REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, junij 2012 ftfiionoo 01001010 www.stat.si Popis kmetijstva 2010 vsaka kmetija šteje! ^ZBIRKA^ BROŠURE J^/ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE www.stat.si Popis kmetijstva 2010 -vsaka kmetija šteje! Ljubljana, junij 2012 fis Klri.v ■ tfine. Avtorji: Barbara Kutin Slatnar, Aleš Krajnc, Enisa Lojovic Hadžihasanovic, Aleš Stele Tisk: tiskarna Littera picta, d. o. o. Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 63(497.4)"2010" 311:63(497.4) POPIS kmetijstva 2010 - vsaka kmetija šteje! / [avtorji Barbara Kutin Slatnar ... et al.]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2012. - (Zbirka Brošure / Statistični urad Republike Slovenije) ISBN 978-961-239-251-2 1. Kutin Slatnar, Barbara 262257152 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 570 izvodih - ISBN 978-961-239-251-2 SLOVENSKO KMETIJSTVO V ZADNJIH DESETIH LETIH Popis je v statistiki drug izraz za popolno opazovanje. To pomeni, da so v opazovanje zajete vse enote množice, ki se proučuje s statističnimi metodami. Zato so popisi v statistiki pomembna in obsežna raziskovanja in se izvajajo v daljših časovnih presledkih. Vse to velja tudi za popis kmetijstva. Popis kmetijstva se opravi na vsakih deset let; pomemben pa je predvsem zato, ker s primerjavo podatkov iz več popisov pridobimo vpogled v strukturne spremembe slovenskega kmetijstva v zadnjih desetih letih in med desetletji. Zadnji popis kmetijstva je Statistični urad Republike Slovenije izvedel v letu 2010. Ker smo ta popis izvedli na podlagi enotne metodologije Evropske unije, je mogoče izsledke o slovenskih kmetijskih gospodarstvih primerjati z izsledki o kmetijskih gospodarstvih v drugih državah članicah Evropske unije. To daje rezultatom popisa kmetijstva posebno vrednost. Uporabniki podatkov s področja statistike kmetijstva te podatke vedno težko pričakujete, tudi zato, ker le s tem obsežnim statističnim raziskovanjem pridobimo vsakih deset let dovolj podrobne podatke, da rezultate lahko prikazujemo tudi na nižjih teritorialnih ravneh, na primer na ravni statističnih regij in občin. Publikacijo namenjamo prav vsem, ki jih zanima slovensko kmetijstvo in kaj se dogaja z njim. Prizadevali smo si, da bi bili grafikoni, tabele in karte ter spremljajoči komentarji kar se da poljudni. Ker predstavljamo podatke iz popisa kmetijstva 2010 tudi na ravni občin, bo publikacija zanimiva tudi za vse tiste, ki vas zanima zlasti kmetijstvo v vašem ožjem okolju. Vabimo vas, da si našo novo publikacijo natančno ogledate in se sami prepričate, kako se v statističnih podatkih odražajo značilnosti slovenskega kmetijstva. \k Mag. Irena Križman generalna direktorica STATISTIČNI PODATKI O SLOVENSKEM KMETIJSTVU..............7 mtf 1 ZNAČILNOSTI KMETIJSTVA V LETU 2010........................................9 1.1 Število kmetijskih gospodarstev in njihova povprečna velikost..........................................................................................10 1.2 Ekonomsko vrednotenje kmetijske proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih..............................................................13 1.3 Ekonomski pomen kmetijstva v občinah........................15 1.4 Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih........................18 2 RABA ZEMUIŠČ NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH .... 19 2.1 Raba kmetijskih zemljišč........................................................................20 2.2 Kmetijska zemljišča ......................................................................................23 2.3 Njive, trajni nasadi in trajno travinje....................................25 -š 3 ŽIVINOREJA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH......................29 3.1 Velikostna sestava kmetijskih gospodarstev glede na rejo živine........................................................................................30 3.2 Reja pašne živine................................................................................................32 3.3 Prašičereja....................................................................................................................34 3.4 Reja perutnine, kuncev in čebel....................................................36 4 OPREMLJENOST KMETIJSKIH GOSPODARSTEV S TRAKTORJI IN Z RAČUNALNIKI..................................................................37 4.1 Traktorji na kmetijskih gospodarstvih..................................38 4.2 Uporaba računalnika za vodenje kmetijske proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih......................40 5 DELOVNO AKTIVNE OSEBE V KMETIJSTVU..................................41 5.1 Vložek dela v kmetijstvu..........................................................................42 5.2 Gospodarji upravitelji..................................................................................44 METODOLOŠKA POJASNILA........................................................................................45 DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV........................45 STATISTIČNI ZNAMENJI, KRATICE, OKRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE ............................................................................46 SEZNAM OBČIN SLOVENIJE 2010......................................................................47 DODATNA LITERATURA....................................................................................................48 KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? .... 48 Ali ste vedeli? Ob popisu kmetijstva 2010 je bilo v Sloveniji 74.646 kmetijskih gospodarstev ali skoraj 14 % manj kot pred desetimi leti, vendar so bila ta povprečno večja. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je obdelovalo 6,4 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in redilo 5,6 glave velike živine (GVŽ). Vsa KZU skupaj so merila okrog 474.400 hektarjev ali 2 % manj kot pred desetimi leti. Povprečna velikost njivske površine na prebivalca je bila 830 m2. Sestava rabe KZU je bila podobna kot pred desetimi leti (njive so v letu 2010 obsegale 36 %, trajni nasadi 6 % in trajni travniki in pašniki 58 % KZU). Število kmetijskih gospodarstev, ki so se ukvarjala z živinorejo, seje od prejšnjega popisa zmanjšalo za več kot 18.800, preostala pa so se povečala povprečno za skoraj 18 %. Govedo je redilo več kot 48 % vseh kmetijskih gospodarstev. Z enim lastnim dvoosnim traktorjem je bilo v letu 2010 obdelanih povprečno 5 hektarjev KZU; kmetijsko gospodarstvo je imelo v lasti in uporabi povprečno 1,4 dvoosnega traktorja. Povprečni vložek dela na hektar KZU je bil v letu 2010 nižji kot v letu 2000 (v letu 2010 je znašal 0,16 PDM). Gospodarji upravitelji kmetijskih gospodarstev so sami opravili kar 45 % vsega dela v kmetijstvu. Več kot polovico tega dela pa so opravili gospodarji upravitelji družinskih kmetij na podlagi praktičnih izkušenj o kmetovanju, niso pa imeli nobene formalne kmetijske izobrazbe. STATISTIČNI PODATKI O SLOVENSKEM KMETIJSTVU Glavni cilj statistike kmetijstva: pridobiti nepristranske podatke o vseh najpomembnejših vidikih kmetijstva v Sloveniji Oddelek za statistiko kmetijstva na Statističnem uradu RS pridobiva podatke s področja kmetijstva v različnih statističnih raziskovanjih in za različno dolga obdobja: mesečna, letna in večletna. Ker so nameni posameznih statističnih raziskovanj različni, je tudi metodologija zbiranja podatkov v teh raziskovanjih različna. Pri vsakem pa je naš glavni cilj zbrati podatke, ki bodo nepristransko opisovali vse pomembnejše vidike kmetijstva v Sloveniji. Še več, vsi najpomembnejši podatki o kmetijstvu, ki jih pripravimo za različne uporabnike slovenske državne statistike, so primerljivi tudi v širšem okolju, saj se zbirajo skladno s priporočili mednarodnih organizacij in v skladu z zakonodajo EU. Temeljno in najobsežnejše statistično raziskovanje statistike kmetijstva je popis kmetijstva Opravimo ga vsakih deset let. S popisi kmetijstva pridobimo pomembne in podrobne podatke o kmetijskih gospodarstvih ter o značilnostih kmetijske proizvodnje v državi. Pomena popisov so se zavedali že v starih časih Že takrat so voditelji potrebovali podatke o ozemlju in ljudeh, ki so jim vladali. Popise prebivalstva in njihovega premoženja so poznali že Rimljani. Na našem ozemlju so potekali prvi popisi, ki so zajemali tudi zbiranje nekaterih podatkov o kmetijstvu, v času Marije Terezije v 18. stoletju. Zgodovinski podatki o kmetijstvu so še vedno zelo pomembni, niso pa primerljivi z novejšimi Najstarejši v knjižni obliki ohranjeni podatki iz 20. stoletja, ki se nanašajo tudi na naše današnje ozemlje, so podatki iz popisa živine iz leta 1921. Pozneje so bili podatki o kmetijstvu na takratnem ozemlju Slovenije zbrani skupaj s popisi prebivalstva, in sicer v letih 1930, 1960, 1970, 1980 in 1991. Vendar pa zgodovinski podatki o kmetijstvu na današnjem ozemlju Slovenije zaradi obsežnih političnih in ekonomskih sprememb niso primerljivi z novejšimi podatki, kljub temu pa so zelo pomembni za ocenjevanje stanja kmetijstva v določenem obdobju. Foto: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje V letu 2000 je bil v Sloveniji izveden prvi samostojni popis kmetijstva Vse statistične definicije in klasifikacije, uporabljene v tem popisu, so bile usklajene s priporočili organizacije FAO in z zakonodajo EU. To pomeni, da smo s popisom kmetijstva v letu 2000 prvič pridobili podatke o strukturi kmetijske proizvodnje, zemljišč, tehnološke opremljenosti ter delovne sile na kmetijskih gospodarstvih, ki so bili primerljivi s podatki drugih držav članic EU. V letu 2010 smo izvedli drugi tak popis Podatki, ki smo jih pridobili s tem popisom, so prvič primerljivi s podatki iz predhodnega popisa. Ti podatki poleg trenutnega stanja strukture slovenskega kmetijstva prikazujejo tudi osnovne strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu, ki so se zgodile v obdobju 2000-2010. Ker ob popisu kmetijstva pridobimo podatke o kmetijstvu na najnižji ravni, je mogoče rezultate prikazati tudi na ravni občin, regij in drugih teritorialnih delitev, in ta možnost daje tem podatkom dodatno analitično vrednost. Nova publikacija V nadaljevanju te publikacije želimo predstaviti nekatere podatke iz popisa kmetijstva 2010 in strukturne spremembe, ki so se zgodile v slovenskem kmetijstvu v obdobju med zadnjima popisoma kmetijstva. Ker je teh podatkov zelo veliko, smo prikazali le nekatere najpomembnejše. Razvrstili smo jih v pet vsebinskih sklopov: Značilnosti kmetijstva v letu 2010, Raba zemljišč na kmetijskih gospodarstvih, Živinoreja na kmetijskih gospodarstvih, Opremljenost kmetijskih gospodarstev s traktorji in z računalniki in Delovno aktivne osebe v kmetijstvu. 1 značilnosti kmetijstva v letu 2010 Povprečno kmetijsko gospodarstvo Kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji je v letu 2010 obsegalo povprečno 6,4 hektarja KZU in redilo povprečno 5,6 GVŽ. V primerjavi s povprečno velikostjo kmetijskega gospodarstva pred desetimi leti je bilo večje za 0,8 hektarja KZU (kmetijskih zemljišč v uporabi) in za 0,1 GVŽ. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 74.646 kmetijskih gospodarstev (tj. kmetijskih podjetij in družinskih kmetij skupaj) ali skoraj 14 % manj kot pred desetimi leti (v letu 2000 jih je bilo 86.467). Vsa skupaj so uporabljala za kmetijsko pridelavo 474.432 hektarjev kmetijskih zemljišč (KZU) in so redila 421.553 glav velike živine (GVŽ). Živino je v letu 2010 redilo skoraj 79 % kmetijskih gospodarstev. ♦ ♦ ♦ 1.1 Število kmetijskih gospodarstev in njihova povprečna velikost Grafikon 1: Kmetijska gospodarstva, statistične regije, Slovenija Podravska Savinjska Pomurska Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Goriška Spodnjeposavska Gorenjska Obalno-kraška Notranjsko-kraška Koroška Zasavska □ 2000 □ 2010 E 8 10 število (1.000) 12 14 16 esuRS ♦ Največ kmetijskih gospodarstev je tudi v letu 2010 bilo v podravski (nekaj več kot 12.300), v savinjski (nekaj več kot 11.400) in v pomurski statistični regiji (skoraj 8.900), daleč najmanj pa v zasavski statistični regiji (nekaj manj kot 1.080). Ta regija je tudi po površini ozemlja najmanjša slovenska regija, hkrati pa so tudi pogoji za kmetijsko proizvodnjo tam manj ugodni. jf Obseg živinoreje na kmetijskih gospodarstvih je bil v letu 2010 v povprečju najmanjši v obalno-kraški (1,3 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo) in v goriški statistični regiji (3,1 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo); največji je bil v gorenjski in koroški statistični regiji (skoraj 9 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo). Vrednost povprečja bi bila še višja, če bi upoštevali le kmetijska gospodarstva, ki so redila živino. Več: karta 1. Povprečna površina KZU na kmetijsko gospodarstvo je bila v letu 2010 najmanjša v obalno-kraški statistični regiji (4,4 hektarja), največja pa v koroški in v notranjsko-kraški statistični regiji (7,7 hektarja); upoštevati je treba, da so povprečno površino KZU na kmetijsko gospodarstvo v teh dveh regijah povečevale velike površine trajnega travinja. Več: karta 2. Vir: SURS 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vira: SURS, GURS 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vira: SURS, GURS 1.2 Ekonomsko vrednotenje kmetijske proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev se izraža kot standardni prihodek (na kratko tudi SO); ta je v skladu z enotno metodologijo definiran kot vrednostno izražena bruto proizvodnja posameznega pridelka, vrednotena po cenah na pragu kmetije. Na podlagi ugotovljenih deležev standardnega prihodka (SO) posameznih aktivnosti v skupni vrednosti standardnega prihodka (SO) na posameznem kmetijskem gospodarstvu se kmetijska gospodarstva tudi razvrščajo v ustrezni tip kmetovanja. Skupni standardni prihodek (SO) kmetijskih gospodarstev v Sloveniji je v letu 2010 znašal več kot 915 milijonov EUR, to je povprečno 12.260 EUR na kmetijsko gospodarstvo ali skoraj 11.900 EUR na eno PDM (polnovredno delovno moč). ♦ ♦ ♦ Grafikon 2: Kmetijska gospodarstva, KZU1), GVŽ in PDM glede na velikostni razred ekonomske velikosti2', Slovenija, 2010 standardni prihodek (EUR) pod 2.000 2.000 < 4.000 4.000 < 8.000 8.000 < 15.000 15.000 < 25.000 25.000 < 50.000 50.000 < 100.000 100.000 ali več □ kmetijska gospodarstva □ PDM 8 10 12 14 16 18 20 število (1.000) © surs standardni prihodek (EUR) pod 2.000 2.000 < 4.000 4.000 < 8.000 8.000 < 15.000 15.000 < 25.000 25.000 < 50.000 50.000 < 100.000 100.000 ali več □ KZU (ha) □ GVŽ (število) 10 20 30 40 50 60 število (1.000) 70 80 90 © surs 1) Skupni pašniki niso vključeni. 2) Skupni standardni prihodek (SO). Vir: SURS ♦ V letu 2010 so bila v največjem številu zastopana kmetijska gospodarstva, katerih ekonomska velikost je znašala do 8.000 EUR (takih kmetijskih gospodarstev je bilo 69 %). Toda ta kmetijska gospodarstva so uporabljala manjši del kmetijskih zemljišč (33 % KZU) in so redila manjši del živine (manj kot 20 % GVŽ) glede na celotno Slovenijo. Grafikon 3: Kmetijska gospodarstva in njihov povprečni standardni prihodek (SO) po glavnih tipih kmetovanja, Slovenija, 2010 □ □ glavni tipi kmetovanja: ~ specializirani prašičerejci in perutninarji specializirani vrtnar specializirani rejec pašne živine mešano rastlinska pridelava - živinoreja mešana živinoreja specializirani gojitelj trajnih nasadov mešana rastlinska pridelava specializirani pridelovalec poljščin 120 100 80 60 40 20 0 SO/kmetijsko gospodarstvo (1.000 EUR) Vir: SURS * Po prej opisanih merilih je bilo v letu 2010 največ kmetijskih gospodarstev razvrščenih med 'specializirane rejce pašne živine' (40 %) in med vse tri mešane tipe kmetovanja (29 %). 0 5 10 15 20 25 30 število kmetijskih gospodarstev (%) 35 40 45 ©surs * Največji povprečni standardni prihodek (SO) na kmetijsko gospodarstvo glede na tip kmetovanja so v letu 2010 dosegli 'specializirani prašičerejci in perutninarji' (več kot 100.000 EUR) in 'specializirani vrtnarji' (več kot 50.000 EUR). Ur 1.3 Ekonomski pomen kmetijstva v občinah Občine z večjim deležem večjih kmetijskih gospodarstev ali z večjim proizvodnjo ali z večjimi trajnimi nasadi so v letu 2010 dosegle tudi deležem kmetijskih gospodarstev z bolj specializirano kmetijsko višji povprečni standardni prihodek (SO) na kmetijsko gospodarstvo. ♦ ♦ ♦ Hf- Po višjem povprečnem standardnem prihodku (SO) na kmetijsko gospodarstvo so v letu 2010 izstopale občine Mengeš, Domžale, Šenčur, Naklo, Komenda, Kočevje, Slovenska Bistrica in Sveti Andraž v Slovenskih goricah; povprečni standardni prihodek (SO) na kmetijsko gospodarstvo je v teh občinah presegel 30.000 EUR. V občinah Sodražica, Osilnica in Loški Potok pa je bil povprečni standardni prihodek (SO) na kmetijsko gospodarstvo tedaj najnižji, in sicer je znašal manj kot 4.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Več: karta 3. qf- Manj kot milijon EUR skupnega standardnega prihodka (SO) v kmetijstvu je doseglo 20 občin, razporejenih po več statističnih regijah. Več: karta 4. Vira: SURS, GURS if. Karta 4: Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev, izražena v skupnem standardnem prihodku (SO), občine, Slovenija, 2010 v 1.000 EUR 999 ali manj 1.000 - 2.999 3.000 - 4.999 5.000 - 9.999 10.000 ali več Vira: SURS, GURS 1.4 Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih 84 % kmetijskih gospodarstev je imelo v letu 2010 tudi gozd. V Kmetijska gospodarstva so v letu 2010 gospodarila z 32 % vsega letu 2000 je bilo takih kmetijskih gospodarstev nekoliko več, 89 %. gozda v Sloveniji (to je za 3 odstotne točke manj kot v letu 2000). * Grafikon 4: Raba zemljišč1) na kmetijskih gospodarstvih, Slovenija, 20102) 1) Skupni pašniki niso vključeni. 2) Vsota se zaradi zaokroževanja ne ujame. Vir: SURS * V celotni površini vseh zemljišč, ki so jih kmetijska gospodarstva uporabljala v letu 2010, je gozd obsegal 42 % (enako kot pred desetimi leti). * * Tabela 1: Posek lesa na družinskih kmetijah, Slovenija 2000 2010 Posek m3 1.286.868 1.357.867 Družinske kmetije, ki so imele posek število 51.571 42.624 Intenzivnost poseka (m3/družinsko kmetijo, ki je imela posek) % 25,0 31,9 Vir: SURS * Med kmetijskimi gospodarstvi, ki so imela gozd, jih je v letu 2010 posek lesa opravilo nekaj več kot 42.620 ali 68 %. Intenzivnost poseka na kmetijsko gospodarstvo, ki je imelo posek, se je v letu 2010 glede na leto 2000 povečala za skoraj 28 odstotnih točk. * V letu 2010 je gozdarska opravila (npr. posek, spravilo lesa, gradnja gozdnih cest, izdelava lesnih sekancev, gojenje in varstvo gozdov) izvajalo (z lastno ali najeto delovno silo) nekaj več kot 43.000 družinskih kmetij; te so v to delo vložile okoli 3.260 PDM. Za okoli 9.000 družinskih kmetij je ta dejavnost pomenila tudi dodaten prihodek ali pridobitno dejavnost; te kmetije so za gozdarska opravila skupno vložile nekaj več kot 1.480 PDM. 2 raba kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih 2.1 Raba kmetijskih zemljišč Grafikon 5: Uporaba kmetijskih zemljišč1' na kmetijskih gospodarstvih, Slovenija Grafikon 6: Uporaba kmetijskih zemljišč1' na kmetijskih gospodarstvih, statistične regije, Slovenija, 2010 10% 2000 2010 90% - 94% □ KZU O kmetijska zemljišča v zaraščanju in neobdelana <§ SURS 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vir: SURS * Delež kmetijskih zemljišč, ki so jih kmetijska gospodarstva v letu 2010 pustila neobdelana ali v zaraščanju, je bil manjši kot pred desetimi leti; v letu 2010 je bilo takih zemljišč 6 %, v letu 2000 pa 10 %. Od skupaj 507.091 hektarjev kmetijskih zemljišč so jih namreč v letu 2010 obdelala 94 % ali 474.432 hektarjev (v letu 2000 pa 90 %). Goriška Obalno-kraška Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Osrednjeslovenska Koroška Zasavska Spodnjeposavska Savinjska Podravska Pomurska r r 20 40 60 80 100 □ KZU O kmetijska zemljišča v zaraščanju in neobdelana @ SURS 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vir: SURS * Največja deleža kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih kmetijskih zemljišč sta v letu 2010 izkazovali goriška in obalno-kraška statistična regija (vsaka skoraj po 20 %). mM Grafikon 7: Raba KZU na kmetijskih gospodarstvih, statistične regije, Slovenija, 2010 Grafikon 8: Kmetijska gospodarstva z najetimi KZU in površina najetih KZU, Slovenija Pomurska Podravska Spodnjeposavska Obalno-kraška Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Savinjska Koroška Notranjsko-kraška Zasavska 20 40 60 I I trajni travniki in pašniki □ njive □ trajni nasadi 80 100 % ©surs * Sestava rabe kmetijskih zemljišč, ki so jih kmetijska gospodarstva uporabljala v letu 2010, se v celotni Sloveniji glede na leto 2000 ni pomembno spremenila (njive so sestavljale 36 %, trajni nasadi 6 % in trajni travniki in pašniki 58 % KZU). Podroben pregled po statističnih regijah pokaže, da se je v nekaterih v tem obdobju izraziteje povečal delež njiv, v nekaterih pa delež trajnih travnikov in pašnikov. * Delež njiv se je izraziteje povečal v pomurski in podravski statistični regiji (v vsaki za 7 odstotnih točk), v gorenjski (za 22 odstotnih točk), v osrednjeslovenski (za 5 odstotnih točk) in v koroški statistični regiji (za 8 odstotnih točk). Delež trajnih travnikov in pašnikov se je najbolj povečal v obalno-kraški (za 12 odstotnih točk), najbolj pa se je zmanjšal v pomurski statistični regiji (za 19 odstotnih točk). število kmetijskih gospodarstev z najetimi površinami KZU površine najetih KZU 29,5 29,7 2010 2000 27,2 23,9 30 25 20 15 10 10 15 20 25 30 % ©surs Število kmetijskih gospodarstev, ki so obdelovala tudi najeta KZU (kmetijska zemljišča v uporabi), se je v letu 2010 glede na leto 2000 zmanjšalo za 14 %. Ker se je v tem obdobju za prav toliko zmanjšalo tudi skupno število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, je ostal delež kmetijskih gospodarstev, ki so kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski proizvodnji, tudi najemala, v letu 2010 skoraj enak tistemu iz leta 2000 (obsegal je skoraj 30 %). Delež površine KZU, ki so jih kmetijska gospodarstva najela, pa je bil v letu 2010 za nekaj več kot 3 odstotne točke večji kot v letu 2000. mt Večina KZU je v letu 2010 ležala v diagonalnem pasu od osrednje-slovenske do pomurske statistične regije; v tistem delu je bila tudi večina občin, katerih površine so obsegale največje deleže KZU. 81 občin je imelo ta delež nižji od povprečja za Slovenijo (ta je znašal 23,4 % KZU celotne površine slovenskega ozemlja). Več: karta 5. Vir: SURS * Vir: SURS * Karta 5: KZU1), občine, Slovenija, 2010 mii Slovenija[23,4l 118 } 089 / (100 1120<15^ 116 078 ^080 166T xjm^ 063 . 160^ 098 207 ,> | 131 J 163 003 ^ 102 ( '062 A 133 V155 067 /V (20^ / 139T 114 030 083 151 \ 011 .J 120 122 027 071 {164v, 138 0 (18^174) 129 023 077 022 049 136 111 140 008 005 037 130 199 170 109 S 073_ % glede na celotno površino občine I I 19,9 ali manj I I 20,0 - 39,9 I I 40,0 - 59,9 I I 60,0 - 79,9 80,0 ali več 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vira: SURS, GURS 033 152 097 010 055 029 101 ^093 002 025 070 175 059 205 053 016 076 087 096 126 202 137 045 006 198f069 200 004 190 106 012 X 043 046 107 189 052 128 068 057 034 014 044 142 099 194 \ 060 007 084 036 054 039 032 064 009 020 075 134 013 094 150 03 085 179 104 019 065 066 048 035 038 050 © SURS 2.2 Kmetijska zemljišča Grafikon 9: KZU1', Slovenija število kmetijskih gospodarstev velikostni razredi KZU 100 ha ali več 50 < 100 ha 30 < 50 ha 20 < 30 ha 15 < 20 ha 10 < 15 ha 5 < 10 ha 3 < 5 ha 2 < 3 ha 1 < 2 ha 0,5 < 1ha več kot 0 < 0,5 ha brez KZU površina □ 2010 □ 2000 35 30 25 20 15 10 10 15 20 25 30 35 ©SURS 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vir: SURS ♦ Podatki iz leta 2010 kažejo, da se je velikostna sestava rabe KZU (kmetijskih zemljišč v uporabi) v zadnjem desetletju nekoliko izboljšala; to pomeni, da je v letu 2010 večje površine kmetijskih zemljišč (na primer v obsegu 15 ali več hektarjev) uporabljalo (obdelovalo) več kmetijskih gospodarstev kot pred desetimi leti. Povedano drugače: kmetijska zemljišča so (bila) nekoliko manj razdrobljena. Ht Delež kmetijskih gospodarstev, ki so imela (obdelovala) več kot 10 hektarjev KZU, je v letu 2010 znašal več kot 30 % v 17 občinah, manj kot 10 % v 31 občinah, do 14 % (tj. 14 ali manj %) pa v 89 občinah. Več: karta 6. JOHJL Karta 6: Kmetijska gospodarstva z 10 ali več hektarji KZU1), občine, Slovenija, 2010 % od vseh kmetijskih gospodarstev v občini 14 ali manj I I 15 - 29 I I 30 - 44 45 ali več statistično zaupno 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vira: SURS, GURS © SURS 2.3 Njive, trajni nasadi in trajno travinje Grafikon 10: Njive, Slovenija število kmetijskih gospodarstev □ 2000 □ 2010 45 40 35 velikostni razredi njiv 80 ha ali več 20 < 80 ha 10 < 20 ha 5 < 10 ha 3 < 5 ha 2 < 3 ha 1 < 2 ha 0,5 < 1 ha več kot 0 < 0,5 ha površina □ 2000 □ 2010 30 25 20 15 10 10 15 20 25 30 35 40 45 % ©surs Vir: SURS * V letu 2010 so bila kmetijska gospodarstva, ki so uporabljala njive, večje od 5 hektarjev, številnejša kot v letu 2000. Številnejša kot pred desetimi leti so bila tudi tista, ki so uporabljala manjše, do 0,5 hektarja velike njive, vendar skupna površina vseh njiv v velikosti do 0,5 hektarja v skupni njivski površini Slovenije gospodarsko ni predstavljala pomembnega deleža. jUT Povprečna velikost njivske površine na prebivalca Slovenije je v letu 2010 znašala 830 m2. Največje površine njiv na prebivalca v občini so v letu 2010 imele predvsem občine pomurske in podravske statistične regije, najmanjše površine njiv na prebivalca v občini pa občine Jesenice, Trbovlje, Bovec in Solčava. Več: karta 7. Up Trajni travniki in pašniki so v Sloveniji v letu 2010 zavzemali 14 % vsega ozemlja in skoraj 60 % kmetijskih zemljišč, ki so jih uporabljala kmetijska gospodarstva. Po deležu trajnega travinja glede na celotno površino občine sta v letu 2010 izstopali občini Dobje in Šmarje pri Jelšah; v vsaki je presegal 30 %. Več: karta 8. Trajni nasadi so v Sloveniji v letu 2010 zavzemali 1,3 % vsega ozemlja in 5,6 % kmetijskih zemljišč, ki so jih uporabljala kmetijska gospodarstva. Po deležu trajnih nasadov glede na celotno površino občine sta v letu 2010 izstopali predvsem občini Brda (31 %) in Izola/Isola (15 %); sledile so občine Piran/Pirano, Ormož in Zavrč (v vsaki po 9 %). Več: karta 9. JOHJL Karta 7: Površina njiv na prebivalca v občini, občine, Slovenija, 2010 195 160 <1 ..098 51581 V52J 097 078 ^002 ^^Jfj11^166!^15^^ 059^ 063 . \ 205 i" Slovenija [830] 029 f 062 A 079k f 133 \155 122 095 012 / 043 1138J 067 209 030 ' 190 t T189/ (18^174) ^1291" 139Y 114 r-v^i19rn069. 200 011 p 120 y \10^107"' fl27 \ 124 135 J 172 C 071 021 <152 140 A008 005 037 023 077 022 061 049 136 111 203 085 109 S 073_ m2 njiv na prebivalca občine 499 ali manj I I 500 - 2.499 I I 2.500 - 4.999 5.000 ali več statistično zaupno Vira: SURS, GURS 055 101 093 025 178 070 175 103 177 167 ,>108 053 016 076 087 096 192 126 180 137 207 045 131 J 163 006 003 102 004 046 052 146 128 057 034 014 027 044 142 099 194 060 007 084 036 054 039 032 064 009 130 ( 199 020 075 170 134 119 197 013 193 094 150 179 104 157 019 065 066 048 035 038 017 040 050 165 © SURS Karta 8: Trajni travniki in pašniki1', občine, Slovenija, 2010 % glede na celotno površino občine 4,9 ali manj 5,0 - 9,9 10,0 - 19,9 20,0 ali več statistično zaupno 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vira: SURS, GURS © SURS M JU © SURS Vira: SURS, GURS 3 živinoreja na kmetijskih gospodarstvih "Z 3.1 Velikostna sestava kmetijskih gospodarstev glede na rejo živine Grafikon 11: Reja živine, statistične regije, Slovenija, 2010 število kmetijskih gospodarstev število glav velike živine Obalno-kraška Goriška Notranjsko-kraška Gorenjska Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Zasavska Savinjska Koroška Podravska Pomurska 100 velikostni razredi GVŽ □ brez GVŽ □ nad 0 < 1 □ 1 < 5 □ 5 < 10 H10 < 20 □ 20 < 30 □ 30 ali več V letu 2010 so redili živino na 58.648 kmetijskih gospodarstvih. Obseg živine, ki jo redijo na kmetijskih gospodarstvih, običajno izrazimo v enoti število glav velike živine (GVŽ). V letu 2010 so na kmetijskih gospodarstvih redili 421.553 GVŽ. Največ živine so redili v podravski (79.851 GVŽ ali 19 %), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (3.876 GVŽ ali 1 %). Z rejo živine se je od leta 2000 do leta 2010 prenehalo ukvarjati več kot 18.800 kmetijskih gospodarstev. Zaradi tega se je povprečno število GVŽ na kmetijsko gospodarstvo z živino od leta 2000 do leta 2010 kljub zmanjšani prireji glavnih vrst živine dvignilo s 6,1 na 7,2 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo ali za skoraj 18 %. Obalno-kraška, goriška in notranjsko-kraška statistična regija so v letu 2010 izstopale po visokem deležu kmetijskih gospodarstev, ki niso redila živine; v vseh treh omenjenih regijah je bilo takih gospodarstev nekaj nad 30 %. Povprečno obremenitev KZU (kmetijskih zemljišč v uporabi) z živinorejo vrednotimo s številom GVŽ na hektar KZU. Vrednost tega kazalnika je bila v Sloveniji v letu 2010 nižja od 1. Kar v 99 občinah je bila še nižja od slovenskega povprečja, v 107 občinah pa je bila višja; v občinah Laško, Šentilj, Prebold in Žalec je bila enaka slovenskemu povprečju (0,9 GVŽ na hektar KZU); najvišje vrednosti tega kazalnika (nad 1,5 GVŽ na hektar KZU) so izkazovale občine Domžale, Naklo, Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Oplotnica, Šmartno ob Paki, Vodice in Muta. Več: karta 10. Vir: SURS * * * "Z Karta 10: Obremenitev KZU1' z živinorejo, občine, Slovenija, 2010 glave velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi 0,4 ali manj 0,5 - 0,9 1,0 - 1,4 1,5 ali več 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vira: SURS, GURS © SURS -ir 3.2 Reja pašne živine V letu 2010 se je v Sloveniji ukvarjalo: z rejo govedi 36.119 kmetijskih gospodarstev (ali več kot 48 % vseh), z rejo koz 4.214 kmetijskih gospodarstev (ali skoraj 6 % vseh) in z rejo konj 5.948 kmetijskih gospodarstev (ali 8 % vseh), z rejo jelenjadi 352 kmetijskih gospodarstev (ali 0,5 % vseh). z rejo ovc 6.181 kmetijskih gospodarstev (ali več kot 8 % vseh), ♦ ♦ ♦ Grafikon 12: Govedoreja, Slovenija število kmetijskih gospodarstev 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 l_l 2000 □ 2010 hI hI nn-ir 1 do 2 3 do 4 5 do 9 10 do 14 15 do 19 20 do 29 velikostni razredi števila govedi 30 do 49 50 do 99 100 ali več ©surs ♦ Tako kot pred desetimi leti so tudi v letu 2010 med govedorejci prevladovala kmetijska gospodarstva, ki so redila od 5 do 9 govedi. Kmetijskih gospodarstev, ki so redila 30 ali več govedi, pa je bilo v letu 2010 med tistimi, ki so redila govedo, precej več kot pred desetimi leti (10 % več). Kmetijskih gospodarstev, ki so redila do 10 govedi (teh je bilo v letu 2010 med vsemi govedorejci 60 %, v letu 2000 pa več kot 70 %), pa je bilo v letu 2010 za več kot polovico manj kot pred desetimi leti. Vir: SURS -ir Grafikon 13: Govedoreja, statistične regije, Slovenija, 2010 število živali (% glede na Slovenijo) 100 80 60 40 Vir: SURS * Večina kmetijskih gospodarstev med tistimi, ki so v letu 2010 redila govedo, se je nahajala v savinjski, osrednjeslovenski in podravski statistični regiji (skupaj 51 % kmetijskih gospodarstev glede na celotno Slovenijo). V teh treh regijah so v letu 2010 redili skupno 53 % vsega goveda v Sloveniji. * Število govedi se je od leta 2000 do leta 2010 najizraziteje znižalo v pomurski in obalno-kraški statistični regiji, v prvi za 23 %, v drugi pa za 21 % (vendar je govedoreja v drugi obsegala le manjši del celotne govedoreje v Sloveniji). V pomurski statistični regiji so v letu 2010 redili 7 % vseh govedi. V statističnih regijah, v katerih so kmetijska gospodarstva z rejo govedi (% glede na Slovenijo) 1 1 21 17 15 9 7 6 6 21 14 10 9 6 6 6 I se nahajala kmetijska gospodarstva, ki so v letu 2010 redila skupno največji delež govedi, v savinjski, osrednjeslovenski in podravski, je število govedi v zadnjem desetletju upadlo za 2 % do 5 %. * Število kmetijskih gospodarstev, ki so redila govedo, je od leta 2000 do leta 2010 dramatično upadlo; v pomurski in obalno-kraški statistični regiji je upadlo kar za 57 % (v vsaki), v savinjski, osrednjeslovenski in podravski statistični regiji pa za od 28 % do 41 %. Ker se je število kmetijskih gospodarstev, ki so redila govedo, znižalo bolj kot število govedi, ki so jih redila, se je v zadnjem desetletju povečala povprečna velikost kmetijskih gospodarstev glede na povprečni obseg živali (število GVŽ), ki so jih redila. 20 20 40 60 80 100 Savinjska Podravska Osrednjeslovenska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Pomurska ^H Koroška Spodnjeposavska Goriška Notranjsko-kraška Zasavska Obalno-kraška © surs 3.3 Prašičereja Število kmetijskih gospodarstev, ki so redila prašiče, je v zadnjem desetletju močno upadlo (za 41 %), med temi pa še bolj število tistih, ki so redila plemenske živali (za več kot polovico). Število prašičev, ki so jih redila kmetijska gospodarstva, se je v tem času zmanjšalo za 37 %, število plemenskih prašičev pa za 45 %. ♦ ♦ ♦ Grafikon 14: Prašičereja, Slovenija število kmetijskih gospodarstev 18.000 □ 2000 □ 2010 1 do 2 3 do 4 5 do 9 10 do 19 20 do 49 velikostni razredi števila prašičev 50 do 99 100 do 199 200 ali več ©surs ♦ Čeprav se je število kmetijskih gospodarstev, ki so redila prašiče, močno zmanjšalo, so med njimi - tako kot pred desetimi leti - tudi v letu 2010 prevladovala tista, ki so redila do 10 prašičev, in sicer jih je bilo med vsemi prašičerejci 85 %. Od leta 2000 do leta 2010 se je med prašičerejci povečalo le število tistih, ki so redili 200 ali več prašičev (za 17,5 %). Vir: SURS -ir Grafikon 15: Prašičereja, statistične regije, Slovenija, 2010 kmetijska gospodarstva z rejo prašičev (% glede na Slovenijo) število prašičev (% glede na Slovenijo) 0 20 40 60 80 100% Pomurska Koroška Podravska 1 1 Goriška Osrednjeslovenska Gorenjska Savinjska □ Obalno-kraška Spodnjeposavska H Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija H Zasavska Vir: SURS * V letu 2010 so v Sloveniji redili prašiče na 26.441 kmetijskih gospodarstvih. Največ kmetijskih gospodarstev s prašiči je bilo v podravski statistični regiji (27 %), največji delež vseh prašičev v Sloveniji pa so redili v pomurski statistični regiji (41 %). 3.4 Reja perutnine, kuncev in čebel Perutnina, skupaj 73 62 od tega kokoši nesnice 95 62 od tega pitovni piščanci 66 46 od tega druge kokoši (jarkice, petelini) 73 77 od tega purice in purani 45 68 od tega goske in gosaki 76 83 od tega race in racaki 83 86 od tega pegatke 81 69 od tega noji z 30 od tega prepelice 341 106 z statistično zaupno Vir: SURS ♦ Število kmetijskih gospodarstev, ki so redila perutnino, je v zadnjem desetletju, tj. od 2000 do 2010, močno upadlo. V letu 2010 je perutnino redilo 36.240 kmetijskih gospodarstev ali 38 % manj kot v letu 2000. Najizraziteje se je v teh desetih letih zmanjšalo število rejcev nojev (za kar 70 %), vendar ta panoga živinoreje v Sloveniji nima večjega gospodarskega pomena; sledili so rejci pitovnih piščancev (število teh se je zmanjšalo za 54 %). Število teh vrst živali je upadlo v nekoliko manjši meri kot število kmetijskih gospodarstev, na katerih so redili te živali. ♦ Največ kmetijskih gospodarstev izmed tistih, ki so redila perutnino, je bilo v letu 2010 v podravski statistični regiji, in sicer 18 %, in ta so redila 46 % vse perutnine v Sloveniji. Sledila je savinjska statistična regija; v tej je bilo 16 % kmetijskih gospodarstev z rejo perutnine od vseh, redila pa so 16 % vse perutnine. ♦ Kunce so v letu 2010 redili na 8.051 kmetijskih gospodarstvih. Skupaj so redili 85.088 kuncev. Največ kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2010 redila kunce, je bilo v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, 18 %, in ta so v letu 2010 redila 19 % vseh kuncev. ♦ S čebelarstvom so se v letu 2010 ukvarjali na 2.392 kmetijskih gospodarstvih; ta so imela skupaj 59.857 čebeljih družin. Največ kmetijskih gospodarstev izmed tistih, ki so se ukvarjala s čebelarstvom, je bilo v letu 2010 v savinjski statistični regiji (13 %). ♦ Upoštevati pa moramo, da popis kmetijstva 2010 ni zajel vseh čebelarjev v Sloveniji, temveč le tiste, ki so se s čebelarstvom ukvarjali poleg kmetijske proizvodnje, in tiste, ki so imeli vsaj 50 čebeljih družin. Po podatkih Centralnega registra čebelnjakov, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), je bilo v Sloveniji v letu 2010 skoraj 9.000 čebelarjev; torej so čebelarji na kmetijskih gospodarstvih predstavljali le okoli četrtino vseh čebelarjev v Sloveniji. To pomeni, da so v letu 2010 kmetijska gospodarstva gojila 45 % vseh čebeljih družin (če upoštevamo podatke MKO; ti se nanašajo na ocenjeno število vseh čebeljih družin v Sloveniji v aprilu 2010). Tabela 2: Reja perutnine, Slovenija, 2000 in 2010 Indeks 2010/2000 v. ,■ kmetijska živali število gospodarstva število 4 opremljenost kmetijskih gospodarstev s traktorji in z računalniki 4.1 Traktorji na kmetijskih gospodarstvih * V letu 2010 so na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji uporabljali 101.756 lastnih dvoosnih traktorjev. To pomeni, da je bilo v letu 2010 v Sloveniji z enim lastnim dvoosnim traktorjem obdelanih povprečno 4,7 hektarjev KZU (kmetijskih zemljišč v uporabi) ali da je imelo kmetijsko gospodarstvo v lasti in uporabi povprečno 1,4 dvoosnega traktorja. * Povprečno število dvoosnih traktorjev v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, popisanih v letu 2010, se je povečevalo z velikostjo KZU: kmetijska gospodarstva, ki so uporabljala do 2 hektarja KZU, so uporabljala povprečno nekoliko več kot en dvoosni traktor; tista, ki so uporabljala 20 ali več hektarjev KZU, pa povprečno več kot 3 dvoosne traktorje. Podobno je veljalo tudi za drugo kmetijsko mehanizacijo v lasti in uporabi; tudi povprečno število drugih delovnih pripomočkov na kmetijsko gospodarstvo je bilo odvisno od velikosti KZU na kmetijsko gospodarstvo. * Več kot 90 % vseh dvoosnih traktorjev v lasti kmetijskih gospodarstev je imelo v letu 2010 nižjo delovno moč (19-59 kW). Podatki o povprečni starosti registriranih traktorjev pa kažejo, da so (bili) traktorji na slovenskih kmetijah v povprečju tudi stari, in sicer povprečno več kot 21 let. jf Večina občin, v katerih so bila kmetijska gospodarstva, ki so imela nadpovprečno število dvoosnih traktorjev v lasti in uporabi glede na slovensko povprečje v letu 2010, se je nahajala v gorenjski, osrednjeslovenski, savinjski in pomurski statistični regiji. Več: karta 11. V letu 2010 so na več kot 42.600 kmetijskih gospodarstvih imeli in uporabljali skoraj 54.680 traktorskih obračalnikov in zgrabljalnikov. To so bili drugi najpogosteje uporabljeni priključni stroji za traktor. Vira: SURS, GURS 4.2 Uporaba računalnika za vodenje kmetijske proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih Število kmetijskih gospodarstev, ki so za vodenje kmetijske proizvodnje desetih letih povečalo za desetkrat: z 1 % (v letu 2000) na 10 % (v na kmetijskih gospodarstvih uporabljala računalnik, se je v zadnjih letu 2010). ♦ ♦ ♦ Grafikon 16: Uporaba računalnika za vodenje kmetijske proizvodnje, Slovenija število kmetijskih gospodarstev 2.! 1.500 1.500 1.000 500 □ 2000 2.000 m 2010 pod 25 let 25 <35 let 35 <45 let 45 <55 let 55 <65 let 65 let ali več razredi starosti gospodarja upravitelja © SURS ♦ Obseg uporabe računalnika za vodenje kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu je povezan s starostjo gospodarja upravitelja kmetijskega gospodarstva. Gospodarji upravitelji večine kmetijskih gospodarstev, na katerih se za vodenje kmetijske proizvodnje uporablja računalnik, so stari večinoma od 35 do 55 let. Vir: SURS 5 delovno aktivne osebe v kmetijstvu 5.1 Vložek dela v kmetijstvu V letu 2010 se je s kmetijsko dejavnostjo v kmetijskih podjetjih in na družinskih kmetijah (oz. skupaj na kmetijskih gospodarstvih) v Sloveniji ukvarjalo več kot 208.000 delovno aktivnih oseb. Njihov vložek dela skupaj z delom tistih, ki so delali sezonsko ali priložnostno, je znašal 77.012 PDM (1 polnovredna delovna moč pomeni 1.800 delovnih ur na leto). V primerjavi z letom 2000 se je skupno število PDM v kmetijstvu zmanjšalo za 29 %, skupno število delovno aktivnih oseb pa za 19 %. Povprečna vrednost PDM na kmetijsko gospodarstvo je v letu 2010 znašala 1,03 PDM, v letu 2000 pa 1,25 PDM. Povprečna vrednost PDM na hektar KZU (kmetijskih zemljišč v uporabi) je bila v letu 2000 še 0,22 PDM, v letu 2010 pa 0,16 PDM (to pomeni povprečno slabih 290 delovnih ur za obdelavo enega hektarja). Poleg resničnih sprememb, ki so vplivale na zmanjšanje vložka dela v kmetijstvu, so na vrednosti navedenih izračunov vplivale tudi metodološke spremembe v raziskovanju; v letu 2010 smo namreč nekoliko natančneje ločili kmetijsko dejavnost od drugih pridobitnih dejavnosti, ki se izvajajo na družinskih kmetijah. ♦ * Grafikon 17: Vložek dela v kmetijstvu, izražen v PDM, po izvoru delovne sile, Slovenija, 2010 Družinska delovna sila, gospodar upravitelj Družinska delovna sila, drugi člani Sezonsko in priložnostno delo, na družinskih kmetijah in v kmetijskih podjetjih Redno zaposleni, na družinskih kmetijah in v kmetijskih podjetjih H Strojne storitve, na družinskih kmetijah in v kmetijskih podjetjih © surs Vir: SURS * V Sloveniji je kar 89 % dela v kmetijstvu v letu 2010 opravila družinska delovna sila; del te delovne sile so tudi gospodarji ♦ upravitelji kmetijskega gospodarstva; ti so v letu 2010 sami opravili kar 45 % vsega dela v kmetijstvu. Tudi za tiste, ki so bili na družinskih kmetijah redna delovna sila, je bilo kmetijsko delo najpogosteje stranska dejavnost ali pomoč drugim družinskim članom. Le 58.000 oseb med tistimi, ki so delale v kmetijskih podjetjih ali na družinskih kmetijah, je v kmetijski dejavnosti v letu 2010 opravilo 50 ali več % PDM. Med temi je bilo okoli 32.300 oseb, ki sodijo v kategorijo delovno aktivnih oseb z vložkom dela od 0,75 do vključno 1 PDM na leto; na teh osebah sloni kmetijstvo v Sloveniji. Hf Večji povprečni vložek dela na hektar KZU, izražen v PDM na hektar, je bil značilen za območja z večjim deležem trajnih nasadov in intenzivne pridelave na njivah (vrtnarstvo). V nekaterih primorskih občinah je bil na primer povprečni vložek dela na hektar KZU precej večji od slovenskega povprečja (v občinah Izola/ Isola, Piran/Pirano, Renče - Vogrsko več kot dvakrat večji, v občini Koper za pol večji, v občini Brda pa za 80 % večji). Več: karta 12. 1) Skupni pašniki niso vključeni. Vira: SURS, GURS 5.2 Gospodarji upravitelji Grafikon 18: Starostna piramida gospodarjev upraviteljev kmetijskih gospodarstev glede na vse prebivalstvo, Slovenija, 2010 prebivalstvo gospodarji upravitelji □ moški □ ženske 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 * Če primerjamo starostno sestavo gospodarjev upraviteljev kmetijskih gospodarstev (tj. kmetijskih podjetij in družinskih kmetij skupaj) s starostno sestavo celotnega prebivalstva, ugotovimo, da je bila starostna sestava gospodarjev upraviteljev kmetijskih gospodarstev drugačna od starostne sestave vseh prebivalcev Slovenije. Med gospodarji upravitelji kmetijskih gospodarstev je bil v letu 2010 delež oseb, starih nad 40 let (vse do starostne meje 85 let), večji kot med vsemi prebivalci Slovenije. Tabela 3: Dosežena kmetijska izobrazba gospodarjev upraviteljev družinskih kmetij in njihov vložek dela, Slovenija % 2000 2010 gospodarji upravitelji vložek dela v PDM gospodarji upravitelji vložek dela v PDM Samo praktične izkušnje 84 81 64 58 Tečaji iz kmetijstva 8 10 27 30 Nižja poklicna, srednja poklicna izobrazba 3 4 5 6 Srednja strokovna izobrazba 2 2 3 4 Višješolska, visokošolska izobrazba 1 1 1 1 Ni podatka o kmetijski izobrazbi 2 2-- - ni pojava Vir: SURS * V letu 2010 je družinske kmetije upravljalo 64 % gospodarjev, ki niso imeli pridobljene formalne kmetijske izobrazbe (imeli so le praktične izkušnje o kmetovanju), 27 % gospodarjev pa je imelo le tečaje iz kmetijstva, ne pa tudi formalne izobrazbe. Gospodarji upravitelji družinskih kmetij z le praktičnimi izkušnjami o kmetovanju so v letu 2010 opravili skoraj 60 % vsega dela, ki so ga v kmetijstvu prispevali gospodarji upravitelji. Kljub vsemu pa se število gospodarjev oz. upraviteljev z doseženo formalno izobrazbo iz kmetijstva glede na podatke iz leta 2000 počasi povečuje. Vir: SURS METODOLOŠKA POJASNILA Prikaz podatkov po občinah Podatke o zemljiščih, številu živine ter delovno aktivnih osebah v kmetijstvu smo pri teritorialnem prikazu upoštevali za vsako kmetijsko gospodarstvo na eni lokaciji (kjer je imelo kmetijsko gospodarstvo največji del kmetijske proizvodnje). To pomeni, da predvsem pri prikazu podatkov po občinah lahko pride do manjše statistične napake. Vsi podatki se nanašajo na razdelitev občin po stanju na 1. 6. 2010. Podatki o prebivalstvu Slovenije, uporabljeni za izračun kazalnikov v tej publikaciji, se nanašajo na 1. 7. 2010. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV Kmetijsko gospodarstvo (to je skupen izraz za kmetijska podjetja in družinske kmetije) je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Kmetijsko gospodarstvo je enotno vodeno, če je enotno vodeno pri delitvi dobička in izgub, ne glede na število oseb, ki ga vodijo. Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo. Kmetijsko gospodarstvo je lahko v lasti fizične ali pravne osebe, ki vodi kmetijsko gospodarstvo za svoj račun. H kmetijski dejavnosti spada: pridelovanje kmetijskih rastlin, reja živine, gojenje čebel, predelava grozdja v vino (pretežno) iz lastnega grozdja ter oliv v olje (pretežno) z lastnih oljk, vzdrževanje lastnih kmetijskih objektov in opreme ter vzdrževanje kmetijske krajine. H kmetijski dejavnosti ne spada: predelava kmetijskih pridelkov, kupljenih in/ali pridelanih na kmetijskem gospodarstvu; opravljanje kmetijskih storitev za druge, gozdarstvo, ribogojstvo in ribištvo ter reja konj za športne namene, če je vsa krma kupljena. V statističnih raziskovanjih s področja kmetijstva spremljamo podatke le za tista kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo merilom evropsko primerljive kmetije; to pomeni, da: - uporabljajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč ali pa - uporabljajo manj kot 1 ha kmetijskih zemljišč in ob tem: - uporabljajo najmanj 10 a kmetijskih zemljišč in 90 a gozda ali - uporabljajo najmanj 30 a vinogradov in/ali sadovnjakov ali - redijo najmanj 2 glavi velike živine (GVŽ) ali - uporabljajo 15 do 30 a vinogradov in redijo 1 do 2 glavi velike živine ali - imajo 50 panjev čebel ali - so tržni pridelovalci zelenjadnic, zelišč, jagod in gojenih gob ter cvetja in okrasnih rastlin. Kmetijska zemljišča v uporabi so njive in vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, oljčniki, vinogradi, drevesnice ter trsnice in matičnjaki, ki jih kmetijska gospodarstva obdelujejo (lastništvo ni pomembno). Število GVŽ (glav velike živine): število glav velike živine je merilo za določanje obsega reje domačih živali. Za izračun števila GVŽ smo upoštevali koeficiente. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. Podrobni koeficienti za preračun kategorij živali v GVŽ so dostopni na spletnih straneh SURS: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod = 15 (Raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev). Tipologija kmetijskih gospodarstev: Od leta 2010 je postopek izračuna tipologije kmetijskih gospodarstev določen po novi metodologiji (Uredba Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva in Uredba Komisije (eS) št. 867/2009 z dne 21. septembra 2009 o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 1242/2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva). Tipologija pomeni enotno razvrščanje kmetijskih gospodarstev v državah članicah EU v raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev glede na ekonomsko velikost (skupni standardni prihodek, SO) in glede na tip kmetijske pridelave. Standardni prihodek (uporablja se tudi kratica SO; ta se nanaša na angl. izraz standard output) je v skladu z enotno metodologijo definiran kot vrednostno izražena bruto proizvodnja posameznega pridelka, vrednotena po cenah na pragu kmetije. Proizvodnja vključuje: prodajo, porabo na kmetiji in v gospodinjstvu ter razliko v zalogah; vključuje tako vrednost glavnega kot tudi vrednost morebitnih stranskih proizvodov. Pridelki so vrednoteni po cenah na pragu kmetije, subvencije niso vključene. Polnovredna delovna moč: Obseg dela na kmetijskih gospodarstvih izražamo v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM); izračun temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo v kmetijski dejavnosti, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Z izračuni vrednosti PDM za vsako delovno aktivno osebo posebej ter z upoštevanjem dela najete delovne sile zajamemo celoten letni vložek dela na vsakem kmetijskem gospodarstvu. STATISTIČNI ZNAMENJI, KRATICE, OKRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE - ni pojava z statistično zaupno GVŽ (število) glav velike živine KZU kmetijska zemljišča v uporabi PDM polnovredna delovna moč SO standardni prihodek (standard output) EU Evropska unija FAO Organizacija Združenih Narodov za prehrano in kmetijstvo GURS Geodetska uprava Republike Slovenije MKO Ministrstvo za kmetijstvo in okolje SURS Statistični urad Republike Slovenije % odstotek EUR evro ha hektar kW kilovat m2 kvadratni meter mio. milijon SEZNAM OBČIN SLOVENIJE 2010 001 Ajdovščina 035 Hrpelje - Kozina 072 Mengeš 108 Ruše 144 Zreče 180 Solčava 002 Beltinci 036 Idrija 073 Metlika 109 Semič 146 Železniki 181 Sveta Ana 003 Bled 037 ig 074 Mežica 110 Sevnica 147 Žiri 182 Sveti Andraž v Slov. 004 Bohinj 038 Ilirska Bistrica 075 Miren - 111 Sežana 148 Benedikt goricah 005 Borovnica 039 Ivančna Gorica Kostanjevica 112 Slovenj Gradec 149 Bistrica ob Sotli 183 Šempeter - Vrtojba 006 Bovec 040 Izola/Isola 076 Mislinja 113 Slovenska Bistrica 150 Bloke 184 Tabor 007 Brda 041 Jesenice 077 Moravče 114 Slovenske Konjice 151 Braslovče 185 Trnovska vas 008 Brezovica 042 Juršinci 078 Moravske Toplice 115 Starše 152 Cankova 186 Trzin 009 Brežice 043 Kamnik 079 Mozirje 116 Sveti Jurij ob 153 Cerkvenjak 187 Velika Polana 010 Tišina 044 Kanal 080 Murska Sobota Ščavnici 154 Dobje 188 Veržej 011 Celje 045 Kidričevo 081 Muta 117 Šenčur 155 Dobrna 189 Vransko 012 Cerklje na 046 Kobarid 082 Naklo 118 Šentilj 156 Dobrovnik/ 190 Žalec Gorenjskem 047 Kobilje 083 Nazarje 119 Šentjernej Dobronak 191 Žetale 013 Cerknica 048 Kočevje 084 Nova Gorica 120 Šentjur 157 Dolenjske Toplice 192 Žirovnica 014 Cerkno 049 Komen 085 Novo mesto 121 Škocjan 158 Grad 193 Žužemberk 015 Črenšovci 050 Koper/Capodistria 086 Odranci 122 Škofja Loka 159 Hajdina 194 Šmartno pri Litiji 016 Črna na Koroškem 051 Kozje 087 Ormož 123 Škofljica 160 Hoče - Slivnica 195 Apače 017 Črnomelj 052 Kranj 088 Osilnica 124 Šmarje pri Jelšah 161 Hodoš/Hodos 196 Cirkulane 018 Destrnik 053 Kranjska Gora 089 Pesnica 125 Šmartno ob Paki 162 Horjul 197 Kostanjevica na Krki 019 Divača 054 Krško 090 Piran/Pirano 126 Šoštanj 163 Jezersko 198 Makole 020 Dobrepolje 055 Kungota 091 Pivka 127 Štore 164 Komenda 199 Mokronog - 021 Dobrova - Polhov 056 Kuzma 092 Podčetrtek 128 Tolmin 165 Kostel Trebelno Gradec 057 Laško 093 Podvelka 129 Trbovlje 166 Križevci 200 Poljčane 022 Dol pri Ljubljani 058 Lenart 094 Postojna 130 Trebnje 167 Lovrenc na Pohorju 201 Renče - Vogrsko 023 Domžale 059 Lendava/Lendva 095 Preddvor 131 Tržič 168 Markovci 202 Središče ob Dravi 024 Dornava 060 Litija 096 Ptuj 132 Turnišče 169 Miklavž na 203 Straža 025 Dravograd 061 Ljubljana 097 Puconci 133 Velenje Dravskem polju 204 Sveta Trojica v Slov. 026 Duplek 062 Ljubno 098 Rače - Fram 134 Velike Lašče 170 Mirna Peč goricah 027 Gorenja vas - 063 Ljutomer 099 Radeče 135 Videm 171 Oplotnica 205 Sveti Tomaž Poljane 064 Logatec 100 Radenci 136 Vipava 172 Podlehnik 206 Šmarješke Toplice 028 Gorišnica 065 Loška dolina 101 Radlje ob Dravi 137 Vitanje 173 Polzela 207 Gorje 029 Gornja Radgona 066 Loški Potok 102 Radovljica 138 Vodice 174 Prebold 208 Log - Dragomer 030 Gornji Grad 067 Luče 103 Ravne na Koroškem 139 Vojnik 175 Prevalje 209 Rečica ob Savinji 031 Gornji Petrovci 068 Lukovica 104 Ribnica 140 Vrhnika 176 Razkrižje 210 Sveti Jurij v Slov. 032 Grosuplje 069 Majšperk 105 Rogašovci 141 Vuzenica 177 Ribnica na Pohorju goricah 033 Šalovci 070 Maribor 106 Rogaška Slatina 142 Zagorje ob Savi 178 Selnica ob Dravi 211 Šentrupert 034 Hrastnik 071 Medvode 107 Rogatec 143 Zavrč 179 Sodražica DODATNA LITERATURA Okolje in naravni viri. Kmetijstvo in ribištvo. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 16.4.2012 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Kmetijstvo_2010/ Kmetijstvo_2010.asp Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 12.4.2012 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp Ekonomsko področje. Transport. Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, letno. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 12.4.2012 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval. asp?ma = 2222107S&ti = &path = ../Database/Ekonomsko/22_ transport/08_22221_reg_cestna_vozila/&lang = 2 Kmetijstvo. Zootehnika. Čebelarstvo. Spletne strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Pridobljeno 12.4.2012 s spletne strani: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/zootehnika/ cebelarstvo/ Publikacija statističkog ureda Kr. Hrv. Slavon. Dalm. Zemaljske vlade XII 1883, Popis žiteljstva i stoke od 31. prosinca 1880 u Hrvatskoj i Slavoniji. Statistički godišnjak Jugoslavija 1918 - 1988 (1989). Beograd: SFRJ Savezni zavod za statistiku. KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? ♦ na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si ♦ po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 telefaks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si ♦ z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 telefaks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si ♦ z obiskom v Informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30