—¦< 78 >¦— Lastovica
risrčno nam bodi pozdravljena, preljuba ptičica, lastovica. Kako bi te li ne ljubili? Saj narn vsako leto s svojimi lehkimi krili prineseš težko zaželjeno, ljubo vzpomlad. — Ti si se priljubila eloveku, kakor nobeno druga ptica. Vsak te željno pričaknje in veselo pozdi-avlja kot svojo staro hišno prijateljico. Vselej nas neka otožnost obide, kadar te vidimo v jeseni zopet odhajati. Dovoljeno ti je. da si smeš, kder koli hoČeš, pripeti svoje gnezdke. Iz ubožne koče kakor iz bogate palače kličejo ti: Da si nam dobro došla in srečo prinesla, lastovica ljuba! Povedati vam hočem, otroci moji ljubi, zakaj imamo pri nas lastovico tako radi. Pripovednje se namreč, da je lastovica letala okolo križa in s peroti maliaje hladila trpečega Zveličarja ter ga tolažila s svojini ljubkim petjem. Zato pa tudi sme lastcmea med sv. mašo na oltarji sedeti. — Narod ima vero. da z lastovieo prihaja v hišo sreča in zdravje ter v tako lrišo, kder je lastovica, strela ne udari. Od koder pa lastovica pobogne, ondii se naseli ubožnost ia nesreča. Zapomnite si toraj dobro vse to, otroci ljubi, ter nikoli ne preganjajte lastovic in ue raz-dirajte jim gnezdic! — Lastoviee nam so tudi lep izgled domovinske ljubezni. Vsako jesen nas zapuste, ker jim naše podnebje ne ugaja. a vsako vzpomlad se zopet vrnejo v naše kraje. Ako vže drobna ptičica tako zelo ljubi kraj, kder se je izvalila, kako bi li vi, otroci Ijubi, ki ste od Boga obdaroraii z vsemi dušnirai zmožnostmi, ne ljubili svojega rojstnega kraja, svoje materine dežele, v katerej ste prvič ugledali luč sveta in preživeli toliko mladostne sreče in veselja. — Vsak plemenit človek, živeč v ptujej deželi, nikoli in nikjer ne more pozabiti svojega domačega kraja, kjer je preživel prve dni svojega inladega življenja. Povsod se ga spomina, bodi si v sreSi ali nesreči, sree mu hrepeni po njera, kakor po izgub-Ijenem raji, in če le more, vrne se domov, da vidi vsaj za trenotek one prijetne kraje, koder je hodil in se igral v svojej nežnej mladosti.
Otroci lnoji! netite sveti ogenj čistega rodoljuba v prsih svojih. Ta ogenj Daj vam ogreva dušo in sreo. — V srci, ne samo na jeziku imejte rodoljubje. In to rodoljubje ne bodi puhlo, prazno — čvrsto podstavo naj ima, da bodete ves čas svojega življenja delali ia živeli po gaslu: Vse za Boga, domovino in cesarja.
Ana Pour-jeva