AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (štev.) 45 BSLOVBNIA LT BRE BUENOS AIRES 7. novembra 1968 Dve obletnici n. NIXON - NOVI AMERIŠKI PREDSEDNIK Češkoslovaška republika doživlja te dni, čeprav v precej žalostnih okoliščinah, zlasti jubilej svojega nastanka. Uradno se je rodila 28. oktobra 1918, dasi ne ravno pod srečno zvezdo. V njenih mejah se je poleg Čehov in Slovakov znašlo še tri milijone sudetskih Nemcev, pol milijona Madžarov in pol milijona podkarpatskih Ukrajincev. Čehi so v novi državi postali kot najbolj številna narodnostna skupina vodilni, pa istočasno gluhi za pravice ostalih narodov v državi. Snedli so besedo, dano pred ustanovitvijo države Slovakom, da bo Češkoslovaška federalistično urejena. Kakor Srbi v Jugoslaviji, so se tudi oni zatekli k centralizmu in ga trdo uveljavljali. S tem so dali povod Hitlerju, da je vkorakal na Češko, češ da je treba sudetske Nemce zaščititi, nezadovoljne Slovake pa porinili Hitlerju v objem, ki je pristal na ustanovitev slovaške države, katera je bila seveda neodvisna le na papirju. Po zmagi nad nacizmom je bila češkoslovaška obnovljena v starih mejah, le podkarpatsko Ukrajino so si pobasali Rusi. Čehi so izgnali vse tri milijone sudetskih Nemcev, obljubili Slovakom avtonomijo, na svobodnih volitvah leta 1946 dali komunistom 38% vseh glasov in jim tako omogočili leta 1948 prevzem oblasti. Tudi komunisti so bili gluhi za pravice Slovakov, šele po zadnjih dogodkih, ko se je opazilo, da hočejo Sovjeti izigrati Čehe s pomočjo poudarjanja slovaških pravic do avtonomije, so se Dubček in njegovi tovariši zavedli, da se ne sme več odlašati z uvedbo federativne oblike države. To sredo, 30. oktobra je bil v Bratislavi slovesno podpisan dokument, s čimer je postala Češkoslovaška zvezna država Čehov in Slovakov. Dan po proglasitvi češke neodvisnosti je tudi slovenski narod oklical svojo samostojnost s tem, da je bila zaprisežena prva slovenska vlada. Bilo je to 29. oktobra 1918. Medtem ko režimski tisk v Sloveniji obilno poroča o češkoslovaškem jubileju, pa z besedico ne omenja za slovenski narod nič manj pomembnega domačega jubileja. Ker mu komunisti niso botrovali, zato ga je treba molče preiti. Proslavljati bi morali namreč može, ki so jih oni prišteli med „buržujske in reakcionarne“ politike. Toda v času med sovražno okupacijo so slovenski komunisti mislili drugače. Če vzamemo v roke list „Slovenski poročevalec“ od 24. oktobra 1941, najdemo v njem proglas Osvobodilne fronte: „Slovenci! Dne 29. oktobra poteče 23 let, kar smo se Slovenci hkrati s Srbi in Hrvati rešili avstro-ogrskega jarma. .. Letos moramo praznovati 29. oktober v znamenju odpora proti okupatorju... zato „Osvobodilna fronta“ določa, da je 29. oktober slovenski narodni praznik, slovenski dan našega borbenega odpora proti naši sužnosti... in zato noben Slovenec ne sme biti med 7. in 8. uro na ulici. Kdor bi ta odlok prekršil, tega bo slovenski narod smatral za izdajalca...“ Slovenski komunisti so med okupacijo brez pomisleka priznali, da je „29. oktober slovenski narodni praznik“. (Dejansko je bil ta dan v slovenskih srcih vedno ostal osvetljen z neko domorodno samozavestjo, zgodovinskim ponosom, z globoko ljubeznijo, čeprav ni bil kot tak nikdar rdeče obrobljen v pratiki. Prva Jugoslavija ga je ignorirala, ker je bil v nasprotju z največjim državnim praznikom dneva zedinjenja (ali Ujedinjenja, da je bolj po srbsko zvenelo) 1. decembra, ko so na tisti dan leta 1918 zmagale centralistične sile iz Beograda in je nastal v Jugoslaviji „troedini“ narod, Slovencem pa je bila preprečena vsaka avtonomija in prepovedana celo slovenska zastava. Tudi druga, komunistična Jugoslavija, kljub proglasu slovenske OF med vojno, ignorira slovenski narodni praznik 29. oktober. Tudi njej je ta dan trn v peti, saj je afirmacija slovenske narodne samozavesti in juridična osnova slovenske suverenosti. Zato je moral iti slovenski režimski tisk molče preko te pomemebne obletnice. Mi bi Volilna kampanja v ZDA se je končala minuli ponedeljek z govori treh predsedniških kandidatov, demokrata Humphreya, republikanca Nixona in neodvisnega Wallacea. Ves svet je z zanimanjem sledil letošnji ameriški volilni kampanji, pa je moral končno ugotoviti z nekim ameriškim komentaristom, da je v vsej volilni borbi bilo najboljše to, da se je zaključila. Opazovalci ugotavljajo, da so se „volitve spremenile v odmev“ neprestano ponavljanih fraz o vietnamski vojni, nasilju v mestih, rasnem konfliktu, sporu med generacijami in zmešnjavi moralnih vrednot. Nobeden od treh predsedniških kandidatov ni predstavljal političnega velikana. Vsak je na svoj način poskušal prilagoditi notranje in zunanje ameriške probleme svojim pogledom. Nixon je dokazoval, da se bosta, če bo on izvoljen, „zakonitost in red“ vrnila v državo. Humphrey je trdil, da se bo pod njegovim predsednikovanjem v ZDA vrnila doba spoštovanja starih liberalnih kreposti. Tretji, neodvisni kandidat Wallace, pa je zatrjeval, da predstavlja njegova formula blokiranja vrat (kakor je to storil z univerzo v Alabami), za ustavitev naraščajočega moralnega razkroja v ZDA edino zdravilo za najmočnejšo državo sveta. Organizacije za ugotavljanje javnega mnenja so v zadnjih rezultatih pripisovale zmago Nixonu. Ta naj bi dobil 42% glasov, Humphrey 40% in Wallace 14%. Tako je ugotavljal Gallup. Največji ameriški dnevnik The New York Times je napovedoval, da bo Nixon dobil volilne glasove v 30 državah, kar se pravi 299 volilnih glasov, t. j. 29 nad zahtevano večino. Dnevnik „Daily News“ pa je napovedal, da bi Nixon dobil 373 volilnih glasov v 36 državah, Humphrey 120 v 9 državah in Wallace 45 volilnih glasov v 5 državah. Nixona, da bo volilo 36 milijonov Amerikancev, Humphreya 35 milijonov in Wallacea 5 milijonov ameriških državljanov. Na volitvah v torek, 5. t. m., so Amerikanci volili: predsednika, ki bo nastopil 20. januarja prihodnjega leta, podpredsednika, 34 senatorjev (od 100), 435 poslancev (celotna poslanska zbornica) ter 21 guvernerjev (od 50). Za predsednika je bil izvoljen republikanski kandidat Richard Nixon. Dobil je 287 volivnih mož, demokratski kandidat Humphrey 182 volivnih mož, in tretji kandidat Wallace 45 Pred novim razvojem v Vietnamu Na konferenci v Parizu je severno-vietnamski delegat Nguyen Thanh Le pretekli četrtek iznenada objavil, da je Hanoi pripravljen eno uro po ameriški objavi o prenehanju bombardiranj Severnega Vietnama predložiti konferenci nekaj novega in jo premakniti z mrtve točke. Dodal je še: „Vse je sedaj odvisno od ameriškega predsednika Johnsona.“ Minuli petek je nato Johnson objavil ustavitev vseh vrst bombardiranj Severnega Vietnama in izjavil, da se bodo 6. novembra v Parizu začeli „hitri, produktivni, resni in intenzivni razgovori“ o miru v Vietnamu. Na te razgovore bodo prišli tudi delegati Viet-conga, se pravi južnovietnamske OF ter delegati protikomunistične saigonske vlade. Ameriški uradni krogi so istočasno objavili, da se bo vojna v Južnem Vietnamu nadaljevala in da bodo Severni Vietnam začeli znova bombardirati, če se bo ugotovilo, da razgovori v Parizu „ne vodijo nikamor“. Ameriški zunanji minister Dean Rusk je naslednji dan pozval Hanoj, naj sedaj, osem ur po ustavitvi ameriških bombardiranj Severnega Vietnama. napravi nadaljnji korak in objavi svojo pripravljenost na mir. Prav tako je pozval vse tiste, ki so zagovarjali ustavitev bombardiranj, naj sedaj vplivajo na Hanoj, da se bo začel resno pogajati za mir. Južnovietnamska vlada v Saigonu je objavila, da so ZDA enostransko prekinile bombardiranje Severnega Vietnama, dasi so o svoji nameri prej obvestile Saigon. Prav tako so enostransko pristale na soudeležbo delegatov Vietconga na konferenci v Parizu, dasi so tudi o tem svojem pristanku prej obvestile vlado v Saigonu. Južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu pa je v parlamentu izjavil, da se saigonska delegacija ne bo udeleževala razgovorov v Parizu vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjeni najmanj trije naslednji pogoji: 1) Hanoj mora „zatrdno in neizpodbitno zagotoviti“, da je pripravljen na direktna pogajanja s Saigonom; 2) Razgovori med Hanojem in Saigonom „morajo predstavljati popolnoma novo samo citirali še enkrat „Slovenskega poročevalce“ od 24. oktobra 1941: „Kdor bi ta odlok (da je namreč 29. oktober slovenski narodni praznik) prekršil, tega bo slovenski narod smatral za izdajalca...“ S svetopisemskimi besedami bi lahko rekli: „Iz tvojih ust te sodim!“ (Katoliški glas, Gorica, 31. okt. 1968) razdobje razgovorov, ki jih v nobenem oziru ni mogoče smatrati za nadaljevanje dosedanjih pariških pogajanj med Hanojem in ZDA; 3) Hanoj „se ne sme posluževati trikov, da bi pripeljal delegacijo OF na razgovore kot posebno enoto, z namenom, da bi to predstavljalo prvi korak za ostvaritev formule neke koalicijske vlade v Južnem Vietnamu.“ Ko je v Pariz prispela delegacija vietnamske OF, je njena predsednica, 40 letna partizanka Nguyen Thi Binh, takoj izjavila, da se bo vojna v Južnem Vietnamu nadaljevala vse do odhoda severnoameriških oddelkov iz te države. Sevemovietnamski - komunistični diktator Hočiminh pa je objavil, da pomeni severnoameriška ustavitev bombardiranj „zmago severnovietnamskega ljudstva“ in poudaril, da „se bo Severni Vietnam boril vse dotlej, dokler ne bo porazil imperialistov v Južnem Vietnamu.“ Vsled saigonskega odklonilnega stališča in sevemovietnamskih izjav še minuli torek ni bilo določeno, če se bodo mirovni razgovori začeli v sredo, 6. t. m. v Parizu. Amerikanci so sedaj že devetkrat ustavili bombardiranje Severnega Vietnama, toda vedno brez pozitivnih posledic za mir. Komunisti so jih doslej vedno izigrali in v dneh ustavitve o-krepili svoje postojanke. Amerikanci so začeli bombardirati Severni Vietnam avgusta 1964 ter so izvedli v štirih letih, do sedanje prekinitve bombardiranj, 93.854 bombnih poletov na Severni Vietnam. V teh letalskih operacijah so izgubili 911 bombnikov. Amerikanci sedaj nadaljujejo z iz-vidniškimi poleti nad Severnim Vietnamom. V zadniih dneh so ta letala ugotovila velike komunistične premike tovornjakov, vojaštva in težkega orožja po sevemovietnamskih cestah proti Jugu. V Kambodži je predsednik Norodom Sihaniuk izjavil: „če se bodo ZDA popolnoma umaknile iz Aziie, Bo to pomenilo konec moje neodvisnosti. Povabil bom Maocetnnga, naj zasede Kambodžo. Upam, da bodo ZDA še naprej imele zasedeno Tajsko in Filipine, ko se bodo umaknile iz Vietnama, tako bom mogel z njihovo prisotnostjo manipulirati položaj v jugovzhodni Azili.“ V Washingtonu pa je govornik poslanske zbornice Gerald Ford povedal bridko resnico: „Komaj tri dni po ustavitvi bombardiranj so ranili in razburili Južni Vietnam, napravili zmedo v pariških pogajanjih in ZDA so znova ponižane pred vsem svetom.“ Hace 148 años la fragata Heroína izó el pabellón de la república en las islas Malvinas Ayer se cumplió el 148? aniversario del izamiento de la bandera nacional en Puerto Soledad, en las islas Malvinas. De ese modo, el archipiélago, que se hallaba dentro del área juridiccional de España por reiterados actos de posesión, pasó automáticamente al dominio de las Provincias Unidas del Río de la Plata. La fragata Heroína cumplió el cometido anclando en Puerto Soledad el 6 de noviembre de 1820. Poco después, en solemne ceremonia, fue izado al tope de un mástil el emblema de la nueva nación, que cuatro años atrás había proclamado su independencia de toda dominación extranjera. Protagonizó el acontecimiento el jefe de la nave argentina, en presencia de las tripulaciones de numerosos buques de distintas banderas, la mayoría de ellos ingleses y norteamericanos, cuyos comandantes no objetaron la trascendencia y significación del acto. Pero hubo algo más: el comandante de la fragata Heroína entregó una nota circular a los capitanes de dichas naves, notificándoles oficialmente del acto de posesión, para que lo hicieran conocer a sus respectivos gobiernos. Fue así como el 6 noviembre de 1820 se ratificó en las Malvinas el pleno dominio llevado a cabo por el gobierno nacional. Razvitje argentinske zastave pred 148. leti na Malvinskih otokih Včeraj je minilo 148 let, odkar je bila v pristanišču Soledad na Malvinskih otokih razvita argentinska zastava. S tem je to področje, ki je spadalo pod špansko jurisdikcijo, avtomatično prešlo v posest Združenih provinc ob reki La Plata. To dejanje je izvršila fregatna ladja Heroina, ki se je zasidrala 6. novembra 1820 v pristanišču Soledad. Kmalu nato so slovesno potegnili na drog narodno zastavo države, ki je štiri ’eta poprej proglasila svojo neodvisnost vsake tuje nadoblasti. To dejanje je izvršil poveljnik ladje v navzočnosti njene posadke ter ladij drugih držav, večina je bilo angleških ter ameriških, katerih poveljniki niso prav nič osporavali izvršenega dejanja. Zgodilo se je pa še tole: Poveljnik argentinske ladje je izročil poveljnikom tujih ladij okrožnico, s katero jih je uradno obvestil o dejanju prevzema posesti otoka s prošnjo, da o tem obveste svoje vlade. Tako je 6. novembra 1820 narodna vlada prevzela vso oblast nad Malvinskimi otoki. »....■•■.»•••■•••.••••»■••••••••"■••n iz TEDNA Sovjetska vohunska služba v Zahodni Nemčiji in v zahodnoevropski obrambni skupnosti je po sovjetski zasedbi češkoslovaške zavzela tako velik obseg, da sta zahodnonemški kancler dr. Kiesinger in zunanji minister Brandt osebno vzela v roko preureditev vse zahodnonemške informativne in proti-informativne službe. V sovjetsko vohunsko službo so bile zapletene nekatere vplivne osebe. V Zahodni Nemčiji so ukradli celo ameriško raketo, s katerimi so oborožena letala, ter jo poslali v Moskvo. Več vohunov je že napravilo samomore ali pa so jih našli mrtve, več jih je pa na varnem v zaporih. Poročilo preiskovalne komisije bo predloženo zunanjim ministrom držav, ki sestavljajo NATO, da bodo vedeli za katere tajnosti zahodnodemokratske obrambe so zvedeli sovjeti, ter izdali potrebne protiukrepe. V Sredozemskem morju, v katerega prihaja vedno več sovjetskih vojnih ladij, ki izzivalno križarijo v bližini zavezniških pomorskih oporišč, so velike pomorske vaje, pri katerih sodeluje 50 ameriških, britanskih, italijanskih ter grških vojnih ladij. Namen teh vaj je pokazati učinkovito koordinacijo zavezniških vojnih mornaric. Pri vajah sodeluje tudi letalstvo z letalonosilk ter s kopenskih letališč, čeprav je Francija izstopila iz zahodnoevropske obrambne skupnosti, so pri vajah navzoče tudi francoske vojne ladje, toda pod francoskim poveljstvom. Položaj na Bližnjem Vzhodu se nevarno zaostruje. Na egiptovski napad s topovi so Judje odgovorili s svojimi komandosi, • ki so 250 km severno od velikih zapornih jezov in elektrarne v Asuanu pognali v zrak 2 mostova čez Nil ter močno poškodovali elektrarno prav tako ob Nilu. V nedeljo, 3. no- V TEDEN vembra je prišlo do ponovnega spopada egiptovskega ter izraelskega letalstva nad Sinajsko puščavo. Z ozirom na egiptovske napade na judovske postojanke ob Sueškem prekopu je izraelski obrambni minister Moše Dayan zagrozil Egipčanom, da se bo Egipt spremenil v eno samo veliko pokopališče, če se bodo načrtni arabski napadi na Izrael nadaljevali. Egiptovski Naser pa je na judovske grožnje odgovoril z izjavo, da je tudi Egipčanom dovoljeno vse to, kar počenjajo Judje. V nedeljo je imel (Naser tudi štiriumo sejo svoje vlade, na kateri so razpravljali o načinu priprave ljudstva na novo vojno. Na Kitajskem je po dveletni gonji Mao C'e Tung odstavil predsednika republike Liu šao či-ja. Centralni komite kitajske kom. partije mu je odvzel vse položaje, ki jih je zavzemal v stranki in v državni upravi ter ga obtožil, da je partijski buržuj. Angleška kraljica Elizabeta je s svojim možem princem Filipom na obisku v Brazilu. V Atenah je 1. novembra umrl v 80. letu starosti bivši trikratni predsednik grške vlade Georges Papandreou. Njegovega pogreba v nedeljo 3. novembra se je udeležilo na tisoče ljudi. Levičarski elementi so ga pa izkoristili za demonstracije proti vladi, med katerimi so vzklikali: „Papandreou, Papandreou, ti si naš predsednik“, in „Dol s fašisti.“ Vlada je zaradi tega prepovedala vse govore na pokopališču. V Ulcinju pri Baru so v nedeljo, 3. novembra čutili hud potres. Središče potresnih sunkov je bilo v Albaniji. V Beogradu so 2. novembra izvršili smrtno obsodbo nad Ivanom Jeličem. Na smrt je bil obsojen zaradi postavitve bomb na beograjski železniški postaji. Iz življenja In dogajanja v Argentini Z gradnjo veleelektrane El Chocon-Cerro Colorados v Patagoniji bodo začeli še ta mesec. Dela za zgradbo jezov ter elektrarne je dobilo gradbeno podjetje Sollazo Hermanos S. A. za 32.008 milijonov 394.949. Končana morajo biti do konca leta 1972, kajti z začetkom leta 1973 mora biti elektrarna že v polnem obratu. Dne 27. novembra bo licitacija za dobavo generatorjev. V Argentini je bil te dni predsednik Medameriške banke za razvoj dr. Filip Herrera. V razgovoru s časnikarji je povedal podatke o kreditih, ki jih je doslej dobila Argentina od te mednarodne ustanove. Medameriška banka za razvoj razpolaga s kapitalom 6 milijard dolarjev. Od tega zneska je doslej podelila posojil raznim državam za 2 mili-iardi 600 milijonov. Argentina je s svojo vlogo 32 milijonov dolarjev dobila že 340 milijonov dolarjev kreditov, s katerimi je ta mednarodna ustanova financirala namakalne naprave, kolonizacijo in elektrifikacijo v provincah Santiago del Estero, Río Negro in Ju-iuy. Prav tako zboljšanje cestne zveze med Mendozo in čilsko prestolnico San-tiagom, kakor tudi most med provincama Corrientes in Chaco. PREDSEDNIK NO DR. MIRA KREK MED SLOVENCI V ARGENTINI : pf -V W ■ffffl ia Proslava 50-letnice naše osvoboditve se je v nedeljo, 27. oktobra popoldne začela s koncelebrirano sv. mašo za vse Slovence in Slovenke, ki so se žrvtvovali za svobodo naše domovine. Pristopilo je k oltarju osem duhovnikov, od leve na desno: vikar Janez Petek CM, župnik Matija Lamovšek, dr. Mirko Gogala, župnik Ivan Tomažič iz Mendoze, msgr. Anton Orehar, spiritual dr. Filip Žakelj, Jože Horn iz Mendoze in Jure Rode. Kaj plšej« Po mogočnih slavnostih — samo nedeljske proslave se je udeležilo nad 700 rojakov — ki so jih pripravili Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa v proslavo slovenskega narodnega praznika, ki je letos tudi 50-letnica slovenske svobode in prve slovenske vlade, ter dneva slovenske zastave dne 26. in 27. oktobra, je predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek drugi teden svojega bivanja v Argentini posvetil sestankom in razgovorom z oblikovalci tukajšnjega slovenskega življenja, s prijatelji, starimi sodelavci še iz domovine, ter znanci. MED ČLANI SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE Po veličastni narodni proslavi v nedeljo dne 27. oktobra je g. dr. Miha Krek odšel na sestanek. Bil je na domu najmlajše hčerke podpredsednika Slovenske demokratske stranke g. dr Vinka Zorca, ge. Olge Newland v mestu Punta Chica blizu Martineza. Tu je izvršni odbor Slovenske demokratske stranke v čast predsednika NO dr. Kreka pripravil coctail party, na katero so bili povab- ljeni funkcionarji in člani te stranke z gospemi. Po pozdravu g. dr. Vinka Zorca se je med predsednikom NO in funkcionarji ter člani Slovenske demokratske stranke razvil živahen razgovor v topli slovenski domačnosti ter iskrenosti. G. dr Krek je rad odgovarjal na vsa vprašanja ter dajal želena pojasnila. Ugotovljena je bila soglasnost misli glede političnega dela v emigraciji ter glede odnosov do domovine. NA SLOVENSKI PRISTAVI V torek dne 29. okt. je g. dr. Miha Krek prišel na slovensko pristavo v Castelarju. Odbor Pristave s predsednikom Francetom Perniškom na čelu je okoliške Slovence povabil na slavnostno večerjo, na kateri se je slovenska soseska sestala s predsednikom NO na prijeten večer prav na dan slovenskega narodnega praznika. Ob vhodu na Pristavo so visokega gosta pozdravili v narodnih nošah otroci Bernardka Kopač z navdušeno dobrodošlico ter Kopač Jani in Čop Avgust. G. dr. Kreku so izročili slovenski šopek, nakar je predsednik odbora g. Franc Pernišek povedel dr. Kreka na ogled pristavskega vrta in prostorov. V dvorani je bilo v obliki podkve pripravljeno omizje, okrašeno s cvetjem in slovenskimi zastavicami. Na čelu omizja je sedel častni gost g. dr. Miha Krek, poleg njega predsednik pristavskega odbora g. Franc Pernišek z gospo in ostalimi odborniki ter čč. gg. župnika Matija Lamovšek in dekan Ciril Milavec. Predsednik pristavskega odbora g. Franc Pernišek je želel g. dr. Mihi Kreku dobrodošlico in mu v kratkih besedah prikazal razvoj, življenje in dogajanje na Pristavi. Predsednik NO je zatem povzel besedo in čestital slovenski skupnosti v Argentini in sedaj tu na Pristavi k vsemu delu in uspehom za ohranjevanje slovenskih narodnih in kulturnih vrednot, poudarjajoč, da Slovenci v Argentini s svojim življenjem dokazujejo, da je obstoj slovenstvu v zdomstvu zagotovljen še za več generacij. je nato ponudil za razgovor z navzočimi o katerem koli problemu, ki se tiče naše emigracije in njenih doživetij ter načrtov za bodoče. Razgovor je bil živahen in je osvetlil marsikatero stran slovenske zdomske problematike. Predsednik NO g. dr. Miha Krek je za svoja izvajanja žel splošno odobravanje in ustvaril med navzočimi zagon za nadaljnje delo za naš slovenski obstoj in za svobodo slovenske domovine. Skoro polnoč je že bila, ko se je g. dr. Miha Krek z najlepšimi željami vseh navzočih za bodočnost od vseh poslovil v upanju na novo svidenje. MED VZGOJITELJI SLOVENSKE MLADINE Ti so ga povabili na sestanek v sredo 30. oktobra zvečer v Slovenski hiši. Sestanek je sklical šolski odsek Zedinjene Slovenije s predsednikom šolskim nadzornikom g. Aleksandrom Majhnom na čelu. Udeležba na njem je bila tolikšna, kakor že dolgo ne. Skoro vse gdč. učiteljice ter gg. učitelji, ki vzgajajo slovensko šolsko mladino po slovenskih šolah na področju Vel. Buenos Airesa, so bili zbrani. Predsednika NO g. dr. Kreka je predsednik šolskega odbora g. Aleksander Majhen toplo pozdravil ter izrazil veselje vsega učiteljskega zbora, da ga imajo v svoji sredini. Nato je predenj razgrnil delo, ki ga slovenski učitelji ter učiteljice s kateheti opravljajo po slovenskih osnovnih šolah. Predsednik NO se je za poročilo g. Majhna zahvalil ter iskreno pohvalil tako nesebično in požrtvovalno delo, ki ga opravljajo za slovenski narod slovenski vzgojitelji med slovenskimi izseljenci. Prosil jih je, naj pri tem delu ne omagajo. Zatem je pa dajal pojasnila na številna vprašanja, ki so se nanašala na slovensko izseljensko šolstvo v Severni Ameriki ter Kanadi. Nad vse je bil predsednik NO vesel darila, ki so mu ga ta večer poklohili slovenski vzgojitelji v Argentini: najnovejšo slovensko učno knjigo za slovenske osnovne šole „Zdomski živžav“. Priredila jo je posebna komisija šolskega odseka Zedinjene Slovenije pod vodstvom g. Pavla Ranta, opremil Franci Holosan, zemljevide narisal Vladko Voršič, pri njeni izdaji pa sodelovali, kakor je navedeno v knjigi: Mija Mar-kež, Marjana Batagelj, Angelca Klan-šek, Katica Kovač in Zdenka Jan. Knjiga je bila natisnjena v 1500 izvodih ter ie bil tisk končan na predvečer 50. obletnice slovenske osvoboditve in dneva slovenske zastave. Je torej to tretja slovenska knjiga, ki je izšla v Argentini za 50-letnico slovenske svobode in orve slovenske vlade v času obiska oredsednika NO za Slovenijo dr. Miha Kreka. Njen izid je omogočil mecen Igor L. M. D. Kot smo že poročali, sta ostali dve knjigi, ki sta izšli za praznik slovenske svobode, dr. Debeljakov prevod argentinske narodne pesnitve Martin Fierro ter najnovejše obširno delo g. dr. Vinka Brumna o dr. Janezu Evangelistu Kreku. SPREJEMI PRI PREDSEDNIKU NO Četrtek, 31. oktobra je predsednik NO za Slovenijo prebil v Slovenski hiši, kjer je sprejel vse, ki so se priglasili za razgovor z njim. Med drugim so ga obiskali predstavnika Hrvatske kmetske stranke z g. Mustapičem na čelu. Za temi je bil pri predsedniku NO g. Jože Jenko od Društva slov. protikom. borcev Tabor. Prijazno se je pogovarjal z vsemi, ki so ta dan prihajali v Slovensko hišo, ter je prišel z njimi v stik, bodisi v prostorih Svobodne Slovenije ali v Dušnopastirski pisarni. SESTANEK S ČLANI NAČELSTVA, POVERJENIŠTVA IN ZAUPNIKI SLS — SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE V četrtek 31. oktobra zvečer je imel predsednik dr. Miha Krek sestanek in razgovor s člani načelstva, poverjeništva in zaupniki SLS — Slovenske krščanske demokracije v mali dvorani Slovenske hiše. Bil je številno obiskan. Vodil ga je podpredsednik za Južno Ameriko g. Pavel Fajdiga. Predsednika dr. Kreka je toplo pozdravil ter izrazil veselje vseh, da je prišel med nje, se odzval njihovi prošnji, da jim bo govoril o sodobnih perečih vprašanjih, ki se nanašajo na sedanji razvoj dogodkov v domovini, kakor tudi v svetu, zlasti v zvezi s sovjetsko zasedbo češkoslovaške. G. dr. Miha Krek je povzel besedo ob navdušenih pozdravih vseh navzočih, v svojem daljšem govoru je še bolj odkrito in podrobno kot v sobotnih in nedeljskih izvajanjih razvijal misli o sedanjem mednarodnem političnem položaju, v zvezi z novim sovjetskim stališčem, da lahko nastopi z vojaško silo proti vsaki socialistični državi, če bi smatrala, da prihaja v njej komunistični režim v nevarnost ali da se hoče izviti iz sovjetskega oklepa in zaživeti svobodnejše življenje. Prav tako je nazorno orisal sedanji položaj doma in opozarjal na nevarnosti, katerim je izpostavljena Slovenija z ostalimi deli države, če bi prišlo do zunanjega napada nanjo. Ta nevarnost je za Slovenijo in njene meje zlasti velika zaradi njene lege na križišču interesov velikih sil v Evropi. Vse je opozarjal na dejstvo, da se sosedje ¡Slovenije še vedno niso odrekli svojim zahtevam po slovenski zemlji in njenem naravnem bogastvu. Predsednik g. dr. Krek je zatem odgovarjal na številna vprašanja. V njih je še bolj jasno osvetlil vse slovenske probleme, sedanje, pa tudi tiste, ki bi se lahko pojavili v bodočnosti. Člani načelstva, poverjeništva in zaupniki so bili svojemu predsedniku zelo hvaležni za tako iskrena podrobna poročila ter pojasnila, ki so jim v vsej velikosti predočila nevarnost, v katero lahko spravi bodočnost slovenskega naroda vsak nepremišljen korak. G. DR. KREK MED MLADINO V petek, 1. novembra, dopoldne se je predsednik NO g. dr. Miha Krek dobil skupaj z akademsko mladino, da se je z njimi pogovoril o najrazličnejših problemih. Z veseljem je jasno odgovarjal na celo vrsto vprašanj, ki so mu jih stavljali, od ideologije komunizma do državnega problema Slovenije. Vsi mladi, ki so ga z velikim zanimanjem poslušali, so bili g. dr. Kreku hvaležni za ta osebni stik in jasno besedo. Tiskovna konferenca dr. M. Kreka dne 24. okt. je dobila še poseben poudarek s tem, da so prav ta dan izšla nova pomembna knjižna dela. Na sliki ogleduje dr. Vinko Brumen bibliografski izvod prvih treh spevov slovenskega prevoda „Martin Fierro“ v prevodu dr. Tineta Debeljaka, ki drži v rokah 450 strani obsegajočo monografijo dr. V. Brumna o dr. J. Ev. Kreku „Srce v sredini“. Isti dan je izšla tudi nova, bogato ilustrirana čitanka „Otroški živ-živ“ za slovenske ljudskošolske tečaje. Spremembe v vodstvu Narodnega sveta Koroških Slovencev Narodni svet koroških Slovencev je imel v nedeljo, 13. oktobra občni zbor. Predsednik tega sveta dr. Valentin Inz-ko je v svojem poročilu omenjal finančne problem z izdajanjem lista Naš tednik, govoril o pridobivanju novih članov svetu, o razširitvi mreže zaupnikov, o osnutku programa, ki je omogočil „široko razpravo o narodnostnih razmerah na Koroškem ter politično močno razgibal koroške Slovence.“ Po izjavah Inzka je debata o tem programu pokazala, „da je življenjska volja koroških Slovencev kljub nad stoletni germanizaciji in stalnemu poniževanju našega človeka in naroda nezlomljiva. Da je levica, t. j. Zveza slovenskih organizacij, program odklonila, je razumeti le tako, da se v polni meri zaveda, kaj pomeni svetovnonazorno jasno usmerjen Narodni svet, kar velja tudi za predstavnike režima v Jugoslaviji.“ Glede na vseslovenski značaj programa pa je dr. Inzko dejal, da se morajo koroški Slovenci še bolj kot doslej pripravljati „na naloge v okvirih, ki jih narekuje politika srečanja v prostoru Alpe-Adrija.“ Zavest, da „so živ del slovenskega naroda, je treba spričo asimilacije nevarnosti v našem ljudstvu ohranjati živo.“ Tajniško poročilo je podal dr. Reginald Vospernik. V živahni debati so nekateri govorniki predlagali, naj bi o-stal dr. Inzko še naprej predsednik, drugi so si pa želeli zamenjave. Zato sta bili za volitve predloženi dve listi, prva z dr. Inzkom na čelu, nosilec nasilec druge je pa bil dr. Reginald Vospernik. Dr. Inzko je dobil 57 glasov, dr. Reginald Vospernik pa 75 glasov. Novi odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je sedaj sestavljen takole: predsednik dr. Reginald Vospernik, 1. podpredsednik živinohdravnik dr. Marko Dumpelnik, 2. podpredsednik dvorni svetnik dr. Joško Tischler, tajnik prof. dr. Janko Zerzer, blagajnik prof. Jože Wakounig, namestnik tajnika Franc Roblek iz Sel, preglednika računov Janez Kuchling ter Janko Tol-majer. V odboru so še župnik Lovro Kašelj iz Hodiš, Herman Čik iz Libuč, Jože Golavčnik iz Dobrle vasi, Ignac Domej iz Rinkol, Franc Wutti iz Ločila in Jože štiker iz št. Petra pri št. Jakobu. Novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev se je zahvalil za izvolitev, zahvalo pa je izrekel tudi dosedanjemu predsedniku za ves njegov trud in ga prosil za pomoč ter sodelovanje. Poudarjal je, „da se pri osnovah Narodnega sveta ne bo nič spremenilo ter da bo ostala v temeljnih stvareh kontinuiteta v delu ohranjena.“ Dr. Reginald Vospernik je imel 23. oktobra razgovor z deželnim glavarjem Hansom Simo o odloku glede uradnega jezika pri deželnih oblasteh, o šolskem vprašanju ter o delovanju Slovencem sovražnih organizacij. Deželnemu glavarju je izrekel misel, da bi bilo treba v letu 1970 za 50-letnico plebiscita najti za deželno proslavo „skupno rešitev z vsemi deželani v duhu skupnosti in strpnosti.“ (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ODHOD V MENDOZO Predsednik NO dr. Miha Krek je v soboto, 2. januarja, zjutraj odšel z letalom na obisk k Slovencem v Mendozo. O sprejemu pri njih in o tamošnjih proslavah slovenskega narodnega praznika bomo poročali v prihodnji številki. Iz pisma iz domovine Na vprašanje o položaju kmetijstva in industrije v domovini, nam je naš informator poslal naslednje poročilo: „Kljub dejstvu, da so nedavno zopet povišali davke kmetov, je njihov položaj sedaj mnogo boljši, zlasti v nekaterih krajih, ki so blizu mestom in trgom. Zelo je olajšan položaj hribovskih kmetov, ki da sedaj nosijo manjša davčna bremena kot n. pr. podobni kmetje v Avstriji. Kmetje sedaj kupujejo avtomobile in manjše traktorje. Ima pa kmetijstvo dve težavi: prva je konkurenca z juga, druga pa ustavitev izvoza v Italijo zaradi skupne zaščitne poljedelske politike Skupnega evropskega trga. Slovensko kmetijstvo ne more konkurirati poljedelskim pridelovalcem na jugu: delno zaradi klimatskih pogojev (zgodnje sadje in zgodnja zelenjava) delno pa zaradi velikih poljedelskih kombinatov na jugu, ki sedaj v Slovenijo izvažajo celo krompir, sadje in zlasti vino. Slovenske kmetijstvo v Jugoslaviji nima bodočnosti, razen gozdarstvo in živinoreja. Povsem drugačen je položaj slovenske industrije, ki ima na jugu nenadomestljiv in življenjsko važen trg. Gospodarska bodočnost Slovenije v Jugoslaviji so industrije, turizem, HHnoreja in gozdarstvo." Inozemske propagande v Jugoslaviji O oblikah in poteh inozemske propagande v Jugoslaviji je objavil nekaj podatkov Lojze Skok, pomočnik tajnika za informacije zvez. izvršnega sveta. Med drugim v svojih navedbah navaja, da je zahodna propaganda pretežno posredna. Z zahoda skušajo vplivati predvsem na zavest le nekaterih družbenih slojev, n. pr. inteligence in mladine. Ta propaganda si po Skoku izbira za obravnavo navidez obrobna družbena področja kot so n. pr. kulturna vprašanja, umetnost, zabava, potrošnja, promet ip. Prek le-teh skušajo zahodne države propagirati svoj način življenja, poglede na družbeno ureditev, na politična in druga vprašanja. Vzhodna propaganda, t. j. propaganda komunističnih držav, zlasti Sovjetske zveze, uporablja po pravilu drugačne metode: obračati se poskuša bolj neposredno k najširšim delovnim slojem tako s propagandnim gradivom kakor tudi z navezovanjem neposrednih osebnih stikov, dalje z organiziranjem množičnih obiskov šolske in druge mladine, njihovih prireditev, razstav ip. v Jugoslaviji. Tudi vprašanja, ki jih poskuša spravljati v razpravo, so bistveno drugačna kakor zahodnih držav. Propaganda komunističnih držav hoče predvsem obravnavo političnih, partijskih in socialnih vprašanj. Zahodne in vzhodne propagande vplivajo neredko tudi prek ogromnih informacijskih agencij, ki lahko poceni zalagajo časopisje v državi s poročili in drugimi sredstvi obveščanja, kakor tudi z raznim informativnim gradivom. Zlasti agencije vzhodnih držav so v tem pogledu razvile izredno aktivnost. Skok je tudi povedal, da v Jugoslaviji delujejo po načelu reciprocitete razna informativna, kulturna in druga središča. Takih ustanov je v Jugoslaviji 13. Jugoslavija pa nima zadosti sredstev, da bi enako število takih središč vzdrževala v svetu. Pogled na del knjižne razstave na tiskovni konferenci dr. M. Kreka dne 24. okt. Od desne na levo stoje za razstavljenimi knjigami: kip dr. Novačana, delo kiparja Franceta Ahčina, s suho iglo v les vžgani Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru ter pravtako v les vžgana podoba Brezjanske Marije, deli ge. Tatjane Hafnerjeve. V ozadju je videti na steni nekaj uspelih grafikonov, prikazujočih delavnost naše emigracije v svetu in zlasti Argentini. /■WFHfü ewîce 8» ^Klow^yilgg Prešeren je nevaren kitajskim komunistom. To je razvidno iz seznama pesnitev in romanov svetovne literature, ki jih je Mao Ce Tungova vlada uvrstila v seznam knjig, ki so na Kitajskem prepovedane. V seznamu so imena najpomembnejših svetovnih pisateljev. Npr. Mickiewiczev Pan Tadeusz, Tolstojevi romani Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje, Gorkijeve Mrtve duše, vsa dela Goetheja, Schillerja, Heineja, Shakespearja, Flauberta, Stendhala, Romaina Rollanda. Iz literature narodov Jugoslavije je zastopan v seznamu prepovedanih knjig samo dr. Prešeren s kitajskim izborom svoje poezije. V Ljubljani je umrl arhitekt France Tomažič, ki je bil eden prvih absolventov Plečnikove šole. Umrli so. V Ljubljani: Helena Kušar, roj. Severkar, Julija Pečnik roj. Prijatelj, Jože Gogala, Ivan Brajnik, upok. fin. kontrole, Marija Prijatelj, upok., Salvin Pene, slaščičar, Anton Govednik, Varja Voglar, Franc Maž-gon, Vladimir Urek, Ivan Bevc, Mira SLOVENCI V BUENOS AIRES V zadnji številki o proslavi slovenskega narodnega praznika je kljub pazljivosti ostalo nekaj napak. Popravljamo samo glavne. V izjavi Narodnega odbora za Slovenijo na 1. strani se mora 5 vrsta v sredini lista zgoraj pravilno glasiti: „osvobojenja. Naj bi bil zlati jubilej tudi dan narodne sprave, združitve.“ Konec cerkvenega nagovora direk- OBISK DR. M. KREKA V SLIKAH Nad 100 različnih fotografij z obiska predsednika NO dr. M. Kreka je na ogled v pisarni Svobodne Slovenije v Slovenski hiši na R. Falcón 4158. Slike kažejo sprejem na Ezeizi, polaganje venca pred spomenikom v Slovenski hiši, tiskovno konferenco, slovesno večerjo, polaganje venca pred spomenikom San Martina, nedeljsko proslavo narodnega praznika in razne skupine. V pisarni slike lahko tudi naročite. Sprejem v škofov zavod Novi gojenci naj se tu priglasijo: 1. Za osnovno šolo (samo 7. in 6. raz.) do 30. novembra (z osebnimi podatki). 2. Za 1. raz. gimnazije do 30. novembra. Prinesejo naj te dokumente: a) Certificado de 7. grado, b) Cédula de identidad, c) Libreta sanitaria (moreš dobiti na Saavedra 15, Capital, blizu Once), d) Certificado de nacimiento (legalizado). 3. Za ostale razrede gimnazije po počitnicah prve dni marca. Naš naslov: Colegio Esloveno, Ri-vadavia 234, Adrogué F. G. R. (Buenos Aires) tel. 244-0996. Plunk, žel. uradnica v. p., Franc Lam-pej, Marija Oražem, vdova Jug roj. Oven in Anton Jeranko v Celju, Milan Bric v Bohinju, Anton'Štok, fin. uslužb. v G. Logatcu, Anton Brundula v Sežani, Rajka Virant, bolničarka v Novem mestu, Anton Zatler v Žalcu, Anka Barle iz Kašče pri Semiču, primarij dr. Ivan Čeme, špecialist za notranje bolezni v Zagrebu, Ivan Biček, dentist v p., v Ilirski Bistrici, Joško Šandor v v Črnučah, Anton Dimeč v Zagorici, Ana Orehek roj. Gregorič v Nadgori-ci, Maks Gogala, pos. v Poljčah na Gor., Franc Rus v Dobrovi pri Ljubljani, Rudolf Rozman, upok. v Zg. Kašlju, Uona Šramel v Brestanici, Jožica Kopitar v Celju, Vladimir Mihelič, ravnatelj osnovne šole v Otočcu, Marija ču-fer roj. Namre v Struževem, Francka Ražen v Radovljici, Marija Prijatelj roj. Možina na Lavrici, ing. Janko Gostiša v Rovinju, Ivan Bašič v Celju, Cirila Beranič na Jesenicah, Anton Matjačič, trgovec v p. v Brežicah, Ludvik Zajc v Mimi peči, Ana Plut roj. Kukman v Ručetni vasi in Francka Hočevar v Kamniku. ARGENTINI torja msgra. Oreharja na 6. strani v 4. stolpcu je zalomljen. Pravilno se glasi: K tem virom milosti moramo mi priti, za to življenje vere sami najti čas in k temu vzgojiti svoje otroke, da ne bodo v lepo zgrajenih domovih ljudje brez duše in milosti in najbolj nesrečni od Slovencev. Nadaljujmo sv. mašo, pritegnimo v duhu k oltarju, ves slovenski narod, ga priporočimo Bogu, izročimo sebe v žrtev edinosti, hvaležnosti in zvestobe, da bo naš narod po Kristusu v svobodi živel. Na isti strani mora biti podnaslov namesto “nagovor Miloša Stareta” pravilni podnaslov iz 4. stolpca, kjer je izpadel podnaslov “Pozdrav in izpoved vere slovenske mladine” (Govor prof. g. T. Vivoda). članek ge. Anice Kralj, bo objavljen v prihodnji številki. V isti številki bo objavljeno tudi poročilo o predstavi Meškove drame “Na smrt obsojeni”, ki so jo prejšnjo nedeljo igrali na proslavi slovenskega narodnega praznika v San Justu. Osebne novice Družinska sreča. V družini Tineta-Selana in njegove žene gospe Marjetke roj. Železnikar se je rodil sin. V Slovenski kapeli ga je 1. novembra krstil msgr. Anton Orehar na ime Marko Andrej. Botra sta bila ga. Marinka Krajnik in g. Ciril Selan. Srečni družini naše čestitke. t Mimi Pugelj. Na Ezeizi je 31. oktobra po dolgotrajni bolezni umrla pre-videna s tolažili svete vere ga. Mimi Pugelj roj. Trpin. Zadnje zemsko bivališče je dobila na praznik Vseh svetnikov na pokopališču Montegrande. Njenim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, rajna pa najp mirno počiva v I argentinski zemlji. Sv. maša zadušnica ! bo za rajno v Slovenski kapeli dne 18. ' novembra ob 19. XVI. Mladinski dan Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza, ki bosta v začetku prihodnjega leta praznovali 20 letnico obstoja, sta preteklo nedeljo na Pristavi v Moronu pripravili svoj tradicionalni mladinski dan. Že zgodaj dopoldne so se merili odbojkaši treh ekip za pokal Božo—Tomaž. Pogrešali smo sicer nekaj moštev, posebno iz odsekov, ki so bili včasih stebri tega športa med nami. V prvih tekmah sta ekipi iz San Martina in Ramos Mejije premagali ekipo iz Lanusa, nato pa sta se po maši pomerili v finalni tekmi San Martin in Ramos Mejia. Finalna tekma je zbrala že precejšnje število gledalcev ob igrišču. Igra je bila dokaj živahna, vendar se obema moštvoma pozna, da prav malo trenirajo, čeprav imajo igralci pogoje za boljšo igro. Pokal je osvojil San Martin, ki je premagal Ramos Mejia s 15:12, 7:15, 15:10. Pred finalno tekmo je bila mladinska maša, ki se je darovala za pokojnega člana Janeza Kačarja. Med mašo je imel dr. Alojzij Starc mladinskemu prazniku primeren nagovor, v katerem je vzpodbujal mladino k delu za ideale, ki jih imata obe organizaciji. Po kosilu, ki so ga pripravile pre-iskušene kuharice s Pristave ob pomoči mladine, se je Pristava bolj in bolj polnila. Lep dan je privabil na popoldanski del mladinske prireditve izredno število Slovencev iz vseh delov Velikega Buenos Airesa. Po dviganju argentinske in slovenske zastave, ob petju obeh himen sta pozdravila vse udeležence in prijatelje mladine predsednica SDO Mila Hribar in predsednik SFZ Ciril Jan. Sledila je razdelitev pokalov, ki so jih prejeli odseki, ki so jih zaslužili z zmagami v raznih športnih panogah: Odbojka SDO — dekliška ekipa iz Ramos Mejia; odbojka SFZ ■— člani iz San Martina. Pokal za nogomet je prejel odsek iz Slovenske vasi, pokala za šah in namizni tenis ter prav tako prehodni pokal je prejel odsek iz Ramos Mejia. Po razdelitvi pokalov je pred pričetkom telovadnega nastopa spregovoril prof. Tine Vivod, ki je omenil uspeh vaditeljskega tečaja. Udeleževalo se ga ie letošnjo zimo 56 vaditeljev, v starosti od 14 do 37 let. Ta tečaj je pokazal izredno zanimanje mladine za telesno vzgojo, in od teh vaditeljev si obetamo poživitev dela za telesno vzgojo naše mladine. Vaditeljski tečaj je začel z delom po pobudi Mladinskega referata Zedinjene Slovenije in obeh mladinskih organizacij. Od 56 udeležencev tečaja jih je 44 uspešno opravilo izpit in so se vključili v delo za telesno vzgojo v slovenskih osnovnih šolah. Ti vaditelji so tudi v glavnem nosili težo pri izvedbi nastopov na letošnjem mlad. dnevu. Prof. Tine Vivod se je še zahvalil odboroma obeh mladinskih organizacij, ki sta darovala ves čisti dobiček mladinske tombole za nabavo potrebnih telovadnih blazin in elastičnih vrvi in iih dala v uporabo posameznim odsekom. Po govoru prof. T. Vivoda se je pričel odvijati telovadni nastop. Prve so nastopile članice SDO Slovenska vas in žele obilen aplavz za svojo dobro izvedeno vajo s kiji, nato pa so nastopili pod vodstvom svojih vaditeljev dečki in deklice, razdeljeni po starostnih dobah, z najrazličnejšimi igrami in rekreacijo, iz Slovenske vasi, San Martina, Morona, Ramos Mejie in San Justa. Vseh nastopajočih je bilo 362. Je bil užitek videti to množico mladih fantov in deklet, ki so jih vaditelji v razmeroma kratkem času pripravili za nastop. Po telovadnem nastopu so zaplesali še tri belokranjske plese; za zaključek so nastopajoči obkrožili slovenske zastave vseh petih slovenskih središč in zapeli pesem ob slovesu: „Na svidenje, na svidenje.“ Letošnji mladinski dan je prinesel novo pomlad med slovensko mladino. Pokazal je, kaj zmore novi vaditeljski zbor, ki je pravzaprav šele pričel z delom. Ob pogledu na morje nastopajočih je lahko upati, da bo začela nova rast v mladinskih organizacijah in se ob podpori staršev, ki jim je pri srcu naša mladina, razvila v košato drevo svobodne Slovenije v svetu. OBVESTILA Četrtek, 7. novembra 1968: Pripravljalni odbor slov. žena in mater vabi matere žene in vzgojiteljice na razgovor z dr. Krekom ob 16.30 v Slovenski hiši. Petek, 8. novembra 1968: Sestanek članic in članov Slovenskega doma v San Martinu ob 20 v domu. Sobota, 9. novembra 1968: V Slovenskem domu v San Martina zvečer martinovanje. Izlet slovenskih šolskih otrok v Lo-mas de Zamora, kjer je župnik g. Jože Škrbec. Zbirališče ob 9 pred cerkvijo v ulici Castelli 1680, kjer bo ob 9.30 sv. maša. Izleta se bo udeležil tudi predsednik NO g. dr. Miha Krek. Nedelja, 10. novembra 1968: V Adroeueju Baragova proslava. V Slomškovem domu kult. družabna prireditev s slov. narodnimi plesi in Vsak teden ena ZVEČER Josip Murn Že iz daljave mrak prihaja in prva zvezda že gori, zagrinjajo vasi se, polja, zatiska dnevu se oči. Senožeti in dobrave, bujne trate, postelj zdaj ste ve, postelj dolga in široka, v baldahinu zvezde vam žare. audiovizualnim prikazom življenja v Slomškovem domu. Obeh prireditev se bo udeležil tudi predsednik NO g. dr. Krek. Sobota, 16. novembra 1968: Desetletnica Slovenskega doma v Carapachayu. V Slomškovem domu ob 20 13. kulturni večer SKA posvečen izidu Vrednot in knjigi g. dr. Brumna o dr. Janezu Ev. Kreku. Nedelja, 17. novembra 1968: V Berazateguiju obletnica blagoslovitve doma. V Slovenski vasi deveta obletnica blagoslovitve cerkve Marije Kraljice: ob polenajstih romarska maša, popoldne ob treh pete litanije in program z družabnostjo. V Slomškovem domu ob 9 redni občni zbor Društva Slomškov dom. Izlet dijakov srednješolskega tečaja ravn. M. Bajuka v Adrogué. Ob 10 sv. maša, nato tekmovanje dijakov R. Falco-na, Lanusa in Adrogueja v odbojki, namiznem tenisu in nogometu. V Slovenski hiši ob 5 popoldne ponovitev komedije Matura. Dan premišljevanja članov SKAS-a v Colegio Máximo v San Miguelu. Pričetek ob 9 zjutraj. Vodil bo g. dr. Franc Gnidovec. Četrtek, 21. novembra 1968: Sestanek Lige žena-Mati ob 19 v Slovenskem domu v San Martinu. Predavanje g. Primoža Langusa o papeški okrožnici „O človeškem življenju.“ Nedelja, 24. novembra 1968: V Slovenski hiši žegnanje. Sobota, 30. novembra 1968: Zaključek šolskega leta Slov. srednješolskega tečaja združen s proslavo narodnega praznika. Misli bo podal g. arh. J. Vombergar. Vabljeni tudi starši. NEDELJA, 16. NOVEMBRA, V ŠKOFOVEM ZAVODU V ADROGUEJU BARAGOV DAN OB 100-LETNICI NJEGOVE SMRTI Spored: Ob 11 koncelebrirana sv. maša za Baragovo beatifikacijo. Po maši zborovanje, kjer bodo govorili: dr. Filip Žakelj, predsednik JABZ, ga. Vera Debeljakova in predsednik Narodnega odbora dr. Miha Krek. Blagoslov doprsnika škofa dr. Gregorija Rožmana (delo kiparja g. Franceta Goršeta). Podpisovanje spomenice marquettskemu škofu. Opoldanski odmor s kosilom (asado). Ob 15 nastop gojencev škofovega zavoda, ki bodo izvajali oratorij Tineta Debeljaka IRENE J FRIDERIK BARAGA (odrska priredba za govorni zbor in soliste) Družabni del z žrebanjem dobitka letošnje zavodske loterije (combinado estereo gran concierto). Dobrotniki, bivši gojenci zavoda in njihove družine, prijatelji * ustanove, Baragovi častilci — 10. novembra na svidenje v , % Adrogueju! ♦ A Prireditev bo ob vsakem vremenu. Prostora pod streho je dovolj. J ♦♦♦»»»»»♦♦♦»»»♦»»»»»»»»»♦»»♦»'»♦»»»♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦i t ♦ : tss Stanko Majcen — 80-letnik Stanko Majcen se je rodil 29. oktobra 1888 v Mariboru. Tam je dvajsetleten maturiral. Na Dunaju je študiral pravo. Ob izbruhu vojne je moral na fronto, kjer je bil ranjen. Leta 1915 je doktoriral, bil dodeljen avstrijskemu guberniju v Beograd. Po prevratu je služil pri pokrajinski upravi v Ljubljani, v Mariboru, leta 1927 pa kot upravni strokovnjak bil poklican v Beograd za šefa kabineta ministra dr. Korošca. Kot inšpektor ministrstva za notranjo upravo je v tistih letih napisal nekaj strokovnih pravnih knjig. Leta 1935 mu je bilo ponujeno mesto podbana v Ljubljani, mesto najvišjega slovenskega upravnega uradnika, medtem ko je politično o-blast predstavljan ban Natlačen. To mesto je Majcen zavzemal vse do upokojitve leta 1944. Zdaj živi v Mariboru. Če danes nekateri Slovenci doma ali v svetu nekaj pomenijo, je to prav gotovo tudi zato, ker jim je v mladosti bilo dano razvijati svojo osebnost v letih reda, takrat se za vselej zakoreniniti v slovenstvu. Za ta red so imeli zasluge tisti, ki jim je javno življenje med obema vojskama bilo zaupano in Stanku Majcnu je v galeriji teh ljudi častno mesto. Vendar bi te dni, ko praznuje svojo osemdesetletnico, želeli osvetliti jubilantov drugi del obraza, pa čeprav le mimogrede in le iz nekaterih kotov: obraz umetnika. Saj lahko predvsem preko tega spoznamo njegovo umetniško podobo pa tudi človeško. Ob njegovi življenjski zgodbi se nam nenehoma ponujajo v obdelavo presenetljive teme. Desetine esejev bi se dalo ustvariti: Majcen — besedni umetnik, ki ga je bolj kot kogarkoli iz naše književnosti težko opredeliti (ni oznake, ki mu ne bi bila dana: impresionist, ekspresionist, simbolist, romantik, naturalist, realist...), ki pa je v resnici vse to, ali pa nič tega. Vedno je po svoje pel svoje melodije. Razpoznavni znak vseh velikih umetnikov. — Majcen — pisec nežnih verzov, ki bi mogli predstavljati tenkočunost naše lirike med obema svetovnima požaroma, ki pa je istočasno skoraj kolerično odkrit esejist. Majcen — mol-čečnež, ali pa tihi, komaj slišni pevec, pa vendar, eden izmed maloštevilnih, prijateljem javno stavlja vprašanja v tisku, človek, ki trpi ob bednih, ki mu pa odgovor ni cenena v javnosti potočena solza, ampak tiha, dobra kretnja aristokrata, zadnjega v naši literaturi, kakor pravijo eni, edinega, kakor pravijo drugi. Človek, ki je imel v rokah administracijo banskih ustanov, ki pa ni ničesar storil, da bi Narodno gledališče uprizorilo njegove drame... Za rožni venec takih oči si kljuvajočih motivov je na uporabo in če jih ne omenjamo več, je zato, ker so si nasprotujoči samo — na videz. Ko se zazremo v umetnikovo globino, vidimo, da gre za optično prevaro: ni križišč; vsa pota v njej složno, vzporedno teko. O Majcnu pesniku, pripovedniku, dramatiku, esejistu in kritiku, o katerem bo v bodočem vse pogosteje brati, se še do pred kratkim skoraj ni pisalo. Tudi on sam je izdal le malo del v knjižni obliki. Razen treh, od katerih sta prvi dve (drame) bili tiskani kmalu po nastanku Jugoslavije, tretja (Bo-gar Meho) pa med drugo svetovno vojno, je vse njegovo delo ostalo raztreseno po revijah, katerim je bil bodisi urednik bodisi sotrudnik. šele izbora njegovih črtic (Povestice) ter pesmi (Dežela), izdanih pri Kulturni akciji leta 1962 in 1963 (zadnja pod psevdonimom Fran Zore), pa študije o njem (Tine Debeljak) so pričele odgrinjati obraz tega množici komaj znanega pesnika in pisatelja. Leta 1967 v domovini izdani knjigi njegovih Izbranih spisov sta z nekaterimi prvimi natiski pa s študijami (Marja Boršnik) odkrili marsikatero dotlej neznano avtorjevo potezo. Dovolj je zatopiti se v te knjige, da nam je razvidno, kako je Majcen najbolj zrela umetniška osebnost zadnjih desetletij, kako je naravni naslednik Cankarjev, čeprav sta si po vsebini in slogu različna. Prav o teh dveh sestavinah ustvarjanja razmišljajoč, mu danes doma in v svetu dajemo pridevek „pionirja“. Pisateljski prijemi, Izhodišča, slog — v vsem je bil prezgoden za naš mali svet. Bil je moderen. A ker ie bil pred pol stoletja moderen in je kljub temu še danes aktualen, pomeni, da je — klasik. Kolikor bolj se bomo potapljali vanj, toliko jasneje se nam bo kazalo njegovo pravo mesto med drugimi našimi vzorniki. Od vsega napisanega je njegova proza najvažnejša. Iz številnih oznak bi mu dali tisto, ki govori o njem kot o modernem psihološkem realistu. Kakšno lepoto sta v tej prozi znala ustvariti nežno čustvo in pa krepki intelekt. Če še ni, bo pa kmalu vidno, da ne za čas Majcnovega pisanja in ne nje- govega dolgotrajnega molka nimamo nikogar, ki bi mu ga mogli postaviti ob stran. Majcnov opus je majhen, verjetno najmanj obsežen od vseh, ki so v njegovi dobi ustvarjali. A je dovolj obširen, da v bravcu ustvari dokončno sodbo. Kadar smo ob kakem stavku prisiljeni zapreti knjigo, ker nas prevzameta lepota in pa občutek večnosti, ujet v vrste besed, vemo, kakšnega kova človek nam je preko knjige odprl srce. Tega spoznanja pa smo veseli še iz nekega drugega razloga: ko dostikrat razmišljamo o naših velikanih v preteklosti, pa o današnjem skoraj tragičnem stanju slovenstva ter o praznoti, ki je zazijala na raznih poljih, nam je v pomiritev zavest, da je med nami bil v zadnjih desetletjih mož take umetniške sile. Čistosti srca —- v tem sta si kakor brata s Cankarjem! — je dodal še krepko mero življenjske zrelosti. V njem je namreč vedno ravnotežje, mir. Dostikrat je bilo zapisano, kako smo Slovenci v mladi Jugoslaviji hodili kot najmanjši brat iskat usode zase in za ostale. Manjkrat je bilo povedano, da smo morda prav zato svojo usodo — pomislimo le na našo umetniško afirmacijo v tisti dobi! — morali žrtvovati na oltar drugih vrednot in pa — drugih narodov, če je za obstoj in razvoj naroda potrebna predvsem želja po življenju, pa tudi res, da ta prihaja iz (Nad. na 4. strani) Sedma otroška kolonija. Ker je še nekaj mest prostih, podaljšujemo vpisovanje do 17. nov. Otroke bodo spremljali: ga. Olga Omahna, gdene. Anica Šemrov, Marjeta Rožanec in Marija Zorec ter g. Pavle Fajdiga. Gospe in gospodične, ki ste naklonjene škofovemu zavodu! Za pecivo, ki nam ga boste pripravile za prireditev 10. novembra, Vam bomo iz srca hvaležni. — Vodstvo. ... ■ Slovenski oder v Argentini ponavlja v nedeljo, 17. novembra, ob 5 popoldne komedijo ■ ■ ■ I MATURA ■ * v Slovenski hiši na Ramón Falconu ■ ■ ■ n : Vstopnice v predprodaji a (KaaBaBBaBBaaBBBBaaBB8BBBBaaBaBBBaBBaBaaBMB^BBBaaBBaBBaBaBEaaaaaBaBBfiBB¡aaB»BaaBMaaBaBaBBBBB*aaBaBaBBaam 10 let obstoja hladilnika BLED Nad 500 hladilnikov potrjuje solidnost in kvaliteto Sedaj 5 novih modelov od 5 do 12 p3 — Oglejte in nabavite si ga pri PAVLETU NOVAKU Na razpolago so po ugodni ceni magnetofonski trakovi s slovensko glasbo in petjem. Poslužite se ugodne prilike! Cerrito 2245 Lomas del Mirador Telefon 621-1036 P0 T© V A NJA Je vaša potovalna agencija. Oddelek za Slovence vodi Armando Blaži na OBIŠČITE EVROPO — poslovno ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN. V tem letu BREZ vizumov. VOŽNJA Z LADJO tja in nazaj 427.50 USA dolarjev VOŽNJA Z LETALOM CELOVEC 940.50 USA dolarjev tja in nazaj TRST 904.10 USA dolarjev Vse na odplačevanje 25% na račun in 12 ali 24 obrokov s 12% obrestmi LADJE: G. Cesar® — Anglistu» — Aetna C — Eugenio C ■— Enrieo C Avenida CArdoba 351 Bueaoe Aires Tel.: 32-6070/6077/6078/6079 Slovenski dom v San Martinu MARTINOVANJE v soboto, 9. nov. zvečer Sodeluje orkester „ZLATI GLASI“ PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE! ■HiBaBaa»cBiBBBmBiHiiaimuH»ii»»BB»BMuniBi»iNai*ineniaiH»»iB