovne pulte, mize in podobno - večino opreme, ki jo pri delu potrebujejo mesarije in mesnice. Moj prvi večji poslovni partner je bila Perutnina Ptuj, za katero smo izdelali veliko opreme, prav tako pa smo izdelovali opremo za okoliške mesarije, ki so v tistem času odpirale svoja vrata. Oprema za mesnice je predstavljala glavnino našega takratnega dela, smo pa opravljali tudi druga ključavničarska dela, kot so izdelava ograj, kovinskih konstrukcij in podobno. Prva tri, štiri leta sem bil v podjetju zaposlen sam, s povečevanjem obsega dela pa smo postopoma začeli zaposlovati sodelavce. Z leti smo dogradili tudi delavnico, in sicer na 160 kvadratnih metrov, leta 2000 nas je bilo v podjetju zaposlenih pet sodelavcev. V tistem času se je v podjetju zaposlil tudi sin Primož. Veliko prelomnico za naše podjetje je prineslo leto 2002, ko smo v obrtni coni Novi Jork kupili parcelo v velikosti 4600 kvadratnih metrov. V dveh letih smo nato na novi parceli zgradili proizvodno halo velikosti 800 kvadratnih metrov in pripadajočih 300 kvadratnih metrov upravnih prostorov. Oktobra 2004 smo dejavnost iz Zabovcev preselili v novozgrajeni objekt v Novi Jork in od takrat poslujemo na tej lokaciji. Proizvodne prostore smo z leti razširili in tako imamo danes zraven delavnice še skladišče in lakirnico. Skupaj je to 2500 kvadratnih metrov pokritih površin,« je razvoj podjetja opisal njegov ustanovitelj, lastnik in direktor Konrad Zemljarič. Po letu 2004 so začeli delo iskati tudi zunaj meja Slovenije, prav tako so konstantno povečevali število zaposlenih. Danes podjetje 90 odstotkov proizvodnje ustvari izključno za izvoz. »Največ poslujemo s podjetji iz Avstrije in Nemčije, izdelujemo pa procesno opremo. Proizvodne hale v obrtni coni smo z leti dograjevali in opremljali, tako da danes skorajda ni kovinskega izdelka, materiala ali s panogo povezane storitve, ki jih ne bi mogli ponuditi kupcu. Imamo CNC stroje za plazemski razrez, razrez v škarje, upogibanje, ovijanje, varjenje, struženje, rezkanje, lakiranje ... Največ delamo z nerjavečimi jekli, aluminijem in navadnimi konstrukcijskimi jekli. Procesno opremo izdelujemo za potrebe železarske industrije - železarne in gradbeništva - kamnolomi. Za obe branži izdelujemo opremo in stroje,« je razložil Zemljarič in povedal, da se je pred petimi leti v podjetju zaposlila tudi soproga Milena, ki skrbi za administracijo. Sin Primož je vodja projektiranja in proizvodnje, sodeluje pa tudi pri pogovorih in po- OBVESTILA Na spletni strani društva LAS www.las-bogastvopodezelja.si in na spletni strani Občine Markovci bo te dni objavljen 6. javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje »Razvojne strategije LAS Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah« občin Ptuj, Kidričevo, Hajdina, Markovci, Destrnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Dornava in Trnovska vas za leto 2013. * * * Občinska organizacija RK Markovci in župnijska Karitas vabita na zdravniško predavanje z naslovom Ohranimo zdravo srce - rešimo življenje. Predavanje bo potekalo v sredo, 23. maja, ob 19. uri v poročni dvorani Občine Markovci. Predaval bo Marko Bombek, dr. med., specialist interne medicine iz UKC Maribor. V sklopu predavanja bo prikazano tudi oživljanje z defibrilatorjem. * * * Občinska organizacija RK Markovci vabi na 5. občni zbor, ki bo v soboto, 2. junija, ob 19. uri v gasilskem domu v Markovcih. 5. junija bo za člane RK Markovci organizirana krvodajalska akcija. Konrad Zemljarič, lastnik in direktor podjetja gajanjih s poslovnimi partnerji, iskanju dela in podobno. »Po lastniški strukturi smo torej družinsko podjetje z zasebno lastnino, po velikosti pa smo klasificira-ni kot srednje veliko podjetje. Zaposleni v proizvodnji imajo po večini poklicno kvalifikacijo kovinarske smeri. Večina jih je strojnih tehnikov, pred časom pa smo zaposlili še tehnologa - inženirja strojništva. Tudi sin Primož, ki je po izobrazbi strojni tehnik, se je odločil za nadaljnje izobraževanje in bo pridobil izobrazbo inženir varilstva. Računovodstvo in finance pa nam vodi Ivan Svržnjak.« Leta 2006 je podjetje uspelo tudi s prijavo za nepovratna sredstva Slovenskega podjetniškega sklada, s katerimi so sofinancirali nakup opreme in strojev. Lani so uspeli pridobiti visoko bonitetno oceno AA+, uspešen razvoj podjetja od ustanovitve do danes pa so Zemljaričevi skupaj s svojimi zaposlenimi gradili na kakovostnem in zanesljivem delu. Mojca Zemljarič Foto: arhiv podjetja Proizvodna hala z upravnimi prostori Ključavničarstva Zemljarič v OC Novi Jork Leto/13, številka/3, maj2012 3 VA MÎVRKOVCïW Osrednja prireditev 13. občinskega praznika Osrednjo prireditev ob občinskem prazniku je organiziralo Kulturno--umetniško društvo KUD KulTura Markovci. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Milan Gabrovec. »Ko sem pred enim letom stal na tem mestu, še nisem mogel veliko povedati, kaj smo storili v preteklosti, saj sem vodil občino šele šest mesecev. Danes, po letu in pol, pa lahko povem, da se v središču Markovcev gradi sodoben poslovno-stanovanjski objekt. Investitor gradnje je podjetje MCK. Veseli me, da je lastnik podjetja Franc Janžekovič zbral pogum in se kljub kriznim časom podal v to investicijo. Objekt bo bistveno spremenil podobo središča naše občine, za samim objektom pa bo vaški trg, ki bo, glede na to, da bo v poslovnem delu nova trgovina in več različnih lokalov, postal priljubljeno zbirališče vseh naših občank in občanov ter stanovalcev novega objekta. V neposredni bližini naše osnovne šole bomo v kratkem začeli z gradnjo novega in sodobnega devetoddelčnega vrtca. Uredili bomo tudi mansardo v občinski stavbi, zgradili bomo dvigalo in tako postali bolj prijazni do invalidov in starejših. Trudimo se, da v polni meri zaživi obrtna cona, zato pospešeno iščemo potencialne investitorje, ki bi bili pripravljeni razvijati svojo dejavnost na področju naše občine. Dokončali smo tudi ves severni del kanalizacije s čistilno napravo. Zgrajen je velik del kanalizacije v Stojncih, čaka pa nas še del proti meji z občino Gorišnica in izgradnja kanalizacije v Bukovcih in Novi vasi, s čemer bomo ta projekt končali. Zadnji dve vasi pa sta odvisni od tako imenovanih kohezijskih sredstev in od sklepa ministrstva, ki ga skupaj z občinama Ptuj in Gorišnica čakamo že dolgo časa. Sam sklep bomo dobili, če bodo izpolnjeni pogoji pri delovanju čistilne naprave na Ptuju. Upamo, da se bo to zgodilo v kratkem. Ob tem pa že gradimo tudi kolesarsko stezo od Stojncev proti Bukovcem in jo bomo nadaljevali do Spuhlje. Enako bomo storili tudi od Spuhlje proti Borovcem do meje s sosednjo občino Gorišnica. Podpiramo tudi delovanje različnih društev in ostalih organizacij, obrtnikov in podjetnikov, saj se zavedamo, da so človeški viri največje bogastvo, zato smo tudi letos v okviru 13. občinskega praznika pripravili več različnih kulturnih, športnih in drugih prireditev. Spoštovane občanke in občani. Čestitam vam ob Slavnostni govornik župan Milan Gabrovec prazniku naše občine in se veselim vsega, kar smo dosegli do sedaj, še bolj pa tistega, kar bomo dosegli v prihodnosti,« je v slavnostnem nagovoru med drugim povedal župan Milan Gabrovec. Celoten koncept letošnje prireditve je zasnoval umetniški vodja Komornega zbora Kor, ki deluje pod okriljem KUD KulTura Markovci, Daniel Tement. »Naslov prireditve je bil Markovska občina skozi prostor. Kot fiziku se mi je namreč porodila ideja, da bi po tem, ko smo na lanski prireditvi potovali skozi čas, letos potovali skozi prostor. In to skozi velik prostor - naše osončje. Zanimivo je namreč, da sončni sistem, katerega del je tudi naš planet Zemlja, sestavljajo Sonce in devet planetov. Vsak ima svoje lastnosti: velikost, oddaljenost od Sonca, tirnico, pa tudi svoj (od ljudi izbrani) karakter. Na primer Mars - bog vojne, Venera - boginja ljubezni ... Tudi našo občino sestavlja devet vasi, ki se razlikujejo po karakterju ljudi, imajo svoje specifične značilnosti, ki so razvidne že iz njihovih imen. In tako se je sama po sebi porodila ideja o iskanju parov med planeti in posameznimi vasmi naše občine. Vzporednice so se iskale na osnovi fizikalnih in astroloških lastnosti planetov na eni ter velikosti, imena in značaja vasi na drugi strani,« je idejo, na kateri je temeljil program letošnje osrednje prireditve, razložil Tement. Za vas Markovci, ki je najbližja občinski stavbi, so našli par v planetu Merkur, ki je najbližje Soncu. Nova vas je dobila svoj par v planetu Venera, Sobetince so povezali s planetom Zemlja, Strelce z Marsom, Bukovce pa z Jupitrom. Stojncem so za par dodelili Saturn, Borovcem Uran, Za-bovcem Neptun in Prvencem Pluton. Ker je Sonce središče osončja in vzpostavlja ravnotežje v gibanju planetov, prav tako pa ima veliko funkcionalno vlogo, so mu par našli v instituciji - Občini Markovci. Ob posameznih primerjavah krajev s planeti so bile predstavnikom vasi podeljene slike planetov, v katerih so organizatorji našli njihov par. Med posameznimi predstavitvami in iskanju parov med vasmi in planeti so bile predvajane video-projekcije o življenju v posameznih vaseh, po vsaki projekciji pa je sledil tudi glasbeni nastop pevcev Komornega zbora Kor ob spremljavi orkestra in pod dirigentsko palico Daniela Tementa. V sklopu osrednje prireditve so tudi letos podelili najvišja občinska priznanja. Občina Markovci je tako posthumno za častnega občana imenovala Martina Mikša iz Zabovcev. Martin se je že z 12-imi leti vključil v TVD Partizan Markovci, kjer je bil kot vodja in član nepogrešljiv. Bil je dolgoletni načelnik društva, trener, aktivni plesalec folklorne skupine, orač in kopjaš. Kot kopjaš je preplesal številna gostuvaja in fašenke. Zadnja leta se je z ženo Terezijo največ posvečal skrbi za ohranjanje ljudskega izročila. Bil je ustanovni član ED Korant Markovci in tudi njegov prvi in dolgoletni predsednik. Prav gotovo mu lahko pripišemo velik del zaslug, da je markovski in zabovski fašenk pripeljal nazaj na domače kmečko dvorišče. Z leti je fašenk postal prireditev, ki je postala tradicionalna in je prispevala k veliki prepoznavnosti občine Markovci po celi Sloveniji in tudi izven meja. Martin je bil tudi aktiven in požrtvovalen gasilec, prav tako je bil med ustanovnimi člani MoPZ Alojz Štrafela Markovci. Za svoje delo na področju ohranjanja tradicije in običajev je prejel številna, tudi državna, priznanja. Med drugim je prejel srebrno Gallusovo značko in priznanje za 25 let humanega poslanstva v krvodajalstvu. Martina številni v svojem spominu pomnijo kot gasilca v uniformi, drugi kot športnika v uniformi in spet tretji kot ko-pjaša v folkorni obleki. Z utemeljitvijo, da je njegovo delo z ohranjanjem običajev in kulturne dediščine zelo zaznamovalo ljudi, dogajanje in okolje markovske občine, so ga za častnega občana predlagali: ED Korant Markovci, Vaški odbor in PGD Zabovci, Športno društvo Markovci in Kulturno društvo Alojz Štrafela Markovci. Na podlagi utemeljitve s strani predlagateljev je Občina Markovci Martina Mikšo posthumno imenovala za častnega občana. S plaketo Občine Markovci je bil odlikovan Ivan Bezjak iz Prvencev, ki je že kot mladinec vstopil v gasilske vrste PGD So-betinci. Z večletnim delom v društvu je dokazal, da je resen in vesten ter vreden zaupanja, ki so mu ga izkazali tovariši gasilci - zaupali so mu namreč funkcijo vodje gasilske mladine. Kot dober mentor je s svojo ekipo sodeloval na tekmovanjih po vsej Sloveniji in tudi v sosednji Hrvaški. Kasneje je v PGD Sobetinci prevzel še funkcijo predsednika Nadzornega odbora. Leta 1984 je bil vodja iniciativnega odbora za ustanovitev pGd Prvenci - Strelci. Ob ustanovitvi društva je prevzel funkcijo poveljnika, čez dve leti je postal njegov predsednik in ga uspešno vodil celih 18 let. Pod njegovim vodstvom se je društvo vseskozi opremljalo in posodabljalo svoje nepremičnine ter drugo imetje. Za delo v gasilstvu je Ivan prejel številna priznanja, tudi na državnem nivoju. Prav tako je deloval na področju lokalne samouprave, nekdanje Krajevne skupnosti in današnje Občine. Sodeloval je v Vaškem odboru Prvenci - Strelci, veliko dela ». Kulturni program osrednje prireditve so pripravili člani KUD-a KulTura Markovci. Pod vodstvom Daniela Tementa je ob spremljavi orkestra nastopil Komorni zbor Kor. 4 Leto/13, številka/3, maj2012 in truda pa je vložil tudi v izgradnjo KTV priključkov po vasi, telekomunikacijskega omrežja ter športnega parka. Kot gasilec in član različnih društev se vključuje v številne dogodke in prireditve v domači vasi, prav tako pa vedno pomaga tudi pri vseh delovnih akcijah, ki potekajo na vasi in so prostovoljnega značaja. Za vse našteto je Občina Markovci na predlog Vaškega odbora Prvenci in ob podpori kandidature s strani PGD, Prosvetnega in Športnega društva Prvenci - Strelci ter Društva upokojencev Markovci Ivanu Bezjaku ob letošnjem občinskem prazniku podelila plaketo Občine Markovci. Plaketa Občine Markovci je bila ob 20. obletnici delovanja podeljena Etnografskemu društvu (ED) Korant Markovci, ki ga vodi predsednik Marjan Bezjak. Društvo je bilo na pobudo domačinov Mar-kovcev in Zabovcev, ki so ohranjali čut do ljudskega izročila in pustne dediščine, ustanovljeno 18. aprila 1992. Že leto prej je skozi Markovce in Zabovce prvič krenila fašenska povorka, ki je bila povod za kasnejšo ustanovitev društva. Prvi predsednik ED Markovci je bil že omenjeni Martin Mikša iz Zabovcev. Ustanovni člani ED Korant Markovci so želeli bogato kulturno dediščino naših prednikov vrniti tja, kamor spada - na kmečko dvorišče, na podeželje. Le na domači zemlji, na dvoriščih, kjer sta jih z odprtimi rokami pričakala gospodar in gospodinja, so se ti liki počutili dobrodošle. Z leti je priredi- Foto: MZ Skupinska fotografija ob podelitvi odlikovanj tev postajala vedno večja in večja. Danes je sobotni markovski fašenk pravi praznik za celo občino. Prireditev je postala prepoznavna daleč naokrog. ED Markovci je danes zagotovo eno izmed največjih društev v občini. Ob jubileju - 20. obletnici delovanja - je društvo s strani Občine Markovci na predlog Vaškega odbora Zabovci, PGD in Športno-rekreacijskega društva Zabovci, Korant kluba Razjarnik Zabovci in Športnega društva Markovci prejelo plaketo Občine Markovci. Neža Plajnšek iz Zabovcev je prejemnica listine Občine Markovci. Neža Plajn- šek, rojena Janžel, že od mladosti dalje aktivno deluje v dobro domače vasi in širšega okolja (občine Markovci). V mladosti je bila uspešna atletinja, zadnji dve desetletji pa je aktivna članica Etnografskega društva Markovci. Vse od ustanovitve markovskega fašenka sodeluje pri pripravah na to prireditev, in sicer z izdelavo fašenskega okrasja in podobno. Plajnškova je članica skupine »Gosto-vejnci iz Zabavec«, na njenem domu pa se vsako leto zberejo tudi zabovski orači in od tam začnejo obiske od hiše do hiše. Neža Plajnšek in njena družina ob menjavi letnih časov ali ob praznikih pred svojo hišo (ob regionalni cesti Ptuj-Zavrč) postavijo domiselne dekoracije. Vse je lepo izdelano in postavljeno ter tako privablja poglede mnogih mimoidočih. Mnogi domačini, ljudje od drugje in turisti se ob dekoracijah celo radi ustavijo in fotografirajo. Na teh fotografijah se tako znajde tudi ime kraja Zabovci in občine Markovci. Ker Neža Plajnšek vse opisano ustvarja Foto: MZ Priznanje za posthumno imenovanje za častnega občana Martina Mikšo je bilo izročeno njegovi soprogi Tereziji. Foto: MZ Prejemnica listine Občine Markovci Marta Lešnik z veliko radostjo in vnemo, ji je Občina Markovci na predlog Vaškega odbora Za-bovci ob letošnjem občinskem prazniku podelila Listino Občine Markovci. Z listino pa je bila letos odlikovana tudi Marta Lešnik iz Prvencev. Marta kot najstarejša izmed devetih otrok družine Vilč-nik iz Muretincev je bila že od otroštva vajena trdega dela. Po končani osnovni šoli se je vpisala na učiteljišče, vendar ker je bil takrat v družini na poti osmi otrok, najmlajši brat, se je morala v korist njega in družine odpovedati svojim sanjam, da bi postala učiteljica. Že kot mlado dekle je morala na delo v tujino. Leta 1971 se je poročila v vas Prvenci. Z Jožefom Lešnikom sta si na njegovi domačiji ustvarila dom in družino. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Lešnikova je vse življenje predano skrbela za družino. Ob skrbi za svoje bližnje pa je našla tudi čas za druge dejavnosti, povezane z življenjem na vasi in v občini. Dvakrat je bila izvoljena v Vaški odbor Prvenci, dolga leta je bila tudi govornica na pogrebih. Bila je ustanovna članica in prva predsednica Društva podeželskih žena občine Markovci, prav tako je s svojim delom zaznamovala začetke prvenske prireditve Od setve do žetve. Lešnikova je tudi avtorica tekstov multivizije Od zrna do klasa in besedila pri projektu Svetega Marka čas, ki ga je Prosvetno društvo Prvenci-Strelci izvedlo ob občinskem prazniku. S svojim delom Marta Lešnik vsekakor zaznamuje dogajanje v domači vasi in tudi širše v občini. Zato ji je bila na predlog Vaškega odbora Prvenci, s podporo Prosvetnega društva Prvenci - Strelci in Društva podeželskih žena občine Markovci, ob letošnjem občinskem prazniku podeljena listina Občine Markovci. Vsem prejemnikov občinskih odlikovanj iskrene čestitke! Mojca Zemljarič / Foto: MZ Neža Plajnšek je prejela listino, Ivan Bezjak pa plaketo Občine Markovci. Plaketo za 20 let uspešnega delovanja ED Korant Markovci je v imenu društva prevzel predsednik Marjan Bezjak. Leto/13, številka/3, maj2012 5 Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/11 in 5/12) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2012) župan občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2012 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: - sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, - sofinanciranje samozaposlova-nja in odpiranja novih delovnih mest, - sofinanciranje stroškov promocije, - sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih. II. VIR Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 1402101 Državne - občinske pomoči v gospodarstvu. III. VIŠINA RAZPISANIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2012 v višini 50.000,00 EUR, na proračunski postavki 1402101 Državne - občinske pomoči v gospodarstvu. IV. SPLOŠNI POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Upravičenci do pomoči so: • podjetja, ki imajo sedež na območju občine, • fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve, • občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja s sedežem v Občini Markovci. Za podjetje se šteje: • samostojni podjetnik posameznik, • majhno podjetje (zaposluje manj kot 50 oseb ter letni promet in/ali bilančna vsota ne presega 10 mio EUR), • srednje veliko podjetje (zaposluje manj kot 250 oseb ter letni promet ne presega 50 mio EUR in/ali bilančna vsota ne presega 43 mio EUR) Pomoč, odobrena po pravilu de minimis, lahko pokriva do 50 % upravičenih stroškov (brez DDV). O višini zneska bo odločal Odbor za gospodarske dejavnosti glede na število vlog in višino zaproše- )VC\iV nih in upravičenih sredstev. Do pomoči niso upravičena podjetja, ki: • so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, • so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje, • sodijo v sektorje ribištva, ribo-gojstva in premogovništva, • sodijo v sektor primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, • delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih: - če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, - če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce, • nimajo poravnanih finančnih obveznostih do občine, • nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev. V. OSNOVNI POGOJI RAZPISA PO POSAMEZNIH UKREPIH Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna. To pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oziroma se že izvajajo. Obrestna mera se lahko sofinancira tudi za investicijo, ki je nastala po najetju kredita za posamezno investicijo do konca trajanja kredita. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulaci-jo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z uredbo o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija (ES). 1. UKREP: Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij. Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine po tem razpisu so: • stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine, • stroški izdelave investicijskih programov in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov, • stroški osnovnih sredstev namenjenih posodobitvi dejavnosti, • stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije. Upravičeni stroški za nematerialne investicije so: • stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatenti-ranega tehničnega znanja ter programske opreme, • stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije. Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. točke tega razpisa, ki investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti, in podjetja, ki nimajo sedeža v občini, vendar investirajo v dejavnost na območju občine. Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta. Vrednost prijavljene investicije ne sme presegati polovice (50 %) razpisanih proračunskih sredstev po razpisu. 2. UKREP: Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest Namen pomoči je povečanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti. Upravičeni stroški so: • stroški za realizacijo samoza-poslitve v višini do 5 oziroma 10 minimalnih mesečnih plač, • stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih plač. Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine ali registrirano dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine, in sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve brezposelne osebe, ki je bila najmanj 6 mesecev prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve in do 5 minimalnih mesečnih plač za primer samo-zaposlitve predhodno zaposlene osebe. Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 4. točke tega razpisa in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve osebe, ki ima stalno bivališče na območju občine in v kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev. Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 3 leta. 3. UKREP: Sofinanciranje stroškov promocije Namen sofinanciranja stroškov promocije je spodbuditi sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na strokovnih sejmih in razstavah doma in v tujini in na ta način promovirati razvoj novih proizvodov in storitev. Upravičeni stroški so: • najetje, postavitev in delovanje stojnice na določenem strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini. Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. točke tega razpisa. Do ukrepa niso upravičena podjetja, ki na stojnici izvajajo tržno dejavnost. 4. UKREP: Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih Namen pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompe-tenc podjetnikov ter zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij. Upravičeni stroški so: • stroški inštruktorja, • stroški svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja, • potni stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo, • stroški aktivnosti, ki promovira-jo podjetništvo, inovativnost in/ ali odličnost poslovanja. Za usposabljanje ne šteje izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe. Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. točke tega razpisa, ki imajo izdelan letni program usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov. VI. ROK ODDAJE VLOG IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog je petek, 28. september 2012, oziroma najkasneje ta dan oddana vloga na pošti kot priporočena pošiljka. Vlogo - prijavne obrazce in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ GOSPODARSTVA« na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. 1. Osnovni podatki na vlogi Navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številka tekočega oziroma transakcijskega računa. 2. Dokumentacija K vlogi je potrebno priložiti še: • dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, • bilanco uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah, • izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Markovci, • izjavo prosilca o višini lastnih sredstev za isti namen, • izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. K posameznim projektom znotraj ukrepa je potrebno priložiti še: - za sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij: dokazilo o plačilu oziroma plačane račune za izvedene aktivnosti z datumom iz obdobja od 1. 1. 2012 do 30. 10. 2012. Če se kot dokazilo priloži predračun, mora biti dokazilo o plačilu predloženo najkasneje do 30. 10. 2012. - za subvencioniranje obrestne mere: dokazilo o odobritvi kredita in o višini obresti za tekoče leto s strani izbrane poslovne banke za materialne in nematerialne investicije. - za sofinanciranje samozaposlitve in odpiranja novih delovnih mest: v primeru samozaposlitve dokazilo, da je bil vlagatelj najmanj 6 mesecev prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve oziroma dokazilo o predhodni zaposlitvi. Dokazila o zaposlitvi ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve, za nedoločen čas, pri čemer imajo prednost prosilci, ki zaposlujejo občana Občine Markovci. Dokazilo o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta (kopija napovedi za odmero davka od dohodkov za preteklo leto) in prijava-odjava (obrazec M1-M2) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. - za sofinanciranje stroškov promocije: dokazilo o najetju, postavitvi in delovanju stojnice na določenem strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini. - za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja: dokazilo o plačilu stroškov posebnega izobraževanja in usposabljanja z datumom iz obdobja od 1. 1. 2012 do 30. 10. 2012. Če se kot dokazilo priloži predračun, mora biti dokazilo o plačilu predloženo najkasneje do 30. 10. 2012. Za posebno izobraževanje šteje pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja, uporabnega na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči, pri čemer se ne upošteva izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe. Vloge na ta razpis morajo biti vložene posebej za vsak ukrep. V primeru, da se znotraj ukrepa prijavljate z več projekti, mora biti vsak projekt na svojem obrazcu. Vloga mora vsebovati vsa zahtevana dokazila. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Če vloga ne bo popolna, bo vlagatelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Markovci www.markovci.si, pod rubriko Javni razpisi. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem - upravičencem, v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka oziroma popolne vloge upravičenca. Informacije: Občinska uprava Občine Markovci, telefon: 02/788-88-80. Milan Gabrovec, prof. župan Občine Markovci 6 Leto/13, številka/3, maj2012 OBČINA MARKOVCI, Markovci 43, 2281 Markovci na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/07) ter Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011 in 5/2012) objavlja RAZPIS o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Mar-kovci I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Markovci, po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis«, za naslednje ukrepe: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 2. Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij 3. Pomoč pri spodbujanju kakovostnih kmetijskih proizvodov 4. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu 5. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah - pomoč de minimis 6. Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij - pomoč de minimis II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2012, proračunska postavka 1102201 Državne-občinske pomoči v kmetijstvu v višini 30.000,00 EUR. Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči Odbor za gospodarske dejavnosti pri občinskem svetu občine. A. DODELITEV POMOČI SKUPINSKE IZJEME 1. POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo. Upravičeni stroški za primarno kmetijsko proizvodnjo: Posodabljanje, adaptacija, gradnja zmogljivosti: - stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški graditve, prenove, adaptacije gospodarskih objektov kmetije, - stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanje novih zmogljivosti v primarni kmetijski dejavnosti, - stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva«). Zemljišča: - nakup kmetijskih zemljišč do 10 % vrednosti naložbe v primeru izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje. Oprema: - stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, - stroški za nakup opreme hlevov, - stroški naprave skladišč za krmo s pripadajočo opremo, - stroški nakupa in montaže rastlinjaka in opreme. Dokumentacija: - stroški za pripravo načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij, zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, ki temeljijo na zakonodaji skupnosti, - splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc). Obresti kredita: - stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu. Višino sofinanciranja obresti določi Odbor za gospodarske dejavnosti občine Markovci. Pogoji za pridobitev sredstev: - zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2012 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, - ustrezna dovoljenja/projektna dokumentacija za izvedbo investicije, vsa dokumentacija v skladu z veljavno zakonodajo, - predračun/i (račun/i oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 20. 11. 2012), - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, - drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. V primeru sofinanciranja obrestne mere kreditov za zgoraj navedene namene posodabljanja kmetijskih gospodarstev (posodabljanje, adaptacija, gradnja, nakup zemljišča v sklopu naložbe oziroma izgradnje, opreme) je potrebno poleg zahtevanih dokazil predložiti tudi kreditno pogodbo, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in dokazilo o upravičenosti investicije s strani pristojne kmetijske institucije. Upravičenci do pomoči: - fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG--MID številko in so s tem vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, - do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, - do 50 % upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu, - do 50 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40 % vrednosti celotne naložbe oziroma do 25 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi, - najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 250 €, najvišji skupni znesek pa do 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo. 2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje živali za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. Upravičeni stroški: Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgube, ki jih povzročijo bolezni živali: - sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, ki jih povzročijo bolezni. Pogoji za pridobitev sredstev: - zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2012 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, - veljavna zavarovalna polica za tekoče leto 2012 z dokazilom o plačilu. Upravičenci do pomoči: Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine in sedež na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: - podpora občine za kritje izgub pri živalih znaša razliko do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije, - skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani države, pomoč ne sme preseči 50 % stroškov zavarovalne premije. Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 €. 3. POMOČ ZA SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV Upravičeni stroški: Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov: - stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 14000, - stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), - stroški za uvedbo sistemov sledljivosti, - stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje. Pogoji za pridobitev sredstev: - dokazila o izvedbi storitve, - dokazila o plačilu stroškov, LIST I - dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Upravičenci do pomoči: - upravičenci do dodelitve sofinanciranja spodbujanja proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov so izvajalci, ki opravijo storitev iz tega ukrepa. Bruto intenzivnost pomoči: - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - sofinancira se do 100 % stroškov, - minimalni znesek pomoči je 100 €, najvišji znesek pomoči ne sme presegati 1.000 €. 4. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči za: - organiziranje in izvedbo izo-braževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva, - svetovalne storitve, ki jih opravijo tretje strani, - organizacijo forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, - širjenje znanstvenih dogajanj, - izdelavo publikacij, katalogov, spletišč. Upravičeni stroški: 1. Na področju organiziranja in izvedbe izobraževalno-strokov-nih programov s področja kmetijstva. Upravičeni stroški so stroški organiziranja programov usposabljanja po predhodni odobritvi programa na Odboru za gospodarske dejavnosti. 2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: - honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. 3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: - stroški udeležbe, - potni stroški, - stroški izdaje publikacij, - najemnine, - simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 50 € na nagrado in zmagovalca. 4. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006), niso imenovani. 5. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve interne-tne strani ...). Pogoji za pridobitev sredstev: - potrdilo in seznam udeležencev izobraževanja, tečaja, - dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore, - dokazila o plačilu stroškov, dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Markovci. Upravičenci do pomoči: - registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva; organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Mar-kovci ali regije ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev, - nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: - pomoč se lahko krije do 50 % upravičenih stroškov, - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. B. DODELITEV POMOČI DE MINIMIS Po pravilu de minimis se državne pomoči dodeljujejo za naslednja ukrepa: - naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, - naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij. 5. NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Predmet sofinanciranja so naložbe: - predelava kmetijskih proizvodov, - turizem na kmetiji, - dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji, - pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji, - kompostiranje organskih snovi, - žaganje lesa. Upravičeni stroški: - vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, - nakup nove opreme, Leto/13, številka/3, maj2012 7 Ü3T (7 MA.R. KO^Cli V - promocija, - splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev: - potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali - če kandidira upravičenec, ki še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči ali - odločba o vpisu dejavnosti v davčni register, - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 2 leti po zaključeni naložbi, - poslovni načrt, - projektna dokumentacija naložbe, - predračun/i (račun/i oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 20. 11. 2012), - upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji, - dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. Upravičenci do pomoči: Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov, - najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa do 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto, - skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremukoli upravičencu, ne sme presegati 200.000 € bruto v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. 6. NALOŽBE V OPRAVLJANJE STORITEV IN TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV S KMETIJ Predmet sofinanciranja so naložbe za naslednje vrste namenov: - neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah, - neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije, - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem, - izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Upravičeni stroški: - vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, - nakup nove opreme, - promocija, - ostali splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev: - potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali - odločba o vpisu dejavnosti v davčni register, - predračun/i (račun/i oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 20. 11. 2012), - upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji, - dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. Upravičenci do pomoči: Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov, - najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto, - skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremukoli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog za posamezne ukrepe je 2. 11. 2012. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena. Pomoč se dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem letu 2012. O morebitnem podaljšanju roka odloči Odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja od 1. 1. 2012 do 20. 11. 2012. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja. Če se k vlogi priloži predračun, mora biti dokazilo o plačilu predloženo najkasneje do 20. 11. 2012. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA« na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Markovci www.markovci.si, pod rubriko Javni razpisi. Milan Gabrovec, prof. župan Občine Markovci Krvodajalci pri županu V okviru občinskega praznika je letos drugič zapovrstjo bil organiziran sprejem za krvodajalce pri županu občine Markovci Milanu Gabrovcu. Tako smo se krvodajalci naše občine srečali v ponedeljek, 23. aprila, ob 17. uri v poročni dvorani občinske stavbe. Sprejema se je udeležilo mnogo več krvodajalcev kot lansko leto. Ljudje, ki so zdravi in imajo to »srečo«, da darujejo kri, so se na to županovo gesto zelo pozitivno odzvali, saj si resnično zaslužijo javno priznanje, ki je dandanes popolnoma zamrlo. Tudi če krvodajalec želi na krvodajalsko akcijo, je čedalje večja težava pri delodajalcih, ki se jim izguba 8-urnega izostanka zdi prevelika, kljub refundiranju plačila delavnika. Župan je krvodajalcem podelil priznanja, ki so kategorizirana glede na določeno število odvzemov, to je 5, 10, 25..., do 60-krat. Posebno priznanje za 60 odvzemov sta prejela Marjan Kirbiš iz Markovcev in Branko Matjašič iz Stojncev. Župan se je zahvalil tudi nekdanjim krvodajalcem, posebej pa povabil na akcije polnoletno mladino. Krvodajalce je pozdravila tudi predsednica OORK in sekretarka OZRK Ptuj Marjana Cafuta, ki jih je povabila na 23. srečanje krvodajalcev Slovenije 9. junija v Veržej. Tega srečanja se bodo udeležili tudi krvodajalci iz naše občine. Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo nesebično humano delo, saj kri rešuje življenja! Marija Prelog Foto: Marija Prelog Marjan Kirbiš iz Markovcev in Branko Matjašič iz Stojncev sta za 60-krat darovano kri prejela posebni priznanji. Blagoslov Kovačeve kapele Po lanski obnovi Šmolkovega križa in kapele v središču vasi (na Gmajni) je letos prenovo dočakala tudi Kovačeva kapela, ki stoji ob glavni cesti v Stojncih. S tem smo obnovili še en spomenik, ki je v ponos in okras celotni občini Markovci. Da je blagoslov omenjene kapele potekal ravno v začetku maja in ravno letošnje leto, ni naključje: Obnovljena Kovačeva kapela letos mineva 130 let od prvega blagoslova kapele, v začetku maja pa goduje sveti Florjan, čigar kipec stoji v vrhu kapelice. Vse to je botrovalo, da smo v Stojncih, dan pred Florjanovo nedeljo, z blagoslovom obeležili še Kovačevo kapelo. Kot je razvidno in župnijske kronike in iz ustnega izročila, je kapelico dal postaviti Vid Toplak, kovač iz Stojncev, zato se po njem še danes imenuje Kovačeva kapela. Leta 1872 je na mestu sedanje kapelice stal križ, ki je bil nato prestavljen na polje, 10 let za tem pa so prvič blagoslovili novo kapelo. Osrednji predmet kapele je križ, ki je ohranjen od samega začetka iz leta 1882 in je v velikosti kapelice, tako da ni dvoma o starosti kapele. Največ posluha za obnovo Kovačeve kapele je poleg Konrada in Marjete Kristovič, ki skrbita za ta lep spomenik, imel domači vaški odbor, še posebej Franc Ambrož, ki je podpiral delo in od katerega so prišle prve spodbude za obnovo. Temelje novi kapelici sta postavila gospodar Konrad Kristovič in njegov vnuk Amadej, za preobleko križa in vseh kipcev pa je poskrbel sin Miran z Marjetko. Sicer je pri obnovi sodelovalo mnogo posameznikov, podjetij, organizacij in institucij. Na sobotno popoldne, 5. maja, se je pri Kristoviče-vih v Stojncih zbralo mnogo povabljenih gostov in tistih, ki so se odzvali oznanilu v farni cerkvi ter radijskemu vabilu. Zbrane je nagovorila Marjeta Kristovič, za njo pa še župan Milan Gabrovec. Kapelico je blagoslovil domači farni župnik Janez Maučec, za tem pa je sledila pogostitev vseh navzočih na Kovačevem dvorišču. Kovačeva kapela je že tretje božje znamenje, ki smo ga obnovili v Stojncih. Na obnovo čaka še zadnja, Kvarova kapela. Zasluga in zahvala za vse postorjeno delo v vasi gre vaškemu odboru Stojnci, ki skrbi za urejenost naše vasi in okolice. Alenka Rožanc Foto: AR 8 Leto/13, številka/3, maj2012 Predstavitev naših vasi - Bukovci Bukovci so največja vas v občini Mar-kovci. Merijo dobrih 6,75 km2 in ležijo na 216 metrih nadmorske višine. Bukovci so že od nekdaj dolga obcestna vas ob cesti Ptuj-Borl, ki spremlja ptujsko teraso ob reki Dravi. Vas je razdeljena na več delov: Gornji kunec, Center, Spodnji kunec, Nuvi Jork, Kolamerci, Lepa ulica, Siget, Hujkari, Lunovci in Vopošnica. Zelo zanimivo je dejstvo, da se v starih zapisih najde podatek, da je bila do leta 1897 Vopošnica svoja vas in ni spadala k občini Bukovci. Vopošnica je ime dobila po župniku Wol-pothu, ki je dal zgraditi tudi graščino, a se je med poplavami porušila. Vas Bukovci se leta 1286 omenja kot Pu-ech, leta 1320 kot Hainricus de Puech, v urbarju iz leta 1322 pa kot In villa Puech. Konec 19. stoletja se Bukovci imenujejo Puechdorf. Po ljudski pripovedi bi naj vas dobila ime po velikem bukovem gozdu. Iz urbarjev salzburške nadškofije iz leta 1322 je razvidno, da je imela salzburška cerkev takrat v vasi Bukovci 35 podložni-kov, od tega so imeli po dve hubi ptujski meščan, gorski mojster in uradnik salzburškega nadškofa Wofhardus, dve hubi pa bukovski župan (huba je bila v fevdalizmu posestvo, veliko približno med 15 in 20 hektarjev). Prav tako je v urbarju zapisano, da je bila to že takrat največja vas na Ptujskem polju. Skromna rast prebivalstva je bila posledica razsa-janja kuge in turških vpadov, na kar še danes spominjajo kužna znamenja. Naravne katastrofe tudi vasi Bukovci niso prizanesle; prizadeli so jih kar trije veliki požari. 16. aprila 1893 je strahovit požar upepelil 21 hiš, celi zgornji del vasi do kapelice Matere božje. 12. aprila 1895 je pogorelo 29 hiš z gospodarskimi poslopji, leta 1908 pa je velik požar uničil 11 hiš. Vse omenjeno je privedlo do tega, da so 10. marca 1910 v vasi ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo. Leta 1931 je potekalo ljudsko štetje in takrat je bilo v Bukovcih 798 prebivalcev, od tega 374 moških in 424 žensk. Bukovčani so že v tistih časih imeli trgovino (Korantov hram), ki jo je med vojnama vodil g. Urban. V času druge svetovne vojne so vas okupirali Nemci. Nemški vojaki so v kraj vkorakali v sredo zjutraj, 9. aprila, leta 1941. Med leti 1941 in 1944 je bila skozi Bukovce asfaltirana cesta, ki je vodila od Ptuja proti Borlu. Leta 1942 je okupator v Markovcih ustanovil strojno traktorsko postajo. Traktorist je bil Bukovčan Ignac Foto: Gorazd Mlinaric Center za medgeneracijsko druženje naj bi se gradil ob športnem parku. Horvat. V tistem času so prebivalci tega območja prvič videli oranje brez konjev in volov. Po osvoboditvi izpod nemške okupacije se je v vasi ustanovila ljudska mladina, ki jo je vodil Janez Zemljarič iz Vopošnice. Leta 1945 je začela delovati tudi knjižnica, ki deluje še danes. Istega leta so gasilci s pomočjo vaščanov povečali gasilski dom pred Žilaščvimi, delovati pa je začelo tudi izobraževalno umetniško društvo, katerega vodja je bil Miha Kekec. Kasneje se je društvo preimenovalo v Prosvetno društvo, danes pa deluje pod imenom Kulturno društvo Bukovci. Leta 1946 so v vasi pripravljali vse potrebno za elektrifikacijo, že poleti naslednjega leta je v vasi zasvetila prva žarnica. Spomladi 1948 je pod vodstvom Franca Šmigoca začela delovati godba na pihala; kasneje jo je prevzel Šmigočev vnuk Janez Bezjak. 18. maja 1953 se je skupaj s kmetijsko zadrugo začela gradnja gasilskega doma in prosvetne dvorane. Dve leti zatem so gasilci razvili prvi članski gasilski prapor. Leta 1965 so v Bukovcih uredili mlekarsko zbiralnico, kjer se je dnevno zbralo 450 litrov mleka. Leta 1971 so kupili nov gasilski orodni avtomobil IMV. Ker so mladi gasilci bili že tedaj zelo aktivni, so leta 1975 razvili pionirski prapor. Leto kasneje so v vasi uredili vodovod, nato pa še telefonske priključke. V vasi se je ustanovil tudi nogometni klub, ki se je kasneje preimenoval v Športno društvo. Leta 1978 so Bukovčani dobili športno igrišče, pozneje pa so ob njem dogradili klubske prostore. Leta 1979 so se odločili za nakup zemljišča za izgradnjo novega (sedanjega) gasilskega doma. Temeljni kamen je bil postavljen 1. maja 1981, objekt pa je bil namenu predan leta 1989. Ob tej priložnosti so razvili tudi drugi članski prapor. Leta 1988 so kupili Avto TAM 130, leto kasneje pa TAM 80 AG. Leto 1996 je bilo za gasilce ponovno slovesno, saj so v vas pripeljali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva Mercedes Sprinter. V času po slovenski osamosvojitvi so bili ob glavni cesti skozi vas urejeni tudi prvi metri pločnika, leta 1997 pa razsvetljava vasi. Istega leta je po vasi potekal tudi prvi Fašenk po Bukovsko. Leta 1998 je prvi župan občine Markovci postal Franc Kekec iz Bukovcev. V naslednjih letih sta bili ustanovljeni šahovska in namiznoteniška sekcija, zaprla pa se je vsem dobro poznana gostilna Korantov hram. V tistem času so krajani v središču vasi začeli postavljati tudi adventni ven-ček in božično drevo, gasilci so s svojimi kolegi iz društva Lovrečan - Dubrava iz sosednje Hrvaške in iz avstrijskega Bad Waltersdorfa podpisali listine o medsebojnem sodelovanju. Leta 2001 so v Bukovcih praznovali 715. obletnico prve pisne omembe kraja. Leto kasneje se je ob gasilskem domu začela gradnja nove večnamenske dvorane. V letu 2003 je vas Bukovci prejela naziv najbolj urejene vasi v Sloveniji. Tega leta je bilo v vasi 289 gospodinjstev in 953 prebivalcev (500 žensk in 453 moških). Leta 2006 so v vasi postali bogatejši za gasilsko vozilo Renault 16/25. Predlani so gasilci praznovali stoletnico delovanja in ob tem izdali zbornik z naslovom Prostovoljno gasilsko društvo Bukovci - 100 let Bukovčani so ponosni na svojo večnamensko dvorano in gasilski dom. LIST (7 MARKOVC humanega in plemenitega dela. Najmlajši pionirji in pionirke iz vasi, ki so vključeni v gasilsko društvo, so na regijskem tekmovanju že sedmič zapored dokazali, da sodijo na državno tekmovanje, ki bo v začetku junija potekalo na Ptuju. Lansko leto so okroglo obletnico delovanja praznovali tudi kulturniki. 60 let prinese kar nekaj sprememb, novih članov in novo vodstvo, pa vendar se njihove najbolj prepoznavne prireditve niso kaj bistveno spremenile. Vsako leto februarja organizirajo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, prav tako so organizatorji bukovskega fašenka, v marcu pa organizirajo materinski večer. Po spomladanskih aktivnostih se člani društva udeležujejo različnih prireditev in dogodkov po vsej Sloveniji in tudi izven meja. Avgusta pripravijo letno srečanje članov društva in članic Društva podeželskih žena iz Bukovcev, postavijo pa tudi klopotec in tako polepšajo vas. Društvo ima tudi svojo njivo, za katero članice čez celo leto skrbijo in okopavajo različne pridelke, jeseni pa je treba letino pospraviti. Oktobra se srečajo na jesenskem pikniku in trgatvi pri predsedniku društva. Ob martinovem organizirajo prireditev Vesela jesen. Jeseni vrata odpre tudi knjižnica, ki je odprta enkrat tedensko, pripravljajo pa tudi ure pravljic, otroške delavnice in lutkovne igre. Sicer pa je društvo v letu 2010 pridobilo lastne prostore v gasilskem domu v Bukovcih. V vasi Bukovci deluje tudi Športno društvo, ki aktivno deluje s šestimi nogometnimi ekipami, in sicer: člani v ligi MNZ Ptuj, mladinci, mlajši dečki, cicibani U-10 in cicibani U-8 ter veterani. Namizni tenis se igra le rekreacijsko. Vse selekcije skupaj štejejo več kot 80 igralcev. Poslanstvo društva je voditi organizacijo v športnem in zdravem duhu. V vasi Bukovci je tudi več podjetij in samostojnih podjetnikov. V kraju so trije gostinski lokali, dve cvetličarni, tri šiviljske delavnice in prodajalna z metražnim blagom, trgovina z živilskim blagom, prodajalna s kmetijskim materialom, trgovina z gradbenim materialom, zlatarna, trije frizerski saloni, mesnica, vul-kanizer in kozmetični salon. Podjetniki na območju Bukovcev se ukvarjajo tudi z dejavnostmi, kot so: avtoprevozni-štvo, avtoličarstvo in avtokleparstvo, taksi prevozi, prodaja prehrane in pre-hranskih dopolnil za živali, slikoples-karstvo, parketarstvo, zavarovalništvo, kamnoseštvo, mizarstvo, različne storitvene dejavnosti, aranžiranje in oblikovanje, urejanje okolice in različna zemeljska dela, montaže in drugo. Čeprav je bila vas v preteklosti izrazito kmetijsko usmerjena, pa je danes ta panoga v kraju kar v veliki meri zamrla. V Bukovcih je tako le še nekaj kmetij, od tega sedem večjih, največ pa je srednjih, malih kmetij, ki se pretežno ukvarjajo s poljedelstvom, zraven pa redijo manjše število prašičev ali perutnine. Vaščani so po večini dandanes zaposleni, najpogosteje na Ptuju, nekaj pa tudi v domači občini in v sosednih krajih. Tudi aktualni župan Milan Gabrovec, ki je leta 2010 prevzel vodenje Občine Markovci, prihaja iz Bukovcev. Vas Bukovci se danes ponaša z urejeno infrastrukturo. Urejene imajo cestne povezave, pločnike in javno razsvetljavo. V vasi sta obnovljen gasilski dom in nova večnamenska dvorana. V prihodnje jih čaka še gradnja kanalizacijskega sistema, prav tako pa je želja krajanov ureditev centra za med-generacijsko druženje ter vzpostavitev rekreacijskih poti. Patricija Bezjak Foto: PB Leto/13, številka/3, maj/2012 9 UST V/, MfVRKOVCIiV 90 let markovskih godbenikov V okviru dogajanja ob letošnjem občinskem prazniku so praznovali tudi godbeniki Društva godba na pihala občine Markovci. V soboto, na predvečer Markove nedelje, je lahko občinstvo prisluhnilo koncertu, ki pa ni bil čisto navaden letni koncert. Bil je jubilejni koncert markovskih godbenikov v počastitev 90-letne tradicije godbeništva na območju sedanje občine Markovci. In zgolj čestitamo jim lahko ob tako visokem jubileju ter odličnem koncertu, ki so ga pripravili in se nanj pripravljali nemalo časa. 90 let ni kratka doba. In prav toliko časa, s krajšimi premori, na območju marko-vske občine delujejo godbeniki. V vseh teh letih je njihova dejavnost potekala v obliki raznolikih sekcij, v okviru različnih društev in tudi različnih držav. Sedanje Društvo godbe na pihala Občine Markovci je trenutna oblika delovanja pihalne godbe. Kot nalogo in obenem tudi v veliko čast si lahko štejejo, da so kot nasledniki vseh predhodnih oblik godbeništva v Markovcih obeležili in proslavili to lepo obletnico. Godbeniki se trudijo nadaljevati tradicijo, ki so jo osnovali in jim jo tudi zapustili naši dedje. Vse se je začelo daljnega leta 1922, ko je devet muzikantov iz vasi Stojnci ustanovilo prvo »plehmuziko«, ki je začela delovati in javno nastopati pod okriljem Gasilskega društva Stojnci. Zgodba se je nadaljevala tako, da se je godba širila. Pred desetimi leti, ko so godbeniki slavili 80. obletnico delovanja, so izdali bilten v čast jubileju. Tam so zapisali tri obdobja, ki jih je godba prehodila vse od začetka, četrto pa traja in se nadaljuje danes. Izbrskali smo nekaj zanimivosti in ključnih podatkov iz 90 let trajajočega obdobja delovanja godbe. Obdobje skromnih začetkov »Očovo dobo«, kot so poimenovali začetke markovskega godbeništva (po prvem vodji godbenikov Francu Šmigocu, ki so ga vsi poznali kar po imenu »oča«), zaznamujejo predvsem prve pobude in organizacijo tedanje »plehmuzike«. Tedanji markovski organist, sicer velik glasbenik, Josip Kegl, je bil prvi pobudnik in eden glavnih idejnih vodij za ustanovitev godbe. Že omenjeni Franc Šmigoc, Fluharov po domače, je postal prvi vodja »plehmuzike«. Prvič v tedanjem sestavu so zaigrali na kmečki gostiji, kmalu za tem pa so postali nepogrešljivi na vsakršni prireditvi v okraju. Največ članov je prihajalo iz vasi Stojnci, z leti pa so se jim pridružili še muzikanti iz drugih vasi. Povečano število godbenikov je botrovalo temu, da so se leta 1935 vključili v »Glasbeno društvo Zarja Markovci«. S svojim muziciranjem so navdušili ob mar- Pod vodstvom dirigenta Petra Gojkoška so zaigrali številne poznane uspešnice. sikateri poroki in se udeležili tudi glasbene revije godb na pihala v ljubljanskem Tivoliju. Dosegli so zavidljivo 3. mesto. Do prihoda Hitlerja je godba delovala nemoteno, za tem pa je zvok instrumentov moral za nekaj let utihniti. Fantje so takoj po osvoboditvi ponovno vzeli v roke instrumente in začeli delovati po okriljem »Prosvetnega društva Bukovci«, kjer so s kratkimi premori vse do leta 1975 delovali pod taktirko že omenjenega Franca Šmigoca. Markovski godbi je dirigiral od začetka, leta 1922, torej polnih 53 let. Zavidljiva doba! Delo Fluha-rovega oča je nato prevzel njegov vnuk, Janez Bezjak, vsestranski glasbenik in klarinetist, zato se naslednje obdobje godbeništva v Markovcih imenuje prav po njem - Janezova doba. Doba Janeza Bezjaka Pod Bezjakovim vodstvom godba ni manjkala na nobeni prireditvi v tedanji krajevni skupnosti. Sodelovali so z ostalimi društvi in organizacijami ter se prijazno odzvali marsikateremu povabilu. Tako so sodelovali na slovesnosti od odprtju nove markovske šole, ob 40-letnici Folklornega društva ter na domala vseh prireditvah in proslavah. Leta so tekla in tako je godba 1982 praznovala 60. obletnico, kar so obeležili z jubilejnim koncertom, ki se je nato nadaljeval z vrtno veselico. Vrhunec ob praznovanju obletnice se je kmalu zatem prevesil v padec in nato ponovno v počasen vzpon Godbe na pihala. Prelomno je bilo namreč leto 1985, saj je Janez Bezjak iz objektivnih razlogov odložil dirigentsko palico in s tem opustil vodenje godbe. Organizacijo je začasno prevzel Janko Kelenc, današnji predsednik godbe. Sledilo je desetletje premora, v katerem so se za vedno poslovili številni godbeniki, ki so ustvarili začetke te dejavnosti v Markovcih: Franc Meglič, Andrej Šmigoc, Martin Polanec, Ignac Horvat, Jožef Vajda. Kot da to še ni bilo dovolj, je svojo življenjsko pot leta 1995 mnogo prerano končal tudi Janez Bezjak, s čimer so Markovci izgubili odličnega glasbenika in cenjenega kulturnega delavca. Društvo godbe na pihala Občine Markovci A treba je bilo iti naprej. Ob ustanovitvi samostojne Občine Markovci je v mnogih tlela želja, da bi ponovno slišali zvoke godbe. »Nekaj manjka,« se je govorilo. Prvi boter oziroma sponzor tedanjemu sestavu godbe je postal Mirko Janžekovič in tako so v njegovi gostilni Pri Ribeku v Stojncih na Katarinino, 26. novembra 1999, ustanovili ponovno nadaljevanje Godbe na pihala, tokrat kot sekcijo Folklornega društva Markovci. Leto kasneje so ustanovili svoje društvo, pod katerim delujejo še danes: Društvo godbe na pihala Občine Markovci. Ka-pelnica godbe je postala takrat še absolventka Akademije za glasbo v Ljubljani, Helena Bezjak. Nove prostore so si uredili tam, kjer se je vse skupaj tudi začelo - v središču Stojncev. Dve leti po ustanovitvi so godbeniki praznovali jubilej, 80 let delovanja z vmesnimi premori. Veselje je takrat bilo več kot očitno, saj so poleg jubileja bili zelo zadovoljni, da so se ponovno uspeli najti in to pot nadaljujejo še danes. Godba je nepogrešljiva na skoraj vseh prireditvah v naši občini. Brez njih ne mine nobena cvetna in Markova nedelja, nobena prvomajska budnica, vsako leto zaigrajo ob gasilskem mimohodu na Florjanovi nedelji, so gostje na raznih koncertih, decembra pa pripravljajo tudi samostojne Miklavževe koncerte. Pred tremi leti je vodenje godbe prevzel profesor Peter Gojkošek, s čimer se je začelo še eno obdobje v zgodovini markovske godbe. In tako so letošnje leto praznovali že 90. obletnico svoje dejavnosti. Jubilej je terjal mnogo odpovedovanj, truda, volje, organizacije, vaj, potrpežljivosti in zaupanja - vse našteto je markovske godbenike pripeljalo do te obletnice. Ponosni smo lahko, da imamo godbo, ki predstavlja enega od koščkov bogate kulture v naši občini. Ponosni in hvaležni smo jim, da so upali in zmogli prebroditi 90 let. Jubilejni koncert je tako v večnamensko dvorano v Markovce privabil množico poslušalcev, željnih godbeniških melodij. Godba na pihala je pripravila pester in raznolik program, ki je vključeval do- Na slavnostnem koncertu so se markovski godbeniki predstavili v novih uniformah. mala vse zvrsti: od maše Jacoba de Ha-ana, narodno-zabavnih priredb, poskočnih latino ritmov ob plesalcih Martini Gojkošek in Davidu Vehovcu, do priredbe glasbe iz filma Gladiator in ene največjih glasbenih uspešnic na področju godbeništva v Sloveniji, Ciganske zgodbe Emila Glavnika. Jubileji so tudi priložnost za podelitev zahval in priznanj, na letošnjem koncertu pa so podelili tudi Gallusove značke za delovanje na področju ljubiteljske kulture. Bronaste Gallusove značke je prejelo 13 godbenikov, srebrne osem in zlato Gallusovo značko en član Godbe na pihala Občine Markovci. To je Martin Ko-stanjevec, ki na področju glasbene ljubiteljske dejavnosti deluje že več kot 20 let. Posebej velja izpostaviti častne Gallusove značke, ki se podeljujejo za več kot 30-letno delovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Te so prejeli kar »trije Kelenci«, ki pa si vsi niso v sorodu. To sta brata Janko in Marjan Kelenc ter Stanko Kelenc, vsi Stojnčani in obenem zelo dobri glasbeni prijatelji. Janko Kelenc je začel igrati trobento pri Pihalni godbi Bukovci, ko je bil star 15 let. Ko je prišlo do prekinitve delovanja, je nadaljeval v Pihalni godbi Spuhlja vse do leta 1999, ko je prišlo do ponovne oživitve in delovanja današnje Pihalne godbe Markovci. Tudi Janko je bil med ustanovitelji, od leta 2005 pa je tudi predsednik društva. Sodeloval je v Mini šou godbi Ptuj, ničkolikokrat pa pomagal igrati pri različnih godbenih ali orkestrskih sestavih. Težko je z nekaj kratkimi besedami opisati tako bogato, več kot 40-letno zgodovino igranja trobente Janka Kelenca. Resnično je v ljubiteljski glasbi pustil velik del svojega življenja in svoje duše, saj je bil aktiven tudi v narodnozabavnem ansamblu Prerod. Tudi Marjan Kelenc je na področju ljubiteljske glasbe prehodil podobno glasbeno pot kot njegov brat Janko. V otroških letih se je učil klarineta; ko je bil »dovolj dober«, so ga sprejeli v Pihalno godbo Bukovci. Tudi on se je po prekinitvi v Bukovcih priključil godbenikom v Spuhlji, leta 1999 pa seveda nazaj k domači markovski »plehmuziki«, v kateri je še danes aktiven glasbenik. Tudi njegova ljubiteljska glasbena pot je dolga skoraj 40 let. V okviru sedanjega društva pa opravlja funkcijo gospodarja društva. Tudi glasbena pot Stanka Kelenca je dolga in pestra: že kot sedemletni deček je začel igrati v tamburaškem orkestru v Zagojičih. Postopno je začel igrati na vse tamburaške instrumente, saj mu njegova glasbena žilica ni dala miru, da ne bi preizkusil vsega, na kar se da zaigrati. Ta radovednost ga je pripeljala do igranja harmonike in nato še baritona. Tambura-šem je ostal zvest vse do danes in je še vedno tudi član PD Ruda Sever iz Gori-šnice, v okviru katerega deluje tambura-ški orkester. Stankova zgodovina je pri tamburaših dolga že celih 49 let. Sedanji Godbi na pihala se je Stanko kot izkušen baritonist v narodno-zabavni glasbi priključil leta 1999 in ji dal svoj izdaten delež k njenemu uspešnemu delu. Med godbeniki s starejšim stažem pa smo na koncertu opazili mnogo mladih glasbenikov, ki so potencial za delo vnaprej. Če je godbeništvo na našem območju dejavno že 90 let, se ni bati, da ne bi za 10 let praznovali zares častitljive stote obletnice. Upamo in verjamemo, da bo godba nadaljevala svojo uspešno pot in da nas bo še dolgo razveseljevala s svojim muziciranjem. Kultura v naši občini je izredno bogata - negujmo jo, dokler nam je to dano. Alenka Rožanc 10 Leto/13, številka/3, maj2012 UST (7 [Vi. A K KO VC Kulturno-umetniško društvo Sobetinci Foto: MZ V Sobetincih se je v okviru kulturnega društva ustanovil tudi mešani pevski zbor. Vodi ga Božena Galun. Kulturno-umetniško društvo (KUD) Sobetinci je eno izmed mlajših kulturnih društev v občini Markovci. Ustanovljeno je bilo v novembru leta 2010. V času od ustanovitve smo v domači vasi izvedli že nekaj projektov in prireditev. Na začetku smo delo v društvu zastavili zelo ambiciozno, a z aktivno delujočimi skupinami nismo želeli prehitevati zmožnosti, saj nas v Sobetincih ni prav veliko. Dokazali smo, da znamo pripraviti prireditev ob kulturnem prazniku, ob materinskem dnevu in srečanju vaščanov. Udeležili smo se tudi praznika žetve v Prvencih. Na prireditvah nastopajo mladi glasbeniki, žongler, plesalke, recitatorji, otroci s plesom in pesmijo ter v zadnjem času Mešani pevski zbor Sobetinci, ki je začel aktivno delovati v zadnjih mesecih. Sedaj je pevski zbor najaktivnejša sekcija društva, saj pevci z veseljem prihajajo na vaje enkrat tedensko. Vaje imamo vsako nedeljo proti večeru in končamo do priljubljene televizijske oddaje X-faktor. V enem izmed člankov nas je novinar celo poimenoval »mladinski pevski zbor«, čeprav nas je v zboru vsaj polovica članov, ki smo stari več kot petintrideset let. Očitno izgledamo zelo mladostno. V pevskem zboru smo se zbrali pevci, ki smo tako ali drugače povezani s Sobetinci. Že po prvem opevanju je bilo jasno, da so v zboru sposobni in navdušeni pevci, ki bi želeli poustvarjati glasbo skupaj z zboro-vodkinjo Boženo Galun, ki ima na pevskem področju veliko znanja in izkušenj. Pridobila jih je pri dr. Darji Koter v gimnazijskem zboru in sedaj pri odličnem zborovodji, profesorju Danielu Tementu. Prav zato ji pevci z veseljem sledimo in zaupamo. Z dvema nastopoma v letošnjem letu (ob materinskem dnevu ter otvoritvi kanalizacije in ceste) smo dokazali, da smo iz pravega testa in da ima zbor ob takšnem delu svetlo prihodnost. Morda nam manjkajo še moški glasovi, ampak verjamemo, da bodo tudi ti zbrali pogum in se nam pridružili. Zaenkrat še nimamo primernih prostorov za vajo, zato vadimo pri zborovod-kinji doma. Komaj čakamo, da bomo v prihodnjih letih dobili nov vaško-ga-silski-kulturni dom in s tem primerne prostore za še kvalitetnejše delovanje v vasi in občini. Vsi, ki bi želeli že sedaj ali v naslednji sezoni peti v našem pevskem zboru, se lahko oglasite na avdiciji pri zborovodkinji v času vaj, torej vsako nedeljo od 18.30 do 20. ure. Zbor je še vedno v fazi nastajanja, zato vsi lepo vabljeni, sicer pa je značilnost pevskih zborov, da pevci prihajajo in odhajajo. Naš cilj v prihodnosti je zagotovo nastop na območni reviji pevskih zborov na Ptuju (v letu 2013). Ko pa bomo imeli v repertoarju dovolj pesmi, bomo pripravili tudi svoj prvi samostojni koncert skupaj z našim otroškim pevskim zborom, žon-glerjem, plesalkami in gosti. Morda se v naslednjem zimskem času odpravimo na intenzivne vaje, kjer bi se še bolj spoznali in pripravili na koncert in revijo. Pesmi, ki jih prepevamo so tri- ali štiriglasne: Je pa davi slan'ca pala, Metliško kolo, Ne čakaj na maj ..., pojemo pa tudi angleške: Mornig has broken, Tonight ... Pevci so stari od 14 do 70 let, kar je zelo dobro za mešani pevski zbor. Nismo mešani samo po spolu, ampak tudi po letih. Na tem mestu lahko zapišem, da je bila odločitev o ustanovitvi KUD-a v vasi upravičena. Dokazali smo, da znamo in zmoremo oblikovati kulturno dejavnost v vasi in občini. V občini Markovci je veliko dobrih pevcev, glasbenikov in ljudi, ki bi se ukvarjali s kulturo, zato bi bila škoda, če ne bi pokazali svojih talentov. Primož Galun Odmevi iz KD Alojz Štrafela Markovci Pevska kultura v Markovcih je zelo bogata, pomemben del le-te smo nedvomno tudi pevci Moškega pevskega zbora KD Alojz Štrafela Markovci. V tem letu obeležujemo že 44. leto neprekinjenega delovanja, na kar smo še posebej ponosni. Letošnja pevska sezona je bila, kot vsaka do sedaj, pestra in zanimiva. Najprej smo v sredini meseca novembra kot gostje nastopili v sosednji Hrvaški, kjer smo zapeli na koncertu Ženskega pevskega zbora KD Bedekovčina. S kulturnim društvom iz Bedekovčine smo se spoznali na lanskem gostovanju na Češkem. Povabilu na njihov koncert, s katerim so proslavili 35 let delovanja, smo se z velikim veseljem odzvali. Prav tako smo v mesecu novembru v nekoliko okrnjeni zasedbi popestrili in kulturno obogatili otvoritev Pungračičeve kleti v Halozah. V veselem decembru smo se odzvali povabilu Mešanega pevskega zbora iz Gorišnice in skupaj z njimi pripravili božični koncert. Začetek leta 2012 smo nadaljevali tako, kot se za pevce spodobi. Pevsko. Bili smo del 1. kulturnega maratona, kjer so ob nas nastopile vse pevske zasedbe iz občine Markovci - od predšolskih otrok do starejših, izkušenejših pevcev. Na omenjeni prireditvi smo se lahko prepričali o bogatem Foto: MZ Moški pevski zbor Markovci pevskem potencialu naših najmlajših. Vsako leto je v našem društvu najbolj pestro in delovno v pomladnih mesecih. Da bi se na nastope kar najboljše pripravili, smo se v mesecu marcu udeležili dvodnevnih intenzivnih vaj, ki so potekale v Biotermah v Mali Nedelji. O uspešnosti in koristnosti intenzivnih vaj so se naši poslušalci lahko prepričali najprej na območni reviji pevskih zborov, na kateri so v prvem delu nastopile kar tri pevske skupine iz Markovcev. Območni reviji je sledil naš tradicionalni spomladanski koncert, na katerem so se publiki predstavili kar dvojni gostje, Ženski pevski zbor KD Bedekovčina iz sosednje Hrvaške in Mešani pevski zbor pevskega društva Tabor iz Savinjske doline. Prireditev je potekala v okviru 13. praznika naše občine. Po uspešno izvedenem koncertu smo za konec pevske sezone 2011/2012 pred kratkim gostovali še v sosednji občini, na Vidmu, kjer smo bili gostje Mešanega pevskega zbora KUD France Prešeren. S tem gostovanjem smo zaključili pevsko sezono. Pevci odhajamo na zaslužene počitnice, a se hkrati že veselimo nove sezone, ko bomo slovesno proslavili naših 45 let. Marko Kunčnik Leto/13, številka/3, maj2012 11 (7 MÍVRKOVCIW Brigita Horvat o razvoju šolstva v Markovcih V tokratni izdaji Lista iz Markovcev bomo predstavili diplomsko delo Bri-gite Horvat iz Bukovcev, ki je sicer že dobro desetletje učiteljica na marko-vski osnovni šoli. Horvatova je leta 1999 na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, na Oddelku za razredni pouk, zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Razvoj šolstva v Markovcih. Raziskala je pot šolstva v Markovcih od golih začetkov do današnjih dni. »K raziskovanju te teme me je pritegnil moj poklic. Zaključevala sem študij razrednega pouka, v okviru katerega sem na markovski šoli opravljala pedagoško prakso in pripravništvo. To šolo sem tudi sama obiskovala, zato me je zanimalo kar nekaj vprašanj v zvezi z omenjeno temo: kdaj se je začel pouk, koliko otrok je hodilo v šolo in kakšni so bili takrat pogoji za poučevanje ...« je povedala Bri-gita Horvat in o svojem raziskovalnem delu dodala: »Raziskovanje se je začelo s prebiranjem šolskih kronik v šolski knjižnici, pri farnem župniku sem v cerkveni kroniki našla začetke šolanja, v Zgodovinskem arhivu na Ptuju pa veliko podatkov in slikovnega materiala. V pomoč sta mi bila moja mentorica dr. Majda Pšun-der in takratni ravnatelj markovske šole, Jože Foltin. Pri teoriji o začetkih šolstva sem se opirala predvsem na literaturo, o šolstvu v drugi svetovni vojni in po njej pa sem preverila literaturo tudi s pripovedovanjem ljudi, ki so šolo takrat obiskovali.« In kakšen je bil razvoj šolstva v Markovcih? »Cerkvena kronika navaja, da se je šolstvo v Markovcih začelo razvijati po drugem šolskem zakonu. Župnik Andrej Ledenik in organist Bernard Domanjko sta začela že jeseni leta 1789 poučevati v stari leseni mežnariji, ki je stala poleg cerkve. Poučevala sta predvsem verouk. Od leta 1810 je bila v Markovcih že redna šola, na kateri je učil Blaž Dominkuš. Poučeval je 31 učencev, nedeljske šole pa se je udeleževalo 95 učencev. Spomladi 1840 so poleg cerkve začeli graditi šolsko zgradbo, ki je bila do jeseni dokončana. V njej so bili šolska soba, učiteljevo stanovanje, kuhinja, dve sobi, shramba, klet in podstrešje. Leta 1870 je bila uzakonjena osemletna šolska obveznost. Starši so bili prisiljeni pošiljati otroke v šolo, zato se je število otrok močno povečalo. Leta 1890 je krajevni šolski svet sklenil, da se stara šola podre, na njenem mestu pa se zgradi nova šola s petimi učilnica- ^_AJK._^_HU Foto: MZ Brigita Horvat_ mi in stanovanji za vse učitelje (zgradba današnje občine). V času druge svetovne vojne so slovenske učitelje nadomestili nemški. V zadnjem času vojne je šola služila kot bolnišnica, po vojni pa so vaščani markovskega okoliša šolsko zgradbo popravili. Vrnili so se tudi slovenski učitelji. Sčasoma je bila stara šola že precej dotrajana. Stropi razredov so bili podprti z lesenimi podporniki, zato so se odločili postaviti novo šolo. V šolskem letu 1979/80 je pouk že potekal v današnji osnovni šoli; letos bo markovska šola torej stara 33 let,« je pojasnila Horvato-va, ki je med pripravo diplomskega dela izsledila tudi marsikatero zanimivost. »Zanimiv se mi je zdel zapis župnika in zgodovinarja Mateja Slekovca v cerkveni kroniki: »Mladina je up in nada boljše bodočnosti, kar se je bilo že otroku v srce vsadilo, donaša sad pri odraščenem človeku.« Tega so se že zgodaj zavedali duhovniki, ki so začeli poučevati otroke. Zanimiva se mi je zdela tudi ideja, ki se je pojavila leta 1873, da bi v Stojncih za vasi Stojnci in Muretinci postavili novo šolo. Ideja je bila zavrnjena, ker vasi nista bili v isti občini.« Kot učiteljica razrednega pouka pa je Horvatova v aktualnem času tudi sama del razvoja markovskega šolstva. »Delo z otroki me veseli in svoj poklic zelo rada opravljam. Vsak dan lahko pričakujem nepričakovano. Če hočeš biti dober učitelj, moraš seveda imeti tudi čut do otrok. Velikokrat se moraš spustiti na njihov nivo razmišljanja. Je pa seveda to tudi lep poklic, saj med otroki doži-viš marsikaj lepega in se vedno počutiš mlajšega, kot si v resnici.« Alenka Rožanc Otroška folklorna skupina Markovci Foto: MZ Starejša folklorna skupina OŠ Markovci; obe skupini vodi Brigita Horvat._ Otroška folklorna skupina osnovne šole Prvi dve leti smo imeli eno skupino, nato Markovci je po nekajletnem premoru za- pa smo zaradi velikega števila otrok čela delovati oktobra 2008 z željo obu- ustanovili starejšo in mlajšo skupino. diti in nadaljevati otroško folklorno de- V mlajšo so vključeni učenci drugega, javnost, katere začetek sega v leto 1973. tretjega in četrtega razreda; v skupini je Plesalci uspešni V soboto, 12. maja, so se na območni reviji odraslih folklornih skupin v Cirkovcah predstavili tudi domači folklorniki Folklornega društva »Anton-Jože Štrafela«. Čeprav skupina ponovno deluje komaj od letošnjega januarja, so mladi plesalci združili voljo in trud ter redno hodijo na vaje, ki jih imajo ob petkih zvečer v osnovni šoli. Če bi se jim želeli pridružiti v skupini, vas prijazno vabijo medse. Umetniški vodja skupine je Peter Bez-jak, ki je plesalce na revijo pripravil s spletom Bil Jure je fantič vesel. Na reviji je nastopilo sedem parov ob spremljavi treh instrumentov, folklorniki pa so tudi zapeli. Peter Bezjak je ob tem povedal: »S sobotnim nastopom sem v celoti gle- dano zadovoljen, glede na to, da smo šele pred petimi meseci začeli spet delovati kot folklorna skupina. Za nas je uspeh, da smo se revije sploh udeležili. S tem je naš prvi cilj izpolnjen, vendar nas v prihodnje čaka še veliko dela. Kljub temu, da smo zadnjič bili na reviji leta 2009, sem opazil, da smo Markov-čani še vedno dobro zapisani v javnosti, da smo ohranili tisti ugled, ki smo si ga pridobili z dobrim delom. Drugi nas poznajo kot urejeno in kvalitetno skupino, kar je vedno bila ena izmed mojih največjih želja, vendar bomo morali na tem področju še veliko dodelati. Začetek je obetaven, zato verjamem, da bo tako tudi vnaprej.« Alenka Rožanc 28 otrok. V starejši skupini je 20 učencev petih in šestih razredov. Folklorno skupino je na diatonični harmoniki dve leti spremljal učenec Žiga Horvat, eno leto Uroš Kukovec, sedaj pa nas spremlja Anej Florjanič, ki obiskuje drugi razred. Že tri leta nas s klarinetom spremlja Jaka Horvat, ki obiskuje deveti razred. Ker letos zaključuje osnovno šolo, že sedaj vemo, da ga bomo drugo leto pogrešali. Ne pozabljamo pa tudi na preprosta ljudska glasbila (glavnik, lončeni bas, ribež, šefe ...), ki jih vključujemo v svoje nastope. Skupina nastopa na skoraj vseh šolskih in občinskih prireditvah. Januarja 2010 smo bili gostje skupine Čuki v oddaji Na zdravje. Nastop v oddaji je bil enkratno doživetje za otroke. Ob glasbeni spremljavi naših učencev in pevskega zbora smo zaplesali na Čuko-vo skladbo Po domače. Udeležili smo se tudi območnih revij otroških folklornih skupin. 21. marca 2012 smo se v Cirkulanah odrezali tako dobro, da smo se uvrstili na regijsko srečanje, ki je potekalo 25. aprila v Polj-čanah. Uspešno smo nastopili tudi v oddaji Ka-jža, na prireditvi Čarobni dan v Termah Ptuj, na Korantovi jeseni v Bukovcih, predstavili smo se v projektu Evropska vas v Mariboru . Povabljeni pa smo tudi na prireditev Malo levo, malo desno, pa okole ..., ki bo potekala v Puconcih. Drugo leto nas čaka okrogla obletnica, saj bomo zabeležili 40 let od ustanovitve otroške folklorne skupine. Upamo, da bomo do takrat že dobili nova folklorna oblačila, saj so nam ta že zelo tesna. Kaj nas druži? Druži nas veselje do petja, plesa, iger ter ohranjanja ljudskega izročila. Imamo pa tudi zelo pridne starše, ki podpirajo naše delovanje in velikokrat pomagajo pri prevozih, oblačenju in tudi pri izdelovanju rekvizitov za nastope. Brigita Horvat 12 Leto/13, številka/3, maj2012 UST (7 [Vi. A K KO VC Samooskrba - nacionalna skrb Slovenije Jeseni lanskega leta smo v Markov-cih gostili priznanega samostojnega raziskovalca oziroma, kot ga radi imenujemo, »eko ombudsmana« Antona Komata. Komat želi z osveščanjem in s svojimi predavanji med Slovenci prebuditi tisto, kar je nekoč bilo povsem samoumevno - vrniti se nazaj v lokalno skupnost in poskrbeti za svojo samooskrbo v čim večji možni meri. Komat, ki smo ga v Markovcih ponovno gostili aprila, je predavanje nadaljeval s temo, s katero je zaključil lansko oktobrsko predavanje - s samooskrbo Slovencev. Ko ima človek vsega dovolj, so preživi-tvene navade zanj odvečne. Ko vlada preobilje in nenadoma pride do pomanjkanja, se je treba znajti. Ljudje smo edini, ki uničujemo sami sebe. Že toliko generacij živi v obilju, da smo iz sebe izbrisali instinkte, ki določajo odzivanje na naravne okoliščine. Pomembno je, da se zavemo, da so naravne navade temelj preživetja. Za ljudi so navade priučeni vzorci vedenja, po katerih se ravnamo v družbenih urnikih. Svojih potreb ne povezujemo z naravo, povezujemo jih le z družbo. Po vse hodimo v trgovine in urade, v naravo pa samo po estetski užitek in oddih. Ne znamo si predstavljati življenja brez denarja. Če ga ni, nas je strah - počutimo se osamljene in nemočne. Prav zato je pomembno, da začnemo obdelovati vsak košček zemlje in si naredimo vrt ali njivo. Tam, kjer ljudje zemljo že imajo, je seveda lažje. Pravi zaklad so naša stara avtohtona semena, zato sta še kako pomembni semenska banka in izmenjava semen. V Mariboru v okviru EPK-ja že uspešno deluje Semenska knjižnica, kjer uresničujejo projekt »Urbane brazde«. Del Maribora, skupaj v organizaciji vrtcev, šol, občine, instituta za kmetijstvo in okoliškimi kmeti, je dokazal, kako lahko samooskrba deluje, če se ljudje znajo dogovoriti, zdravo jesti in Foto: Marija Prelog Samostojni raziskovalec Anton Komat še zaslužiti za preživetje. Po celotni Sloveniji pa so se že tudi ustanovile skupine, ki načrtno zasajajo vrtne, zeliščne in cvetlične grede. Ne moremo si zamisliti, koliko denarja vložijo multinacionalke v reklamo živil. Ne zanima jih vsebnost različnih dodatkov v hrani, pomemben je le čim večji dobiček. Živimo v usodnem trenutku človeške zgodovine in veliki Albert Einstein je preroško zapisal: »Doživeli bomo usodo, kakršno si bomo zaslužili.« Mi sami si moramo pisati zgodovino, ne pa centri moči, ki manipulirajo z nami. Končno si moramo priznati, d a je temelj prežive -tja sodelovanje med ljudmi. Ne smemo pozabiti, da smo bogati le do takrat, ko imamo drug drugega. Da smo kot drobna semena, ki zrastejo v rastlino, ki na koncu spet obrodi nova semena in tako naprej v večnih krogih življenja. V skoraj triurnem predavanju smo prejeli še ogromno informacij, ki jih najdete na različnih spletnih straneh. Kot je povedal Anton Komat, je vse odvisno od nas samih: mi smo sprememba, ki jo moramo narediti - ne samo pri samooskrbi s hrano, ampak tudi pri samooskrbi našega telesa in duha. Marija Prelog Kostanjevec, pletarski mojster iz Markovcev Lovrenc Kostanjevec, po domače Lo-vrov Lovra, bo letos napolnil 72 let in je eden redkih rokodelcev, ki še zna plesti različne pletene izdelke iz vrbo-vine. Prosili smo ga, da nam predstavi delo pletarja, ki je nekoč bilo zelo cenjeno. Lovrenc, kdaj ste se srečali s pletar-stvom? Lovrenc K.: »Kot otrok sem pri delu opazoval svojega očeta, ki je žal umrl, ko sem imel sedem let, tako da se v tistem času še nisem mogel naučiti plesti. Najbrž pa sem videl od očeta ravno toliko, da sem to ljubezen do pletarstva odkril po vojaščini. Po osnovni šoli smo otroci, ki smo bili bolj revni, hodili delat k premožnim kmetom na vasi ali pa drugam, da smo si prislužili kakšen dinar za lažje preživetje. To še je nekako šlo do služenja vojske, po prihodu domov pa sem se želel čim prej zaposliti, da sem imel svoj denar.« In kje ste se zaposlili? Lovrenc K.: »Najprej sem se zaposlil v podjetju Slovenske gorice, kjer so imeli svoje pletarstvo in sem se naučil že marsikaj. Tam me je opazil Martinčov Jura iz Zabovcev, ki je imel doma malo obrt. Pri njem sem se zaposlil, kasneje pa je žal vse propadlo.« Kaj ste naredili potem? Ste bili brez službe? Lovrenc K.: »Žal res, vendar sem si hitro našel zaposlitev v Kleti haloškega bisera. Tam sem zaradi nenehne vlage in mokrote imel zdravstvene težave z nogami. Takrat pa sem imel srečo, saj je moj brat, ki je bil zaposlen v Pletarni, odšel na delo v tujino in sem jaz prišel na njegovo delovno mesto. Pletarna je bila takrat ena od TOZD-ov podjetja Olge Meglič.« Kaj ste tam izdelovali? Lovrenc K.: »Oh, joj, ni bilo izdelka, ki ga ne bi ustvarili ... To delo sem res imel rad. Pletli smo vse - različne košare za gostinstvo, za kruh in žemljice, košare za perilo, večje košare za dojenčke, različne ple-tenke, majhne vozičke za punčke, senčnike, pletene stole ... Saj se že več ne spomnim, toliko vsega je bilo. Imam pa še katalog izdelkov, ki smo jih izdelovali.« Kje pa ste dobili šibje in kakšne vrste mora biti? Lovrenc K.: »Šibje smo pridelovali sami; sadili smo vrbe. Spomladi so se zasadile šibe, ki so rasle od dve do tri leta. To mora biti vrbovina. Nekoč je je bilo več vrst: amerikanka, zlatica, kamenka ... Po treh letih smo v jeseni, ko je listje odpadlo, šibje porezali in ga oblikovali v Foto: Marija Prelog Lovrenc Kostanjevec z vnukom Markom, ki opazuje dedka pri izdelavi pletenke. Foto: Marija Prelog Pleteni izdelki iz vrbovine, ki jih izdeluje Lovrenc Kostanjevec. snope, ki smo jih nato kuhali uro in pol v velikih vedrih. Voda je morala vreti, da se je šibje na nek način steriliziralo, da ga ni napadel insekt. Potem smo ga namočili v hladno vodo, ga belili in postavili v kopice, da se je posušilo na soncu. Če pa smo želeli imeti belo šibje, smo ga porezali na spomlad, ko je bilo v soku in smo ga potem nadalje pripravljali in obdelovali.« Kje pa ste na Ptujskem sadili to šibje? Lovrenc K.: »Največ nasadov je bilo v Dobrini pri Žetalah. Na Hrvaškem imajo dandanes še vedno veliko površin, ki so zasajene z vrbovino in kolikor vem, imajo tam prav obrtno šolo za pletarje.« Kaj se je zgodilo s Pletarno? Lovrenc K.: »Kot sem že omenil, je Ple-tarna je delovala v sklopu podjetja Olga Meglič. Kmalu se je zaprla, češ, da je premalo naročil. Takrat sem se zaposlil v kovinskem delu tega podjetja, vendar je tudi ta šel v stečaj.« Kako pa danes pripravite šibje, ko imate majhne količine? Lovrenc K.: »Postopek je enak. Kuham v manjšem loncu, ker imam malo šibja. Zdaj to počnem samo še za veselje.« Ko vas zdaj opazujem pri vašem ple- tenju, vidim, da so vaši prsti še vedno izredno hitri in spretni. Lovrenc K.: »Hvala Bogu, pletenje imam v prstih in v srcu, saj sem pozimi še vedno aktiven.« Ali imate morda že kakšnega naslednika, ki bi mu posredovali to izjemno znanje? Lovrenc K.: »Imam štiri vnuke in upam, da bo najmlajši Marko, ki kaže veselje do ustvarjanja, morda imel toliko volje, da ga naučim plesti. Moja največja želja je, da bi to znanje predal mladim, da ne bi popolnoma izumrlo. Večkrat sem že bil povabljen na Ptuj k Alešu Gačniku, v osnovno šolo Videm in njihov vrtec, kjer sem otrokom predstavil pletenje. Otroci so me z zanimanjem opazovali, kako je nastajal izdelek.« Lovrenc, želim vam, da bi vam zdravje služilo, da boste še lahko dolgo uživali ob pletenju. Lovrenc K.: »Hvala. Za naslednjo zimo že imam v načrtu, da izdelam pletene stolčke, ki sem jih pred leti že delal. V glavi pa imam zamisel za malo drugačno obliko.« Marija Prelog Leto/13, številka/3, maj/2012 13 MST VA MA. R KO VC II V Srednjeveško društvo Baron V nedeljo, 29. aprila, je društvo Baron priredilo srednjeveško tržnico, na kateri smo odigrali skeč za sečno pašne pravice nad Šturmovci. Prireditev smo poimenovali Markovo proščenje. Ideja o Markovem proščenju je nastala ob dejstvu, da so v preteklosti okrog cerkve ob žegnanju svoje izdelke prodajali stojničarji. Pri vsaki hiši so se ukvarjali s kakšno domačo obrtjo: bili so kovači, krošnjarji, mojstri v sodarstvu in izdelovanju drugih lesenih izdelkov. Vse to so ob žegnanju tudi prodajali. Dandanes se pred cerkvijo žal v večini prodaja le plastično orožje in krama. V društvu želimo obuditi trženje mojstrov domače obrti, s tem pa popestriti ponudbo pred cerkvijo in farnemu prazniku dati pridih starih navad in običajev. Na občinskem dvorišču so prodajali stojničarji iz cele Slovenije: Lončarstvo Predstavniki društva Baron na gostovanju v Avstriji Bojc, tkalka Liljana Pšajd, tkalka trakov na star način Zlatka Kalamar iz Maribora, darilni nakit Andi Podle-snik, unikati iz gline, voščila in drobni okraski Mojca Derganc, Alenka Dogša - unikati iz gline in stekleni izdelki z umetno glino, perice Stojnci, ČD Markovci in pisarka Martina Ajster. Tudi naše društvo je postavilo srednjeveške šotore in tržilo lastne izdelke. Popoldan smo se preizkusili v metanju sekire. Zmagovalec je bil Žan Kirič. Prireditev smo zaključili ob 18. uri. V prepričanju, da smo občinskemu prazniku dodali kanček prazničnosti, smo se razšli v upanju, da se naslednje leto ponovno srečamo. 30. aprila, 1. in 2. maja smo imeli intenzivne vaje, na katerih smo se pripravljali za gostovanje v Avstriji, v mestu Bad Waltersdorf, ki je potekalo 12. in 13. maja. Tam smo se predstavili s srednjeveškim bobnanjem, streljanjem s topovi in našimi izdelki. Postavili smo srednjeveški tabor, v katerem smo prikazali življenje gospodinj, peric, kuharic, izvedli smo igro metanja sekir, metanja obročka in podkve. Gostovanje je bilo namenjeno oceni našega dela za vstop v zvezo avstrijsko-štajerskih srednjeveških društev. Po neuradni oceni bomo v zvezo sprejeti, s čimer se nam odpira možnost gostovanj po celotni Evropi. Za našo občino in naše občane pa je predvsem pomembno dejstvo, da s tem vstopom pridobimo društva za gostovanja na lastnih prireditvah in Foto: Patricija Bezjak Med stojnicami se je sprehodil tudi župan Milan Gabrovec. Foto: zasebni arhiv Foto: Patricija Bezjak Perice iz Stojncev s svojo srednjeveško stojnico na Baronovem srednjeveškem taboru, ki ga načrtujemo za 7., 8. in 9. september. Več informacij o sami prireditvi v Bad Waltersdorfu pa najdete na spletnih straneh časopisa Kleinezeitung. Janez Golc Seminar za voznike konjskih vpreg Konjeniško društvo Nova vas, na čelu katerega je predsednik Anton Kekec, je v soboto, 14. aprila, organiziralo seminar za voznike konjskih vpreg. Udeležba na seminarju je bila zelo dobra, skupno se je namreč dogodka udeležilo 40 konjenikov in voznikov konjskih vpreg iz različnih krajev severovzhodne Slovenije. Seminar, ki sta ga vodila priznana voznika konjskih vpreg in uspešna tekmovalca Miha Tavčar iz Povirja in Janez Peternel iz Radovljice, je potekal v gasil-sko-vaškem domu v Novi vasi in v tamkajšnjem športnem parku. Dopoldanski del izobraževanja je bil namenjen teoretičnemu, popoldanski pa praktičnemu delu. V sklopu teoretičnega dela je Miha Tavčar predstavil vprežno opremo, glav- Markov bazar 2012 V sklopu Markovega žegnanja so članice Občinskega odbora RK Markovci, župnijske Karitas in Društva podeželskih žena ter učenci Osnovne šole Markovci že peto leto zapovrstjo pripravili Markov bazar. Na stojnici, ki so jo postavili ob farni cerkvi, so prodajali izdelke, ki so jih predhodno dobili v dar. Izdelke na stojnici so prodajali po simboličnih cenah. Zbrana sredstva (200 evrov) so tudi letos podarili osnovni šoli, in sicer za del pla- čila stroškov šole v naravi. Morda se 200 evrov ne sliši veliko, vendar je pri celotnem projektu pomembno spodbujanje prostovoljstva in humanitarnega dela. Prav tako pa Markov bazar popestri dopoldansko dogajanje markovske nedelje. Vodstvo OO RK Markovci se iskreno zahvaljuje vsem, ki so darovali izdelke, seveda pa tudi tistim, ki so jih kupili na stojnici. Marija Prelog Tudi župan je na Markovi stojnici kupil nekaj stvari. Foto: Marija Prelog na načela in zakonitosti pri vožnji vpreg, poudaril je pomen prave izbire konja in opreme za vprego, del predavanja pa je namenil tudi predstavitvi vprežnega športa doma in po svetu. Dopoldanskemu teoretičnemu delu je sledil odmor za malico, popoldan pa so udeleženci sodelovali še pri praktičnem delu seminarja. Prikazani so bili: priprava konja za delo na rokah, treniranje vprežnega konja na dolgih vajetih in lonžiranje, priprava konja za vprego in prikaz vožnje s konjsko vprego. Anton Kekec, predsednik Konjeniškega društva Nova vas, je dogodek ocenil kot uspešen. »Veseli nas, da so se seminarja udeležili številni konjeniki iz regije. Med udeleženci so bili tako predstavniki konjeniških društev kot tudi posamezniki, ki se ukvarjajo s konjerejo in konjeni-štvom. Menim, da je bilo na seminarju predstavljenih veliko koristnih informacij, ki jih lahko uporabimo pri vožnji z vprego.« Pri organizaciji seminarja je sodeloval tudi Andrej Kekec, član nadzornega in upravnega odbora Konjeniškega društva. »Organizacija takšnega dogodka se mi je zdela zelo na mestu, saj opažam, da podobnih izobraževanj v našem okolju ni in so po mojem mnenju lahko zelo koristna. Za predavatelja smo izbrali izkušena voznika konjskih vpreg in uspešna tekmovalca, ki ju sam tudi osebno poznam. Udeleženci so se na seminarju veliko naučili o samih vpregah in vpreganju. Opozorjeni smo bili na napake, ki jih delamo med vožnjo, čeprav se jih morda sami niti ne zavedamo. Že majhna napaka se lahko hitro sprevrne v kakšno nesrečo, ki pa so v prometu in tudi na kakšnih prireditvah žal vse pogostejše. Na seminarju smo pridobili veliko koristnega znanja, tako da so udeleženci bili s samim dogodkom nadvse zadovoljni. Prav tako smo se v društvu potrudili za pogostitev in menim, da so ta dan od nas odšli vsi zadovoljni. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi seminarja in pri pogostitvi, pa se na tem mestu tudi zahvaljujem,« je povedal Andrej Kekec. Mojca Zemljarič Foto: arhiv društva Praktični prikaz urjenja konja 14 Leto/1 i, številka S, maj 2012 UST i'/. MARKOVC Čebelarji o obisku sejma in občinskem prazniku Pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije so med 16. in 18. marcem v Celju potekali tradicionalni 35. dnevi čebelarstva, pod imenom Api Slovenija. Na sejmišču si je bilo možno ogledati mednarodno prodajno razstavo čebelarske opreme in pripomočkov ter čebelarske zaščitne opreme. Letos je potekal tudi prvi Mednarodni simpozij o kranjski čebeli. Čebelarsko društvo Markovci (ČDM) je v soboto, 17. marca, tradicionalno organiziralo strokovno ekskurzijo. V Celje smo se z avtobusom odpravili dovolj zgodaj, da so se lahko posamezni člani udeležili seminarja o zdravstvenem varstvu čebel in varnih čebeljih pridelkih, drugi so se odpravili v razstavno prodajni paviljon na ogled ponudbe domačih in tujih razstavljavcev ter si nakupili čebelarsko opremo. Veliko pozornosti so pritegnili inovatorji v zgornjih prostorih paviljona. Na svojih razstavnih prostorih so prikazovali praktično uporabnost svoje inovacije oziroma izboljšave. Namen vsake inovacije je v tem, da je čebelarju v pomoč ali mu olajša delo pri čebelah. Na tem mestu velja omeniti, da imamo tudi med našimi člani v društvu priznanega inovatorja Mirana Kristoviča, ki so ga opazili strokovnjaki. Njegov prispevek čebelarstvu je sublimator za zatiranje varoje. Po ogledu čebelarske razstave smo si z veseljem ogledali še ostalo sejemsko ponudbo, ki se je odvijala sočasno. Tako smo si ogledali razstavni prostor sejma Flora (vse za vrt in dom), sejma Alter- med (sejem zdravja) in sejma Poroka (vse za poroko). Proti domu smo se odpravili v popoldanskih urah. Ker je bilo vreme prijetno toplo, smo našo ekskurzijo zaključili s prigrizkom in kavico pred gasilskim domom v Novi vasi, kjer je tudi naš sedež društva. V društvu pa smo se tudi letos aktivno udeleževali prireditev v času občinskega praznika. V nedeljo, 22. aprila, smo sodelovali na kmečki tržnici. Na stojnici smo razstavljali veliko čebelarskih izdelkov in promocijskega materiala za seznanjanje občanov o velikem pomenu obstoja čebel za človeštvo in o dobrodejnih učinkih čebeljih proizvodov. Ponujali smo tudi medeno in drugo pecivo ter pijače iz medu, seveda brezplačno, tako da je bila naša stojnica ves čas zelo dobro obiskana. V petek, 27. aprila, smo se udeležili pohoda, ki ga je organiziralo Turistično društvo Markovci, s katerim zelo dobro sodelujemo, zato smo se z veseljem odzvali njihovemu povabilu. Zbrali smo se na parkirišču za občinsko stavbo in od tam krenili do našega učnega društvenega čebelnjaka, kjer vse udeležence pohoda pogostili z medenjaki in medenimi pijačami. Pot nas je vodila po zelo lepi naravi v naši občini in nas pripeljala nazaj pred naš čebelnjak. Tam nas je že čakala topla malica iz kotla. Ker je bil lep sončen dan, vzdušje pa odlično, se ni nikomur mudilo domov. Druženje pri čebelnjaku je trajalo skoraj do večera. V nedeljo, 29. aprila, na Markovo nedeljo, smo v Markovcih ponovno postavili našo čebelarsko stojnico, polno čebeljih pridelkov, medenega peciva in medenih pijač. Vsak obiskovalec naše stojnice je bil pogoščen s pecivom in medico, zato nam tudi tokrat ni manjkalo obiskovalcev in tudi s prodajo medu smo bili zelo zadovoljni. Miran Milošič, Anica Toplak Zlatoporočenca Novak V soboto, 12. maja, sta po 50 letih zakona pred matičarja kot zlatoporočenca ponovno stopila Angela in Marko Novak iz Borovcev. Zlati ženin Marko Novak je bil rojen 25. aprila 1931, zlata nevesta Angela Novak pa 19. aprila 1930. Poročila sta se 12. maja 1962. Priča ženinu je bil takrat Alojz Obran, posestnik iz Borovcev, priča ženi pa Janez Kekec, posestnik iz Bukovcev. Oba rojena Borovčana sta si dom in družino ustvarila v domači vasi, v Borovcih. Mož Marko je bil zaposlen v podjetju Gradnje Drava Ptuj, žena Angela pa je kot gospodinja skrbela za dom in druži- no. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Marija, Martina, Franc in Marko. Danes sta tudi ponosna stara starša štirim vnukom: Silvu, Marku, Ani in Luciji. Civilni obred sobotne zlate poroke je opravil župan Občine Markovci Milan Gabrovec, kulturno noto dogodku pa so z lepo zapeto pesmijo dodali tudi pevci Komornega zbora Kor. Cerkveni del zlate poroke je potekal v farni cerkvi v Markovcih. Opravil ga je župnik Janez Maučec. Priča zlati nevesti Angeli je bila najstarejša hči Marija Bezjak, priča zlatemu ženinu Marku pa najmlajši sin Marko. Mojca Zemljarič Zlatoporočenca Novak v družbi svojih štirih otrok in njihovih partnerjev Čebelarski kotiček Opravila čebelarja v maju in juniju MAJ - kontrolni pregledi čebeljih družin; - preprečevanje rojenja; - vstavljanje gradilnih satov; - omogočanje prostora v medišču; - prevoz čebel na pašo; - točenje medu. JUNIJ - kontrolni pregledi čebeljih družin; - vzreja matic; - vzreja rezervnih družin; - izrezovanje trotovine; - točenje medu. Dan odprtih vrat Petek, 15. junija 2012, med 9. in 18. uro: pred društvenim učnim čebelnjakom bodo potekali ogledi, degustacije in delavnice. Medovite rastline, ki privabljajo čebele Konec aprila in v začetku maja so bile divje in domače češnje v najlepšem razcvetu, prav tako tudi večina ostalega sadnega drevja. Na travnikih so zacvetele travniške cvetlice, ki čebelam nudijo nektar in cvetni prah. Tudi zeliščni vrtovi postajajo vse bolj cvetoči; svoje cvetove odpirajo timijan, drobnjak ... Na poljih se pojavljajo velike rumene površine oljne ogrščice in tudi modro-vijolična facelija. Seveda pa je bila v tem času na našem področju najpomembnejša paša čebelam akacija, iz katere čebele predelajo odličen akacijev med. Čebelarsko društvo Markovci Leto 13, številka3, maj2012 15 ÍJÜT (7 rVí.íVKKOVCüV" Tradicionalna Florjanova nedelja v Stojncih V nedeljo, 6. maja, je ob kipu svetega Florjana v Stojncih potekala sveta maša z blagoslovom vseh gasilcev in gasilske opreme. Ob godu svetega Florjana, zavetnika gasilcev, ki goduje 4. maja, se v Stojncih vsako leto zberejo gasilci naše občine, da počastijo svojega zavetnika s sveto mašo in se mu priporočijo. Pred sveto daritvijo je tudi letos potekala slovesna gasilska parada oz. mimohod gasilk in gasilcev ob zvokih Godbe na pihala Občine Markov-ci. Zbrane so nagovorili domači predsednik PGD Stojnci Dejan Zemljarič, župan Milan Gabrovec in občinski poveljnik Milan Majer. Letos mineva 20. leto od postavitve temeljnega kamna za izgradnjo kipa sv. Florjana. Prihodnje leto bomo tako praznovali 20. obletnico vsakoletnega srečevanja v Stojncih, saj tudi napis na kipu beleži letnico 1993. Po končani sveti maši, ki so jo s petjem popestrili cerkveni pevci, je sledilo prijetno nedeljsko druženje vseh gasilcev in ostalih prisotnih. Potrebno je pohvaliti domače gasilce, ki so vsakoletni gostitelji Florjanove nedelje in poskrbijo za celotno organizacijo prireditve. Dejan Zemljarič je ob tem povedal: »Kot organizatorji se zahvaljujemo gospodu župniku, cerkvenim pevcem, Godbi na pihala, Občini Markovci in nasploh vsem, ki so omogočili lep nedeljski dogodek. Velika hvala gre tudi vsem članom in članicam PGD Stojnci, ki vložijo mnogo prostovoljnega dela in se vsako leto potrudijo, da prireditev znova uspe. Naše misli pa so ob tem že usmerjene v Flor-janovo nedeljo naslednje leto, ko bomo skupaj praznovali 20. obletnico postavitve kipa svetega Florjana.« Z gasilskim pozdravom na pomoč. Alenka Rožanc Zbrani gasilci na Florjanovo nedeljo v Stojncih Foto: Matej Horvat Medobčinska gasilska liga 2012 Konec aprila se je z gasilskim tekmovanjem v hidrantni vaji v Prvencih začela serija 12-tih tekmovanj, ki so organizirana v sklopu Medobčinske gasilske lige 2012. Tekmovanje je potekalo kot ena izmed prireditev 13. praznika Občine Markovci. Tekmovanje v hidrantni vaji je letos v Prvencih potekalo že 20-tič zapovrstjo, medtem ko Medobčinska gasilska liga letos beleži 16. leto delovanja. V Ligi tekmujejo predvsem mladi, ki se na tekmovanjih urijo, prav tako pa je pomemben dejavnik tekmovanj tudi druženje vseh sodelujočih. V maju so v Ligi predvidena tri tekmovanja. 12. maja je tekmovanje potekalo v Tržcu, 19. maja pa v Žamencih. Naslednje tekmovanje bo 26. maja na Grajeni. Za mesec junij so načrtovana tekmovanja v Spuhlji, Gajevcih, Mali vasi, Mezgov- cih in na Polenšaku. Zadnja tri tekmovanja bodo konec avgusta ter v začetku septembra. 25. in 26. avgusta bosta tekmovanji v Novi vasi pri Markovcih in So-betincih, zaključno tekmovanje pa bo 1. septembra v Markovcih. V Medobčinski gasilski ligi sodelujejo gasilska društva štirih gasilskih zvez: OGZ Ptuj ter GZ Videm, Dornava in Go-rišnica. Po posameznih gasilskih zvezah so določeni tudi vodje. To so: Robert Horvat (OGZ Ptuj), Andrej Golob (GZ Dornava), Davorin Kelenc (GZ Gorišnica) in Franc Milošič (GZ Videm). V delo Lige 2012 je vključenih tudi 12 sodnikov, med temi so štirje predstavniki občinskega gasilskega poveljstva Markovci: Ivan Golob, Aleš Bezjak, Peter Vrtačnik in Matjaž Veršič. Ivan Golob, Mojca Zemljarič Predaja raporta ob začetku tekmovanja v Prvencih Foto: Uroš Meglič Državno mladinsko gasilsko tekmovanje Gasilska zveza Slovenije (GZS) in Območna gasilska zveza (OGZ) Ptuj organizirata v soboto, 2. junija, na Ptuju Državno mladinsko gasilsko tekmovanje. Potekalo bo na ptujskem mestnem stadionu, predsednik tekmovalnega odbora pa je poveljnik GZS Matjaž Klarič. Na tekmovanju se bo pomerilo 2000 mladih gasilcev (pionirk, pionirjev, mladink in mladincev). Skupno bo sodelovalo 190 ekip. »V Območni gasilski zvezi Ptuj smo zelo ponosni, da smo organizatorji tako velikega in pomembnega dogodka, kot je državno gasilsko tekmovanje za mlade gasilce in gasilke. Štejemo si v čast, da se bo ta dogodek zgodil v mestu, ki ima zelo pomembno gasilsko tradicijo, številne prostovoljne, izkušene in izobražene gasilce, ki so ponos Ptuja in občin na Ptujskem,« so pred tekmovanjem povedali v vodstvu OGZ Ptuj, na čelu katerega je Marjan Meglič. Pred tekmovanjem so organizatorji formirali tudi častni in organizacijski odbor. V obeh odborih sodelujejo tudi člani občinskega gasilskega poveljstva (OP) Markovci, saj je občina Markovci ena izmed petih lokalnih skupnosti, katerih gasilci so vključeni pod okrilje OGZ Ptuj. Na čelu častnega odbora je minister za obrambo Aleš Hojs, iz občine Markovci sta v ta odbor vključena župan Milan Gabrovec in predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič. Meglič je kot predsednik območne zveze tudi na čelu organizacijskega odbora. Janez Liponik, strokovni sodelavec OGZ Ptuj in poveljnik podravske regije, je vključen v organizacijski in tekmovalni odbor; ima nalogo namestnika predsednika odbora. V sodniških vrstah bosta na tekmovanju s strani OP Markovci sodelovala Ivan Golob (predsednik sodniške komisije pri vaji z vedrovko za pionirje in pionirke) ter Valerija Fišinger (sodnica časomerilka pri štafeti na 400 metrov z ovirami za pionirje in pionirke). Tudi v tekmovalnih vrstah bo imelo OP Mar-kovci svoje predstavnike. To so pionirji in pionirke PGD Bukovci. Slavnostna otvoritev tekmovanja bo ob 7.30, zaključek je predviden ob 15. uri, ob 16. uri pa bo sledila razglasitev rezultatov. Seveda bomo za naše predstavnike ta dan držali pesti, prav tako pa želimo uspešno izpeljano delo organizacijskemu in tekmovalnemu odboru. Mojca Zemljarič 16 Leto 13, številka3, maj2012 LIST (7 [Vi. A K KO VC Srečanje gasilk podravske regije v Mali vasi Gasilke podravske regije se vsako leto srečamo v drugi občinski gasilski zvezi. Letos je organizacijo 25. srečanja gasilk podravske regije prevzela Gasilska zveza Gorišnica. Srečanje je potekalo v soboto, 5. maja, pri Tunfu v Mali vasi. Na srečanju se je zbralo okrog 500 gasilk, iz 13-tih gasilskih zvez iz območja Pod-ravja. V podravsko gasilsko regijo so vključene gasilske zveze Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Trnovska vas - Vitomarci, Videm, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Na srečanju je bila odsotna le Gasilska zveza Trnovska vas - Vitomarci. Najprej je potekal kratek kulturni program, ki ga je povezoval Peter Kirič. Nastopile so tudi gasilke GZ Gorišnica, ki so se predstavile z ubranim petjem. Vse prisotne so pozdravili predsednica sveta žensk OGZ Ptuj in podravske regije Marica Mlakar, predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša, podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc, v imenu občine Gorišnica je udeleženke srečanja pozdravil podžupan Mirko Štumpf, nekaj besed pa je dodala tudi vodja članic GZ Gorišnica Marija Zamuda. Po kulturnem programu so se članice pomerile v štirih zanimivih igrah. Podirale so tarčo, s pomočjo vodnih balonov so morale napolniti brento s čim več vode, spajale so tudi cevi z ročnikom, s pomočjo gumijastega čolna pa so morale opremiti kip Florjana, ki je bil postavljen na sredini ribnika. Iz občine Markovci, ki sodi pod okrilje OGZ Ptuj, so se srečanja udeležile članice gasilskih društev Prvenci - Strelci, Bukovci, Nova vas in Zabovci. Prav tako so na srečanju sodelovale še gasilke iz Grajene, Kicarja, Podvincev, Spodnjega Velovleka in iz Cirkulan (vsa društva sodijo pod okrilje OGZ Ptuj). Članice iz naštetih društev so skupaj sestavile ekipo za sodelovanje pri igrah in bilo je prav zabavno. Na koncu so zasedle četr- to mesto. Najboljše so se odrezale gasilke iz GZ Videm, druge so bile domačinke iz Gorišnice, tretje mesto pa je šlo gasilkam iz Dornave. Podelili so tudi prehodni pokal za organizacijo 26. srečanja, ki bo prihodnje leto. Ta pokal je prejela GZ Dornava. Srečanje članic gasilk je v prvi vrsti namenjeno druženju in zabavi. Ob tem pa žene in dekleta ne pozabijo na sočut-nost in pomoč do sočloveka ne samo v primeru nesreč, temveč so pripravljene prisluhniti tudi, ko potrebujejo pogovor in slušatelja. S klepetom pozno v noč pa se je tudi letošnje srečanje uspešno zaključilo. Patricija Bezjak Spomladanski operativni pregled društev Občinsko poveljstvo Markovci je v nedeljo, 13. maja, v Novi vasi organiziralo spomladanski operativni pregled društev. Društva imajo na leto dva pregleda, spomladanskega in jesenskega. Med seboj se razlikujeta v tem, da je sedaj temeljni poudarek na tekmovalnih disciplinah, v jeseni pa na operativi ter delovanju in vodenju društva ter pregledu dokumentacije. Operativnega pregleda bi se morala po pravilih udeležiti vsa društva. Vsako leto se dogaja v drugem društvu, letos je organizacija pripadla PGD Nova vas. Začeli so z dvigom zastave ob 8. uri zjutraj. Pregled poteka kot tekmovanje. Po prijavi tekmovalnih enot komisija pregleda pravilno obleko in opremljenost, za tem pa opravijo vsak svojo vajo - odvisno, za katero skupino gre. Na koncu imajo namesto štafete še vajo razvrščanja. Pregleda se je skupno udeležilo triindvajset skupin, kar pomeni čez dvesto tekmovalcev. Pregled se je s spustom zastave končal okrog 11. ure. Mentorji in gasilci s pregledom ugotavljajo pomanjkljivosti in jih poskušajo odpraviti do začetka tekmovanj. PB Utrinek z operativnega pregleda v Novi vasi PRILOŽNOSTI 5 CECIL Street One Delovni čas: PON-PET S.00-19 ( 3,00-12.00 KUPON ZA 10 % POPUST PRJ NAKUPU OBLAČIL V TRGOVINI VOLKNER NA MOŠKO IN ŽENSKO KOLEKCIJO Velja do: 10. 6. 2012 Popusti se ne seštevajo. Trgovina VÖLKNER, Potrčeva c. 15 (PC Platana), 2250 Ptuj Foto: PB Leto/13, številka/3, maj2012 17 UST VA MA. R KO VC II V Iz osnovne šole Markovci Dan šole skozi ljudsko izročilo Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda. Učenci in zaposleni osnovne šole Markovci so v petek, 11. maja, proslavili Dan šole. Prireditev je bila tudi tokrat odlično obiskana, prav tako so se s prikazanim dobro odrezali vsi nastopajoči in njihovi mentorji. Dan šole so s svojim obiskom počastili številni gostje - starši, dedki in babice otrok, župan Milan Gabrovec, oba podžupana Franc Ferčič in Franc Rožanc, člani občinskega sveta, častni občan občine Markovci Štefan Vugrinec, nekdanji zaposleni na OŠ Markovci ter predstavniki sosednjih osnovnih šol. Program letošnjega Dneva šole je bil v znamenju dediščine in običajev z območja občine Markovci. Vodja prireditve je bila učiteljica Janja Hunjet, ki je v dogajanje povezala sodobno preživljanje prostega časa otrok in prikaz ljudske dediščine naših krajev. Prireditev se je pričela s klepetom dveh učencev po družbenem omrežju, sledil je ples na popularno pesem Konichiwa, nato pa se je dogajanje preko dialoga med dedkom in vnukom preselilo v preteklost. Dedek, odigral ga je Alojz Letonja iz Zabovcev, je pripovedoval, kako je nekoč potekalo življenje v teh krajih, in kako so v času, ko še ni bilo traktorjev in druge mehanizacije, obdelovali posestva in opravljali delo na kmetijah. Dogajanje je obiskovalca popeljalo skozi vse štiri letne čase, prihod posameznega letnega časa pa so s svojim nastopom naznanile baletke, ki so nastopale med posameznimi »etnografskimi« točkami. Učenci so tako prikazali košnjo in žetev na star način, mletje moke v mlinu, pogovor kmetic pri mlekarni, trgatev, veselico, luščenje orehov in snubljenje dekleta. Prireditev se je zaključila z zim- Markeca za posebne dosežke je letos prejel devetošolec Mitja Kostanjevec iz Bukovcev. Čestitamo._ skim časom, s poroko mladoporočencev ter plesom folklornikov in kopjašev pred cerkvijo. Čisto ob koncu pa so se ob ritmih sodobne glasbe še enkrat predstavili učenci devetega razreda. Tudi tokrat je bila prireditev podprta z odlično tehnično, video in glasbeno podlago. Pod vodstvom zborovodkinje Slavice Lajh so zapeli pevci šolskega zbora, prav tako so se v različnih sestavih, prilagojenih vsaki posamezni točki nastopa, predstavili številni instrumen-talisti. Ravnatelj OŠ Markovi Ivan Štrafela in župan občine Markovci Milan Gabro- Ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela je nastopajočim in njihovim mentorjem čestital za uspešno izvedeno prireditev._ vec sta v zaključnem nagovoru pohvalila ves trud in delo, ki so ju v prireditev vložili učenci in njihovi mentorji, ravnatelj Štrafela pa je učencu 9. razreda Mitji Kostanjevcu izročil kipec Markeca - nagrado za posebne učne dosežke in udej-stvovanje v obšolskih dejavnostih. »Mitja si je nagrado prislužil s svojim vestnim, odgovornim in zanesljivim delom. Je učenec, ki svet okrog sebe spoznava s široko odprtimi očmi. Skorajda ni področja, za katerega ne bi našel vsaj delčka zanimanja. Najbolj pa je doma na naravoslovnem področju, kjer je postal že pravi mali mojster. Velik del prostega časa namenja glasbi - obiskuje glasbeno šolo, je član markovske godbe na pihala, kjer igra rog. Sprostitev najde tudi ob dobri knjigi ter v športu, trenira namreč karate. Zelo se razume tudi s svojim fotoaparatom, s katerim je zabeležil že veliko nepozabnih trenutkov. Je odličnjak, resen, zanesljiv in vesten učenec. Udeleževal se je tekmovanj iz različnih učnih področij, na katerih je uspešno predstavljal šolo in si s tem prislužil številna priznanja - zraven bronastih se ponaša s srebrnimi priznanji iz fizike in matematike, najbolj pa se je odlikoval letos na državnem tekmovanju iz fizike, kjer je dobil zlato Štefanovo priznanje. Prizadevno in samoiniciativno je sodeloval pri številnih interesnih dejavnostih, na proslavah in prireditvah, pri pripravah scen, na revijah otroškega in mladinskega pevskega zbora, pri projektu Evropska vas, urejal je spletno stran šolskih novinarjev, bil glavni urednik šolskega glasila, sodeloval na šolskem področnem kiparskem srečanju Forma viva v Malečniku in na festivalu Attacca. Z odgovornim delom se je uvrstil v skupino učencev, ki je v lanskem šolskem letu v Belgiji in letošnje leto na Nizozemskem predstavljala šolo, kraj in državo v projektu Norčavo skozi Evropo. Predvsem pa je Mitja učenec, ki je imel vedno lep in spoštljiv odnos tako do učiteljev kot tudi sošolcev,« so v obrazložitvi za podelitev nagrade Markec zapisali na OŠ Markovci. Mojca Zemljarič ijsko tekmovanje o prometu Vsako leto v začetku meseca maja poteka regijsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«. Letos so ga izvedli v Cirkulanah, in sicer v soboto, 5. maja. Tudi iz naše šole smo poslali ekipo štirih tekmovalcev: Tadej Pihler (9. b), Alen Bratuša (7. a), Žan Tinko (7. a) in Tea Korošec (6. a). Organizatorji so tekmovalcem, ki jih je bilo letos okrog 65, pripravili zanimive in zahtevne naloge. Največ težav so tekmovalci imeli na spretno-stnem poligonu, saj jih je poleg vsega oviral še močan veter. Naša ekipa je izmed devetih šol dosegla dobro, a nehvaležno, četrto mesto, posamično pa se je najbolje odrezal Žan Tinko, ki je bil 9. Seveda pa so se dobro odrezali tudi ostali trije v naši ekipi. Čestitamo. Gregor Zmazek Učenci OŠ Markovci - udeleženci regijskega tekmovanja »Kaj veš o prometu?« Foto: Gregor Zmazek Foto: MZ Otroci so skozi prireditev podoživeli nekdanji čas. Foto: MZ Takole so se lotili tudi žetve na star način. 18 Leto 13, številka3, maj2012 Svetovna prestolnica ob Temzi Mesto London - svetovno znano mesto, napolnjeno s turisti iz celega sveta. Osnovnošolci smo imeli možnost vsaj za nekaj časa podoživeti njegov utrip, videti vse njegove znamenitosti, imeli smo možnost okusiti sanje mnogih. Verjamem, da tega potovanja ne bomo pozabili nikoli, da nam bo ostalo v najlepšem spominu ter da bomo o tem pripovedovali svojim vnukom. Tega pa ne bi doživeli brez naših staršev in učiteljice. Prav zato se moramo njej in našim staršem zahvaliti, da so nam to omogočili. Ne dobiš kar tako priložnosti potovati v velemesto, polno navdiha. Hvala! Nestrpno smo pričakovali 22. marec, saj je ta dan za nas pomenil vstop v glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije - London. To četrtkovo jutro smo se zbrali na šolski avtobusni postaji ter se vznemirjeni in polni pričakovanj z avtobusom odpeljali v Ljubljano na Letališče Jožeta Pučnika. Let je bil izjemen, vsem je bil zelo všeč. Ko se letalo umiri, pogledaš skozi okno in vidiš čudovito pokrajino pod seboj. Iz torb smo vzeli fotoaparate in fotografirali čudovite prizore. Kasneje smo bili nad oblaki, ki so nam tu in tam milostno dopuščali pogled na zemljo (beri gore). Okoli štirih popoldne po britanskem času smo pristali na letališču Stansted. Iz letala smo šli po premičnih stopnicah in nato pot nadaljevali na samo letališče, kjer smo pobrali svoje kovčke. Izstopili smo na drugi strani zgradbe in šli na avtobus, ki nas je peljal proti našemu londonskemu domu. Po poti nam je vodič Rudi povedal nekaj o zgodovini Londona in Britaniji nasploh. Videli smo tudi gradnjo novih stavb za olimpijske igre in vsi smo bili očarani. Tudi učiteljica Sonja nam je med vožnjo kazala različne stavbe ter znamenitosti in nam pripovedovala o spomeniku The Monument, ki je postavljen v spomin požara, ki je uničil celoten London. Avtobus je ustavil točno pred našim hotelom Tra-velodge v centru mesta. Vstopili smo. Iz jedilnice se nam je nudil krasen pogled na London eye. Po nastanitvi smo se odpravili na večerni sprehod ob reki Temzi mimo Londonskega očesa, akvarija, do Big Bena in Houses of Parliament. Kljub trdi temi smo še kar naprej stali na ulici z mislijo na to, kako srečni smo lahko, da smo tu, da gledamo po reki Temzi povprek in počez. Drugo jutro smo okusili tradicionalni angleški zajtrk in razne napitke, vendar Foto: arhiv OŠ Učenci, ki so obiskali London. nas je večina segla po toastu in čokoladnem namazu Nutelli. Po zajtrku smo se odpravili na sprehod do druge strani reke Temze, kjer smo se vkrcali na ladjo. Ta nas je popeljala mimo občinske stavbe, enega najlepših mostov na svetu Tower Bridge, mimo katedrale Svetega Pavla in podjetne stavbe, imenovane Kumarica, ter mimo znamenitega Tower of London. Po 45-minutni vožnji na ladji smo izstopili na čisto drugi strani Londona. Odpravili smo se po hribu navzgor do Greenwicha. To je predel, ki deli svet na vzhodno in zahodno poloblo. Tam smo si ogledali britanske merske enote, si šli pogledat majhen park, ki je zraven, ter se seveda fotografirali s polovico telesa na eni in z drugo polovico telesa na drugi strani „sveta". Ker smo morali priti na drugo stran Londona, smo prehodili tunel pod reko Temzo. Nato smo šli prvič na podzemno železnico. Spomnim se, da smo bili nekateri zelo živčni, predvsem zaradi umorov, ki smo jih videli v filmih. Srečno smo prišli do naše postaje, tam izstopili in šli jest. Ko smo se najedli, smo šli v Shakespearovo gledališče The Globe. Tam nas je pričakala vodička, ki nam je na kratko predstavila to gledališče in nas odpeljala v sobo za vaje, kjer smo zaigrali igro Romeo in Julia. Vodička Margo nas je pohvalila in bila vidno navdušena. Po večerji nas je čakal ogled muzikla We will rock you. London je znan po izjemnih muziklih in tudi ta nas ni razočaral - čudovita scena, zelo dobra imitacija Queenov. V hotel smo se vrnili pozno zvečer, kjer smo se spet zbrali v sobi ter razglabljali o vsem mogočem. Zjutraj smo se peš odpravili do Big Bena in naprej do kraljeve cerkve Westminster Abbey, kjer sta se poročila princ William in Kate. Pot smo nadaljevali do kraljevega parka Sveti James, kjer so nam veveričke jedle iz rok. Najprej smo šli v konjušnico pa do ulice, kjer živi britanski premier, potem smo se ustavili ob enem najprepoznavnejših trgov v Londonu, Trafalgar Square. Tam stojita dva vodometa ter kip angleških generalov Nelsona in Henryja Havelocka. Videli smo tudi tablo, na kateri se odštevajo dnevi, minute in sekunde do olimpijskih iger. Po parku smo se sprehodili do Buckinghamske palače. Ogledali smo si tudi kip kraljice Viktorije, ki je postavljen pred kraljevim domom. Po ogledu smo se odpravili do naravoslovno-zgodovin-skega muzeja. Po ogledu smo se s podzemno odpeljali na Oxford Street, ulico s trgovinami. Odmerili so nam dve uri LIST (7 [V i. A K KO VC časa, da se najemo in kupimo spominke ali kaj podobnega. Večina nas je šla najprej v McDonalds, šele nato po nakupih. Na pločnikih je bila zelo velika gneča, skoraj smo se prerivali. Ko je ura odbila štiri, smo se zbrali in se z vlakom odpravili na našo naslednjo postajo - Madame Tussauds, muzej voščenih lutk. Tudi po tem muzeju smo se lahko prosto sprehajali. Tam smo videli hollywood-ske zvezdnike, športne ikone, kraljevo družino, politične osebnosti, znanstvenike, risane junake, skratka vse, ki so bili oziroma so še pomembni slavni ljudje. Seveda smo se z njimi fotografirali. V muzeju je tudi grozljivi predel. Skozenj so si upali samo tisti, ki jih ni bilo strah in ki so imeli dovolj poguma. V muzeju smo podoživeli tudi pretep risanih junakov, natančneje med Hulkom, Spider-manom, Super žensko in Transformer-jem - v animiranem filmu v 4D tehniki. Pihal nam je veter, s stropa so se spustili mehurčki. Kot bi bili zares na prizorišču! Po ogledu smo se zbrali pred muzejem in se odpravili na večerjo. Postregli so nam z brokolijevo juho, ki je ni nihče jedel. Za glavno jed smo dobili lazanjo in zelenjavo, ki nam prav tako ni bila preveč všeč. Ker smo še imeli čas, smo šli na Picadilly Circus. To je zelo znan trg, na katerem snemajo veliko filmov. Zadnji dan. Komaj smo vdihnili britanski zrak, že odhajamo. Čakala nas je le še ena zelo lepa izkušnja. Vožnja z London Eye (londonskim kolesom). Ker je bilo jutro brez trohice megle, se je videlo zelo daleč okoli. Vse smo dokumentirali, naredili pa smo tudi eno »gasilsko« za spomin. Prišli smo nazaj v hotel, do konca spakirali in se posedli po avtobusu. Ta nas je peljal na drugo največje letališče v Londonu, Gatwick. Tam je red strožji kot v Ljubljani. Vsem so pregledali kovčke do vsakega najmanjšega žepa. Vkrcali smo se na letalo in poleteli. Najbolj lepo je bilo proti koncu vožnje, ker smo pristajali v temi. Pod nami so se videla osvetljena mesta in bilo je zares čudovito. Pristali smo na Dunaju, se od tam odpeljali v bližnji McDonalds ter nato s polnimi trebuhi proti Markovcem. Stefani Pivko, 8. b Foto: arhiv Znameniti londonski Big Ben Dan Evrope Na Dan Evrope, 9. maja, smo se predstavniki OŠ Markovci udeležili prireditve Evropski dan, ki je potekala v Mariboru na Trgu Leona Štuklja. Države Evropske unije so učenci osnovnih šol predstavili na stojnicah. Naša šola je predstavila Bolgarijo. Obiskovalci so si lahko ogle- dali plakate in poskusili tradicionalno bolgarsko pecivo, ki so ga pripravile naše učenke. Na velikem odru so Monika Meznarič, Katja Kolarič, Lucija Gošn-jak, Nina Bezjak in Monika Zupanič ob spremljavi Blaža Vidoviča na tamburici in Jake Horvata na klarinetu zapele bolgarsko ljudsko pesem. Gregor Zmazek Učenci OŠ pri svoji »evropski« stojnici Foto: Gregor Zmazek Leta/13, številka/3, maj2012 19 UST (7 MfVRKOVCIiV Iz osnovne šole Markovci Prvomajske počitnice so prehitro izginile V teh počitnicah se mi ni dogajalo nič kaj preveč razburljivih stvari, a sem se imela zelo »fajn«. Počivala sem, se družila s sestro in sestričnama, z Evo sva šli v Maribor nakupovat v najino najljubšo trgovino. V nedeljo je imela moja babica piknik. Eva je na žaru pripravila čevapčiče, a niso bili preveč dobri. Na srečo je dedi naredil še perutničke. V ponedeljek sva se s sestro zbudili zelo zgodaj. Ne vem, kaj me je pičilo, da sem vstala iz postelje. Eva je šla v trgovino po zmesi za pecivo in ma-fine. To vse sva spekli še pred poldnevom. Eva je prišla do spoznanja, koliko dneva zamudi čez počitnice, ko spi do enih. Z njenim spoznanjem sem se čisto strinjala, vendar je naslednji dan ponovno spala do enajstih. Seveda med počitnicami nisem pozabila na šolo. Zdaj pa še posebej ne, saj imamo v maju najmanj pet testov in tri spraševanja. V torek sem se že kar lotila dela, s težko, a poučno šolo. Da ne bi mislili, da sem samo lenarila in se učila, sem se tudi rekreirala. Z mamo sem po jezu kolesarila do Rance. Tam sva spili vodo in polizali lučke ter se odpravili nazaj v Markovce. S prijatelji se na žalost nisem mogla videti, ker nismo našli skupnega termina, saj imamo vsi aktivnosti in svoje stvari za početi. Jaz mislim, da smo si vsi zaslužili dober počitek in smo ga tudi dobili, zdaj pa je čas, da zavihamo rokave in se spet pripravimo na šolo. Mislim, da vem, kaj nam želijo učitelji in šola v teh dneh. Hočejo nas »zmučiti« ta dva mesca, da bomo potem lahko mirno počivali v poletju. Ana Murko, 7. b Poleg tega, da sem v teh počitnicah bil na kresovanju in na postavitvi majskega drevesa, nisem delal ničesar tako pomembnega. Vendar to še ne pomeni, da se nisem zabaval. Trdim pa, da so bile počitnice prekratke, pa ne zaradi tega, ker sem že moral iti v šolo, ampak zaradi tega, ker sem v njih zelo užival. Te počitnice sem preživel pri očetu. Velikokrat sem z bratrancem in dvema mrzlima bratrancema igral nogomet. Kot sem že omenil, pa sem s sestro šel na postavitev majskega drevesa. Postavljali so ga skoraj dve uri, saj gre to zelo počasi. Nato smo do polnoči igrali nogomet, odbojko in razne druge športe in igre. Naslednji dan smo zvečer šli na vaško kresovanje. Kres je bil dokaj velik. Ob te je bila tudi zabava (veselica). Ko smo prišli domov, smo še tam zakurili svoj kres in ga opazovali pozno v noč. Ker sem med temi počitnicami tudi veliko pomagal pri opravkih in zunanjih delih, sem si zaslužil (vsaj mislim, da sem si), da smo zato z očetom in sestro odšli v kino ter na sladoled. Tam sem zelo užival. Te počitnice so bile super, vendar bi bilo še boljše, če bi bile daljše. Jan Hercog, 7. b Za mene so se počitnice začele že 26. aprila po pouku. V načrtu sem imel veliko druženja s prijatelji in seveda tudi nekaj učenja. Med počitnicami sem se veliko vozil s kolesom, lovil ribe, igral nogomet in skakal po trampolinu pri prijatelju. Bil sem tudi na rojstnem dnevu pri botru, ki smo Vsak četrtek imam pouk v glasbeni šoli. Najprej imam inštrument, po 10 minutah odmora pa nauk o glasbi. Spet je prišel četrtek, ko sem bila v glasbeni šoli. Ker se je učiteljici za flavto mudilo, mi je na koncu ure naročila, naj zaklenem učilnico, v kateri sva bili. Zaklenila sem vrata ter ključ pospravila na njegovo mesto. Odšla sem k nauku o glasbi. Pri pouku sem bila vprašana. Bilo me je strah. Še bolj pa sem se prestrašila, ko so pome prišli učitelji in me vprašali, kje je ključ. Pokazala sem jim mesto, kamor sem pospravila ključ, a ključa tam ni bilo. Odšla sem nazaj v učilnico k pouku, saj sem morala biti vprašana do konca. Po koncu pouka sem v strahu zapustila glasbeno šolo. Kamen se mi je odvalil od srca komaj drugi teden, ko so mi povedali, da je ključ odnesla neka druga učiteljica. Špela Vrtačnik, 7. b Polet v Istanbul Z mamo in sestro smo šle za en teden v Istanbul. Ko smo prispele na letališče, smo odložile prtljago. Šle smo čakat na naše letalo. Ni me bilo strah, saj sem že letela z letalom, ko sem šla v London. Usedle smo se na svoje sedeže, se pripasale in čakale na vzlet. Letalo se je začelo premikati in že sem občutila tisti smešen občutek, ko se dvigneš v zrak. Najprej je bila takšna hitrost, da sem bila zalepljena na stol, potem pa se je vse umirilo. Čez kakšne pol ure se je letalo začelo tresti. In to zelo! Mene je bilo že malo strah, da bomo padli. Letalo se je treslo kakšnih deset minut. Potem je bilo vse v redu in sem si zelo oddahnila, še posebej, ko smo pristali. Ana Murko, 7. b Ogled lutkovnih predstav 24. aprila smo si v Mestnem gledališču Ptuj ogledali sedem lutkovnih predstav. Od teh sedmih predstav se mi je najbolj vtisnila v spomin Mavrična ribica. Všeč mi je bila zato, ker so imeli zelo lepo narejene lutke, ker so bili dobri igralci in ker so imeli zelo lepo narejeno sceno. Skoraj tako kot ta, mi je bila všeč tudi predstava V luninem kraljestvu, ker so imeli zanimive lutke. Upam, da bomo še kdaj šli gledat kakšno lutkovno predstavo, saj so vse na svoj način zanimive. Lara Roškar, 5. a Plavalni tečaj se je začel 26. marca, končal pa 30. marca. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na Ptuj, kjer smo vzeli karte in ključe za omarice. Tam smo oblekli kopalke, nato smo se oprhali in odšli v bazen. Najprej « .1 M, OfjL 5,b. /£¿7- ga praznovali v gostišču Ernest. Imeli smo tudi srečo z vremenom, saj je bilo vsak dan toplo in sončno. Ostali dnevi so potekali podobno. Najprej sem se zjutraj zbudil, pri televiziji pojedel zajtrk, nato pa opravil še kakšno domače delo. Pri nas doma je v tem času tudi veliko dela na polju, zato sem z veseljem pomagal atiju. Vsako popoldne je k nam prišla gospa, ki se ukvarja z dresuro konjev. Pokazala mi je, kako ukrotiti našo kobilo Zofko. Pripravljali smo jo na jahanje in jo tudi »pofrizirali«. Dnevi so mi minevali hitro in skoraj sem že pozabil na šolske obveznosti. Komaj čakam junij, ko se bodo začele dolge zaslužene počitnice. Nejc Slana, 7. b Med počitnicami sem se veliko smejala, veliko sprehajala s psom po Markovcih, jedla sem sladoled, bila sem na Facebooku. Zadnji dan sem bila pri sestrični. Bilo je super, saj sem prijateljica z njeno hčerko. Hodile smo gledat konje, sprehajala sem njenega psa in šle smo do ribnika. Čudovito je bilo! Z mojim psom Carjem sva hodila preko Drave. Sprva me je bilo malo strah, saj voda tam zelo hitro teče, potem pa sem le upala. Tudi prek ovir sva skakala s Carjem. Počitnice so minile hitro, a bodo poletne kmalu tukaj! Juhuhu, se že veselim! Ne bo šole, nič učenja, nič ocen in niti pomisliti ne bo treba na šolo. Tina Slana, 7. b smo se ogreli. Potem smo šli v veliki bazen, kjer smo se tri ure učili plavanja. Četrto uro smo lahko šli na tobogan. V torek me ni bilo, ker smo šli s pevskim zborom v Zagorje. Tam smo dobili zlato priznanje. Od srede do četrtka je bilo enako kot v ponedeljek. V petek smo se veliko učili, ker smo ocenjevali žabico in mrtvaka. Jaz sem dobila čisto petico, le dva sta dobila štiri. Jaz sem zelo verjela vanjo, ker si jo zelo zaslužim. Potem smo dobili veliko nagrado: peljali smo se lahko po toboganu. Nato smo se stuširali in obrisali. Punce smo si posušile lase in se oblekle v garderobi. Imeli smo malico. Ogledala sem si hodnik, kjer so imeli zelo lepe slike. Nato smo počakali avtobus, ki nas je nas odpeljal v Markovce. Ana Čuš, 3. b V ponedeljek, 26. marca, smo šli na plavalni tečaj. Z avtobusom smo se odpeljali na Ptuj. Tam smo se igrali. Potem so nas testirali. Nato smo plavali z desko in brez nje. Skakali smo na glavo v vodo. Ko smo končali, smo se preoblekli, najedli in se odpeljali domov. Bilo mi je super. Žan Glažar, 3. b MjlU( dufiavTU /1nsr\ r^cL^j- /j^jttaj',^ ^OTO- >-ta/mf /rm /nacgo mna/nu . J^tfldtm, u> ^marii-m. ncL gol iz jjvtUala^ ii>t' juiSctjtitojGa fncvifnri r^fTU^Mm^ Ao^VCCUlTLCmU- JlOUfcLL mi M i^ua/tam krmR, /za fiaimrnuj L. L^IIO pop^im /najiiiuTi rkmv^iririb&rj ^croajiam^ M#m ui fa, /kfeocum 'iL ibfifer j toikita ^MecLruft .i A 20 Leto 13, številka3, maj2012 Šport Balinanje v Prvencih V športnem parku v Prvencih je letos v sklopu prireditev praznika Občine Mar-kovci drugič zapovrstjo potekalo balinanje za pokal vasi Prvenci. Organizator balinanja je bilo Športno društvo Prvenci. Letos je sodelovalo 18 ekip v moški in ženski konkurenci. Prvo in drugo mesto v ženski konkurenci sta zasedli ekipi Pečke in Rožice iz Prvencev - Strelcev, tretje mesto pa ekipa Čebelic, ki je zastopala Čebelarsko društvo Markovci. V moški konkurenci sta prvo in tretje mesto zasedli ekipi iz Prvencev, drugo mesto pa je osvojila ekipa Občine Markovci, na čelu katere je bil podžupan Franc Ferčič. Ivan Golob Utrinek med podeljevanjem pokalov Foto: Uroš Meglič Uspehi naših plavalcev Plavalni klub Terme Ptuj je že osmo leto zapored pripravil najbolj množičen plavalni miting v Sloveniji. Glede na štartno listo je bilo prijavljenih kar 529 plavalcev in plavalk iz Hrvaške, Nemčije in Slovenije. Kot člana Plavalnega kluba Terme Ptuj Blaž Vidovič (levo) in Tim Vidovič (desno) z odličji, ki sta jih nedavno osvojila na plavalnem mitingu Term Ptuj. sta tekmovala tudi dva mlada Markovča-na Tim Vidovič in Blaž Vidovič. Starejši Tim je trenutno najboljši tekmovalec ptujskega kluba in je na domačem mitingu dobil tri medalje. Te je osvojil v štafeti 4 krat 50 metrov mešano, na 200 metrov mešano in 50 metrov prsno. V tej disciplini je izboljšal tudi svoj osebni rekord, ki sedaj znaša 32 sekund in 28 stotink. Blaž Vidovič je prav tako priplaval do bronaste medalje kot član štafete 4 krat 50 metrov mešano, v kateri sta ob njem in Timu plavala še Aljaž Puž in Aljaž Sternad. Iz občine Markovci je na plavalnem mitingu Term Ptuj nastopil tudi Blaž Kekec iz Bukovcev, ki pa trenira za Plavalni klub Branik Maribor. David Breznik Foto: MZ Tekmovanje v odbojki Foto: Bojana Plajnšek Skupinska fotografija udeležencev turnirja Športno-rekreacijsko društvo (ŠRD) Zabovci je v sklopu praznika Občine Markovci organiziralo tekmovanje v odbojki na mivki. Tekmovanje je potekalo v soboto, 28. aprila, v športnem parku Zabovci. K sodelovanju smo povabili vse vasi naše občine. Letos so se tekmovanja udeležile ekipe iz Bukovcev (moška ekipa), Športnega društva Prvenci (ženska ekipa), Nove vasi (ženska ekipa) in dve moški ekipi iz Zabovcev. V čudovitem vremenu in ob odličnem vzdušju smo videli izjemne in precej izenačene tekme. Zmagala je ekipa mlajših fantov iz Zabovcev, drugo mesto je pripadlo dekletom iz Prvencev, tretji so bili fantje iz Bukovcev, četrti starejši fantje iz Zabovcev in peta dekleta iz Nove vasi. Letos je bilo tekmovanje organizirano drugič. Prijavilo se je več ekip kot lani, zato upamo, da bo drugo leto udeležba vsaj tolikšna kot letos ali še večja. Vsekakor se v vsaki vasi najdejo vsaj trije tekmovalci, ki poznajo odbojko - le volja je potrebna. Hvala vsem, ki ste se udeležili tekmovanja in tudi tistim, ki ste prišli navijat. Vidimo se prihodnje leto! Bojana Plajnšek Nogometni turnir za mlade selekcije v Stojncih V sredo, 25. aprila, je v sklopu 13. občinskega praznika bil izveden tradicionalni nogometni turnir za mlade selekcije. Turnir je potekal v Športnem parku Stojnci, in sicer v treh kategorijah: U8, U10 ter U12. V kategoriji U8 so nastopile ekipe iz Stojncev, Bukovcev in Markovcev. Stojn- čani so v to kategorijo prijavili dve ekipi, U8 in U7, Bukovci so tekmovali zgolj z mlajšimi U7, saj selekcije U8 nimajo, klub iz Markovcev pa je prijavil ekipo U8. Prvo mesto so zasedli Stojnci U8, drugo Markovci U8, tretji so bili mlajši Stojnčani, četrti pa Bukovci U7. Tudi v kategorijah U10 in U12 so nastopili nogometaši iz Stojncev, Markovcev in Bukovcev. Gostitelji so, tako kot v kategorijah U8, tudi v U10 in U12 zasedli prvo mesto. Markovčani so bili boljši od Bukovčanov v kategoriji U10, dve leti starejši nogometaši iz Bukovcev pa boljši od svojih vrstnikov iz Markovcev. Na turnirju se je za žogo podilo blizu sto otrok, ki so uživali v lepem vremenu in ob glasni podpori navijačev. Za konec je pokale ob odsotnosti župana podelil podžupan občine Markovci Franc Ferčič. Damjan Zupanič Mladi nogometni navdušenci iz naše občine so se zbrali v Stojncih. LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. Leto/13, številka/3, maj/2012 21 VA MÍVRKOVCIW Kuharski kotiček Bliža se čas poletja, čas piknikov in zabav na prostem. Pa tudi sicer, ob koncih tedna, si v tem času radi pripravimo sobotno ali nedeljsko kosilo kar »v zunanji kuhinji« - na žaru ali v kotlu. Pripravili smo dva predloga za pripravo jedi na žaru in recept za pripravo grške solate. Piščančji file tandory z opečenimi šampinjoni Sestavine za 4 osebe: 4 piščančji fileji brez kosti in kože po 0,16 kg 0,2 kg manjših svežih šampinjonov 2 žlici ajvarja 2 žlici gorčice 2 žlici kečapa 2 žlici kisle smetane ščep curryja sol poper Priprava: Piščančje fileje položimo na namaščen aluminijast pekač za enkratno uporabo ter ga natremo s soljo in poprom, mu dodamo ajvar, gorčico, kečap, kislo smetano in malenkost potrosimo s curryjem. Pekač z mesom položimo na žar in vsebino rahlo spečemo. Pečene fileje vzamemo iz pekača jih narežemo, položimo na krožnik, prelijemo z omako, ki nam je ostala od pečenja, potrosimo z opečenimi šampinjoni, ki smo jih predhodno narezali na debelejše rezine, jih solili in poprali, ter postrežemo. Meso dajemo v pekač z namenom, da nam ostane omaka, s katero prelijemo jed. Tako pripravljen piščančji file lahko spečemo tudi v pečici - 30 minut na 180°C. K tej jedi priporočamo vino char-donnay (suho vino). Krompirjevi polpeti po grško Sestavine za 4 osebe: 0,5 kg srednje velikih krompirjev 0,15 kg feta sira 3 mlade čebulice 3 vejice koprca 2 jajci 15 ml limoninega soka sol poper 0,15 kg moke 0,1 l olivnega olja Priprava: Krompir dobro operemo pod tekočo vodo. Razporedimo ga po dnu večjega lonca in zalijemo s toliko vode, da je popolnoma prekrit. V delno pokritem loncu krompir kuhamo 15 minut. Medtem operemo in očistimo mlado čebulico, ki jo drobno sesekljamo. Vejice koprca operemo pod vodo, otresemo in prav tako drobno sesekljamo. Jajce ubi-jemo v manjšo skledico in ga z vilicami razžvrkljamo. Kuhan krompir odcedi-mo in ohladimo, nato pa ga olupimo in stresemo v večjo skledo, v kateri ga z vilicami dobro zmečkamo. V skledo h krompirju dodamo sol, poper, čebulico, koprc, razžvrkljano jajce in limonin sok. Vse skupaj dobro premešamo. V krompirjevo mešanico nadrobimo feta sir in ponovno dobro premešamo. Skledo z zmesjo pokrijemo in postavimo za 15 minut v hladilnik. Krompirjevo zmes vzamemo iz hladilnika in iz nje z rokami izoblikujemo za oreh velike kroglice. Te nato med dlanmi sploščimo v polpete, ki jih po obeh straneh rahlo pomokamo. Na vročem žaru, pomaščenem z olivnim oljem, spečemo polpete. Na vsaki strani jih pečemo največ pet minut. Pečene polpete odstavimo na papirnato brisačo, da se olje odcedi. Pripravljene polpete serviramo na krožnike in takoj postrežemo. Solata starih Grkov 1 rdeča čebula Priprava: 0,5 kozarca vloženih izkoščičenih črnih oliv Rdečo čebulo olupimo, prerežemo na 2 manjši solatni kumarici 6 večjih paradižnikov 0,25 kg feta sira 1 limona olivno olje_ sol pol in narežemo na tanke rezine. Odpremo pločevinko oliv in jih dobro od-cedimo. Kumarici temeljito operemo in ju narežemo na manjše kose. Limono prerežemo na pol in iz obeh polovic iztisnemo sok. Paradižnike temeljito operemo, jim odstranimo zelene dele in jih narežemo na osmine. Feta sir narežemo na manjše kocke. Vso zelenjavo strese-mo v večjo skledo in prelijemo z oljem in limoninim sokom ter po okusu začinimo s soljo. Dobro premešamo in po vrhu potrosimo kocke sira. Solato vsaj za 15 minut postavimo v hladilnik, nato pa jo dobro ohlajeno postrežemo gostom. Tomaž Arklinič 23. razstava Dobrot Od 17. do 20. maja je v Minoritskem samostanu na Ptuju potekala 23. vseslovenska razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je slovesno odprl minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Razstavo si je bilo mogoče ogledati vse dni, od četrtka do nedelje, prav tako so vse dni potekali spremljevalni strokovni in družabni dogodki. »Na razstavi je v tekmovalnem in predstavitvenem delu sodelovalo več kot 750 kmetij iz Slovenije in zamejstva. V ocenjevanje je bilo vključenih kar 1347 dobrot v 13 skupinah izdelkov,« je povedal vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič in o pomenu razstave dodal: »Trend povpraševanja po kakovostni hrani je v porastu. Foto: arhiv Razstava Dobrote slovenskih kmetij je iz leta v leto bogatejša. Izdelke, ki jih znajo narediti roke slovenskih gospodinj in gospodarjev nosijo v sebi dediščino in se preko razstave Dobrote slovenskih kmetij tudi ohranjajo in razvijajo v kvaliteti. Razstava sodelujočim kmetijam in obiskovalcem predstavlja izziv za iskanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in iskanje dodatnega vira dohodka. Odziv za sodelovanje na letošnji razstavi s 1347 prijavljenimi izdelki kaže na velik pomen razstave za naše kmetije in vsega našega dela, ki ga v razstavo vlagamo soorganizatorji in strokovni sodelavci javne Kmetijske svetovale službe pri območnih Kmetijsko gozdarskih zavodih.« Na ocenjevanju v sklopu 23. razstave dobrote slovenskih kmetij so sodelovale tudi kmetije z območja občine Markovci. Kmetija Meznarič iz Stojncev je prejela srebrni priznanji za meso iz tunke in bučno olje ter bronasto priznanje za ma-linovo marmelado. Kmetija Cimerman iz Stojncev je prejela bronasto priznanje za bučno olje. Slavica Vincek iz Stojncev je za krofe že tretjič zapored prejela zlato priznanje in s tem znak kakovosti. Vince-kova je na ocenjevanju in razstavi sodelovala tudi z mešanim kruhom, za katerega je prejela bronasto priznanje. Prvič je letos na razstavi sodelovala tudi Marija Forštnarič iz Stojncev, ki je za mlečni kruh prejela srebrno priznanje. Mojca Zemljarič Razstava sirekov Turistično društvo (TD) Občine Mar-kovci je v aprilu pripravilo ocenjevanje in razstavo sirekov - skoraj že pozabljene jedi iz skute. Sireki so bili nekoč značilna jed severovzhodnih pokrajin Slovenije, še posebej Ptujskega polja. Izdelani so iz domače skute z dodatki popra, soli, sladke paprike ter kumine. Imajo stožčasto obliko, rdeča paprika pa jim daje značilno rdečkasto barvo. Nekoč so bili sireki pomembna jed, ki so jo jemali kmetje s seboj na delo. Ker se ljudje čedalje bolj zavedamo pomembnosti svoje dediščine, kar pa prehrana zagotovo je, smo se v TD Markovci odločili, da izpeljemo ocenjevanje sirekov in tako gospodinje spodbudimo, da jih spet pričnejo pogo- steje izdelovati. Letos se je opogumilo devet gospodinj in svoje izdelke prineslo na ocenjevanje. Ocenjevalno komisijo je vodil specialist za področje higiene mleka in sirarstva, uni. dipl. inž. kmet. Stanislav Levart, zaposlen v svetovalni službi KGZ Ptuj. Vse izdelke smo tudi razstavili, saj je obenem potekala še razstava kmečke kuhinje in izdelkov iz sira. Naziv za pripravo Naj sireka občine Markovci v letu 2012 je letos pripadel Otiliji Bezjak iz Bukovcev, saj so njeni sireki dosegli največje število točk po ocenjevalni lestvici (ocenjevalo se je zunanji videz, barvo, konsistenco, vonj in okus). Vse razstavljene sirne izdelke je med razstavo bilo tudi moč pokusiti. Matjaž Mlinarič ¡spfp Foto: Matjaž Mlinarič Otilija Bezjak s priznanjem za najboljše sireke 22 Leto 13, številka3, maj2012 r/. MAKKOVC Fotoutrinki 13. občinskega praznika Občani in občanke, podjetniki, predstavniki društev in organizacij ter druga zainteresirana javnost! Naslednja številka Lista iz Markovcev bo predvidoma izšla v prvi polovici meseca julija. Gradivo za naslednjo, poletno, izdajo bomo tako zbirali v začetku julija. Vabljeni, da s svojim člankom ali oglasom tudi vi obogatite naš časopis. V kolikor bi želeli objavo v časopisu ali imate predlog oziroma temo, o čem naj poročamo, kontaktirajte Uredniški odbor oziroma odgovorno urednico Mojco Zemljarič. Leto 14, številka 1, marec2013 3 Sezonskevstopnicevpredprodaji Otroci (5-15 let) samo 99 € (redna cena 198 €) Dijaki in študentje samo 190 € (redna cena 280 €) Odrasli samo 240 € (redna cena 280 €) DDV v ceni. Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15. 09. 2012. Vstopnice so imenske in neprenosljive. Predprodaja poteka do 31. 05. 2012 na recepciji Termalnega Parka. Poletno dogajanje v Termah Ptuj 2012 GOLDWING - srečanje motoristov v Termalnem Parku (13. 6.-17. 6.), Zaključek šole (22. 6.), Bazeni energije (6. 7.), Mednarodni balonarski praznik (27. 7.-29. 7.), 5. Rimske igre v Termah Ptuj (16. 8.-19. 8.), Komedijao loncu(19.8.,23.8.in24.8.),Državno prvenstvo vtoboganskem spustu(25.in 26. 8.). Informacije in rezervacije: Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj. Tel: 02 74 94 530, Fax: 02 74 94 523, e-pošta: termalni.park@terme-ptuj.si Sava Hoteli Bled • Terme 3000 -Moravske Toplice Zdravilišče Radenci • Terme Banovci • Terme Ptuj • Terme Lendava