Kamniški občan
LETO XXXIV
KAMNIK, 6. APRILA 1995
Prvi del 3. seje občinskega sveta
»Posel stoletja« uvrščen na dnevni red
Ko so občinski svetniki na začetku 3. seje sveta 22. marca govorili o predlaganem dnevnem redu, so največ časa namenili vprašanju, ali poročilo komisije in izbor koncesionarja za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja, ali kot so to nekateri imenovali »posel stoletja«, uvrstiti na dnevni red ali ne. Bojan Mlakar (SLS) je namreč predlagal, naj bi izbiro koncesionarja odložili in do naslednje seje preučili možnost za ustanovitev
ta točka ostala na dnevnem redu, čeprav bodo o njej spregovorili" šele v nadaljevanju seje v sredo, 29. marca. Sejo so namreč nekaj po osmi uri zvečer pred 10. točko prekinili.
Svetniki so soglašali tudi s predlogom, da zaključni račun lanskega občinskega proračuna, statutarni sklep o ustanovitvi in pristojnosti občinskih odborov ter spremembe odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč obravnavajo po hitrem postopku.
Vsem občanom želiva vesele velikonočne praznike
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA KAMNIK IGOR PODBREŽNIK
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
VSEM OBČANOM ŽELIM LEPE
IN DOŽIVETE VELIKONOČNE PRAZNIKE
TER OBILO VOLJE,
MOČI IN TRDNEGA ZAUPANJA
V JUTRIŠNJI DAN.
MIHA NOVAK
V. D. NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE KAMNIK
občinskega javnega podjetja za te namene. Ta predlog je svetnike razdvojil na tiste, ki so se zavzemali, da razprave in odločanja o izbiri koncesionarja ne bi smeli več odlagati in daje treba upoštevati zakoniti razpis in na druge, ki so predlog za odložitev podprli, ker so menili, da imajo premalo informacij. Po zelo razgibani razpravi, v kateri je bilo slišati, da bi odložitev pomenila nezaupanje komisiji, daje treba delati zakonito, da je v poročilu komisije premalo informacij za odločanje, je za umik te točke glasovalo le 10 od 30 navzočih svetnikov. Zato je
Razprava o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1994 se je najprej dotaknila vprašanja, kako je s premoženjsko bilanco občine. De mitrij Perčič je namreč poudaril, da kljub dveletnim zahtevam prejšnje skupščine občina še vedno nima prave premoženjske bilance oz. popisa svojega premoženja. Zato naj bi o tem razpravljali posebej. Darinka Žagar iz strokovne službe je pojasnila, da se bilanca sprejema po stanju 31.12. 1994 in je zato za nazaj ni mogoče spreminjati. Perčič je nato predlagal, naj občin-
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Velika izbira spomladanske obutve h oblačil za vso družino.
Obenem vam voščimo veselo in doživeto veliko noč.
ska uprava redno poroča svetu o rezultatih popisa občinskega premoženja, do sprejetja občinskega proračuna pa naj bi svetniki dobili bilanco po postavkah, vendar je kasneje tudi ta predlog umaknil. Župan Tone Smolnikar je povedal, da je najel neodvisno revizijsko družbo za pregled lanskoletnega poslovanja s sredstvi občinskega proračuna. Predvsem zaradi tega, ker je bila v drugi polovici decembra sklenjenih pogodb za več kot eno tretjino celoletne vrednosti.
Povedal je tudi, da je bilo 74% vsega dolga v skupnem znesku 229 milijonov SIT ustvarjenega v lanskem decembru.
Podobne podatke je navedel predstavnik revizorja Dubarič, ki je tudi dejal, da je treba ločiti med sklepom občinske skupščine in podpisom pogodbe in da je treba vseh 22 pogodb, podpisanih od 16. decembra dalje, še obdelati. Povedal je, da so pregledali 111 pogodb, nekatere še iz leta 1993. Vendar konkretnih podatkov o eventualno ugotovljenih nepravilnostih ni navedel. Marjeta Hu-mar je menila, da bi morali svetniki o tej reviziji dobiti pisno gradivo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
BITKA ZA ŽIVLJENJE. Združena raja gasilcev, gorskih reševalcev, zičničarjev, policistov, zdravstvenih delavcev in drugih v dolini Kamniške Bistrice je pokazala dobro pripravljenost vseh enot. (F. S.)
Naslednja, 8. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 20. aprila. Prispevke sprejemamo do srede, 12. aprila; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 18. aprila.
Uspešna vaja enot zaščite in reševanja
Reševanje iz gondole, razbitih avtov in iz ruševin
OBČANOV KOMENTAR
Le kje bi jemal...    ', .
V ponedeljek, 27. marca, je bilo v dvorani nad Veroniko ob prevzemu Gasparijeve slike Veronike tako vzdušje, da bi bilo zares lepo, če bi trajalo dlje časa. Poseben čar je celotni zadevi seveda pridodala ministrova prisotnost, pa seveda prispevek kamniških direktorjev, kije omogočil Gasparijevi Veroniki vrnitev v domači kraj - seveda imamo v mislih finančno podporo. Kajpak je slavnostno nagovoril prisotne tudi gospod župan in omenil, da mu je žal, ker minister ni imel več časa za obisk Kamnika, saj so mu želeli prikazati nekatere objekte in prizadevanja kulturnih delavcev. Priznal pa je celo, da je denarja za kulturo malo.
Teden prej, 20. marca, pa je imel župan sestanek z direktorji zavodov družbenih dejavnosti, na katerem je tekla beseda predvsem in samo o denarju - da ga je seveda premalo in da bo skoraj nemogoče uskladiti prihodke z željami izvajalcev. Izraz želje so »izvajalci« takoj popravili, ker gre preprosto za potrebe. Treba je priznati, da je financiranje družbenih dejavnosti trd oreh, zlasti v zdajšnjih razmerah. Izvajalcem lahko preostane le upanje, da se bo občinski svet trenja tega oreha lotil z občutkom in premislekom. Res je, da naložbe v šole, vrtce, knjižnice in kulturne ustanove ne učinkujejo od danes od jutri. Še kako je tudi res, da njihovih učinkov ne moremo vedno finančno ovrednotiti. To pa seveda ne pomeni, da se varčevanje lahko vedno začne pri tem koncu. Menda je dobra in prijazna šola nujna; samoumevno se nam zdi, da v vrtcu otroci in njihove vzgojiteljice počnejo vse mogoče in to v toplem, prijaznem in spodbudnem okolju. Tudi kulturna ponudba ni le za nekatere težavne individualiste, ki kdo ve zakaj niso zadovoljni z vaškimi veselicami in Agropopom. Branje ni le za tiste, ki niso pozabili, kaj je otroška radovednost, pač pa nuja za ljudi, ki niso potonili v kulturno barbarstvo.
Zdravi, pametni, izobraženi, kulturno in duhovno osveščeni Slovenci pa seveda tudi Kamničani, naj ne bodo nekaj nadstan-dardnega. Morda se da nekaj tega urediti tudi z drugačno miselno naravnanostjo - res se varčevanje ne začne pri vitalnih življenjskih zadevah.
Če sem ne bo sodila npr. knjižnica, ki se v tem obdobju pred sprejemom občinskega in tudi državnega proračuna tako kot večina slovenskih knjižnic otepa s kroničnim pomanjkanjem denarja za nakup novih knjig, bo treba bralcem, ki povprašujejo po novostih, enkrat odkrito povedati, zakaj ni denarja, še toliko ne da bi dosegli vsaj 50 odstotkov standarda za prirast novitet.
B.P.
V sredo, 22. marca, ob 12. uri sta se nenadoma ustavili gondoli na Veliko planino. Vendar tokrat ne zaradi okvare ali vetra, pač pa zaradi vaje, v kateri so reševalci skupaj z delavci žičnice preizkusili svojo usposobljenost in opremo, da bi v primeru nesreče lahko čimbolj uspešno posredovali.
V vaji, ki jo je v dolini Kamniške Bistrice pripravil Občinski štab za civilno zaščito Kamnik, pa so svojo usposobljenost pokazale tudi druge enote, kot je enota reševalnih psov za iskanje ponesrečencev izpod ruševin, tehnično reševalna enota Gasilskega društva Kamnik, enota za iskanje in uničevanje minsko eksplozivnih sredstev, Policijska postaja Kamnik, Zdravstveni dom Kamnik in enota Gasilskega društva Kamniška Bistrica.
Pod gondolo, ki se je ustavila nad parkirnim prostorom pri spodnji postaji, je udeležence vaje in številne goste, med katerimi so bili poleg občin-
skih svetnikov tudi predstavniki okoliških občin in ministrstva za obrambo, pozdravil župan Tone Smolnikar.
Nato so kamniški gorski reševalci skupaj z delavci žičnice prikazali reševanje potnikov iz gondole s pomočjo jeklene pletenice in vrvi. Reševalec se je v sedmih minutah povzpel v gondolo, ki je visela 45 m nad tlemi, na poti proti planini pa tudi 200 m nad zemljo. Prvega potnika sta reševalec in sprevodnik spustila na tla s pomočjo posebnega pasu ali sedeža, drugega pa v za to prirejeni vreči. Ta reševalna oprema z 220 m dolgo vrvjo mora biti vedno v vsaki gondoli. Prvi »potnik«, ki se je spustil na tla in med tem še snemal, kamniški gorski reševalec Slavko Šetina, nam je dejal, da verjame, da bo akcija tudi v primeru dejanske potrebe uspešna in da opreme ni potrebno dopolnjevati, saj je povsem ustreza.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ti
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
GLAVNI TRG 11, KAMNIK
TEL/FA* 817-321
/© ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik
Bančni avtomat - prijazno pri roki
Nova Ljubjanska banka, d.d., Ljubljana, Ima največjo mrežo bančnih avtomatov v državi. Imetniki tekočih računov pri NLB niso nikoli v zadregi za gotovino, saj jo lahko dvigujejo ne glede na poslovni čas bank. Dnevni znesek dviga na bančnem avtomatu smo povečali in je poslej 15.000 SIT.
Podružnica Kamnik ima tri bančne avtomate:
• na Glavnem trgu 10 v Kamniku,
• na Ljubljanski 14 na Bakovniku,
• ob trgovini Kočne v Komendi.
Posebna storitev je polog na tekoči račun in plačilo položnic.
Storitev je enostavna, saj so navodila izpisana na ekranu.
Provizija za položnice je nižja, kot če jih plačate pri okencu.
Enoto za polog imata oba bančna avtomata pri bančnih enotah.
Imetnikom tekočega računa ni treba izgubljati časa v banki.
čas je denar.
Nova Ljubljanska banka
- pravi naslov za denarne zadeve!
Prvi del 3. seje občinskega sveta
Vroče zaradi zaključnega računa
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Miha Novak, občinski svetnik, je zanikal kakršnakoli namigovanja, da je kot takratni predsednik izvršnega sveta podpisoval obveznosti mimo sklepov skupščine. Dejal je, da je iz gradiva razvidno, da je dejanski primanjkljaj le 8 milijonov SIT. Glede obveznosti do gradnje osnovne šole Šmartno pa je povedal, da je sklep občinske skupščine, da se bo ta šola gradila od 1994 do 1996 in da se v tem času tudi sofi-nacira iz občinskega proračuna. Podobne večletne obveznosti je skupščina sprejela tudi za gradnjo vrtca v Novem trgu. Mi-
nih naslovov izven meril ministrstva za finance za 271 milijonov dodatnih sredstev, je poudaril Miha Novak.
V polemični razpravi ni manjkalo očitkov o pavšalnih navedbah, na drugi strani pa celo groženj s kazenskimi ovadbami za »nevestno gospodarjenje« in podobno. Edini svetnik, ki je javno povedal, da bo glasoval proti sprejetju zaključnega računa, je bil Anton Špenko, ki je to svojo odločitev pojasnil s tem, da krajevna skupnost Moste lani ni dobila niti tolarja občinskega, kaj šele republiškega denarja.
Večina svetnikov je nato po-
Volitve in imenovanja
Ivan Pristovnik tajnik občine Kamnik
Občinski svet je za tajnika občine Kamnik imenoval Ivana Pristovnika iz Kamnika, ki je sedaj zaposlen v Ministrstvu za notranje zadeve na področju upravnih zadev prometa.
V komisijo občinskega sveta za vloge in pritožbe je občinski svet izvolil oz. imenoval za predsednika svetnika Franca Ore-šnika, za člane svetnika Braneta Goluboviča in Petra Steleta, iz vrst občanov pa Mojco Korctič, Stanislava Rutarja, Matevža Skamna in Janeza Verovška.
Svetniki so sprejeli tudi mnenje, da Vlada Republike Slovenije za načelnika upravne enote Kamnik imenuje Mihaela Novaka.
Na mesto Janeza Kimovca, ki je zaprosil za razrešitev, so svetniki v svet osnovne šole Komenda - Moste kot predstavnika ustanovitelja imenovali Angelco Žerovnik.
nistrstvo za finance je že v lanskem letu odgovorilo, da bo država zagotovila za osnovno šolo v Šmartnem 133 milijonov SIT. To pomeni, da je za zaključek investicije potrebnih še dobrih 17 milijonov SIT. Kot je dejal Novak, je treba, če odštejemo prej naštete obveznosti, po pogodbah odšteti za ostale obveznosti še okrog 50 milijonov SIT. V skladu s podpisanimi pogodbami pa bo letos v občinski proračun priteklo še 57 milijonov prihodkov. Tako bo dejanska zadolžitev občinskega proračuna znašala le 2 milijona, po planu občinske skupščine pa je bila možna zadolžitev 20 milijonov SIT. To pa je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker je izvršni svet lani pridobil iz različ-
trdila zaključni račun občinskega proračuna za leto 1994 brez dodatnih sklepov.
Prav tako je občinski svet sprejel poročilo o delu sklada in zaključni račun sklada stavbnih zemljišč za leto 1994.
Ker obseg in narava dela občinskega sveta zahtevata, da občinski odbori kot svetovalna telesa občinskega sveta čimprej začnejo delati, je občinski svet na predlog predsednika Igorja Podbrežnika sprejel statutarni sklep (po sprejetju občinskega statuta bo to področje vključeno vanj) o ustanovitvi in pristojnosti občinskih odborov. Ti odbori bodo obravnavali predloge župana, članov sveta in občanov s svojega delovnega področja, preden bo o
njih odločal občinski svet in svoja mnenja posredovali občinskemu svetu. Nadzirali bodo tudi delo občinske uprave in javnih služb.
Občinski odbori bodo imeli poleg predsednika, ki bo iz vrst svetnikov, še največ šest članov, med katerimi bo najmanj polovica svetnikov. Imenoval pa jih bo občinski svet z večino vseh članov sveta.
S posebnmi sklepi je občinski svet že ustanovil odbore za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, za kmetijstvo in gozdarstvo, za podjetništvo in turizem, za prostor in komunalno infrastrukturo, za va-
rovanje okolja in odbor za družbene dejavnosti.
S posebnimi sklepi je svet ustanovil tudi komisijo za določitev datuma občinskega praznika.
Svetniki so spremenili tudi odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, tako, da bo odslej imel upravni odbor sklada, ki ga bodo še izvolili, namesto sedanjih 11 le 7 članov. V njem pa ne bodo smeli biti svetniki, ki so na odgovornih položajih v podjetjih, ki opravljajo naloge s področja dela sklada.
F.SVETELJ
Ing. Jože Oblak, poveljnik ka- Zvone Logar, komandir Poli-mniških gasilcev cijske postaje Kamnik
Reševanje iz gondole, razbitih avtov in iz ruševin
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Janez Podjed, novi načelnik GRS Kamnik, je dejal, da so gorski reševalci v letni program usposabljanja vključili tudi reševanje z žičnic. Lani so se preizkusili v reševanju s sedežnice na Veliki planini, kar so morali že letos januarja tudi uspešno uporabiti, ko se je zaradi vetra ta žičnica ustavila. Letos pa so s to vajo preizkusili potek reševanja iz gondole, še posebej zato, ker morajo biti za pomoč pri reševanju usposobljeni tudi sprevodniki »Naša oprema je sicer povsem enakovredna tisti, ki jo uporabljajo reševalci po svetu, vendar se mate-
rial stara, zato jo bo treba postopoma zamenjati. Zato pri vaji varujemo še s dodatno vrvjo,« je povedal Janez Podjed. Po mnenju Ceneta Griljca so take vaje zelo koristne. Dejal je, da pri dejanskem reševanju poteka še hitreje kot danes.
Predstavitev reševanja potnikov, ukleščenih v razbitinah avtomobilov v bližini Kalcitovega
rsr
Iz gondole na višini 45 m so spustili na trdna tla prvega potnika - Slavka Šetino.
Vlado Šerbel, namestnik načelnika občinskega štaba civilne zaščite
kamnoloma je vodil Jože Oblak, poveljnik Gasilskega društva Kamnik, ki je poudaril, da je tehnično reševalno vozilo v veliko pomoč gasilcem pri njihovem reševanju ljudi v primerih, ko ne gre za požar. Lani je tehnično reševalna enota GD Kamnik posredovala v približno 25 tovrstnih akcijah, največ seveda v prometnih nesrečah. Po njegovih izkušnjah se najtežje prometne nesreče zgodijo v sicer normalnih razmerah, ko je vidljivost dobra in cesta suha. Takrat žal vozniki najbolj pritisnejo na pedal. Cesta in voznik pa take hitrosti ne ob-
Janez Podjed, načelnik GRS Kamnik
vladata več in nesreča je tu.
Fantje iz reševalne enote so s posebnimi hidravličnimi napravami prerezali strehe in odprli zmečkana vrata obeh avtomobilov in rešili potnike, ki so jim zdravniki in reševalci iz kamniškega zdravstvenega doma nudili prvo medicinsko pomoč.
Za mnenje o poteku vaj smo zaprosili tudi Zvoneta Logarja, komandirja Policijske postaje Kamnik, ki je dejal, da se je delo policistov začelo že pri akciji reševanja iz gondole, saj mora policija takoj zavarovati vse dokaze za vsak primer, če bi šlo pri takem dogodku za kaznivo dejanje. V primeru prometne nesreče pa so preizkusili potek obveščanja in javljanja, zlasti pa usklajenost sodelovanja vseh akterjev vaje. Preizkusili so namreč realni čas, od obvestila o dogodku do prihoda vseh udeležencev reševanja na mesto nesreče. »Moram pohvaliti kolege sodelavce, gasilce in zdravstvene delavce. Gre namreč za zelo utečeno in usklajeno delo, kar je pokazala tudi današnja vaja. Samo lani smo sode-
lovali na 18 podobnih akcijah reševanja iz razbitih avtomobilov,« nam je povedal Zvone Logar. Na robu gozda ob Bistrici pa so izpod ruševin reševali ponesrečence člani enote ERP svojimi izšolanimi psi pod vodstvom Andreja Stanovnika. Delo te enote je zbudilo še posebej veliko zanimanja, saj so njihovi psi nedavno izpod ruševin ljubljanskega Koli-zeja pomagali rešiti zasuto stanovalko. V vznožju kamnoloma pa so pripadniki enote NUS, po vodstvom mag. Marka Matoha, uničili vsa minska in druga eksplozivna sredstva, ki so jih v zadnjih treh mesecih našli na območju ljubljanske regije. Z novimi iskalci min odkrijejo v zemlji tudi mine z malo kovine.
Vlado Šerbel, namestnik načelnika občinskega štaba civilne zaščite, je bil s potekom celotne vaje zelo zadovoljen. Fantje, ki opravljajo svoje delo brez plačila, so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Vsaka enota ima sicer še posebne vaje, občasno pa pripravijo tako vajo kot je današnja, kjer se preizkuša medsebojna usklajenost delovanja vseh enot. »Moram izreči priznanje vsem udeležencem današnje vaje, saj so znova dokazali, da so v primeru kakršne koli nesreče sposobni in pripravljeni medsebojno usklajeno posredovati in reševati ljudi, katerih življenje je ogroženo,« je dodal Vlado Šerbel.
FRANC SVETELJ
Ob svetovnem dnevu voda v Kamniški Bistrici
Povezanost gozda in vode
Dogajanja ob letošnjem II. svetovnem dnevu voda v Sloveniji so se ta dan, 22. marca, osredotočila na dolino Kamniške Bistrice. Ministrstvo ža okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave in PUH, podjetje za urejanje hudournikov, so se, kot je dejal dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor, odločili za ta prav prostor, zaradi zgledne sanacije škod po katastrofalni ujmi novembra 1990, ko so podivjane vode Kamniške Bistrice rušile vse pred sabo. V obdobju po ujmi je bilo po Gantarjevih besedah narejenega več kot prej v 60 letih organizirane hudourniške službe.
Po strokovnih predavanjih in predstavitvi opravljenih del na hudourniškem območju Kamniške Bistrice v gostišču pri Planinskem orlu, celoten program so poimenovali Povezanost gozda in vode, so si udeleženci ogledali urejeno dolino Bistričice in območje Kamniške Bistrice od izvira do Iverja. Z njimi je bil tudi župan Tone Smolnikar s sodelavci.
Ob ogledu naravne znamenitosti, korit Predaslja v Kamniški Bistrici, smo za krajšo izjavo
zaprosili Aleša Horvata, namestnika direktorja Podjetja za urejanje hudournikov PUH. Med drugim je dejal: »Letošnji svetovni dan voda bomo obeležili s strokovnim ogledom in nekaj predavanji o medsebojni povezanosti gozda in vode v vsem vodnem ciklu in protierozijski dejavnosti. Ukrepi v dolini Kamniške Bistrice so bili zelo uspešno in tudi sonaravno izvedeni.
K sreči je bilo takrat na voljo kar dovolj denarja in dovolj ugodnih posojil. Danes pa je stanje dejansko kritično, ker se za preventivno dejavnost in za redno vzdrževanje namenja samo 0,9% družbenega proizvoda, sorodne alpske države dajejo za ta namen več kot en odstotek. Zato bodo morali poslanci pri sprejemanju letošnjega proračuna dobro premisliti, kako zagotoviti denar za
Aleš Horvat, namestnik direktorja Podjetja za urejanje hudournikov v pogovoru z županom Smolnikarjem ob ogledu korit Predaslja.
sanacijska dela v Zasavju, na Koroškem, Idrijskem, kjer so bile lani večje škode in so morala biti sanacijska dela ustavljena.« Na vprašanje, kako ocenjuje opravljena dela v dolini Bistričice, je dejal, da je Bistričica zelo dobro urejena, vendar pa bi morali čisto v zaledjih še umiriti labilne gmote. Te sicer ne morejo biti vzrok hujšim pojavom, vendar pa lokalne probleme še lahko povzročijo. Zato bi jih bilo treba umiriti.
Glede sodelovanja občine Kamnik pri reševanju teh problemov pa je dejal, da je k sreči ostala občina v dosedanjem obsegu. Že doslej je bilo sodelovanje občine pri odpravljanju poškodb zelo dobro, saj so oni urejali strugo, občina pa je poskrbela za obnovo ceste v Bistričico. Z močnim angažiranjem občine so bila pridobljena tudi sredstva za ureditev ceste v Kamniško Bistrico.
Kateri so še pereči problemi v povodju Kamniške Bistrice, nas je še zanimalo. Aleš Horvat je dejal, da je bila lani na pritoku s Krvavca nad kočo Pri Jurju določena težava, ko je neurje naneslo večje količine grušča, kar pa ni povzročilo večje škode. To je bil naravni pojav. Najbolj grozeč hudournik nad Stahovico je verjetno Konjski potok, kjer pa se je že začelo ukrepati.
(FS)
Delo narave in človeških rok seje v Arboretumu zlilo v harmonično lepoto.
Park Arboretum lepši in prijaznejši
Tulipan za vsakega Slovenca
Pomlad nas vsako leto preseneča in navdihuje s čudovitim sozvočjem barv. Takrat se znova radi vračamo v Arboretum, kjer lahko občudujemo množico čebulnic, ki so vse leto čakale, da lahko spomladi zablestijo v svojih mavričnih barvah, s katerimi razveseljujejo tudi zahtevne obiskovalce. Med množico različnih vrst čebulnic kraljuje tulipan, ki na vitkih steblih nosi elegantne cvetove. Njihova lepota je v Arboretumu še bolj poudarjena, saj se park in krajina lepo združujeta v harmonično celoto. Veličastna panorama Kamniških Alp, oblikovna razčlenjenost, povezava z razgibanimi krajinskimi podobami, žubore-nje potokov dajejo parku poseben čar. V njem si ob občudovanju narave spočijemo dušo in telo ter se učimo od njegove preprostosti. Otroci se lahko poigrajo na lesenih igralih, starši se medtem sprehodijo med gredami tulipanov, dedki in babice pa se za trenutek oddahnejo na klopeh.
Zdaj, spomladi, je v Arboretumu posebno lepo. Še posebej lepo se je sprehoditi med gredami cvetočih Čebulnic. Od 22. aprila do 2. maja bo v Arboretumu razstava Tulipan za vsakega Slovenca. Tako lepega dogodka ne smemo zamuditi!
VERA MEJAČ
Nadaljevanje 3. seje občinskega sveta
Slovenski plinovodi najugodnejši ponudnik
Med preostalimi petimi točkami dnevnega reda, ki jih je občinski svet obravnaval v nadaljevanju 3. seje 29. marca, sta največ zanimanja svetnikov vzbudila poročilo komisije za izbiro koncesionarja za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja ter poročilo o delu upravnega odbora družbe Velika planina - zaklad narave v lanskem letu.
Izbira predloga najugodnejšega ponudnika za izvedbo plinifikacije je po besedah dr. Igorja Janežiča trajala več kot pol leta. Komisija je namreč vsem štirim ponudnikom postavila še 6 dodatnih vprašanj, na podlagi katerih je lahko izoblikovala predlog najboljšega ponudnika. To je podjetje Slovenski plinovodi.Ti so ponudili priključke za 55.760 SIT, cena plina za gospodinjstvo pa bo 30,06 SIT/n kubičnih metrov.
Na pripombe nekaterih svetnikov, da naj bi v občini ustanovili lastno podjetje za ta namen, da je premalo informacij za odločanje o izbiri ponudnika itd. je Janez Stražar, predsednik komisije, odgovoril, da bi se proces plinifikacije s tem zelo zavlekel, tudi zato, ker je republiška inšpekcija zelo zaostrila pogoje za izdajo ustreznih soglasij novim firmam. Povedal je tudi, da izbrani izvajalec pristaja tudi na sodelovanje kamniških podjetij pri izvedbi tega projekta. Izvajalec bo imel za priprave eno leto časa. Z gradnjo naj bi pričel prihodnjo pomlad, jeseni pa bi se prvi naročniki že lahko greli s plinom.
Svetniki so nato s petimi vzdržanimi glasovi sprejeli predlog komisije in kot najugodnejšega ponudnika izbrali Slovenske plinovode. Poleg tega pa so sklenili,
da mora izvajalec občini povrniti sredstva, ki jih bo občina namenila za izgradnjo plinovodnega omrežja na Šutni.
Po uvodni obrazložitvi Rudija Capudra, predsednika UO družbe Velika planina - zaklad narave, je občinski Svet brez večje razprave sprejel poročilo o gospodarjenju na Veliki planini v lanskem letu. Le Rudi Meršak je menil, da bi morala občina razdreti pogodbo o najemu Ši-mnovca in Zelenega roba, ker jo najemnik ni izpolnjeval, ne pa mu podariti nekaj desettisoč DEM. V zvezi z nakupom dvosedežnice je Rudi Capuder pojasnil, da je stala manj, kot bi stal samo nov elektrodei, ki so ga uporabili za obnovo sedežnice.
Po precej dolgi polemiki, ali je potrebno spremeniti pravilnik o odvozu odpadkov, so svetniki le sprejeli predlog poslanskih skupin LDS in SDSS, ki sta na obudo krajanov KS Šmartno predlagali, naj se iz pravilnika črta štirinajstdnevni odvoz. Torej ostaja tedenski odvoz na celotnem območju občine in odvoz na klic. Slednji velja le za podjetja in za odmaknjene zaselke po predhodnem dogovoru.
Občinski svet je za prvo polletje povečal vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za 7,2% tako, da ta znaša za zazidano stavbno zemljišče 0,0232 SIT, za nezazidano pa 0,076 SIT.
Po sklepu občinskega sveta je občina pristopila k Stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije. V njej bo občino Kamnik zastopal župan Tone Smolnikar.
ESVETELJ
Konec agonije
komendskega samoprispevka
Krajane Komende in bralce Kamniškega Občana obveščamo, da smo 27.03.1995 od Ustavnega sodišča Republike Slovenije prejeli odločbo št. U-I-245/94-18 s sledečo vsebino:
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudi Pavla Ocepka in Magde Rous, obeh iz Komende, na seji dne 23/2-1995 odločilo:
Sklep o uvedbi samoprispevka v denarju na območju Krajevne skupnosti Komenda (Uradni list RS, št. 21/94) ni v neskladju z Ustavo in zakonom. V 5. točki odločbe pa je zapisano sledeče: Ustavno sodišče je s sklepom o sprejemu obeh pobud tudi sklenilo, da do svoje končne odločitve začasno zadrži izvrševanje izpodbijanega sklepa. Z objavo te odločbe veljavnost omenjenega sklepa preneha in se izvrševanje izpodbijanega sklepa lahko nadaljuje.
Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča je razvidno, da samoprispevek v Komendi ni zakonsko in ustavno sporen. Vse zavezance za samoprispevek zato obveščamo, da so dolžni poravnati samoprispevek za nazaj.
Krajane, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pa obveščamo, da se je mesečna obveza plačila samoprispevka v letu 1995 povišala na 1.428,00 SIT zaradi povišanega povprečnega neto osebnega dohodka v gospodarstvu v letu 1994 (57.125,00 SIT).
GRADBENI ODBOR
Vi sprašujete, župan odgovarja
Kdaj bo urejen stružni stolp na Malem gradu?
Na Malem gradu že dolgo stoji nedokončan s t razni stolp. Bivša občinska skupščina oziroma njen izvršni svet sta baje sklenila neko najemno pogodbo. Ali je ta pogodba res sklenjena in kdaj se namerava stražni stolp dokončno urediti, da ga bodo lahko obiskovali turisti, ki prihajajo v naše mesto? (J. P., Kamnik)
Po mojih podatkih je najemna pogodba sklenjena z Nicolasom Omanom, ki naj bi v določenem roku uredil stražni stolp. Kot vem, ima ta gospod precejšnje težave na Bledu. Skušam vzpostaviti kontakt z njim, in ga povabiti na razgovor o tej zadevi. Seveda ne sam, pač pa skupaj z ljudmi, ki so doslej pri tem sodelovali. Pogledati moramo, ali so možnosti, da se ta projekt uresniči. Naj pove, ali je še vedno pripravljen izpolniti pogodbo. Po zadnjih informacijah sem prepričan, da bo verjetno to težko. Potem bomo morali iskati novega ponudnika. Čeprav nisem sodeloval pri izbiri idejne rešitve za ureditev stražnega stolpa, vem, da je izbrana rešitev najdražja. Mislim, da
Cene komunalnih storitev in položnice
Kdo po novem odloča o cenah komunalnih storitev (voda, kanalščina, odvoz smeti). Zakaj moramo po novem letu namesto z eno plačevati s tremi položnicami. Zaradi tega imamo večje stroške. Kakšne so sedaj veljavne cene teh storitev in kdo jih je določil? (M. J., Kamnik)
Cene komunalnih storitev so že od leta 1991 v pristojnosti vlade. Zadnje cene storitev je obravnaval izvršni svet SO Kamnik 1. 7. 1991. Od takrat dalje pa so se povečevale v skladu z republiškimi uredbami. Po sedaj veljavnih cenah je treba v gospodinjstvih za porabljen kubičen meter vode odšteti 14,35 SIT, za odvajanje odplak ali kanalščino 3,86 SIT za kubičen meter porabljene vode. Za čistilno napravo v Komendi pa morajo gospodinjstva plačevati po 12,04 SIT za kubični meter. Centralna čistilna naprava v Domžalah zaračunava za čiščenje odplak po 18,76 SIT za kubični meter.
Podjetje Publicus, ki odvaža odpadke, ima določeno ceno 155 SIT na člana gospodinjstva mesečno.
S1. aprilom se bodo na vedene cene po sklepu vlade povečale za 2,4%.
Zakaj po novem letu tri po-
Stražni stolp na Malem gradu še vedno čaka.
to pomeni okrog 3,5 milijona DEM, medtem ko je cenejša varianta vredna dobrih milijon DEM. Ne soglašam pa tudi z dvigom strehe stolpa, ki bi ga zahtevala izbrana varianta. Zavedam se, da moramo v interesu Kamnika in Kamni-čanov to zadevo čimprej rešiti in najti najbolj racionalno rešitev, da se ne bomo petdeset let vrteli okrog tega grajskega stolpa. Če sem pravilno obveščen, najemmk s tem projektom še ni bil seznanjen, ker je bil zadnji čas nedosegljiv.
ložnice namesto ene? Doslej je Komunalno podjetje Kamnik pobiralo tudi plačila za čiščenje odplak (za CČN Domžale Kamnik) in za odvoz smeti (Publicus Ljubljana). Komunalno podjetje je nato zbrani denar nakazovalo izvajalcem storitev. Pri pregledu poslovanja CČN pa so inšpektorji Agencije za plačilni promet zahtevali, da je potrebno od zneska, ki ga je nakazalo Komunalno podjetje, še enkrat plačati prometni davek, čeprav je tega že odvedlo Komunalno podjetje. To pa bi pomenilo do-
datno obremenitev za plačnike storitev. Ta dodatni strošek pa bi bil precej večji od stroška položnice. Komunalno podjetje mora zato izstavljati 13000 dodatnih računov mesečno
Kakšen občinski proračun
Kako potekajo priprave na sprejem občinskega proračuna. S kolikim denarjem bo letos predvidoma razpolagala občina? (B. B., Kamnik)
Doslej so finančne službe pripravljale zaključni račun za lani. Zato smo v glavnem zbirali prija ve potreb za letošnji proračun. Slišimo, da bodo občine od drža ve dobile precej manj denarja, kot so prvotno obljubljali. Vodje poslanskih klubov so predlagali, naj čimprej pričnem s pripravami na sprejem proračuna. Moram reči, da so prve številke zaskrbljujoče. Prvotno je bilo govora o eni milijardi SIT, vendar bo zdaj ta številka še nižja. To številko težko primerjam z lansko 1,4 oz. skupaj s stanovanjskim denarjem 1,6 milijarde SIT. Prve ocene kažejo, da bo za okoli 400 milijonov SIT več potreb kot bo možnosti v proračunu. Zaradi sprejetih obveznosti v prejšnjem obdobju bo za tekoče potrebe ostalo manj denarja.
Ljudje še vedno niso dojeli, da bo prihodek občinskega proračuna zaradi manjšega deleža dohodnine letos precej manjši. Vsi pa še vedno pričakujejo pomoči od občinske uprave. Banalno rečeno, upravna enota ne bo pokrovitelj nobene kulturne prireditve, nobene športne dejavnosti, vsi se bodo s svojimi zahtevami obračali na občino. Zato bomo morali marsi-kak zahtevek prikrajšati. Občina bo morala namreč pokriti obveznosti do izgradnje osnovne šole vŠmartnem, izgradnje otroškega vrtca, nekaj denarja bomo morali dati tudi za ureditev Velike planine. Za sprejem proračuna bosta verjetno v aprilu potrebni dve seji občinskega sveta. Te dni imamo posvete s predsedniki KS in s predstavniki iz družbenih dejavnosti.
Čemu bodo namenjeni prostori Ideje?
Proizvodnja v kamniškem podjetju Ideja se je povsem ustavila. Kakšna usoda čaka izpraznjene tovarniške prostore. Kaj se bo v prihodnje dogajalo na tem kompleksu Zapric? (G. P., Kamnik)
Po podatkih, ki jih imam, je bila stavba Ideje na Šu-
Župan Tone Smolnikar
t ni, bela hiša, prodana že decembra in sicer podjetju Indu-plati. Prodal pa jo je Koržetov sklad. Težko je sicer soditi za nazaj, vendar slišim, da se sedaj en lokal prodaja za isto ceno, kot je bila kupljena celotna hiša.
V tem trenutku pa je gotovo bolj aktualno vprašanje, kaj storiti s prostori Ideje v Zapričah. Ob prekinitvi pogodbe z nemškim kupcem, ki je doslej zaposloval delavce Ideje, je nekaj delavcev zaposlil Svilanit, nekaj pa se jih bo invalidsko upokojilo. Tako da problema nezaposlenosti ob prenehanju tega tekstilnega obrata, ki je prav tako last sklada, ne bo. Januarja je sklad že obja vil razpis za prodajo teh obratov. Gre za okrog 4000kvadratnih metrov proizvodnih, skladiščnih in pisarniških prostorov z višino 5 do 6m. To bi bila po mojem mnenju zelo zanimiva lokacija za obrt in podjetništvo. Tato bi bila smotrna prodaja posameznih enot oziroma delov z definiranim obrtno podjetniškim programom.
Vsekakor pav to okolje ne sodi neka velika proizvodna dejavnost, ki bi bila moteča za okolico. Te dni bom imel razgovor z g. Korzetom, direktorjem sklada. Idejo sem posredoval tudi predsedniku obrtnega združenja, ki ima trenutno prostorske težave. Sedaj namreč razmišljajo o hiši na Medvedovi 23, bivši stavbi zdravstvenega zavarovanja.
Za stavbe Ideje se je že pojavilo tudi nekaj drugih kupcev, za katere pa ni znano, kakšne programe imajo. Vsekakor se bomo morali o bodoči namembnosti teh prostorov skupaj dogovoriti.
m
Izpod poslanske klopi
Večkrat me je že kakšna zadeva tako spodbudila, da sem si rekel, da ob tem ni mogoče
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Adaptacija kulturnega doma
Na pobudo svetnice Marjete Humar, ki je predlagala, naj se Pripravi informacija o kamniškem kulturnem domu, je odgovorila Biserka Močnik iz oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik.
V odgovoru je rečeno, da je občina Kamnik za kino Dom, ki ga je odkupila v letu 1994, pripravila programsko osnovo za vsebino dela doma. Na tej osnovi bodo naročeni načrti za adaptacijo prostorov. Glede na finančne možnosti bo adaptacija po fazah trajala približno tri leta.
Postaji Kamnik-mesto vrniti prvotni namen
Stavbi bive postaje Kamnik -mesto je treba čimprej vrniti pr-
votni namen, je predlagal Ivan Tokmadžič. S tem bi preprečili nadaljnje propadanje objekta, ki po njegovem nima pravega skrbnika vse od takrat, ko v njem ni več železniška postaja. Potniki, ki vstopajo na tej postaji, tu ne morejo kupiti vozovnice, še manj pa uporabljati sanitarije in podobno. Tudi zanemarjena okolica ni v okras našemu mestu. Zato je svetnik predlagal, naj bi stavbo vrnili Slovenskim železnicam, ki bi jo usposobile za prvotni namen, za kar je bila zgrajena.Zlasti zato, ker nameravajo SŽ kamniško progo pospešeno razvijati in modernizirati.
Za več telefonov
v Tuhinjski dolini
V imenu občinskega odbora SDSS je občinski svetnik Anton Rajsar predlagal, da bi se mo-
rali pristojni odločneje lotili razvoja telefonije v Tuhinjski dolini. Spomnil je na obljubo PTT, da bo maja letos za 480 novih priključkov razširila telefonsko centralo v Lazah. Nedavno pa jih je pošta obvestila, da bo letos ta centrala lahko povečana le za 30 priključkov, češ da zmogljivosti povezav med Kamnikom in Lazami dopuščajo le tolikšno število priključkov. Ker so za razvoj telefonije v občini Kamnik prispevali tudi prebivalci Tuhinjske doline in ker je v skladu stavbnih zemljišč za ta namen še nekaj denarja, predlagajo, naj se prvotna začrtana razširitev telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini uresniči še letos.
(fs)
molčati. Vendar je napad volje minil, še preden sem utegnil misli zapisati. Sicer pa ste tudi bralci Kamniškega občana o vseh zadevah zasuti z informacijami iz različnih medijev. Res je, da so te največkrat pristranske, saj je slovenski medijski prostor izrazito strankarsko obarvan. Poleg tega pa so se tudi najboljša peresa novinarstva nalezla aferaškega stila, ki prevladuje. Če k tem negativnim sopotnikom trenutne informacijske dejavnosti prištejemo še površnost in neznanje, je seveda razumljivo, da je razlogov za pisanje precej. In še nekaj. Namen tega in morda bodočih podobnih sestavkov ni posredovanje resnice, temveč gre le za moje videnje stvari in morda kakšnih drobnih dogodkov, tudi s hodnikov menze ali pisarn daleč od novinarskih oči in ušes. Ena takšnih zadev, o katerih se mi zdi vredno pisati, je bil poskus spremembe zakona o državljanstvu, ki ga je predlagal poslanec SLS Šte-
fan Matuš. Ker je bila obrazložitev dovolj zvito napisana in ker novinarji niso prebrali teksta samega zakona ali pa ga niso razumeli, je televizija zvečer v Dnevniku sporočila, da smo poslanci zavrnili zakon, po katerem bi izgubili državljanstvo tisti državljani neslovenskega rodu, ki so bili pred sprejetjem v državljanstvo kazensko preganjani, in tisti, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo. Takšno vest so, sicer bolj na obrobju, naslednji dan objavili tudi skoraj vsi časniki.
In v čem je bila v resnici ovira, da bi bila takšna sprememba zakona o državljanstvu sprejeta, čeprav je mnogim zadišala?
Za to sta obstajala dva dobra razloga. Prvi je bil ta, da bi morali vsi slovenski državljani neslovenskega rodu prinesti potrdilo o nekaznovanju iz krajev, od koder so k nam prišli. Ali si predstavljate, kako bi do njih prišli tisti iz Sarajeva, Velike Kladuše in od drugod, kjer divja vojna?! Nekateri bi za to tvegali življenja, drugi, ki tja
sploh ne bi upali, pa bi že zaradi tega izgubili državljanstvo. Noro, mar ne?!
In drugi, še pomembnejši razlog. Takšen zakon bi bil protiustaven, saj smo tako kot večina civiliziranih družb v svojo ustavo zapisali določbo o varstvu pridobljenih pravic. Zato nihče, tudi zakonodajalec, ne more posegati nazaj v pravno nesporno pridobljene pravice.
Zakaj potem takšen predlog? Zato vendar, ker so predlagatelji vedeli, da bodo s pomočjo novinarjev za »ta grde« zlahka naredili tiste, ki bodo proti sprejetju takšnega zakona. Če pa bi bil zakon slučajno sprejet in potem v ustavni presoji razveljavljen, bi bila zopet kriva večina v državnem zboru. Torej isti -LDS!!! Ob dobri asistenci medijev je predlog dosegel svoj cilj že v prvem krogu. In kakšna je lahko zaključna ugotovitev? Tisti stari rek je še najbližje resnici: kakorkoli se obrneš, je vedno nekaj zadaj.
MAKSIMILIJAN LAVRINC
KAMNIŠKI OBČAN
stranke - gospodarstvo
6. APRILA 1995
Novice iz SKD
Nedavno smo obiskali Slovenske krščanske demokrate na Kamniškem, da bi iz prve roke dobili informacije o njihovem sedanjem delu.
Kakšne so sedanje aktivnosti SKD na Kamniškem?
Odgovor nam je dal Miha Novak, vodja poslanske skupine SKD.
Takoj po volitvah smo pričeli zelo dejavno sodelovati pri oblikovanju nove občinske zakonodaje, novih občinskih teles z osnovnim namenom, da bi delo na občini v zadovoljstvo občanov teklo naprej čimbolj nemoteno.
Tega dela je ob prehodu na novo organizirano samoupravo res precej, tako da je zlasti naš poslanski klub osmih SKD svetnikov zelo zaposlen.
Tudi v upravni enoti Kamnik, ki se je oblikovala po novem letu kot organizacijska oblika izvajanja državnih nalog na lokalni ravni, sem kot v. d. načelnika te enote z vsemi zaposlenimi zastavil vse svoje
sile, da bi se delo za občane nemoteno opravljalo kljub težavam preoblikovanja.
Kljub vsem tem izrednim aktivnostim nam je v januarju tudi tokrat uspelo organizirati nekaj koledniških trojk. Njihovo poslanstvo je oživljanje naših starih običajev, nabrale pa so tudi kar nekaj darov za dobrodelne namene.
Na nedavnih decembrskih volitvah ste SKD na Kamniškem dosegli med vsemi najboljši rezultat. Kako bi ocenili organizacijo, sam potek in izid teb volitev na Kamniškem?
Odgovoril nam je Milan VVindschnurer, vodja volilne kampanje za SKD:
Ta naš uspeh pripisujemo predvsem našemu zavzetemu delu pri obnovi komunalne infrastrukture in propadajočih javnih objektov, investiranja v družbene dejavnosti (šolstvo, kulturo in otroško varstvo), razreševanju odlaganja odpadkov in celotne ekološke problematike ter vidnim rezul-
Vsem občanom želimo lepo praznovanje velike noči.
Naj vam odrešenje Vstajenja vzbudi dobro razumevanje sobratov in da polno življenjske vedrine!
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI na Kamniškem
V Titanu kar 70 odstotkov v izvoz
Ključavnic ni nikoli dovolj
Titan še vedno sodi med največja kamniška odjetja, saj zaposluje približno 1150 delavcev. In čeprav ta kamniški orjak pod svojo streho povezuje livarno in proizvodnjo kovinarskih izdelkov - dve bolj tipično »moški« veji, si v podjetju služi kruh skoraj toliko delavk kot delavcev. Več desetletij je bil ta kruh v podjetju, ki bo naslednje leto proslavilo svojo stoletnico, debelo rezan in še bolj debelo mazan, rezalo pa si ga je v najboljših časih tudi že prek 1600 zaposlenih. Z razpadom jugoslovanskega trga se je kajpak tudi v Titanu vse postavilo na glavo, a na srečo ne za dolgo. Tako so lani v podjetju resda še prigospodarili majčkeno izgube, a hkrati že tako povečali in posodobili proizvodnjo, da jim uspehi zagotovo več ne morejo uiti. Tudi plače zaposlenih so že usklajene s kolektivno pogodbo, čeprav so bile še pred letom le 80-odsto-tne.
Po razpadu trga so si najprej poiskali nova tržišča, zlasti na zahodu, kamor so izvažali le 30 odstotkov proizvodnje. Danes je izvažajo 70 odstotkov, največ v Nemčijo, na Švedsko pa Avstrijo in Italijo. V izvozu sodelujeta livarna in kovinarski izdelki povsem enakovredno. V livarstvu so še zlasti cenjeni njihovi fitingi, njihova litina pa se vse bolj uveljavlja tudi v gradbeništvu in avtomobilski industriji, denimo pri VW. V proizvodnji okovja je Titan vodilni slovenski proizvajalec ključavnic, ki so dokaj cenjene tudi v svetu, na nemškem trgu so izpodrinile cenovno nižji razred italijan-
skih ključavnic. Proizvodnjo cilindričnih ključavnic nameravajo letos povečati kar za polovico, saj že nekaj časa, kljub štirim izmenam, ne morejo pravočasno ustreči povpraševanju. Naložba jih bo stala pet milijonov mark, letos tri milijone mark.
Tehnično varovanje premoženja je področje, ki mu v Titanu že dlje časa odmerjajo zares veliko pozornosti. Letos bodo predstavili dve novosti: cilinder s šestimi zatiči in popolnoma nov varnostni cilinder. Poleg tega se nameravajo bolj posvetiti in prisluhniti posamičnim željam domačih kupcev, saj kljub visokim izvoznim odstotkom, ne bi radi zanemarili domačih kupcev. Jože Ber-lec, direktor, pravi, da bodo že letos odprli v več slovenskih mestih servise, kjer bodo pooblaščeni serviserji kupcem svetovali in po želji tudi namestili kupljene izdelke. V ta sklop zagotovo sodi tudi Titantronik, ki poleg elektronske ključavnice-omogoča računalniški nadzor prihodov in odhodov, možnost priključitev alarmnih naprav in podobno.
Sicer pa se v podjetju v teh dneh tudi že lastninijo in hkrati pripravljajo na veliko reorganizacijo. Zavedajo se, da jih je še vedno preveč, a se ne bi radi lotili velikih odpuščanj. Zato jim preostane le povečanje proizvodnje in produktivnosti. To je v tako obsežni enoviti organizaciji težko doseči, zato imajo v mislih ustanovitev več samostojnih profitnih centrov znotraj podjetja.
A. P.
Gnjat, hren, piriti potica so stalni spremljevalci in simboU največjega in hkrati najbolj nedoumljivega krščanskega praznika, na katerem temelji vse upanje verujočih, (loto: M.)
tatom tega dela na območju celotne občine. Tudi naši pokončni drži pri reševanju načelnih problemov lahko pripišemo naš uspeh.
Menimo, da je bila učinkovita tudi naša, čeprav finančno razmeroma umirjena, dobro zastavljena predstavitev z velikim angažiranjem naših članov na številnih predvolilnih zborovanjih po celi občini.
Organizacija volitev je bila dobra. Tu in tam je seveda bilo tudi kaj nezaželenega, npr. na Duplici skrinjice na začetku niso bile zapečatene, na Ba-kovniku je imel zaupnik SKD kandidata težave pri nadziranju volitev... Škoda, da nismo smeli imeti predvolilnega zborovanja v OS Stranje. Menimo, da so bile vse to še vedno težave ob prehodu v pravo demokracijo in jih ob prihodnjih volitvah, oz. celo ob bližnjih volitvah v nove krajevne svete ne bo več.
Bližnji načrti, želje?
Odgovoril nam je Marko Magister, predsednik Občinskega odbora SKD Kamnik:
Tudi v občinskem odboru SKD tečejo priprave na letno konferenco stranke, ki bo v aprilu. Čaka nas še organizacija letnih zborov SKD krajevnih odborov kot tudi samega občinskega odbora. Na teh zborih bomo pregledali in ocenili naše preteklo delo in si ga začrtali za v bodoče. Hkrati vabimo vse občane, da nam posredujejo probleme iz svojega okolja, s katerimi se srečujejo in njihove predloge, da bomo s svojim delom v občinskem svetu storili čim več v zadovoljstvo vseh občanov.
Ob zaključku bi rad zaželel vsem občanom lepo praznovanje bližnjega Vstajenja, velike noči!
Pogovarjal se je ANDREJ RIFEL
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
Vabimo vas...
Petek, 7. aprila ob 19. url
Razstavišče Veronika, Kamnik
LOJZE KALINŠEK, slike
Avtorja in njegova dela bo predstavil akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec, v programu pa bosta nastopila flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorskv.
Razstava bo odprta do 23. aprila 1995, med tednom vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne Vstop prosti
Sobota, 8. aprila, ob 17. url Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV občine Kamnik '95
Koncertni nastop preko petsto mladih pevk in pevcev, delujočih v okviru štirinajstih zborov kamniških šol.
Soorganizacija: osnovna šola Komenda-Moste Vstopnina 100,00 SIT:
Petek, 21. aprila, ob 20. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik Predstava
Eugene lonesco: GREMO V GLEDALIŠČE lonesco je bil eden največjih avtorjev drame absurda. Ta uprizoritev bo sledila njegovim stopinjam in tradiciji avantgardnih gledaliških postavitev.
Vstopnina 100,00 SIT.
OBVESTILO IZGNANCEM
V maju bo razstava dokumentov o naših izseljenih Kamničanih v taborišča.
Vse izgnance, ki imajo kakršnokoli dokumentacijo, prosimo, da nam jo posodijo za čas razstave. Oglasite se lahko vsak dan v sobi 13, občina Kamnik, od 7. do 9. ure, ob sredah od 7. do 11. ure.
Odbor izgnancev občine Kamnik
Program lastninskega preoblikovanja družbe TITAN p.o., Kamnik
TITAN
kamnik
TITAN - Kamnik, p.o., Kovinarska 28,
je svoj program lastninskega preoblikovanja objavil v časopisu Delo (24.3.1995), kar pomeni, da je že začel teči 30 dnevni rok za zbiranje certifikatov. Da bi bila informiranost čim boljša, ga objavljamo tudi v Kamniškem občanu.
TITAN, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna p.o., Kamnik Kovinarska 28, KAMNIK
Na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in 16. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij objavlja TITAN p.o., Kamnik.
Program lastninskega preoblikovanja podjetja je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 707/94 - SD dne 22.02.1995.
L Splošni podatki o družbi
Firma podjetja: TITAN,Tovarna kovinskih izdelkov in livarna p.o. Sedež podjetja: Kamnik, Kovinarska 28 Matična številka podjetja: 5035686 Osnovna dejavnost podjetja:
Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja in promet fitingov, instalacijskega materiala in ulitkov, strojev za prehrambno dejavnost in izdelkov za široko potrošnjo, ključavnic in okovja, smučarskih vezi in opreme za prosti čas ter protivlomilskih varnostnih naprav.
Pravna oblika organiziranosti
Podjetje je registrirano kot družbeno podjetje s polno odgovornostjo pri pristojnem registrskem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani s sklepom Srg 146/90 pod št. reg. vložka 147-00.
2. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovane družbe
- Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10 %
- Slovenski odškodninski sklad 10%
- Sklad RS za razvoj 20% -Udeleženci interne razdelitve, notranjega odkupa 60 %
3. Kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja
Podjetje bo pri lastninskem preoblikovanju uporabilo naslednjo kombinacijo načinov lastninskega preoblikovanja:
- prenos navadnih delnic na sklade - 40% družbenega kapitala;
- interna razdelitev delnic - 20% družbenega kapitala;
- notranji odkup delnic - 40% družbenega kapitala.
4. Javni poziv
4.1. Interna razdelitev delnic
TITAN,Tovarna kovinskih izdelkov in livarna p.o., Kamnik, poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja, da v
roku 30 dni od objave javnega poziva v časopisu Delo predložijo svoje lastniške certifikate in potrdila v zameno za delnice podjetja ter tako sodelujejo v interni razdelitvi delnic.
Upravičenci lahko predložijo svoje lastniške certifikate in potrdila v navedenem roku vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ure v tajništvu podjetja TITAN p.o., Kamnik, Kovinarska 28. Rok je prekluziven. Upravičenec, ki zamudi navedem rok, ne more sodelovati pri interni razdelitvi delnic.
Družba bo za interno razdelitev delnic namenila 20% družbenega kapitala.
Ce bo vrednost predloženih certifikatov in potrdil presegla 20% družbenega kapitala, lahko upravičenci, ki so sodelovali pri interni razdelitvi delnic, uporabijo presežek lastniških certifikatov in potrdil za kupnino v notranjem odkupu delnic. Pri tem bo družba v zameno za lastniške certifikate razdelila delnice interne razdelitve in uporabila presežke lastniških certifikatov in potrdil za notranji odkup delnic proporcionalno za vsakega upravičenca posebej.
V primeru, da bo ostal del delnic, namenjenih interni razdelitvi, nerazdaljen. bo družba izvedla interni razpis za ožje družinske člane zaposlenih. V primeru presežka lastniških certifikatov ožjih družinskih članov bo družba zapolnila razpisano kvoto tako, da bo vplačila ožjih družinskih članov proporcionalno znižala.
Delnice, ki bodo razdeljene v okviru interne razdelitve, so navadne delnice, ki se glasijo na ime, in so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. Družba bo delnice vodila v dematerializi-rani obliki.
4.2. Notranji odkup delnic
TITAN,Tovarna kovinskih izdelkov in livarna p.o., Kamnik, poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja, da v roku 30 dni od objave javnega poziva v časopisu Delo vplačajo delnice in tako postanejo udeleženci notranjega odkupa delnic.
Delnice se odkupujejo s 50% popustom. Upravičenci lahko vplačujejo delnice z denarnimi sredstvi na poseben privatizacijski podračun podjetja.
Če bo vrednost predloženih lastniških certifikatov in potrdil v interni razdelitvi presegla 20% družbenega kapitala, bo podjetje presežek certifikatov in potrdil uporabilo za kupnino pri odkupu delnic. Rok je prekluziven. Upravičenec, ki zamudi navedeni rok, ne more sodelovati v notranjem odkupu delnic.
Družba bo za notranji odkup delnic namenila 40% družbenega kapitala.
Delnice, ki bodo pridobljene v okviru notranjega odkupa so navadne, imenske, dajejo pravico do upravljanja ter pravico do dobička v skladu s pravili notranjega odkupa, so neprenosljive izven programa notranjega odkupa za čas trajanja programa in prenosljive v okviru programa notranjega odkupa med udeleženci notranjega odkupa. Delnice, ki jih upravičenec pridobi v programu notranjega odkupa za lastniške certifikate, so enake kot delnice interne razdelitve. Družba bo delnice vodila v dematerializirani obliki.
Upravičenci bodo hkrati z vpisom in vplačilom delnic sprejeli pravila notranjega odkupa.
5. Dodatne informacije
Vsi upravičenci lahko dobijo dodatne informacije o sodelovanju pri lastninskem preoblikovanju podjetja v dopoldanskem času po telefonu 061/816-221 ali osebno na sedežu podjetja. Kontaktna oseba je g. BOJAN FROL.
TITAN p.o., Kamnik
Zapela sta nam Cantemus in Lek Kultura, mika fomŠe
V soboto zvečer (11. marca 1995), ko je v šoli Rudolfa Maistra potihnil živ-žav, ki napolnjuje to hišo od jutra do poznih nočnih ur, je v šolski avli zaživela improvizirana koncertna dvorana. Zveza kulturnih organizacij Kamnik je v cikel Sozvočja uvrstila skupni koncert domačega Mešanega pevskega zbora CANTEMUS in Komornega zbora LEK. Številno občin-
SHARP SERVIS
f?73 84 09
stvo je z zanimanjem prisluhnilo obema zboroma, ki sta s svojim programom dopolnila bogato kulturno ponudbo v našem mestu.
V prvem delu so se predstavili pevke in pevci CANTEMUSA, ki jih v tej sezoni vodi nova zborovodkinja Janja Dragan. Z zanimanjem smo sledili zahtevnemu programu; izbor skladateljev in pesmi, ki jih srečujemo na zahtevnih tekmovanjih, priča, da želi zbor nadaljevati svojo uspešno pot, ki jo je pod vodstvom prejšnjega zborovodje Janeza Klobčarja potrjeval s srebrnimi odličji na zborovskih tekmovanjih Naša pesem. Prikupni nastop »pojoče mladosti«, tako lahko poimenujemo mlade pevke, pevce in zborovodkinjo, so poslušalci toplo sprejeli in jim
z aplavzom zaželeli, da bi tudi v prihodnje uspešno »reprezentirali« kamniško zborovsko tradicijo.
Znani Komorni zbor LEK, kjer prepevajo tudi pevci z bregov Kamniške Bistrice, je poslušalce navdušil z izborom glasbenih uspešnic znanih skladateljev (Gallus, Palestrina, Žarov, Pre-lovec idr.), kjer so lahko »za-blesteli« tudi solisti. Zborovodja Milivoj Šurbek je s profesionalnim in sproščenim nastopom pokazal, kakšen je pravi »maestro«, ki zna izvabiti iz pevcev vse, kar zmorejo! Ta zapis o lepem koncertnem večeru naj sklenem s priznanjem povezovalcu Tonetu Ftičarju, ki je dal prireditvi zares lep »okvir«.
JANEZ MAJCENOVIČ
Grobo kršenje Zakona o javnih glasilih in Ustave Republike Slovenije
V torek zvečer je kamniška zasebna televizijska postaja CATV Impulz v okviru Torkove vroče linije predvajala oddajo z naslovom Erotika v slovenski periodiki. V pogovoru sta sodelovala dva izdajalca erotičnih revij iz Zagreba. Oddajo je vodil mag. Ciril Gale. Uredništvo je menda povabilo tudi slovenske urednike tovrstnega tiska, vendar so ti z različnimi izgovori odpovedali svoje sodelovanje. Vsebina razpredanja obeh gostov niti ni bila sporna, pač pa izvedba oddaje.
Oba gosta iz Zagreba sta vseskozi govorila hrvaško. Sloven-
Likovne podobe pravljic in bajk
V salonu galerije MA-JOLKA v Kamniku je bila na ogled razstava koloriranih risb in pastelov NEJKE SE-LIŠNIK.
Likovno ustvarjanje Nejke Selišnik je vezano na realistično slikarsko tradicijo in na literarna, pisna sporočila in izročila. Govorimo, kot da gre za knjižno ilustracijo, ki bi to lahko tudi bila, vendar so te sličice, drobni pripovedni prizori, avtohtoni likovni izdelki, ki niso nujno vezani na neko konkretno literarno predlogo. Njena literarna izpovednost v mejah solidnega realističnega interpretiranja resničnosti je nastala na podlagi pripovedovanj, doživetij, srečanj, spominov ali fantazij. Naslikane podobe - imenujmo jih kljub vsemu kar ilustracije - so nastale kot usedline spominov na starodavne šege in navade, pravljice in bajke, kjer se v
domišljijskih prizorih združujejo izročila in literatura v pravljični svet davno minulih časov, časov pripovedk iz babi-čine skrinje in ljudskih literarnih umetnin. Solidno risarsko znanje, značilna ilustrator-
ska kompozicija in korektna stilizacija podob, zasoljeno s ščepcem humorja ali ironije, vse to so slikarkine odlike, ki nas popeljejo v teatralni svet, poln zgodovinske kostumogra-fije in folklorizma. Izbrušena
Obe avtorici je ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika predstavil Dušan Mesner, lastnik prodajne galerije Majolk*. (Vera M.)
risba s poudarjeno liričnostjo, nevsiljivo koloriranje ploskev in veselje do ornamentike, pa tudi značilen »ženski« pristop k ilustriranju, postavlja Nejko Selišnik ob bok plejadi tudi v svetu uveljavljenih in na mednarodnih prireditvah nagrajenih, slovenskih ilustratork. Ne moremo pa v slikarkinih risbah prezreti tudi klasičnih prvin ilustratorstva slovenskega domačijskega realizma, kakršnega so upodabljali Vesnani z Maksom Gasparijem na čelu.
Ob otvoritvi razstave je predstavila svoje pesmi pesnica VANDA SEGA, rojena v Grahovem pri Cerknici. Slovenski javnosti se je predstavila s svojo prvo pesniško zbirko Skrhane sanje, za katero je bila tudi nagrajena. Druga zbirka, ki je bila predstavljena na tej prireditvi, pa nosi pomenjiv naslov Dotiki in govori o ljubezenskih čustvenih odnosih do soljudi.
DUŠAN LIPOVEC
skega prevoda ni bilo. Voditelj je bil dolgovezen, nevljuden do gostov in gledalcev. Gosta je ob telefonskih klicih gledalcev sredi besede brezobzirno prekinjal, enako je ravnal z gledalci. Res je, da je telefonska linija kamniške televizije skrajno slaba, vendar je bilo nekatera vprašanja vendarle mogoče razumeti, voditelj pa jih ni niti hotel poslušati. Nasprotno pa je zahteval, da je ena od gledalk svoje zelo intimno vprašanje morala ponoviti, čeprav je bilo pozornemu poslušalcu razumljivo že prvič.
Tudi jezik samega voditelja nikakor ni bil primeren govornemu položaju govorca. Moral bi govoriti knjižno pogovorno, ne pa ne-knjižno pogovorno. To je bil namreč pogovor pred javnostjo. Jeziku, ki naj bi se uporabljal pri vodenju televizijskih oddaj, nikakor ne ustreza takle način izražanja mag. Galeta: Mnoga pisma bralk so bile... ali pa Kaj noter tle piše? itd.
Gledalci so proti neslovenskemu govoru in načinu vodenja oddaje upravičeno ugovarjali. V državi Sloveniji je uradni jezik slovenski, na določenih področjih pa se ob
njem uporabljata še madžarščina in italijanščina kot jezika narodnostnih manjšin. Tako je zapisano v Ustavi Republike Slovenije, podrobneje pa rabo slovenskega jezika določajo zakoni.
Odgovorni urednik ali lastnik kamniške televizije je z neslovenskim govorom obeh sodelujočih v oddaji Erotika v slovenski periodiki grobo kršil Ustavo Republike Slovenije in Zakon o javnih glasilih, ki za tak prekršek predvideva kazen najmanj 200 000 tolarjev.
Koliko časa še? Ali Kamni-čani nimamo pravice do slovenskega jezika, ki jo vsem drugim Slovencem zagotavlja ustava? Kaj pa stranke, ki so v predvolilnem času nastopale z gesli: Več Slovenije, Slovenijo Slovencem itd. Ali so vse besede in obljube le predvolilne puhlice? Mislim, da je tako. Ker se to, kar se je zgodilo v torek zvečer, na kamniški televiziji ni zgodilo prvič, bo najbrž treba zagotoviti zakonitost na način, ki ga predvidevajo zakoni.
MARJETA HUMAR
Vprašanja in mnenja, ki se nanašajo na slovenski jezik, pošiljajte na naslov Kamniškega občana s pripisom: Za kulturo jezika.
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
VAS VABI NA PRIREDITVE
torek, 11.4., ob 19. uri
dr. JURIJKOLPAKOV, HEMEOPA TU A
predavanje, v sodelovanju s CENTROM ZA ALTERNATIVNO MEDICINO
sreda, 12.4., ob 19. uri
literarni večer
- gost bo pesnik ERVINFRITZ
VABLJENI!
Sv. Primož nad Kamnikom
O sicer lepi knjigi, ki ni ne monografija ne spomeniški vodnik
V samozaložbi s podporo številnih sponzorjev je zagledala luč sveta monografija o Sv. Primožu nad Kamnikom. Knjigo je izdal prof. Milan Šuštar iz Kamnika, fotografije so delo Marjana Smer-keta, angleški in nemški prevod teksta sta prispevali Gerda Fras in Hanka Štular. Knjigo je spisal umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj, kustos Narodne galerije. Obsega 165 strani skupaj z okrog 100 barvnimi reprodukcijami in risbami, tudi v novih, do sedaj neznanih pogledih. Besedila je 165 strani, od tega 126 slovenskega, ostalo je prevod. Oprema knjige, delo Urše Mihel-čič, je sicer korektna, vendar ne dosega tiste likovne kvalitete, ki bi bila primerna za starejši spomenik s tako redko estetsko kvaliteto.
Takoj v predgovoru je avtor pojasnil, da je napisal knjigo za širši krog bralcev in da mu ni za odpiranje problemov, kijih ob spomeniku, kakršen je Sv. Primož, resnično ni malo. Knjiga naj opozori predvsem na »izjemen kulturnozgodovinski spomenik.«
Končno smo dočakali knjigo o enem naših najpomembnejših umetnostnih spomenikov, o cerkvi Sv. Primoža in Sv. Petra nad Kamnikom. Samega spomenika poznavalcem in drugim kulturnim obiskovalcem naše spomeniške dediščine skoraj ni potrebno posebej predstavljati, saj spomeniški kompleks romarske cerkve lahko najdemo skoraj v vsakem pregledu likovne umetnosti na Slovenskem. Tudi prve objave v literaturi, če odštejemo J. V. Valvasorja, so stare že več kot sto
let. Leta 1916 je izšla kot separatni izvod Carniole celo kot vodnik zamišljena publikacija izpod peresa »slovenskega Vasa-rija« Viktorja Steske. Leta pred 2. vojno so po zaslugi nestorja slovenske umetnostne zgodovine prof. Franceta Steleta v številnih člankih izšla tudi temeljita nova spoznanja, ki se tičejo predvsem arhitekture in slikarstva. Th so bila tudi objavljena, tako v njegovih številnih člankih kot tudi v pregledih umetnosti na Slovenskem. Spor z avstrijskim umetnostnim zgodovinarjem O. Be-neschem, o avtorstvu fresk, je segel tudi preko naših meja. Po 2. vojni je največ tehtnih prispevkov prišlo izpod peresa kamniškega rojaka akademika dr. E. Cevca. Njihov razpon sega tako na arheološko področje, predvsem pa na arhitekturno zgodovino cerkve in kamniške stavbarske delavnice in seveda tudi na vprašanje znamenitih fresk iz 1504, nazadnje npr. v članku v Enciklopediji Slovenije.
Resnično pogumno je bilo dejanje, da se je en sam avtor, ki povrhu, kot vemo, o spomeniku strokovno doslej ni pisal, lotil dela in napisal knjigo o enem naših največjih umetnostnozgodo-vinskih spomenikov na Slovenskem sploh. Poudariti je treba resnico, da problematika sv. Primoža ne sega samo na področje vseh umetnostnih strok in da s svojo kompleksnostjo enako temeljito sega tudi na arheološko, arhivsko-zgodovinsko, etnološko, kulturnozgodovinsko in še na kakšno drugo področje. Neizbrisen pečat pa nenazadnje daje cerkvi, njeni zgodovini in umetnosti tudi
resnica, da je cerkev ustanova mesta Kamnika in to prav v času, ko je mesto tudi navzven doživljalo svoj neponovljivi razcvet. Zato smo pričakovali, da se bo dela lotil kdo, kije o njem že tudi pisal, posebno še, ker je prva monografska obdelava spomenika izšla že pred skoraj sto leti in se od takrat dalje obravnava v vseh še tako skopih pregledih umetnosti ua Slovenskem. Pisec knjige se je v predgovoru zavedal te resnice, a ugotavlja, da kljub nepopolnosti takega dela ljudje vseeno potrebujemo vodnik po tem spomeniku, saj je, kot je znano, to tudi še danes zelo obiskana romarska pot in izletniški kraj. Posebno še, ker je mežnarija ob cerkvi zadnja leta redno oskrbovana.
Avtor je knjigo razdelil na posamezna področja, ki jih eno bolj temeljito, drugo manj, skuša predstaviti nepoučenemu bralcu. Najpomembnejši in tudi najobsežnejši je gotovo odlomek o freskah. V njem pisec poleg vseh do sedaj znanih mnenj in hipotez skuša predstaviti tudi svoja lastna opažanja, ki se vežejo na italijansko slikarstvo in končno, kar se mi zdi prav in prepričljivo, nobenemu dosedanjemu piscu ne pritrdi popolnoma, izrecno pa zavrne Beneschevo teorijo, na katero se v zadnjem času nekateri avtorji spet opirajo. To se mi zdi pri piscu tudi pošteno. Ob vsem tem pa motijo nekatere skoraj grobe kvalifikacije o avtorju, kije dosedaj največ pisal o spomeniku, posebno neumestna je tista o ne-ohranjeni gotski Pieta (resnici na ljubo pisec knjige ne upošteva, da so nekatera razprave nastale še
pred detajlnimi poglavji o pokrajinskih različicah gotske umetnosti v vzhodnoalpskem prostoru).
Raje omenimo nekatere stvari, ki so avtorju ušle skozi prste. Zgodovinskih virov se razen po htera-turi še dotaknil ni in tako o spomeniku z zgodovinskega stališča ne ve več, kot je vedel o njem že V. Steska (1916). Jh bi bilo potrebno vsaj sodelovanje ali posvet z zgodovinarjem za starejša obdobja. Problematika patrocinijev in arheoloških ostalin cerkvenih objektov na višinah ni niti nakazana, kot bi bilo treba, kaj šele predstavljena. Skratka po branju sicer poljudnega teksta imamo vedno občutek, da je pisec tudi premalo natančno povzel sicer že dobro znane rezultate o gotski kamniški stavbamici in klesarski delavnici, kaj šele o pomembnosti svetoprimoške cerkve kot dvola-dijske, kije ena prvih pri nas
Baročni spomeniki v cerkvi, vključno z zvonikom, so samo omenjeni. Prav mimogrede v enem stavku je omenjena slika Križanje v prezbiteriju, o kateri obstoja še neobjavljena študija o ikonografskem problemu, avtor pa jo označi, da ni nič posebnega. O domnevnem kranjskem shkarju, ki naj bi naslikal impozantno sliko velikega oltarja, ki je bil dosedaj pripisan J. Potočniku, bi lahko zvedeli nepoučeni obiskovalci cerkve kaj več. Prav tako o mecenu in kamniškem župniku L. M. Raspu, kije opremljal cerkve v baroku na Kamniškem, ne najdemo nobene informacije razen imena, prav tako ne zvemo nič o Turkih, protiturškem taboru in o legendah o tem, ki med romarji in obiskovalci še živijo.
Ni potrebno, da za poljuden vodnik, kakršen naj bi bila ta knjiga, probleme znanstveno obdela, treba pa je problematiko vsaj povzeti in jo predstaviti željnemu občinstvu, ki knjigo,
ki je monografija bolj po trdih platnicah, lepih posnetkih in opremi knjižnega formata, že zaradi oblike ne bo jemalo v svoj nahrbtnik. Knjiga pa tudi ni temeljit spomeniški vodnik, ki bi vedoželjnega bralca vodil po prostoru od umetnine do umetnine, od slike do freske in predvsem do razlage o plemenitem prostoru, tako zunanjega kot predvsem notranjega. Zgledne vodnike, čeprav po skromnih formatov, so pri nas doslej napisal predvsem konservatorji in nekateri drugi avtorji kot Ksenija Rozman o Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, France Štele o Cmgrobu in Ptujski gori, potem pa sta številne podrobne vodnike napisala predvsem spomeniška konservatorja Ivan Stoparin Marijan Zadnikar.
Kljub sproščenemu jeziku pisca Serbelja bi bilo rokopis vredno dati v branje poleg lektorjem slavistom tudi kakšnemu umetnostnemu zgodovinarju, ker so se v jezik prikradle mnoge nejasnostim nedoslednosti, kar za podobno zasnovane knjige, kot jih piše npr. dr. M. Zadnikar, prav gotovo ne velja. Motijo med drugim različna poimenovanja stranske ladje enkrat z desno, drugič z južno ladjo. Avtor ni jasen, ko govori o ne povsem berljivi govorici poznogotskega časa, v naslednjem odvisnem stavku pa nadaljuje o zgovornih sklepnikih (str. 32). Prav tako so strokovno neresne trditve pisca o fantastičnih klesanih maskah, češ da »demonski srednji vek slutimo v nič kaj krščanskih likih« (kot da ne bi že od vsega začetka v krščanski umetnosti ne bila prisotna tudi fantastika in fantazija, primerjajmo samo naše stiske rokopise ali pa parlerjansko gotsko stavbno plastiko).
Kot kaže, so minili časi, ko so knjige, najsi želijo biti monografije ali samo spomeniški vodniki,
izdajah samo zavodi s področja spomeniškega varstva. Vse večje izdaj, kijih izdajajo zasebniki, ki imajo bolj ali manj srečno roko pri izbiri sodelavcev, imajo pa seveda z izdajami tudi druge namene, ki seveda niso samo strokovni, ampak naredijo za spomenik tudi »reklamo«. Ob tej knjigi, ki bo vsekakor zapolnila vrzel v naši tovrstni literaturi, saj je bila že dolgo pričakovana, pa mislimo tudi na tisto skrb, ki bi jo morala država ali še bolje kamniško mesto, katerega ustanova je znamenita cerkve, tudi z načrtnimi projekti podpreti tudi strokovno zasnovano večdisciplinamo študijo, torej celostno pravo monografijo, ki bo o spomeniku z različnih vidikov in strok povedala tudi marsikaj novega in do zdaj neznanega in ki jo spomenik takšnega kova kot je sv. Primož, ne samo potrebuje, ampak tudi zasluži. Upajmo, da bo pričujoča knjiga odigrala predvsem vlogo popularizatorja.
Ob tem pa moramo poudariti, da smo z novo lepo opremljeno knjigo o sv. Primožu dobili hkrati tudi vabo za vse, ki spomenike ne občudujejo radi na kraju samem, ampak sijih radi ogledujejo zaradi materialne koristi. Zato je varuh tega velikega slovenskega umetnostnozgodovinskega spomenika zdaj še bolj zavezan k varovanju.
Želeli pa bi, da si obiskovalci po vrnitvi z obiska Sv. Primoža ogledajo v knjigi tudi lepe fotografije fresk in ostalega umetnostnega inventarja iz obeh cerkva, opisanih v tej knjigi, in tudi lepe posnetke kamniške pokrajine pod Grintovci, kamor je položen eden morda najlepših spomenikov naše dediščine preteklih stoletij.
MARKO LESAR
Naša anketa
Bomo Šutno odprli?
V zadnjem času se kar vrstijo polemike, razprave in tudi žolčni prepiri o prometnem režimu v Kamniku, posebej še o prometni povezavi Šutne. Pred leti je prevladalo mnenje, da je za Šutno najboljša rešitev, če se ta del zapre za motorni promet. Tako je bila ta cesta z občinskim odlokom zaprta, razen za dostavo v določenih urah. Že takoj ob zaprtju je bilo veliko pripomb o smiselnosti take odločitve. Nasprotovali so zlasti lastniki in najemniki poslovnih lokalov. Dokazovali so, da jim je promet po zaprtju ulice občutno padel. Zahtevali so umik občinskega odloka ali pa vsaj spremembo.
Šutna je sedaj pred modernizacijo ulice, zato je tudi najbolj primeren čas za odločitev o spornem odloku. Odločili naj bi se o njegovi nadaljnji veljavi ali pa morda o spremembi.
Hoteli smo se prepričati, kaj o tem mislijo stanovalci te ulice, lastniki lokalov in nekateri kupci, ki zahajajo v ta del mesta.
Aleksander Sarnavsky, stanovalec, Šutna 7
Prometna rešitev tega predela je težka. Šutna je ozka in na nekaterih mestih skoraj brez pločnika. Predno bi ulico odprli za javni promet, bi bilo potrebno marsikaj postoriti. Če bi hoteli ugoditi zahtevam trgovcev, bi morali ulico odpreti. Osebno menim, da kupca privlači zlasti kakovostna ponudba, manj pa oddaljenost parkirnih prostorov. Moram reči, da se po tehtnem premisleku popolnoma strinjam z mnenjem, ki ga je pred leti izrazil Tomaž Schlegl. Z realizacijo tega predloga (o zaprtosti ceste) bi se mesto najprej znebilo stru-
Aleksander Sama vsky
penih izpušnih plinov, hrupa, katastrofalnih vplivov prometa na kulturno dediščino. Staro jedro bi lahko postalo dnevna soba občine. Zaradi teh razlogov menim, da mora Šutna ostati brez avtomobilskega prometa. Poglejte, že sedaj je cesta polna parkiranih avtomobilov trgovcev, stanovalcev in občasnih obiskovalcev poslovnih lokalov.
Anton Istenič, lokal Herba, Šutna 24
Kamnik bi moral biti odprt za osebne avtomobile vsaj enosmerno. Do trgovin mora biti av-tomobilistom možen dostop. S tem bi se povečal poslovni promet, kije občutno padel po zaprtju ceste. Promet bi morali urediti tako, da bi zagotavljal normalne življenjske pogoje stanovalcev in omogočal razvoj trgovine. Promet naj bi potekal od severa proti jugu. Sedanja ureditev je potrgala prometno povezanost severnega dela z južnim delom Kamnika. Čas je, da bi se dogovorili o tem, ali naj bi
SPOŠTOVANI STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK!
Vse starše, ki želijo v šolskem letu 1995/96 vključiti svoje otroke v VVZ Anton Medved Kamnik v dnevno vzgojo in varstvo, prosimo, da prošnje za sprejem oddajo do 10. 5.1995 na UPRAVO VVZ ANTON MEDVED, Raspov prehod 2.
Prošnje za sprejem dobite v eni izmed naših enot, za vse ostale informacije pa pokličite telefonski številki 831-327 ali 817-017!
/A   PUBLICUS D.0.0.
PUBLICUS
Ljubljana
Krajane KS Mekinje obveščamo, da bomo kosovni material odvažali v četrtek, 20. aprila in ne v soboto, 15. aprila, kot smo pomotoma objavili v prejšnji številki Kamniškega občana.
Razpored za druge krajevne skupnosti bomo objavili v naslednjem Kamniškem občanu.
Obveščamo tudi, da bomo namesto na praznik veliki ponedeljek smeti odvažali naslednji dan.
Lepo velikonočno praznovanje vam telimo!
Kamnik postal živahno mesto ali le spalno naselje. Problem so danes parkirišča. To bi bilo možno urediti z razširitvijo Kolodvorske ulice, kar bi bilo pogoj, če bi vztrajali pri zaprti Šutni. S pametnim strokovnim pristopom bi ta prometni problem lahko rešili v zadovoljstvo stanovalcev in podjetnikov.
Breda Zaje, stanovalka in lastnica lokala, Šutna 44
»Sem za odprtje prometa na Šutni v eno smer od severa proti jugu. Za odprtje sem zaradi poslovnih lokalov. Zaradi zaprtja
rrrrrrrrrrrc
® i
TITAN
kamnik
Želimo vam lepo velikonočno praznovanje!
ŠUUUULASUUUULSUUiJUL^
nim, da so tudi vsi trgovci takega mnenja. Stanovalcev, ki bi jih ponovno odprtje ulice za avtomobilski promet lahko prizadelo, je v tem delu mesta malo.
Branka Spruk, trgovina Borovo, Šutna 26
»Ulico na Šutni bi morali odpreti za avtomobilski promet. Problemi so zlasti za starejše ljudi, ki težko hodijo in za katere so parkirni prostori preda-
Olga Hrovat in Slavka Artiček    Irena Pire
Breda Zaje
ceste je ta občutno padel. Z odprtjem prometa na Šutni bi deloma razbremenili promet po Kolodvorski ulici, ki se je tako povečal, da že resno ogroža varnost ljudi, kupci pa bi imeli lažji dostop do trgovin. Kolikor se spominjam, je bil promet na tem koncu vedno odprt za ves promet, razen v tem spornem času. Menim, da so vsi lastniki in najemniki lokalov za delno odprtje ulice, s čimer se verjetno strinjajo tudi stanovalci. V tem primeru bi moral vpeljati strožji režim glede ustavljanja, parkiranja in dovoza. Pod temi pogoji bi bili zadovoljni trgovci, stanovalci in tudi kupci; to pa tudi ne bi omejevalo gibanja, niti ne bi škodljivo vplivalo na kulturno zgodovinske znamenitosti, ampak bi bili ti obiskovalcem še približani.«
Olga Hrovat in Slavka Artiček, KZO Kamnik, nakupovalki Meniva, da mora ostati Šu-
tna za avtomobilski promet zaprta. Velikokrat kupujeva na tem koncu, pa naju zaprtost ulice ne moti. Privlači naju izbira in kakovost ponudbe. Avtomobilski promet naj se odvija zunaj tega središča, tudi motorji zaradi onesnaževanja ne spadajo sem. Nerazumljivo je, da se nekateri kupci hočejo pripeljati prav do vrat oziroma praga trgovine. Vsaka hoja, čeprav kratka, od parkirnega prostora jim je odveč. Promet naj bo dovoljen le za dostavo. Verjetno sedanja prometna ureditev ne vpliva na obseg prodaje, če je ponudba primerna. Popolnoma pa bi morali prepovedati parkiranje drugih obiskovalcev, kar vpliva na možnost pravočasne dostave in tudi sicer ovira gibanje ljudi. Meniva, da na zmanjšan promet v trgovinah vpliva predvsem slabše finančno stanje kupcev, ki se je v zadnjih letih močno znižalo.
Irena Pire, trgovina Topsi, Šutna 18
Trgovci v tem predelu Kamnika smo že večkrat zahtevali, da bi Šutno ponovno odprli za osebni avtomobilski promet. Ulica bi bolj zaživela. Zaradi take ureditve je poslovni promet občutno manjši. Kupci se Želijo pripeljati čim bližje trgovini. Enosmerni cestni promet bi bila sprejemljiv za vse uporabnike, dvosmernost pa odklanjamo tudi trgovci. Promet naj bi potekal po eni strani ulice. Pred trgovinami naj bi bilo parkiranje omogočeno le za kratek čas, mogoče tudi proti plačilu, kot je to urejeno pri kavarni oziroma pri Ljubljanski banki. Če bi odprli cesto, bi bil promet manj moteč, kot je sicer. Poudarjam, da bi morali omogočiti promet le za osebna vozila, razen za dostavo. Želim si da bi ta problem
rešili čim prej. Tu je sedaj mrtev geto. Končno preidimo od besed k dejanjem in storimo kaj v prid poslovnosti. Življenje v tem delu mesta peša, po mojem mnenju tudi zaradi neurejenega prometa.
Janez Zupane, Kolodvorska ulica, kupec
Predlagam, da se sedanja prometne ureditev na Šutni spremeni in ulica odpre za javni promet, za prevoz z osebnimi vo-
Janez Zupane
žili. Promet naj bi dovolili le v eno smer, z zgornjega proti spodnjemu delu Kamnika. Problem parkiranja bi morali posebej urediti oziroma prepovedati. Parkiranje bi morali skrajšati na minimum. Prepričan sem in verjamem trgovcem, da jim je promet občutno padel, odkar ta ulica ni več prevozna. Me-
Branka Spruk
leč. Dovoliti bi morali vsaj enosmerni promet za osebna motorna vozila. Promet v trgovinah, tudi pri nas, je po spremembi prometnega režima občutno upadel, kar vpliva tudi na rentabilnost našega dela. Prepričana sem, da večji del ljudi, živečih v tem predelu Kamnika, podpira spremembo dosedanje prometne ureditve. Tu živi več poslovnih ljudi, vedno manj pa je stalnih stanovalcev. Hitrost vožnje bi morala biti omejena, kršilce pa bi morali kontrolirati in strožje kaznovati.
Zaključek: Pristojni občinski organi, ki bodo razpravljali o prihodnji prometni ureditvi, bodo pri končnem odločanju morali upoštevati vse uporabnike tega mestnega predela. Sprejeti bodo morali take sklepe, ki ne bodo obremenjevali stanovalcev in bodo hkrati zagotavljali nadaljnji razvoj Šutne.
STANE SIMŠIČ
Vesele velikonočne praznike!
Uredništvo Kamniškega občana
Kocke po celi Šutni?
Na zadnjem sestanku upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč (OU SSZ) občine Kamnik je bila na dnevnem redu tudi potrditev povišanih stroškov v zvezi s predvideno ureditvijo glavne ulice na Šutni (bivše Kidričeve ulice). Pri tem je prisotne zanimalo tudi, kakšna je načrtovana ureditev cestišča te ulice. Odgovor je bil, da naj bi bila ta ulica brez pločnikov, ob hišah naj bi bile betonske plošče, po sredini pa nekaj čez tri metre širok pas tona-litnih kock, ločen od betonskih plošč s plitvo muldo.
Večina prisotnih članov UO SSZ je bila odločno proti temu, da bi na cestišče položili kocke. Vprašali pa so tudi, če ne pomeni ukinitev pločnika tudi istočasno določitev tega dela Šutne za območje pešcev, torej prav nobenega prometa z vozili.
Predlog ureditve glavne ulice na Šutni, kakor je bil predstavljen na UO SSZ, pomeni zopet nadaljevanje stare socialistične prakse, da »veliki brat« (vendar tokrat drugi kot v prejšnjih časih) najbolje ve, kaj je dobro za navadne ljudi in zato lahko o vsem odloča. Tisto, kar predlagajo domačini,
ljudje, ki tam živijo, je »nestrokovno, je narobe, saj niso strokovnjaki in ne vedo, kaj je lepo in v redu«.
Prva stvar je potiskanje čistih peš con v Kamnik (kar v bistvu pomeni ureditev cestišča brez pločnikov), ne da bi upoštevali kamniško specifiko, ne da bi upoštevali ljudi, ki še vztrajajo v tem »indijanskem rezervatu«. Te čiste pešaške cone utemeljujejo in primerjajo z velikimi mesti, ki so tudi več kot desetkrat večja od Kamnika. Pri približno enako velikih mestih, kot je Kamnik, pa pozabijo povedati, da je uvedba čistih peš con za tisti mestni predel pomenila večinoma mrtvilo.
Ne, nisem proti uvajanju čistih peš con v Kamnik, vendar naj bo to delano s pametjo, ne na silo. Naj se raje za začetek razmisli, obdela in tudi javno objavi v Kamniškem občanu variante prometa po Šutni: enosmerni, dvosmerni, vendar zapora v Samčevem predoru; dvosmerni z močnimi (tudi fizičnimi) omejitvami hitrosti in vrste vozil, čista peš cona itd. z vsemi posledicami za trgovino, turizem, prebivalce, trgovce.
Druga stvar pa je tlakova-
nje cestišča (hodišča, vozišča) s kockami. Verjetno edina, pa še to dvomljiva prednost, naj bi bila lepota, poleg tega, da so kocke cenejše od granitnih plošč. Vse ostalo govori proti uporabi tega načina:
neravna površina, zaradi katere je hrup vozil bistveno večji kot pa na gladkih površinah; večja toplotna prevodnost in zato pozimi hitrejše zmrzovanje površine, kar pomeni poledico in s tem povezane posledice; zaradi polaganja v pesek in nemožnosti trajne zapolnitve fug nastanejo veliki problemi s čiščenjem samega tlaka; zaradi slabe čistoče tlaka povečan vnos nesnage v prostore ob takem cestišču; zaradi neravnih površin in fug neudobna
in tudi nevarna hoja z normalno obutvijo; treseneje vozil (koles, otroških vozičkov in podobnega) pri vožnji po taki podlagi; zatikanje visokih in ozkih (elegantnih) pet v fuge; relativno visoka cena v primerjavi z asfaltom; ob daljši in intenzivnejši uporabi grd videz, luže od dežju in podobno; zaradi neravne površine problemi pri čiščenju snega. Pa še več slabih strani bi se našlo!
Zato bi bilo tlakovanje glavne ceste skozi Šutno s kockami pravo posilstvo nad ljudmi, ki tam še živijo, pa tudi nad tistimi, ki tja redno zahajajo po opravkih.
In, kar pa bi bil pravi cinizem, to posiljevanje bi si morali prebivalci Kamnika plačati sami. Tisti, ki določajo kocke za cestišče, pri tem ne prispevajo niti stotina!
B. POLLAK
BUHfl I f N LJm H iT! M
Kamnik, Maistrova ulica 7
Voščimo vam vesele velikonočne praznike.
Kdaj bodo uredili postajališče Kamnik-Graben?
V Delu smo 9. maja 1990 brali, da je kamniška železniška postaja že tretjič zapored zmagala na tekmovanju za najlepšo postajo v Sloveniji. Tega smo bili izredno veseli in ponosni smo na kamniške železničarje. Grabničani smo pri tem upali, da bo v naslednjih letih na vrsti tudi pro-vizorično urejeno postajališče Kamnik-Graben. Toda v naslednjih petih letih smo bili na eni strani priča izredne skrbi za napredek postaje Kamnik in na drugi strani popolnega zanemarjanja postajališča Kamnik-Graben. Če bi si posebna železniška ocenjevalna komisija danes ogledala postajališče Kamnik-Graben, je verjetno, da bi bilo to postajališče ocenjeno za najbolj zanemarjeno v Sloveniji.
Ne vemo sicer, kako je organizacijsko urejeno vzdrževanje železniških postaj in postajališč, očitno pa je, da s postajališčem Kamnik-Graben nekaj ni v redu.
Kamničanom in Domžalča-nom je naš vlak izredno pri srcu. Mi smo edini, ki smo rešili progo pred demontažo; koliko drugih slovenskih prog so po nepotrebnem podrli in danes obžalujemo takratni aktivizem.
Danes je grabenško postajališče nevarno. Nasuti »peron« je popolnoma posnet in je nevarno, da potnik pri izstopanju zdrsne pod vlak. Posebno če je na tleh led. Kadar je sneg, železniški snežni plug z obeh strani zasuje peron s snegom. Prehod
na peronu je nemogoč, še posebno, če sneg zmrzne. Snega nikoli ne pospravijo.
Zanemarjenosti postajališča Graben ni krivo pomanjkanje denarja, temveč pomanjkanje pozornosti. Treba je zamenjati eno samo kretnico, sto metrov proge in urediti peron. Lansko leto so v Sloveniji na glavnih progah zamenjali nad 150 kretnic, ki so v neomejeni izbiri na razpolago za lokalne proge. Tir je tako dotrajan, da vlak po njem lahko vozi samo korakoma. Mogoče so v njem še ostanki Prašnikar-jeve železnice. Preprosta je rešitev vprašanja perona. Strojevodje imajo na Grabnu čudno navado, da nikoli ne pripeljejo do konca. Takoj ko vlak prepelje kretnico, se že ustavi. Peron bi bilo treba urediti v dolžini dvojne vlakovne garniture, merjeno od konca tira v smeri proti jugu. Montažni robniki so potrebni samo na strani perona, ki je obrnjena proti potniškemu tiru. Na strani, ki je obrnjena proti industrijskemu tiru za smodnišnico, robniki niso potrebni, ker je ta tir višji od perona. Trajna in lepša rešitev bi bila, če bi bil peron asfaltiran, ni pa nujno. To je vse.
Opozoriti je treba na površno pregledovanje voznih listkov. Sprevodnik začne pregledovati karte šele na postaji Šmarca. V smeri proti Ljubljani izstopi na Bakovniku ogromno ljudi brez karte. Za Domžalami sprevodniki redkokdaj pregledujejo karte in to v obeh sme-
Razpored cepljenja	
psov proti steklini	
18.4.95.	
ob 8. uri	Motnik, pri Flegarju
ob 9.	Špitalič, pri trgovini
ob 10.	Zg. Tuhinj, pri Kavsarju
obli.	Laze, pri Pošti
ob 11.30	Šmartno, pri Hvaletu
ob 12.30	Pšajnovica, pri Pestotniku
ob 13. uri	Veliki Rakitovec, pri Žibertu
19.4.95	
ob 8. uri	Soteska, pri gostilni Zlata kaplja
ob 8.30	Sela, pri Spruku
ob 9.	Srednja vas, pri Ustanku
ob 10.	Velika Lasna, pri Zalazniku
ob 10.30	Vranja peč, pri šoli
ob 10.45	Sp. Palovče, pri Kladniku
ob 11.15	Zg. Palovče, pri Remsu
20.4.95	
ob 8.30	Šmarca, pri Jeranu
ob 9.	Volčji Potok, pri zbiralnici mleka
ob 10.	Tunjice, pri Jamovcu
obli.	Godič, pri Hribarju
21.4.95.	
ob 8. uri	Komenda, pri Kramarju
ob 9.30	Moste, pri mlekarni
on 11.	Križ, pri Čubru
ob 12.	Podgorje, pri Rozmanu
22.4.95.	
ob 8. uri	Nevlje, pri Novaku
ob 9.30	Veterinarski zavod, Perovo 20
24.4.95.	
ob 8. uri	Sp. Stanje, pri Pernetu
ob 9.	Kregarjevo, pri gostilni Prodnik
ob 10.30	Krivčevo, pri Jurčku
ob 11.30	Gozd, pri Mlakarju
ob 12.	Černivec, pri gostilni
25.4.95.	
ob 8. uri	Motnik
ob 8.45	Laze
ob 9.15	Srednja vas
ob 10.15	Komenda
obli.	Šmarca
ob 11.45	Kregarjevo
ob 12.15	Kamnik, pri Veterinarskem zavodu
Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi na sedežu zavoda,	
vsak dan od 7. do 9. ure.	
Cena rednega cepljenja po razporedu je 2.650.00 SIT, posamezno	
cepljenje pa 3.200.00 SIT.	
	Veterinarski zavod
reh. Na Brinju vstopi proti Ljubljani množica potnikov - vsi brez karte.
Urediti je treba prodajo kart. Ob naših nemirnih denarnih spremembah seveda še dolgo ne bomo mogli kupovati kart na avtomatih. Toda problem s kartami je bil na ka-mničanu tudi pred vojno, saj je bilo več postajališč brez blagajn (Duplica, Podboršt), vendar je bilo karto mogoče dobiti pri sprevodniku. To bi se dalo urediti tudi danes, eventualno proti doplačilu.
Čas je, da se prečisti vozni red. Ne zahtevamo inter-city vlakov, ki vozijo vsako uro, tudi če niso zasedeni. Obnovljeni potniški promet na kamniški progi teče že toliko let, da so si železničarji lahko ustvarili jasen pregled nad potekom prometa tekom celega dneva. Točno se ve, kdaj so prometne konice in kdaj ni prometa. Nič jim ne bomo zamerili, če premišljeno izločijo vlake, ki niso nikoli zasedeni. Imamo polno razumevanje za rentabilnost, toda korektno rentabilnost brez izsiljevanja. Pred vojno je bila kamniška proga znana kot ena najbolj rentabilnih.
Pred vojno je železnica tekmovala z avtobusom. Danes je obratno. Danes stoji kamniški avtobus v Ljubljani pred vhodom v železniško postajo, modri železničarji pa so ka-mničana postavili s priročnega C-tira na 10 minut oddaljeni peti ali šesti tir... Kamničan je
primestni vlak. Pri primestnih vlakih se vlak čim bolj približa potniku - primestni vlak spada na C-tir in ne na oddaljeni, zakotni šesti tir. Pri sestavljanju voznega reda je treba misliti na to, pa ne bo »tehničnih« težav.
Ob stoletnici kamniške proge bi bilo prav, da železnica postavi v Kamniku in Domžalah kot trajne železniške pomnike muzejske lokomotive, ki so nekoč vozile na kamniški progi. Te lokomotive bi bile tako v neposredni bližini bodočega železniškega muzeja v šišenski kurilnici. Ali obstoji še kje lokomotiva JŽ 151 - sloviti kamniški »kofemalen«? Ta lokomotiva je za našo progo najznačilnejša in najznanimivejša. Verjetno je kje dosegljiva lokomotiva serije JŽ 153, prav tako »naša« lokomotiva. Menda je v kurilniški lopi v Grosupljem spravljena lokomotiva serije JŽ 162. Čeprav je ta lokomotiva med vsemi tremi najšibkejša, predstavlja ravno ta lokomotiva renesanso kamni-čana. Na našo progo je prišla v začetku tridesetih let. Do takrat je trajala vožnja iz Ljubljane v Kamnik uro in pol, s prihodom te lokomotive pa 40 minut, torej pet minut manj kakor danes. Pred vojno je bilo od Kamnika-Mesto do Ljubljane 13 postaj, danes je od Kamni-ka-Graben do Ljubljane 14 postaj.
O teh obsežnih novotarijah na kamniški progi je takratni študent - poznejši profesor Ivan Zika napisal v Slovenskem narodu izredno opažen in zabaven članek »Konec kamniškega kofemalna«. Članek je tako zanimiv, da bi ga bilo vredno poiskati in v celoti ponatisniti.
Dr. ALBERT ČEBUU
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma,
Ustavila seje žičnica na Veliki planini (2)
Kamniški občan je pod tem naslovom pohvalil in dal priznanje delavcem žičničarjem za požrtvovalno in uspešno delo. V takem viharju, s take višine brez nesreče spraviti vse turiste na varno je res vredno pohvale. Tako vestni naj bodo še naprej.
Če se ozremo 16 let nazaj - takrat resnosti ni bilo. Dnevno časopisje je tedanje žičničarje grajalo. Tudi v Kamniškem občanu smo lahko prebrali opomine in kritike. Zlasti glede usodne noči na 12. avgust leta 1979. Po tem je bil ponovno red. Potniki so med seboj šušljali, da je res moral nekdo umreti za varno vožnjo.
Izguba ne bi bila nič manj boleča, četudi bi bila kazen odslužena. Ni bilo tožnika, ne sodnika. Po treh letih spet brezskrbno.
Spomnim se TV dnevnika leta 1982, ko je napovedovalec J. Pengov dodal: »Pa še to!! Preplašeni turisti na žičnici Velike planine. Danes so morali za varnost turistov miličniki kar dvakrat posredovati.« Turisti so bili zaskrbljeni, delavci pa vse prej kot odgovorni, zato je prišlo tudi do smrtne žrtve.
ANGELA BRLEČ
Lokostreld v Cormonsu (Krminu), ne v Cremoni
Ob koncu tedna se iz tujine rada vračam v rodni Kamnik. Prav tako rada prelistam Kamniškega občana. V zadnjem sem zasledila poročilo Tjaše o uspehih kamniških lokostrelcev v Cremonu v Italiji dne 19.02.1995.
Ker običajno spremljam na lokostrelska tekmovanja moža in hčerko, sem bila tudi tokrat prisotna prav na podelitvi nagrad, kjer so se Kamničani tako izvrstno odrezali. Rada bi pripomnila le to, da to tekmovanje ni bilo v CREMONU (pravilno CREMONI - Lombardija v Italiji), ampak nedaleč od italijansko-slovenske meje v Italiji v CORMONSU ali povedano lepo po slovensko v KRMINU.
V upanju, da moje pisanje ne boste vzeli za slabo,
vas pozdravljam
ANDREJA GERLIC
Zaposlimo mizarske pomočnike in priučene delavce.
Lipar, Lahovče 31, Cerklje, tel.: (064) 421-781.
SVETOVANJE
ZA MALE ŽIVALI
ZAJC RADOVAN DR. VET. MED.
TEL: 728-753
HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17
OBVESTILO
V skladu s 45. b členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS št. 18/84) ter v skladu s sklepom Vlade RS obveščamo vse zainteresirane, da bo od 1.4.1995 do 1.5.1995 potekala
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA AVTOCESTO NA ODSEKU VRANSKO-BLAGOV1CA in
PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DP ZA OBDOBJE 1986-2000 IN SDP ZA OBDOBJE 1986-1990
OBČINE KAMNIK (v delu, ki ga opredeljuje osnutek LN)
JAVNA OBRAVNAVA
bo v SREDO, 12.4.1995 OB 19.30 V SEJNI SOBI KRAJEVNE SKUPNOSTI MOTNIK, MOTNIK 33
Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24 in v sejni sobi Krajevne skupnosti Motnik, Motnik 33.
Pisne pripombe lahko pošljete na naslov Zavod za urbanistično načrtovanje občine Kamnik, Glavni trg 24, ali jih napišite v knjigo pripomb, kije priložena ob razgrnjenem gradivu.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE KAMNIK
OBRAZLOŽITEV:
Vlada Republike Slovenije je dne 30.3.1995 sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za odsek avtoceste Vransko - Blagovica in o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih planov občin Lukovica, Kamnik, Zagorje ob Savi in Žalec.
Avtocesta med Vranskim in Blagovico je del avtocestnega omrežja Slovenije kot del primarne prometne smeri med Koprom in Lendavo oziroma povezavo Štajerske in osrednje Slovenije. Z dograditvijo priključka Trojane bo z avtocestnim omrežjem ustrezno povezana tudi zasavska regija. Odsek je načrtovan za prevzemanje regionalnega in deloma tudi lokalnega prometa. Osnutek lokacijskega načrta in predlog sprememb in dopolnitev občinskih prostorskih planov si lahko med 1.4. in 1.5.1995 ogledate na sedežu občin Lukovica, Kamnik, Zagorje ob Savi in Žalec ter v vseh krajevnih skupnostih (Blagovica, TVojane, Motnik, Šentgotard in Vransko). Vse pripombe in predloge bodo po končani razgrnitvi obravnavali občinski sveti. Občine jih bodo skupaj s svojimi mnenji poslale ministru za okolje in prostor, ki jih bo natančno proučil. Utemeljene pripombe in predlogi bodo upoštevani pri pripravi končnega predloga lokacijskega načrta in predloga sprememb in dopolnitev občinskih prostorskih planov. Spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih planov bodo sprejeli občinski sveti posamezne občine, lokacijski načrt, dopolnjen z vsemi sprejetimi pripombami in predlogi, pa bo z uredbo sprejela Vlada Republike Slovenije predvidoma jeseni 1995.
Uredba o lokacijskem načrtu bo po objavi v Uradnem listu pravna podlaga za odkup zemljišč po katerih bo potekala avtocesta. Na podlagi lokacijskega načrta bodo izdelani podrobni projekti. Lokacijski načrt, na tej podlagi izdelani projekti in vsa pridobljena zemljišča, bodo podlaga za izdajo dovoljenja za graditev avtoceste. Odkupi zemljišč in priprave na gradnjo avtoceste se bodo začeli jeseni 1995, sama gradnja pa se bo predvidoma začela spomladi leta 1996. Pred izdelavo osnutka lokacijskega načrta so bile obravnavane 4 variante avtoceste, eno od njih so predlagale nevladne organizacije. Variante so bile proučene glede na vpliv na regionalni in urbani razvoj, prometno učinkovitost, varnost in prometno tehnične kriterije, varovanje okolja in ekonomiko gradnje. Glede na vse vidike primerjave je najprimernejša trasa avtoceste v trojanskem koridorju. Navedeno stališče Ministrstva za okolje in prostor so podprli tudi skupščina občine Domžale avgusta 1994, Izvršni svet skupščine občine Kamnik maja 1994, Izvršni svet skupščine občine Zagorje ob Savi junija 1994 in svet krajevne skupnosti Vransko avgusta 1995.
V postopku priprave osnutka lokacijskega načrta so bile proučene geološke, hidrološke, prostorske, okoljske in druge razmere na območju, po katerem bo potekala avtocesta in tudi pripombe in predlogi prebivalcev krajevnih skupnosti.
Avtocesta poteka po geološko in prostorsko izjemno zahtevnem terenu, tako da več kot polovica 16 km dolgega odseka avtoceste poteka v predorih in po viaduktih. Načrtovanih je 11 viaduktov skupne dolžine 3400 m in 4 predori skupne dolžine 5.700 m.
Osnutek lokacijskega načrta prikazuje potek avtoceste, lokacijo in obliko priključka TVojane, predore in viadukte, nadvoze in podvoze obstoječih poti, regulacije vodotokov, objekte, ki se bodo odstranili, protihrupne zaščite. Pri naselju Podzid je načrtovan priključek TVojane, ki je navezan na regionalno cesto R 336A TVojane - Izlake in na magistralno cesto M 10 Celje - Ljubljana. Ob izgradnji avtoceste bo zgrajen 1 km nove regionalne ceste TVojane - Izlake. S priključkom TVojane bo na avtocesto ustrezno navezana tudi zasavska regija. Na priključku bo zgrajena cestninska postaja, kjer bodo plačevali cestnino vozniki, ki bodo prihajali iz smeri Celja oziroma bodo iz Zasavja vozili proti Celju. Drugi vozniki bodo plačevali cestnino na cestninski postaji Kompolje. Trasa avtoceste v izbranem koridorju in z načrtovanim priključkom TVojane bo ohranjala in spodbujala nadaljnji razvoj Trojan kot turistično rekracijskega območja.
Vsa naselja ob magistralni cesti M10 bodo prometno močno razbremenjena, s
čimer se bo bistveno izboljšala tudi prometna varnost v njih.
Prekinjene ceste in poti bodo z nadvozi ah podvozi speljane čez ali pod avtocesto
tako, da bo omogočen dostop do vseh zemljišč.
Kmetijska in gozdna zemljišča bodo zavarovana z različnimi ukrepi in
ureditvami. Na stikih avtoceste s kmetijskimi površinami bo zasajeno gosto
grmovje, ki bo omililo onesnaženje tal s škodljivimi snovmi.
Vodni viri, ki so nad predorom Trojane, bodo pred pričetkom gradnje
evidentirani. Ob kakršnih koli negativnih spremembah bodo le-te nemudoma
odpravljene, tako da bo zagotovljena nemotena oskrba s pitno vodo med
gradnjo in po njej.
Z dograditvijo avtoceste se bosta na celotnem odseku, zlasti pa v dolini Črnega grabna, onesnaženost zraka in raven hrupa bistveno znižala. Za zmanjševanje posledic čezmernega hrupa so predvidene protihrupne zaščite različnih tipov (ograje, nasipi), ki hkrati tudi varujejo okolico pred emisijami plinov.
Trasa avtoceste med Vranskim In Blagovico
m mm trasa AC Iz osnutka lokacijskega načrta )c:::::::(prador
obstoječe ceste Q priključek na avtocesto
Za kulturno bogat Kamnik
Tone Smolnikar, župan Kamnika, in Sergij Pelhan, minister za kulturo, pred novo kamniško pridobitvijo - Gasparijevo sliko Veronike, karje prav gotovo dober razlog za zdravico in slavnostno vzdušje. (V. M.)
Matična knjižnica Kamnik
Zemlja je naš dom
Na povabilo našega župana Toneta Smolnikarja se je v ponedeljek, 27. marca, minister za kulturo RS Sergij Pelhan skupaj z državnim sekretarjem za kulturo Jožetom Ostermanom v razstavišču Veronika udeležil predstavitve odkupljene slike Maksima Gasparija KAMNIŠKA VERONIKA, ki je s pomočjo kamniškega gospodarstva le prišla v last občine Kamnik.
Gasparijevo sliko je predstavil akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec, ki je botroval podvigu, da je slika Veronike našla svoje mesto v Kamniku.
Župan Tone Smolnikar je na slovesnosti izrazil zadovoljstvo in zahvalo kamniškim podjetjem in direktorjem za posluh ohranjanja kulturne dediščine v Kamniku. Opozoril je tudi na nujno ureditev primernega hrama za bogato kamniško kulturo. Napovedal je, da Kulturni center skupaj z občino pripravlja 1. mednarodni bienale akvarela, ki bo letos potekal od 11. maja do 15. avgusta v gradu Zaprice, kjer
Poslušati Cirila Merčuna je zelo prijetna Ne samo zaradi zvonkega donečega glasu, tudi zaradi jasno izrečenih misli. Čeprav je za njim že osem in pol desetletja dolga življenjska pot, iz njegovega spomina niso ušli tudi na bolj oddaljeni dogodki. Imena, datumi kar vro iz njega.
Sončen predpomladanski dan je bil, ko sva se srečala na njegovem domu v Zapričah. Skozi okno zreva na z dopoldanskim soncem obsijano podgorsko vas s cerkvico na hribu in s kamniškimi planinami v ozadju. »Po je moj najlepši pogled,«pravi, »zdaj tudi v večernih urah, ko je cerkev osvetljena. Pogled za razmišljanje.«
Ciril Merčun je, čeprav bo kmalu dopolnil 86 let, še vedno krepak mož, iskrivega pogleda in košatih sivih las, ki mu silijo na čelo, skratka mož, ki naredi vtis
S spomini seževa nazaj na 2. julij 1909, ko je privekal na svet mami iz Spodnjih Gameljn in očetu iz Nadgorice pri Črnučah. Spomini teko od ljudske šole na Viču v letih 1915 do 1923, prek Tretje meščanske na Prulah do ljubljanskega učiteljišča, ki ga je obiskoval od 1925. do 1929. leta. Že sva pri knjigah. Brez njih ne more. Na mizi pred nama se znajde originalna Kranjska čbe-lica iz leta 1831, pa Metelkova slovnica iz leta 1825 in še 92 let stara knjižica Ernestine Jelo-vškove Spomini na Prešerna. »Tb imam od očeta, kije delal v Bla-znikovi tiskarni, pa je tam marsikaj starega našel,« pravi. Pokate mi še Stiasnyjev Zemljepisni in zgodovinski oris Kamnika. »Teh knjig ne dam za noben denar.«
prav zdaj odkrivajo v notranjosti gradu izredno dragocene posli-kave. Za prisotnost se je zahvalil povabljenima gostoma, katerima so predstavili nekaj največjih kulturnih projektov, ki celo presegajo občinske okvire.
Ravnateljica Kulturnega centra Mirina Zupančič je oba gosta in druge obiskovalce seznanila s kulturnimi aktivnostmi na gradu Zaprice. Opozorila je na pravkar odkrite stenske po-slikave iz 18. stoletja. Gre za izredno redko ohranjene poslika ve v Sloveniji. V poslikanih sobah nameravajo urediti salonske prostore, primerne za projekcije, razstave in koncerte. Do začetka mednarodnega bienala akvarelov bodo za obiskovalce pripravili zloženko o tem pomembnem odkritju. Prav tako naj bi do začetka razstave iz Narodnega muzeja dobili vsaj dve od osmih imitacij gobelinov, ki so bili leta 1946 odneseni iz gradu. Kulturni center namerava urediti tudi Preskarjevo bajto na Veliki planini in jo opremiti v starinskem slogu. Kopijo te bajte
Iz njih črpa tudi misli za svoje nastope v klubu kamniških upokojencev pri Marjanci. Ob letošnjem kulturnem prazniku so zelo toplo sprejeli doslej manj znane poglede na Prešernovo življenje in delo. »Moja stara mati, rojena 1838, je še pomnila Prešerna. Večkrat je rekla, da je v Kranju en jezični dohtar, ki rad pomaga, v cerkev pa ne hodi«.
V marcu pa je upokojencem predstavil na svoj način tudi kamniškega rojaka pesnika Antona Medveda.
Spet sva pri šoli. »1929. leta sem na učiteljišču maturira! S Kardeljem sva bila sošolca in veliku prijatelja, ker je bil dober po srcu in ne vem, kako se je mogel potem tako spremeniti. Na univerzi v Moskvi so ga povsem spremenili.« Namesto v šolo ga je pot po maturi vodila k vojakom v Sarajevo. »To je bil takoimenovani džački rok. Šoli pa so rekli Škola za rezervne artilerijske in pešadijske oficire. 9 mesecev je trajala«.
Merčunova učiteljska pot se začne septembra 1930 vPečah pri Moravčah. »Kar 104 učence sem eno leto poučeval na tej enorazrednici. Bil sem učitelj, upravitelj, tajnik in včasih tudi pometač, za vse sam. Za mene pa je bila to velika čast, da so mi kot začetniku zaupali to nalogo«. V dobrih desetih letih se je navezal na tamkajšnje preproste kmečke ljudi in tudi oni so ga znali ceniti.
Prišla je vojna. Maja 1941 je mladi učitelj Ciril po zaslišanju v Mora včah z nemškim tovornjakom romal v kamniške zapore. »Čez 40 nas je bilo zaprtih v majhnem prostoru, med nami sta bila tudi dva duhovnika, tako da smo morali vseskozi stati« Čez nekaj dni so ga premestili v zbirni center v Šentvid in nato sku-p., ■ y"io in hčerko Vido v pregnan-
v naravni velikosti pa bodo postavili ob gradu Zaprice.
Minister za kulturo RS Sergij Pelhan je obljubil pomoč za ohranitev bogate kamniške kulturne dediščine. Povedal je, da imamo v Sloveniji nad 1.700 spomenikov, večina teh pa propada. Žal bi bilo narobe, je dejal, če bomo imeli leta 2000 moderne avtoceste, zelo moderno policijo, vojsko, pa propadle kulturne spomenike. Zato je minister zagotovil državno finančno pomoč pri načrtih Kulturnega centra Kamnik in morebitno sofinanciranje nakupa notranje opreme pri obnovi kulturnega doma.
Ob tej priložnosti je arhitekt Tomaž Schlegl številne prisotne seznanil s predlogom projekta prenove kamniškega kulturnega doma, ki danes sameva na obrobju mesta. Pred tem projektom je obstajala dilema, ali zgraditi nov kulturni dom ali prenoviti obstoječega. Idejni projekt, ki ga je izdelal arhitekt Tomaž Schlegl, je pokazal, da je smotrneje pristopiti k prenovi. Prostor ob obstoječem domu je že opremljen s 140 parkirnimi prostori, razsvetljavo in drugo infrastrukturo. Notranja površina prostorov obsega 2.500 kv. m. Če bi s takšno površino notranjih prostorov delali novega, bi bili stroški približno osemkrat večji kot prenova obstoječega doma.
Prenova tega doma bi stala 1 milijon 200 tisoč nemških mark. Projekt omogoča tudi etapno reševanje notranjosti doma. Glavna ideja tega projekta je nov prizidek na severni strani, ki omogoča, da kulturni dom spet zaživi. Prizidek omogoča pristop v dvorano (pri odru) z dvignjenim podijem. S tem bo omogočeno kvalitetno spremljanje vseh prireditev od kina, gledališča, simpozijev, koncertov in podobno. Vsi drugi prostori se v bistvu ohranjajo, vendar v prenovljeni obliki. Ti prostori pa so: restavracija, razstavni prostor, mala dvorana in nove namembnosti v kletnih prostorih.
VERA MEJAČ
Ciril Merčun
Tako se letos imenuje mednarodni knjižni kviz, ki ga kot že leta poprej pripravlja nemška ustanova Stiftung Lesen in v katerem sodelujejo otroci iz mnogih evropskih držav, seveda tudi iz Slovenije. Tekmovanje poteka od marca do septembra, vodijo pa ga splošnoi-zobraževalne knjižnice. Za našo občino torej Matična knjižnica, ki je že razdelila vprašalnike po šolah. Vprašalniki pa so na voljo tudi v naši knjižnici in sicer na pionirskem oddelku. Naše knjižničarke vam bodo prijazno razložile, če česa ne bi razumeli. Hkrati pa sta sodelavki s tega oddelka, Jana in Jelka, pripravili razstavo knjig, ki so v kvizu omenjene, zraven pa tudi druge,
naravnane na ekološko temo.
Kvize lahko torej rešujete tudi v šolah ali pa sami. Rešitve pošljite na naš naslov ali pa kviz z vašim naslovom pustite na pionirskem oddelku. V začetku septembra bo žrebanje pravilnih rešitev in podelitev nagrad. Glavni nagrajenec ali nagrajenka bosta odšla 17. septembra v Ljubljano, kjer bo prireditev za dan zlatih knjig. Vsi sodelujoči boste imeli možnost, da ste v Mainzu izžrebani za mednarodno nagrado - to je udeležba na mednarodnem bralnem taboru.
Letošnje leto je Svet Evrope razglasil za evropsko leto varstva narave, ravno zato pa je kviz posvečen okolju. Primeren odnos do narave je eden od pogojev za naše zdravje in normalno življenje. Pridobimo si
glasbe Adom Darijanom in mnogimi drugimi. Žal jim finančno nisem mogel kaj dosti pomagati. Vse je bilo odvisno od komiteta, ne pa od mene. Želel sem nazaj v šolo, vendar me niso pustili, dokler s seminarja ni prišla Marica Brejc, ki je prevzela to mesto.«
Novembra 1950 se Merčun spet znajde med učenci, tokrat na nevelj-ski šoli. Tudi nanjo in na Neveljčane ga vežejo lepi spomini. »Poglejte, to sem dobil ob 100-letnici šole v Ne-vljah leta 1963 od Vinka Dobnikarja kot priznanje za moje delo,« pravi in z roke sname vgravirano uro. »Še danes gre točno,« šaljivo pristavi. »Z ženo sva v začetku učila vsak po dva razreda, kasneje pa je na pomoč prišel še učitelj Jože Juvančič.«
Kar sedemnajst let spominov veže upravitelja Merčuna na neveljsko šolo, vse do leta 1967, ko se je upokojil.
»Če bi se še enkrat odločal, bi se spet odločil za učitelja,« pravi z zadovoljnim nasmehom, »delo z mladino mije bilo največje veselje. Peče, Kamna gorica, Loke, Nevlje, to so kraji mojih lepih spominov. VPečah me imajo kar za svojega. Zato jo tja večkrat mahnem kar s kolesom.«
Res, vedno vas vidimo na kolesu. »Zelo rad kolesarim. Lani sem bil trikrat v Pečah, trikrat v Ljubljani, enkrat v Kranju in še marsikje. Vas zanima, od kod mi žensko kolo. Pred petnajstimi leti sem ga zadel na gasilski veselici v Nevljah.«
Merčunovnemirni duh ne miruje. Kdo ga Še ni srečal na številnih pogrebih, kjer se vimenu borcev, invalidov ali v lastnem imenu poslavlja od pokojnikov. Pokaže zajeten seznam pogrebov, kjer je govoril, kar 256 imen obsega. Govori na pamet in glasno, da ne rabi nobenega zvočnika. »Pred dnevi sem sc v Pečah poslovil od svojega učenca, tudi svoji materi sem spregovoril na grobu«.
Seveda ne moreva mimo letošnje 50. letnice zmage nad nacifašiz-
ga s spoštovanjem in občudovanjem narave pa tudi z ozavešča-njem, ki raste iz razmišljanja in seveda z BRANJEM!
Kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati knjižnice v prejšnjem tednu?
Marsikaj! Veliko našega knjižnega gradiva smo opremili s črtnimi kodami, ki nam bodo v kratkem omogočile računalniško izposojo. Zal to delo ni moglo potekati hkrati z izposojo, saj smo morali s polic umakniti skoraj vse knjige in prav na vsako nalepiti kodo ter jo vnesti v računalnik. Ker pa je dnevno zelo veliko izposoje, si preprosto ne moremo privoščiti zmešnjave. Upamo, da bo čez nekaj mesecev izposoja z računalnikom gladko stekla - v zadovoljstvo bralcev in tudi knjižničark.
mom. »Samo to bom rekel: pred božičnimi počitnicami na učiteljišču mi je Kardelj posodil neke brošure in mi dejal, naj jih preberem. Po počitnicah me je vprašal, kaj mislim o vsem tem. Rekel sem: »Edo, z vsem se strinjam, samo z oboroženo borbo, z revolucijo ne. To je bilo 12 let pred vojno. Okupator pa nam je boj vsilil. Leta 1941 je šlo za obstoj slovenskega naroda.« Še o pogledih na življenje in človeka. »Verjamem v dva aksioma: noben človek ne pride na svet po svoji volji, zato ne more biti odgovoren za svoja dejanja. Drugi: nihče ni kriv, da je takšen, kot je, čeprav je zaslužen. Geni so človekova življenjska pot, vsakemu posebej dana. O tem se je precej pogovarjal z dr. Antonom Trstenjakom, čeprav on trdi, da močna volja premaga vse težave.
Spet se s pogledom zazre skozi okno v čudovit sončen dan. »Po moje to ogromno vesolje samo od sebe ni moglo nastati. Ta čudovit red, noč in dan pa letni časi, točno do sekunde nastopi pomlad... Neka višja sila mora biti«.
Za današnji čas pa pravi, da bi bilo bolje, če ne bi imeli nobene stranke. Te samo spodbujajo medsebojno sovraštva »Ja, stranko, ki bi se zavzela za poštenje, prijateljstvo, skromnost, varčnost, bi šel volit vsak dan«.
»Za sebe lahko rečem, da sem srečen, ker živim v Kamniku. Tu se ob večerih zagledam skozi okno, luči ne prižgem in gledam proti razsvetljeni podgorski cerkvi. Razmišljam, koliko nepotrebnih tragedij je na svetu. Takrat se spomnim na Gregorčičevo Človeka nikar... To je zame globoka pesem.« In že vro iz Mcrčunovih ust pesnikovi stihi. »V delavnico sem tvojo zrl, ki bitij si rodil brez broja... Človeka ustvariti nikar...«
FRANC SVETEIJ
stvo v Srbijo, v Župski Aleksandro-vac. »Morali so nas sprejeti in s tem poravnati Nemcem neke vrste vojno odškodnino. Tri dni so nas s konjskimi in volovskim! vpregami čakali na železniški postaji. V nekem opuščenem vrtcu so nam urediti kuhinjo, da so naše ženske lahko kuhale, mi pa smo skrbeli za drva in druge stvari.«
Ko so partizani pregnali četnike s Kopaonika, so mobilizirali tudi moške slovenske pregnance. «Rekli so nam, da je došlo vreme, da nam pomognete in tako smo 1. septembra 1944 krenili na pot preko Kra-gujevca, Valjeva, nato s čolni preko Drine v Vojvodino, naprej preko Podravine, Krapine proti Sloveniji. Brigada se je imenovala Druga krajiška. Dali so mi nalogo čata ali pisana, da sem pisal »zapovedi« za komandanta.«
»Ja, 10. maja 1945sem že kopal v Rogaški Slatini,« pravi z nasmehom, »nato smo s to brigado prišli še do Guštanja, kjer pa smo morali obrniti, ker so Koroško zasedli Angleži.« Čeprav so nanj močno pritiskali, da bi ostal v vojski, mu je končno uspelo, da so ga 2. avgusta 1945 spustili iz brigade. Želel sije, da bi čimprej
prišel v šolo. Ta dan se je domov v Kropo iz Srbije vrnila tudi žena Stana s hčerko Vido in sinom Janezom, ki je bi! rojen v pregnanstvu. »Jaz mu zato pravim kar Jovo, za mene je Jovo, v spomin na tisti čas «
Merčunova šolska pot se je maja 1946 nadaljevala v Kamni Gorici, vendar pravi, da ga Pečani niso pustili pri miru. Zato se je po nekaj mesecih z družino spet vrnil v Peče, kjer ga je čakala požgana šola. »Pouk smo imeli kar na farovškem podu. Žena je učila dopoldan, jaz pa popoldan. Ko se je maja 1947 rodil sin Egidij, sem spet učil sam. Poleg tega pa smo obna vljati še požgano šolo.«
Burna povojna leta niso mogla mimo učitelja Merčuna. Moravčam so ga izbrali za odbornika okrajnega ljudskega (xlbora Kamnik. »Kar s kolesom se se vozil na seje v Kamnik. Pa nisem nikoli zamudil. Lojze Be-šter, predsednik OLO, je nekoč dejal. Poglejte Merčun je že pol ure tu, vi, ki ste zraven, pa še zmeraj capljate.«
Na kamniškem okraju so Mer-čunu kmalu dali poverjeništvo za prosveto. »Spominjam se mnogih pogovorov s Cirilom Vremšakom, kije takrat vodil Liro, s patri iz snmostana v zvezi s knjižnico, s profesorjem
Ob rojstnem dnevu Rudolfa Maistra
Zeleni Kamnika so 29. marca na dan 121. obletnice rojstva našega rojaka generala in pesnika Rudolfa Maistra pred njegovo rojstno hišo na Šutni poleg cerkve pripravili slovesnost. Organizirala jo je in zanjo dala pobudo Dragica Friedl, ki je tudi vodila program prireditve. O zgodovinskem pomenu Rudolfa Maistra - kamniški legendi - je govoril dr. Niko Sadnikar. Prav on in njegov oče sta veliko prispevala za postavitev spomenika in k odkritju spominske plošče. Nekaj zanimivosti o kamniškem odnosu do svojega velikega rojaka nam je dr. Niko Sadnikar razkril še kasneje v pogovoru za naše bralce. Že leta 1924 je mesto Kamnik oziroma takratni župan dr. Rihard Karba dal pobudo, da se Rudolfa Maistra ob njegovi 50-letnici imenuje za častnega občana Kamnika in se mu izroči diploma. Izdelal jo je akademski slikar Maksim Gaspari. Na vrhu jo krasi panorama rojstnega mesta Kamnik z rojenico, v sredini je tekst, spodaj pa panoramska slika mesta Maribor z vitezom, ki predstavlja generala. Bila je v zlatem okvirju, ki ga je izdelal kamniški rezbar in podobar Ivan Klemen. Kamniška občinska delegacija je diplomo izročila generalu v Mariboru 15. aprila 1924. Leta 1941 ob nemški okupaciji je gestapo uničil diplomo, okvir pa je ostal Maistrovim potomcem.
V imenu odbora, ki daje pobude in spremlja potek dogodkov v zvezi z odprtjem spominske sobe, je povedal nekaj besed Lojze Konda. Opozoril je, da je propadajoča rojstna hiša Rudolfa Maistra sramota za Kamnik in da že tečejo aktivnosti za obnovitev zgradbe. Urediti bi morali spominsko sobo, kar pa ne bi bilo le kulturno, ampak tudi zgodovinsko in turistično smiselno ter potrebno. Dokumenti in pričevanja generala in pesnika morajo biti ljudem na vpogled v rojstnem Kamniku.
VERA MEJAČ
Ljudje izpod kamniških planin
Ciril Merčun
Kamniški gasilci v januarju in februarju
V januarju je bilo potrebnih Precej intervencij. Začelo se je *e 8. 1, ob 9.15. Javili so, da gori dimnik na Ljubljanski 36. V akcijo je odšlo pet gasilcev z enim vozilom.
16.1. so ob 17.40 gasilci prejeli obvestilo, da gori v skladišču Urko d. o. o. Vzrok je bil najverjetneje požig. Sodelovalo je deset gasilcev s petimi vozili.
Že naslednji dan se je vnel dimnik v Šmarci. Posredovali so trije gasilci z avtocisterno. Akcija pa se je nadaljevala v
Komendi, kje se je v hiši na Zadružni ul. 20 vnela električna napeljava. Prisotnih je bilo petnajst gasilcev s tremi vozili.
24.1. je ob 8.45 zagorelo vTi-tanu v livarni. Gasilci so v dve-urno akcijo odšli s tremi vozili.
Tudi mesec februar ni bil miren. 1. 2. so gasilci reševali E. M., ki je padel v strugo Bistrice pri Veterinarskem zavodu.
3.2. so gasilce klicali na kraj prometne nesreče v Šmarci, kjer je voznik lade samare na prehodu za pešce zadel peško, ki jo je trenutek za tem zadel še
voznik vozila R 11 GTL. Peška je na kraju nesreče umrla.
7.2. je ob 8.05 policija javila, da gori stanovanje na Jakopičevi 21. Zagorela je električna blazina v postelji. V akciji je sodelovalo 12 gasilcev iz GD Kamnik in še nekaj Stolovih.
11.2. so javili, da gori gozd na Brezjah. Na ogled so odšli štirje gasilci in ugotovili, da požigajo lubadarja in da je ogenj pod kontrolo. Še isti dan je deset gasilcev odšlo gasit leseno barako pri tenis igrišču na Duplici.
25. 2. je gorelo v stanovanju
naTunjiški 2. Sodelovali so trije gasilci. 28. 2. se je vnelo ob dimni cevi v odprtini za zračnik v hiši na Vrhpolju.
V akcijo je odšlo osem gasilcev. Klicani so bili tudi gasilci GD Nevlje, vendar se kljub trikratnemu oglašanju sirene ni nihče javil.
Poleg intervencij so gasilci GD Kamnik opravili še tri tehnične preglede za gasilska vozila, stražili na pustovanju v hali ter slovesno pospremili poroko enega izmed članov.
DARJA PIRŠ
^ot si ptiček spomladi izbere svojo samičko, tako tudi fantje začno •zbirati svoja dekleta. Nekaj tega starega ljudskega običaja so Prikazali tudi učenci 3, in 4. razreda OS Sela s pesmico Al' me boš kaj rada imela.
Mamico Andrejo Berlec, ki ima v naročju 8-mesečnega Luka, je s šopkom obdarila 8-letna hčerka Špela. Z njo so si delile veselje in radost tudi druge obdarovane matere in žene.
Materinski dan v šoli Sela
Prav na materinski dan, v soboto, 25. marca popoldan, so učiteljici OŠ Sela Milena Kunej in Etna Berlec ter vzgojiteljica Si-■hona Matjan materam in že-"ani pripravile ob njihovem prašku prijetno druženje ob bogatem kulturnem programu selskih osnovnošolcev in malih šolarjev. Prisrčen program sta povezovala nekdanja učenca te šole Suzana **ak in Damjan Kemperl. Prodava je potekala v eni od učilnic,
ki je bila pretesna za vse matere in žene. Za to srečanje so prispevale okusne domače dobrote, za kar se jim se učiteljica Milena še posebej zahvalila.
Ta dogodek je le eden izmed mnogih, ki jih šolarji pripravijo za starše in druge, ki se želijo še kdaj pa kdaj pokukati skozi šolska vrata, za katerimi so si v rosnih letih nabirali učenosti.
Osnovna šola Sela deluje od leta 1932. Sprva je bila osemletka,
kasneje pa je postala štirirazre-dnica. Sedaj obiskuje pouk 29 učencev in 6 malih šolarjev. Nekateri učenci so zelo oddaljeni od šole, celo več kot uro hoda. Prav zato, ker so od daleč in pogostokrat ubirajo pot do šole sami brez sovrstnikov, radi ostajajo še po pouku, ko potekajo različne interesne dejavnosti: dramski in reci-tatorski krožek, krožek za ročna dela, pevski zbor, likovna delavnica in izrazni ples.
Tudi to praznično sobotno popoldne sta morali učiteljici kot drugi mami pregovoriti otroke, naj le odidejo domov, kajti tudi hram učenosti je bilo treba zapreti. Otroci so potarnali, da je ponedeljek vse predaleč, zato so se spet zaslišali glasovi harmonike in otroci so razigrano zaplesali v ritmu glasbe.
VERA MEJAČ
Gneča in zanimanje na akcijo Šolska ura v prometu - v ospredju so učenci 3. razreda osnovne šole Motnik z učiteljico Mojco Kolar.
Kamniški otroci spoznavali promet v Ljubljani
V torek, 14. marca, je bil mrzel zimski dan. Tudi naletavajoč sneg ni motil 254 otrok tretjin razredov osnovnih šol iz naše občine, da se ne bi udeležili skupne akcije osnovnih šol iz občin ljubljanske regije. V tej akciji so učence s 25 avtobusi popeljali v našo prestolnico in po ljubljanskih ulicah. To je zastonj omogočilo podjetje Kompas Hertz.
Namen akcije Šolska ura v prometu, ki je letos potekala že dvajsetič zapored, je bil predvsem ta, da se otroci, ki so doma s podeželja, spoznajo z nevarnostmi in pastmi mestnega prometa ter si hkrati ogledajo tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti našega glavnega mesta.
Otroke so spremljali mentorji in policisti, ki se s to akcijo skušajo otrokom čim bolj približati in jim dopovedati, kako se morajo vesti v prometu, da ne bo prihajalo do nepotrebnih nesreč. Se vedno namreč ugasne preveč dragocenih otroških življenj prav na cesti.
Vožnjo so končali v Domžalah, kjer so si ogledali še krajšo prireditev igralske ekipe iz TV serije Razjarniki v prometu. Potekal pa je tudi krajši kviz.
Akcijo Učna ura v prometu so poleg sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ministrstva za notranje zadeve izvedli postaji prometne policije Ljubljana in Ljubljana o-kolica, ZŠAM Kompas-Hertz in delovna organizacija Kompas-Hertz
Vsaki šoli so organizatorji razdelili nekaj kolesarskih čelad.
V. MEJAČ
SERVIS
MENGEŠ
f?73 84 09
Obiskal nas je gospod Zvone Modrej
23. februarja 1995 smo imeli "a osnovni šoli v ZUIM kul-tufni dan. Ker Slovenci februarja praznujemo kulturni pra-*nik - Prešernov dan, smo se Učenci z razmišljanjem o sreči ln z likovno upodobitvijo medijev z barvicami ali na računalniku spomnili tega praznika. ^reča in metulji so povezani s Pjvo knjigo gospoda Zvoneta ™odreja, zato smo ga povabili, naJ nas obišče. Ljubeznivo seje odzval našemu vabilu. . Gospod Zvone Modrej se rodil v Črni na Koroškem, ^o poklicu je ekonomist. Bil
je tudi radijski in televizijski napovedovalec. Ko se mu je upočasnil korak, kot pravi sam v svoji knjigi Sreča je metulj, se je njegovo življenje spremenilo. Segel je po peresu. V svojih razmišljanjih odkriva bralcu duhovno bogastvo, s katerim lahko premaga tegobe življenja.
Ves dan je deževalo, a nas slabo vreme ni motilo. V šoli je bilo praznično ozračje. Ob treh smo se zbrali v telovadnici. Petošolci so z učiteljico Majdo Korbar pripravili lutkovno igrico Piščanec Čivko,
PEUGEOT
Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798
servis: fax:
Poleg osebnih vozil prodajamo tudi kombije Peugeot BOXER
in kombinirana vozila PEUGEOT 806
727-010 727-319
It..:*::..'^^
V prodaji že nov model
PEUGEOT 306 - PODALJŠANA LIMUZINA
Voščimo vam vesele velikonočne praznike
ki si jo je ogledal tudi gospod Zvone Modrej. Sledil je pogovor z našim gostom. Z njim se je pogovarjal šestošolec Emir Okanovič in je svojo nalogo odlično opravil. Njegova vprašanja so bila zanimiva in gospod Modrej nam je v odgovorih razkril svoje življenje. Govoril je tudi, kje najdemo srečo takrat, ko smo najbolj nesrečni. V svoji knjigi je zapisal: »Če življenje človeku nekaj vzame, mu vedno nekaj ponudi v zameno.« V svoji drugi knjigi Čudež ljubezni, ki je izšla lani, pa v uvodu pravi: »Veselim se našega srečanja med vrsticami. Veselim se srečanja prav s teboj, zato ker si, zato ker te odobravam; ker te razumem in te imam rad...«
Gospod Zvone Modrej nas je s svojim obiskom osrečil. Podaril nam je svojo moč, optimizem in ljubezen. Ko se je poslovil, smo v srcih občutili iskrenost njegovih besed. Spoznali smo, da nas razume in da nas ima resnično rad. Hvala, gospod Zvone Modrej, za vse vaše plemenite misli in dobre besede! Nikoli vas ne bomo pozabili.
Literarni krožek Osnovne šole Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
SERVIS
ŠIVALNIH STROJEV Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemlsa) tel.: 723-324, 727-897
Delovni čas: 9.-12., 15.-17. ure sobota: 9.-12. ure
ena
VABIMO VAS:
* v novo MODNO HIŠO na Medvedovi la (tel. 831-404) k nakupu pomladnih oblačil za vso družino! Pri nas kupljena oblačila vam po meri prilagodi naš krojač
* v PE OBLAČILA na Glavnem trgu (tel. 831-369): ZNIŽANE CENE DO 50% opuščenih programov moške, ženske in otroške konfekcije. Trgovina je odprta od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
* v ŽIVILSKE SAMOPOSTREŽNE IN DISKONT, kjer do 17. 4. poteka akcijska prodaja velikonočnih in drugih dobrot
* vPEELEKTRO—ŠPORT (tel. 831-436) k nakupu koles po akcijskih cenah tudi v aprilu
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, IZKORISTITE UGODNE CENE
KOČNA želi svojim cenjenim kupcem vesele Velikonočne praznike!
DEŽURSTVA: v mesecu aprilu bosta ob sobotah od 7. do 19. ure dežurni trgovini BAKOVNIK (tel. 811 -500) in NEVLJE (tel. 831 -675), ob nedeljah od 8. do 11. ure pa trgovina BAKOVNIK. Na velikonočni ponedeljek, 17. 4., bosta trgovini NEVLJE in BAKOVNIK odprti od 8. do 11. ure.
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXX
Sod brez dna
Prediih, skozi katerega gre markirana pot na Tursko goro (2251 m), nmv približno 2100 m.
Apnenčasti svet je že zaradi svoje osnovne sestave vedno poln različnih zanimivih pojavov. Nekje je poln sedimentov okamenelih živali ali njihovih lupin, ki so živele v pradavnih morjih, drugod ga je voda tako obdelala, da je postal ves votel. Kjer pa je bila kamnina zaradi raznih primesi podvržena neenakomernemu preperevanju, so nastale posebne oblike. Ena takih je tudi preduh, imenovan Sod brez dna.
Ko se označena, nadelana in zavarovana planinska pot vzpenja iz Kotličev proti vzhodnemu vrhu Turske gore, naleti malo pod vrhom na strmo stopnjo. Človek bi pričakoval, da bo prehod čeznjo zelo problematičen. Vendar ni tako. Narava je v to strmo stopnjo izvrtala pravi rov. Ta je sicer navpičen, vendar zaradi varoval brez težav prehoden. Temu preduhu so dali ime Sod brez dna.
Ime je kar pravšnje, saj je preduh ovalne oblike, slab meter širine in slaba dva metra
dolžine in več kot 5 metrov globine, kot kak sod in res nima dna oziroma je dno tako nagnjeno, da običajno na njem nič ne ostane. V preduhu se skriva mostič, ki rov deli na dva neenaka dela. Tako ima manjši del komaj pol metra premera in nekaj decimetrov globine. Vendar mostič ni preveč trden in je samo vprašanje časa, kdaj ga bodo naravne sile toliko načele, da bo razpadel.
DOSTOP: Noben dostop ni enostaven. S Kamniškega sedla gremo po označeni poti, ki vodi na Brano. Ne smemo zaviti po odcepu, ki prekmalu zapusti označeno pot. Tej moramo slediti precej visoko v severno pobočje Brane, zgoraj do vznožja vršne stene. Pri tem moramo paziti, da nam na grušču ne spodrsne in da ne zgrešimo poti. Ko smo že skoraj povsem prečkali celotno skalnato in grušč-nato severno pobočje Brane, moramo biti spet pazljivi, da pravočasno krenemo po skoraj vodoravnem odcepu na rob. Tu
se začne spust v Boštjanco, zavarovan s klini in jeklenicami. Po dokaj strmem spustu prečimo v sedelice. Tu gre pot po južni strani, da obide skalne ro-glje Kotličev. Ves čas nas spremljajo klini in jeklenica, dokler ne pridemo v vzhodno pobočje Turske gore. Pot se nato nadaljuje po vzhodnem grebenu Turske gore vse do skalne stopnje, v kateri je Sod brez dna. Od koče na Kamniškem sedlu približno uro in tri četrt.
Možen je tudi dostop po označeni  poti  z nasprotne
smeri (Kokrskega sedla čez Sleme ali pa Skuto, z Okre-šlja skozi Turski žleb) ali pa po brezpotju, kar pa je primerno ssi samo za ustrezno trenirane in '™ izkušene. Tudi najenostavnejši pristop je po merilih PZS ozna- fl čen kot zahtevna pot. Zato je za manj izkušene priporočljivo, da so v spremstvu primernega I vodnika.To velja še posebej, če bi radi šli do Soda brez dna iz Konca čez Žmavčarje narav- Hk nost na Kotliče.
B. POLLAK
F v »sod brez dna* od zgoraj
40 let konjeniškega kluba Komenda
Bojan Pollak, avtor knjige Naravne znamenitostiKamniškoavinj-skih Alp na kamniškem območju, in prijatelji ter poslušalci njegove predstavitve, kije bila lepa popotnica novi knjigi.
V Komendi se nam to leto obeta še en velik jubilej. Letos bo minilo 40 let, odkar so se v tem kraju zbrali ljubitelji in lastniki konj ter ustanovili Konjeniški klub Komenda. Iz zgodovine je namreč znano, da tradicija konjereje na Komend-skem izhaja že iz časov Avstro-ogrske, saj so bile v tistem času zelo dobro obiskane konjske procesije, ki jih je kasneje prepovedala cesarica Marija Terezija. Po procesijah pa so bili običajno tudi vaški sejmi. O procesijah na Komendskem je v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske pisal tudi že baron Janez Vajkard Valvasor.
Konjeniški klub Komenda pod vodstvom predsednika Alojza Laha, pa se želi nekako približati tej tradiciji, zato bodo v letošnjem letu organizirali kar dva večdnevna kmetijska sejma. Seveda pa to ne bo edina dejavnost kluba ob njihovem jubileju. Tako kot vsa leta dose-daj pa bodo v letošnjem letu organizirali tudi konjeniške prireditve. Prva konjeniška prireditev v letošnjem letu bo tekma v preskakovanju ovir in ta bo
Ob izidu knjige Bojana Pollaka
Zveza kulturnih organizacij Kamnik je v sodelovanju s Turistično informativnim centrom in Planinskim društvom 17. marca v Razstavišču Veronika pripravila prvo javno predstavitev nove knjige Naravne znamenitosti Kamni-ško-Savinjskih Alp na kamniškem območju avtorja Bojana Pollaka, sicer tudi znanega alpinista. V njej avtor s tekstom in sliko predstavlja 35 naravnih znamenitosti z našega območja. Lepa oblikovna podoba je delo Dušana Sterleta, knjigo
pa je založila občina Kamnik.
Na slovesnosti sta avtorja in knjigo predstavila Stane Simšič in Marijan Štele. Avtor Bojan Pollak pa je predstavitev knjige pospremil s projekcijo prekrasnih diapozitivov in zanimivo razlago naravnih lepot v Ka-mniško-Savinjskih Alpah.
Mnogi bodo morda pravo vrednost Pollakove knjige odkrili kasneje, ko bodo z njo v roki sami obiskovali vse tisto, kar je avtor že prej opazil, doživel in sistematično popisal. S tem pa bo gotovo do-
NOVO NOVO NOVO
PR0L0C0
Glavni trg 26
tel.:817-641
KAMNIK
leg občine)
Velika Izbira vs
SCOTT, SCf CARRERA,
- kolesarska oblačila CICLOMASTER4
- majice, ki odvajajo
- servis koles, velika
- v aprilu 5% pop^a^-4 možnost plačilama ob
V aprilu 5% popusta^ nakupu kolesa
V PR0L0C0 ŠP0R1-U VEllilO, KAJ JE DOBRO KOLO!!!
SVETUJE SLOVENSi^^^AK V GqgSr%M KOLESARSTVU!
7 VABLJENI!
<GER, COLNAGO, prema:
DY PROJECT, SIDI
pnbynptik takojšnjem plačilu,
Delovni čas: poa-petek: ffv In 15"-19" jI sobota: 9"-J3"
PROLOC0*RADE d 0.0. Genera'r.. zastcr.r k za SCOTT, HOC-GCR. &Oi.';j.\N. MARIN
sežen namen te knjige, kakor ga je v uvodni besedi razložil tudi avtor sam: »Osnovni namen tega drobnega orisa nekaterih naravnih znamenitosti predvsem kamniškega konca Kamniško-Savinjskih Alp je vsaj pokazati na razne naravne oblike, ki nastopajo v naravi in bi jih včasih prezrli, če ne bi bili nanje opozorjeni in omeniti tudi kakšne dogodke, zgodbe, če so znani in vezani na posamezno znamenitost. Če smo na nekaj opozorjeni in gledamo z odprtimi očmi, potem običajno tudi več vidimo. Potrebno je ne samo gledati, ampak tudi videti.
Drugi namen pa je, da bi bil ta oris v pomoč ljubiteljem gora in narave pri izbiri in načrtovanju njihovih obiskov tega dela slovenskega gorskega sveta.
Težko pričakovana knjiga je naprodaj v knjigarnah, Planinskem društvu in v Turistično informativnem centru.
VERA MEJAČ
dvodnevna. Prireditev naj bi bila po načrtih organizatorjev 30. 4. in 1. 5. v prekrasnem avditoriju Arburetuma v Volčjem Potoku. Tako bodo namreč gledalcem skušali prikazati lepoto konjeniškega športa ter obenem tudi lepoto narave.
Osrednja prireditev naj bi bila 9. junija na hipodromu v Komendi. Pripraviti nameravajo povorko narodnih noš ter v Sloveniji edino dirko za kmečke dvovprege. Kot je v Komendi običaj, pa ne bodo manjkale kasaške dirke, izmed katerih bo seveda najbolj zanimiva dirka tekmovalnih dvopreg, ki jih bodo vozili nekateri znani Slovenci. Ob njihovi 40-letnici pa bo izšla tudi lična brošura, ki jo že pripravlja Henrik Obeleis. Na slavnostni seji pa naj bi podelili priznanja najzaslužnejšim članom, kakor tudi priznanja še vsem živečim ustanovnim članom KK Komenda.
Ker je z organizacijo takšnih prireditev veliko dela, pa so se člani Konjeniškega kluba Komenda zbrali na rednem občnem zboru, kjer so govorili predvsem o bližajočem se jubileju. V okviru KK Komenda delujeta dve sekciji in sicer kasaška sekcija, katere predsednik je dr. Maks Tušek, ter jahalne sekcije, ki jo že dolgo let vodi Miha Tabernik.
Predsednik kasaške sekcije je v svojem poročilu podal rezultate ter uspehe članov sekcije. Največ zmag je v preteklem letu dosegel tekmovalec Ivan Kosec medtem ko so se tudi drugi dirkači uvrščali na prva mesta. Ivan Kosec je bil tudi pobudnik tekmovanj za mlade voznike, ki jih sedaj prirejajo že tudi v večjih konjeniških centrih v Sloveniji. V lanskem letu so torej največ pokazali naslednji vozniki: Ivan Kosec, Jože Aljaž, Roman Jero-všek, Ivan Jagodic, Jože Hart-man, Marjan Prosenc ter Mojca Tušak, seveda pa so tudi drugi vozniki na tekmovanjih dosegali solidne uvrstitve. Konj, ki je v lanskem letu pobral največ točk, pa je bil Žukov, katerega lastnik in voznik je Jože Hartman. V prihajajoči sezoni pa si bodo za velik uspeh poleg zmag in uvrstitev s točkami šteli tudi uvrstitev vsaj enega konja v Derbi, saj se bodo letos kar štirje konji potegovali za
Obvestilo smučarjem
Družba Velika planina obvešča
vse ljubitelje smučanja na Veliki planini, da bomo
zaradi ugodnih snežnih razmer
podaljšali smučarsko sezono do konca aprila 1995.
Prav tako se ustrezno podaljša veljavnost sezonskih smučarskih vozovnic.
nastop na tej elitni dirki. Če pa bo kakšen konj na tej tekmi dosegel odmeven rezultat, bodo s tem še bolj zadovoljni.
Iz poročila predsednika ja-haške sekcije je bilo moč razbrati, da jahači v preteklih sezonah niso počivali. Komend-ski jahači so s svojimi konji nastopali na mnogih tekmovanjih tako doma kot tudi v tujini. Preko meja jih je pot zanesla na Hrvaško, Italijo ter na Slovaško. Pred tremi leti, toliko je namreč preteklo tudi od zadnjega občnega zbora, so ko-mendski jahači kar s 7 konji zastopali Slovenijo na mednarodnem tekmovanju v Puli. Tekmovanje se je odvijalo pod reflektorji v amfiteatru v samem središču Pule, tekmovanju pa je prisostvovalo več kot 6000 zadovoljnih gledalcev. Prav tako pa so se udeležili tudi mednarodnega tekmovanja lani v Bratislavi, vendar pa so tam nastopili le s 3 konji. Na obeh tekmah so dosegli odmevne rezultate. Miha Tabernik je povedal, da se zanima za ta šport čedalje večje število mladih, kar se vidi tudi v napredku v mladinski selekciji. Kvalitetni napredek pa se lahko zgodi tudi v dresuri, saj je lansko leto v klub prestopila mlada in obetavna tekmovalka v dresurnem jahanju.
Na občnem zboru so predstavili tudi dosedanje delo. Velja namreč omeniti, da so v preteklih letih uspešno oddali v najem gostinske prostore, obnovili so kasaško stezo ter as-
falitrali tudi pot in dvorišče, ki vodi do glavne tribune. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so v vseh teh letih redno organizirali tekmovanja, na katerih se je vedno zbralo veliko število zadovoljnih gledalcev.
Da bi čim bolj uspešno praznovali svoj jubilej, pa so se letos namenili tudi polepšati hipodrom ter spremljajoče objekte. Tako nameravajo do jubileja delno prenoviti in dograditi glavno tribuno ter sodniški stolp, pa tudi ograja okoli steze bo potrebna obnove. Ker se jim je ob zadnjem deževju na določenem delu kasaške steze začela nabirati voda, bodo na problematičnih mestih obnovili že staro ter dotrajano drenažo.
Na občnem zboru pa je stekel tudi pogovor o perečem problemu hlevov, ki stojijo sedaj v samem centru Komende. Udeleženci so podprli ponudbo, da bi se obstoječi hlevi preuredili v funkcionalne prostore, hlevi pa bi se zgradili na novo. S takšno rešitvijo bi bil odstranjen še en pereč problem v Komendi.
Na koncu bi lahko še dejali, da si člani KK Komenda za jubilejno leto niso zadali preveč nalog in da bodo lahko ob svoji 40. obletnici uresničili zastavljene cilje. Za njihov jubilej pa jim lahko že sedaj čestitamo!
JURIJ KERN
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
Posebna sejemska ponudba od 6. do 15. aprila!
pralni stroj PS 906 59.968
pralno-sušilna garnitura 800 106.752
zamrzovalna omara ZO 23,3 67.147
hladilnik HTS 13,51 32.760
hladilnik 13,1 E 40.370
hladilnik 14,1 34.767
gotovinsko plačilo
47.975 85.402 53.718 26.208 32.296 27.814
Pri obročnem odplačevanju 10% popust (1+5 obrokov brez obresti, 30% polog).
Velika izbira drugih gospodinjskih aparatov - možnost nakupa na 8 obrokov.
Zelo ugodno!POSODA EMO, I, kvaliteta, ostanek od izvoza po 596,10 SIT/kg.
Satelitske antene 430 DEM z montažo.
Za vse izdelke se prizna 10% gotovinski popust,
Brezplačna dostava.
OBIŠČITE NAS NA Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. In od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Vsem občanom voščimo vesele velikonočne praznike!
FIS slalom za ženske na Veliki planini
Po nekajletnem premoru smo letos ponovno lahko spremljali FIS tekmovanje v slalomu za ženske, imenovan 8. pokal Kamnika.
Organizacijski odbor je pričel z delom že v decembru lanskega leta, ko so bile izoblikovane smernice za izvedbo in naloge posameznih odborov. Nekateri niso bili aktivni, zato se je IO odločil za zamenjavo vodstva.
Smučarski klub Kamnik, ki je ponovno pričel s svojim delom v tej sezoni, je bil organizator tega tekmovanja. Prvi termin za izvedbo tekmovanja je bil 23. februar. Na dan tekmovanja je bilo vse pripravljeno, vse službe so bile na terenu, tudi tekmovalke s spremstvom so že prišle na Veliko planino, vendar nam je zagodlo izredno slabo vreme (dež, veter, megla). Tehnični delegat g. Alfred Hinterecker iz Avstrije je skupaj z vodstvom tekmovanja sprejel odločitev, da se tekma najprej prestavi za eno do dve uri, potem pa odpove. Zani-
mivo je bilo pri taki odločitvi to, da so bile prav tekmovalke najbolj razočarane, kot da pri tem ne gre predvsem za varnost tekmovalcev. Resda so vrhunske smučarke vsega navajene, vendar je bila tokrat narava močnejša, odločitev pa pravilna.
Prizadevni organizator pa ni takoj vrgel puške v koruzo. Ob pomoči številnih sponzorjev tekmovanja, med katerimi velja omeniti SKB kot glavnega, pa tudi Zavarovalnico Triglav, Napredek Domžale, Prle d.o.o. trgovinica Ana, restavracijo Kenda-Planinka, gostišče Orel, Induplati Jarše, Jata, Zakladi narave d.o.o. Velika planina, hotel Šimnovec in druge, se je s Smučarsko zvezo Slovenije dogovoril za nov datum. Ta je bil bolj srečno izbran, saj je do 23. marca zapadlo še precej novega snega. Priprave na prvi termin slaloma so bile tako dobre, da pri drugem skoraj ni bilo kaj dodati, le žrebati je bilo treba še enkrat. Še celo tehnični delegat FIS-a je bil isti.
Na startu se je tokrat zbralo 37 smučark, predvsem iz Slovenije, med katerimi sta manjkali le Hrovatova in Pretnarjeva. Po ogledu proge se je tekmovanje pričelo, potekalo pa je nemoteno in se že pred trinajsto uro tudi končalo. Delo na progi so brezhibno opravili pripravljalci pod vodstvom g. Petra Sitarja, sodniške naloge sodniki pod vodstvom g. Milana Grzinčiča in časomerilno službo Timing SD Domžale. Da je bila kamniška javnost čimprej informirana s potekom tekmovanja, je poskrbel Impulz No. 1 d.o.o., za fotografske posnetke pa Fo-to-Studio Express g. Tone Ma-vrin.
Razglasitev rezultatov, podelitev pokalov, medalj in praktičnih nagrad je bilo pred hotelom Šimnovec. Uvodni pozdrav in nagovor zbranim je pripadel častnemu pokrovitelju -županu občine Kamnik g. Tonetu Smolnikarju, ki je z jedrnatimi stavki predstavil pomen takšne tekme na Veliki planini in povabil nastopajoče, da se
Mladi v veleslalomu na Veliki planini
Za pokal Blaž - Matjaž
V soboto 25. marca, je bilo na Veliki planini zelo živahno. Kar 180 mladih smučarjev se je v sončnem vremenu zbralo ob lepo urejenih smučarskih progah, z namenom, da bi se pomerili v veleslalomu za pokal Blaž - Matjaž okviru centralne slovenske regije.
Na tekmovanju je sodelovalo 15 smučarskih klubov od Novega mesta, Postojne, Vrhnike, Ljubljane do Domžal in na novo oživelega kamniškega kluba, ki je bil zastopan le z enim tekmovalcem. Kot nam je povedal vodja tekmovanja Sašo Kobaj iz SD Domžale, sicer pa vodja tekmovalnega Športa v centralni regiji, je to
tradicionalno tekmovanje mladih v spomin na domžalska smučarja Matjaža Pogorelca in Blaža Hribarja, ki sta se pred leti ponesrečila v prometni nesreči v Avstriji. Sicer pa na prihodnjem tekmovanju pričakujejo tudi več kamniških mladih smučarjev.
Mladi smučarji so se pomerili na progi z vrha Gradišča, ki je imela 200 m višinske razlike in 25 vratic.
Prva mesta so zasedli: med mlajšimi deklicami Špela Ber-toncelj (Oli), med starejšimi deklicami Zarja Čibej (Krt), med mlajšimi dečki Jan Šapurl (Krt), med starejšimi dečki pa Gregor Jager (Oli).
Tako vodstvo tekmovanja kot mladi tekmovalci so pohvalili ureditev proge. K uspešnemu tekmovanju, katerega rezultate so razglasili pred gostiščem na Šimnovcu, je pripomoglo tudi lepo pomladansko vreme. (fis)
Luka Schnabl s startno številko 80 je na tem tekmovanju reševal čast kamniških smučarjev. Nastopil je v skupini cicibanov. Na sliki v družbi s svojim očetom Marjanom (desno), kije bil tudi med organizatorji uspelega FIS slaloma za ženske, in Sašom Ka-bajem, vodjem tekmovanja.
Jiidi najmlajši smučarji se niso ustrašili strmine z vrba Gradišča proti Zelenem robu.
šmarca - del hiše
stare 30 let, okrog 150 m2, brez CK, s teraso, z garažo In nekaj vrta
ugodno prodam.
Tel.: 552-732, zvečer.
sem še vrnejo. Po končanem nagovoru sta skupno s predstavnikom glavnega sponzorja SKB, z g. Jerasom, podelila pokale in medalje najboljšim. In kdo so to bile? Prvo mesto sta si delili kar dve tekmovalki, sicer članici prve slovenske reprezentance, z enakim skupnim časom prvega in drugega teka - Bokalova in Korenova (čas 1:18,51), na tretje mesto pa se je uvrstila Dovžanova s časom 1:18,84, četrta je bila Bračun (l:20,95),peta Kavčič (1:21,62), šesta Lorbek (1:21,70), sedma Bogataj (1:22,20), osma Ber-gač (1:22,61), deveta Košto-maj (1:23,29) in deseta Breznik (1:23,94).
M.SCH.
Župan Tone Smolnikar in predstavnik glavnega sponzorja SKB Franc Jeras s prvouvrščenima Katjo Koren in Natašo Bokal ter s tretjo Alenko Dovžan.
Paralelni slalom
V nedeljo, 26. marca, je na Veliki planini ob »osmici« potekalo tekmovanje v paralelnem slalomu, ki ga je organiziral S-KIT d.o.o. Kljub slabšemu vremenu se je na startu zbralo 16 tekmovalcev v moški in 1 tekmovalka v ženski konkurenci. V moškem delu je bila konkurenca izredna, saj so nastopili kar trije od najboljše četverice tekmovanja »Belega dne SK Kamnik«. To je bilo tekmovanje, na katerem se je zbrala večina bivših tekmovalcev kamniškega kluba.
Tako je v izredno zanimivem prvem kolu izpadel Rok Galjot
(četrti na »Belem dnevu«»), ki ga je izločil Tomaž Okorn. V polfinalu pa so se pomerili para Tomaž Hribar (prvi na »Belem dnevu«) proti Tomažu Okornu in Sebastjan Sitar (drugi na »Belem dnevu«) proti Jožetu Jankoviču. V dvoboju Tomažev je bil v obeh vožnjah boljši Hribar, v drugem dvoboju pa Sebastjan Sitar za 16 stotink sekunde.
V boju za tretje mesto je bil v obeh vožnjah boljši Tomaž Okorn in tako zasedel tretje mesto, v finalu je bil v obeh vožnjah boljši Tomaž Hribar in tako že drugič letos premagal vse tekmovalce. Končni vrstni
red: 1. mesto: Tomaž Hribar, 2. mesto: Sebastjan Sitar, 3. mesto: Tomaž Okorn, 4. mesto: Jože .lankovic
Na podelitvi nagrad v »Okrepčevalnici osmica« se je organizator Peter Sitar (S-KIT d.o.o.) zahvalil vsem, ki so prispevali nagrade (Stol, Svilanit, Titan...) in povabil vse tekmovalce na zaključek sezone, ko bodo ponovno organizirali tekmo v paralelnem slalomu.
Vsi ljubitelji smučanja torej vabljeni na paralelni slalom, ki bo potekal na smučišču »Osmica« predvidoma v soboto in nedeljo, 15. in 16. aprila. Natančne informacije bodo tekmovalci dobili v »Okrepčevalnici osmica«.
JOŽE JANKOVIČ
Socialdemokratski veleslalom na Veliki planini
Naša stranka želi z različnimi prireditvami pripomoči k širši predstavitvi Kamnika in njegove okolice, so poudarili predstavniki občinskega odbora SDSS na čelu z Igorjem Podbrežnikom, ko so na tiskovni konferenci spregovorili o tovrstni aktivnosti stranke. Ta svoj namen želijo doseči tudi z organizacijo športnih prireditev. Svoje člane pa združujejo tudi prek organiziranja izletov.
Tako so nedavno pripravili zanimiv izlet v Idrijo in Kobarid.
Tokrat so se v dogovoru s predsednstvom SDSS odločili za organizacijo veleslaloma Socialdemokratske stranke Slovenije na Veliki planini. Idejo zanj je dal znani alpinist Metod Humar, organizacijski odbor pa je vodil Srečo Repanšek. Tako se je v nedeljo, 2. aprila ob vlečnici Tiha dolina II zbralo prek 60
JANEZ VREČEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
Naši smučarji na evropskem severu
V februarski Kamniški občan sem napisal, da na Švedsko odhajata Andreja Mali in Milan Sedušak. Milan na Vasalop-pet ni odšel, pač pa sem Skandinavijo videl sam. Andreja se je mladinskega svetovnega prvenstva seveda udeležila in tam uspešno tekmovala. Letošnje nordijsko prvenstvo mladih v skokih in tekih so organizirali v Ballivare. To je mesetece na severu Švedske, 1400 km oddaljeno od Stockholma. Značilnost za te severne kraje je mraz, ki se mu mladi iz celega sveta niso mogli izogniti. V dneh prvenstva so bile temperature vedno pod minus 10 stopinj Celzija. Andreja in ostali slovenski predstavniki so potovali z letalom, saj ima ta kraj kar svoje
letališče. Tekmovanja so se odvijala od 1. do 5. marca. Andreja je nastopila v obeh posamičnih preizkušnjah, štafete pač samo dve tekmovalki nista mogli sestaviti. Na startu se je zbralo 80 tekačic, pravico nastopa pa imajo štiri predstavnice iz posamezne države. V klasičnem slogu na 5 km je Andreja zasedla 21. mesto, še hitrejša pa je bila z 18. mestom na 15 km v prosti drsalni tehniki. Največ uspeha so imele tekmice iz Rusije, Finske in Norveške. Kolegica iz reprezentance Tanja Zelene je bila obakrat uvrščena na 50. mesto. Kako neusmiljen je svetovni vrh, pove že Andrejin zaostanek: slabih 10 sekund za desetouvrščeno. Tekmovalke, uvrščene pred njo, pa
so bile večinoma starejše od nje, kar je v teku prednost.
V tem času sem se tudi sam udeležil dveh maratonov iz serije Vvbrldloppet Finlandija Hi-ihto in Vasaloppet. Potoval sem skupaj z rateškimi tekači, ki so odhod načrtovali že dlje časa. Dva dni pred odhodom sem zapolnil izpraznjeno mesto odpovedanega potnika. V Lahtiju je bil start in cilj največjega finskega maratona. Na dvodnevnem tekmovanju smo lahko izbirali med klasično ali drsalno tehniko. Med 300 tekači drsalci sem čez ciljno črto na prelepem tekaškem štadionu zapeljal kot 48. Na klasičnem teku je sodelovalo še enkrat več tekačev, ker je v Skandinaviji ta tehnika bolj priljubljena.
Iz dežele tisočih jezer smo odšli še na Švedsko na znameniti Vasaloppet, ki je najstarejši maraton, saj ga prirejajo od leta 1922. Letos je bil že 71. po vrsti. Je najdaljši, saj je od Salona do More 90 km in najmno-žičnejši, saj je z 12.000 udeleženci pravi tekaški festival. Vasaloppet ima zgodovinske korenine v letu 1520, ko sta najhitrejša smučarja iz More rešila Gustava Waso pred Danci in ga iz Salena na smučeh prepeljala na varno v Moro. Wasa je kasneje postal švedski kralj. Vasaloppet je za te kraje delo in praznik. Samo s štartninami zberejo 3 milijone DEM brez reklam, muzeja, trgovin. Seveda je organizacijsko izpeljan brezhibno, sodeluje pa 2500 ljudi.
Udeležba na Vasaloppetu, še posebej pa zmaga pomeni na Švedskem posebno čast. Maraton neposredno prenaša tudi švedska TV. Letošnji zmagovalec Šved Sven-Erik Danielsen je do Salenado More potreboval 4.11.09, samo za zmago pa je dobil 30.000 dolarjev. Poleg zmagovalca, ki bo dobil častno mesto tudi v muzeju Vasaloppet, pa bo v računalniškem arhivu ob 272.878 dosedanjimi udeleženci tudi MM z časom 5.28.23 na 886 mestu iz leta 1995. Na Vasi pa nisem bil edini iz kamniškega konca. Trudil se je tudi Janez Dovč - čas 9.18.50 in spoznaval utrip maratona. Vredno je bilo videti in doživeti.
Fotoreportažo si lahko ogledate v trgovini PROLOCO SPORT.
METOD MOČNIK
smučarjev iz vse Slovenije. Prišli so iz Ljubljane, Kočevja, Tržiča, Kranja, Cerknega, Slovenj-gradca, Ajdovščine in od drugod. Med tekmovalci je bil tudi predsednik stranke Janez Janša, ki je na Veliko planino prišel z vso družino. Med veterani se je pomeril tudi znani kranjskogorski smučarski delavec, organizator mednarodnih smučarskih tekem Vojteh Budinek. Seveda pa so bili najštevilnejši Kamničani, saj smo jih med tekmovalci našteli kar 23. Čeprav je bilo načelo srečanja olimpijski rek, da je važno sodelovati in ne zmagati, je vseeno zanimivo, kdo se je na smučiščih Velike planine najbolje odrezal. Najboljše so ob razglasitvi rezultatov v gostišču pri spodnji postaji žičnice nagradili s kamniškimi majolkami in praktičnimi darili, ki so jih prispevala kamniška podjetja, za kar se jim organizatorji lepo zahvaljujejo.
Vodstvo tekmovanja v sestavi Metod Humar, Stanislav ŠnabI in Miha Babnik je celotno prireditev solidno izvedlo v zadovoljstvo vseh udeležencev. Za dobro voljo ob zaključku srečanja pa je poskrbel ansambel bratov Poljanšek.
V skupini žensk nad 45 let je prva prispela na cilj Irena Megu-Šar iz Ljubljane, v skupini žensk od 25 do 45 let pa Mateja Lah iz Kamnika, v skupini do 25 let je zmagala Judita Babnik iz Kamnika. Med dečki in deklicami do 15 let so prva tri mesta zasedli Katarina Grčar, Grega Zorman in Simon Roglič vsi iz Kamnika. Med moškimi nad 50 let se je najbolje uvrstil Stojan Hergouth st. iz Ljubljane, pred Janezom Grilj-cem iz Šenčurja in Mirom Petkom iz Kamnika. Prva tri mesta med moškimi od 30 do 50 let pa so pobrali Pavel Rupar iz Tržiča, Janez Zorman iz Kamnika in Boris Božič iz Kočevja. Janez Janša iz Gro-šuplja se je med 20 tekmovalci v tej skupini uvrstil na sedmo mesto. V skupini moških do 30 let pa so bili med prvimi Franci Skubic iz Grosuplja, Egon Bratina iz Ajdovščine in Igor Šilih iz Slovenj-gradca.
F. S.
12
KAMNIŠKI OBČAN
s poti po svetu
6. APRILA 1995
S kamniškimi koledniki v ZDA in Kanado (2)
Lep je bil glasbeni večer na Opčinah in o njem je novinar iz Gorice v svojem časopisnem poročilu zapisal:
»Župnija sv. Jerneja na Opčinah je na Jernejevo nedeljo, 27. avgusta 1989, povabila umetnike, ki so se predstavili kot »Koledniki izpod Kamniških planin«. S seboj so prinesli domačo pesem kot čisto studenčnico njihovih voda, ki se stekajo na ljubljansko stran v Kamniško Bistrico in Kokro. Kamniškim kolednikom želimo na njihovi umetniški poti veliko sreče!«
Bilo je še nekaj podobnih recitalov in glasbeni trio dveh pevcev in mojstra-citrarja je postal ne-razdružljiva celota z imenom »Kamniški koledniki«. Tudi sreča, ki so jo zaželeli primorski rojaki, je prišla z. ministrom za Slovence v svetu dr. Janezom Dularjem, ki jih je slučajno slišal v novi cerkvi na ljubljanskih Žalah. Na njegovo priporočilo jih je Slovenska izseljenska matica poslala med rojake v Latinsko Ameriko. S slovenskim pesnikom Tonetom Kuntnerjem in ansamblom Slovenija so Kamniški koledniki doživeli diasporo pod Južnim križem in spoznali Čudovite ljudi, ki so vsem težavam navkljub - ostali Slovenci!
Na zeleni kontinent, v Avstralijo, je Kamniške kolednike in dramskega igralca Toneta Goga-lo popeljal gospod Jože Prešeren, glavni in odgovorni urednik Rodne grude, revije za Slovence
po svetu. Spet je oslalo bogastvo vtisov in spomini na naše ljudi, ki so si »tam na tujih tleh« ustvarili nove domove, se povezali z novimi vezmi, v sebi pa nosijo hrepenenje po »zemljici mili slovenski, kjer cerkvice bele stojijo povsod...«
Zadnje koledovanje je bilo med rojaki v Berlinu in na Švedskem, kamor je Slovenska izseljenska matica odpeljala ansambel Lojzeta Slaka, Kamniške kolednike in folklorno skupino iz Medvod.
Naporno vožnjo z avtobusom so najprej poplačali s prisrčnim sprejemom rojaki v Berlinu, ki so pri praznovanju 25-letnice slovenske župnije potrebovali pesmi in voščila Kamniških kolednikov. Drugačna pokrajina se je odkrila na Švedskem, tudi življenje teče drugače, le Slovenci pod severnim nebom, zlasti v polarnih nočeh, sanjajo svoja »nebesa pod Triglavom«.
Trenutno preživljajo Kamniški koledniki svoje najtežje koledovanje, pripraviti morajo dve av-diokaseti in lasersko ploščo. Posneli naj bi pesmi, ki so jih prepevali na svojih nastopih. Za RTV Slovenija so že posneli stare slovenske pesmi (kolednice, pesmi z nabožno vsebino in druge), ki jih bodo uporabili za narodnopis-ne oddaje v radijskih programih. Iz teh posnetkov bo po končanem »montiranju« mogoče pripraviti eno kaseto, seveda šele
po razrešitvi finančnih in založniških zadev.
Za drugo kaseto, ki bo ubrana planinsko, ljubezensko in domovinsko, gre snemanje s pomočjo Tomaža Tozona proti koncu. Doslej so bili Kamniški koledniki deležni velike pomoči Zveze kulturnih organizacij Kamnik, ki je to »neformalno« skupino vzela pod svoje okrilje in pomagala pri reševanju različnih težav. Tokrat brez izdatne pomoči sponzorjev ne bo šlo! Navsezadnje gre za skupino, ki je s pesmijo, besedo in tudi s svojim imenom nosila po svetu ime, podobo in zgodovino mesta Kamnika. Poslušalci so to »ambasadorstvo« in pripadnost mestu »z dušo in zgodovino« sprejemali z naklonjenostjo.
Kurenti in koledniki ne smejo nikoli mirovati, zato je v pravem času prišlo »pisemce«, ki je vabilo na turneje v ZDA in Kanado, tja bodo ponesli Kamniški koledniki svoje kolednice in tiste slovenske pesmi, ki pojejo o domovini in domotožju, o ljubezni in planinah, o slovenskih zvonovih in rujnem vincu iz naših goric.
Za pravo razpoloženje pri srečanjih s Slovenci na drugi strani
»velike luže« bo poskrbel pravi slovenski godec, ki ve, kako je treba ogreti pete! To je Božo Matičič, mojster kromatične har-rngjqke, ki bo s svojimi večno zelenimi melodijami in slovenskimi narodnimi pričaral domačnost kamniškega kota. To je delal s svojimi ansambli, ki so pisali zgodovino kamniške zabavne glasbe, to najdemo v njegovih kasetah in številnih nastopih. Kamničani dobro vedo, da se Božo najbolj razživi takrat, ko zaigra za ples; takrat utrujenosti ne pozna!
Sredi maja se bo na Brniku dvignila jeklena ptica in ponesla štiri Kamničane s citrami in harmoniko vred tja daleč... v Ameriko. Tja so se, v želji za večjim kosom kruha, odpravljale žalostne procesije, ko so nekje na dnu srca nosile sliko ožarjenih planin. Morda bo koledniška pesem priklicala to sliko iz globin spomina in s citrami se bodo oglasili zvonovi pri Sv. Primožu, v Tunjicah, Komendi; morda se bo oglasil tudi potopljeni zvon iz pravljičnega jezera tam med Kamnikom in Nevljami.
JANEZ MAJCENOVIĆ
Pozdravi naših kolesark z Nove Zelandije
✓ »
r
0 o ^ ¥r(J.<    f Mrs* ^
č
It.
f ti
Tfti:n>\ci.icint
f
Bodoči socialni delavci
v Ameriko po nove izkušnje (2)
Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AvTOELEKTRO OPREMO TER __ DODATNO OPREMO HtW EE IZSTlA AVTOMOBILOV
Kamnik, Perovo 26, tel./faks: 812-888
• prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo, pooblaščeni servis
• VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
• avtoelektro oprema Iskra
• Olja CASTROL, VALVOLINE, UQUI MOLY, ELF in olje za menjalnike CASTROL
• filtri Donit, Champion, Fiamm
• svečke CHAMPION za vse vrste vozil
• kompletni program svetli SATURNUS
• ŽICE SKLOPKE, PUNA ŠTEVCA IN ROČNE
• velika izbira sedežnih prevlek in avtopreprog za vse vrste vozil
• avtoradiji in avtozvočniki z montažo
NOVO: avtoradiji in avtozvočniki MTA po zelo ugodnih cenah
Možnost plačila na več čekov.
Odprto NON STOP od a do 19. ure, ob sobotah od a do 13. ure.
Vsem cenjenim kupcem voščimo vesele velikonočne praznike!
Cleveland je bil naša prva postaja, zato bom najprej pisala o tem, kako smo ga videli in doživeli z našimi očmi.
To je dvomilijonsko mesto, v katerem živi kar 300.000 ameriških Slovencev. Od teh se jih je ogromno rodilo v Ameriki in jih večina tudi ne zna govoriti slovensko, še posebno ne tretja generacija (vnuki prise-
ljencev). Da pa se svojih korenin zavedajo, smo še kako dobro začutili ob obisku v slovenski vasi. Včasih sojo imenovali Kurja vas, to pa zaradi tega, ker je ob vsaki hiši stal še kur-nik, kajti reja piščancev je bila nekoč pomemben vir prehrane oz. preživetja. Pogled skozi okno avtobusa nam je dajal občutek domačnosti in razpo-
RADOMLJE
Pelechova 15, Preserje
ODDAMO V NAJEM
1. POSLOVNE PROSTORE
2. PROSTORE OBRATNE AMBULANTE
- poslovni prostori obsegajo 12 pisarn, skupna površina 380 m2
- najamete lahko tudi posamezne pisarne
- prostori obratne ambulante (40 m2, 53 ali 63 m2) so primerni za zdravstveno, kozmetično, fizioterapevtsko ali podobno dejavnost.
- najemnina po dogovoru.
Dodatne informacije lahko dobite v splošno kadrovskem sektorju podjetja, tel.: 727-122.
Obisk na slovenskem konzulatu, kjer nam Je konzul prof. Donetti predstavil Cleveland.
znavnosti slovenske kulture. Ob poti nas je spremljalo veliko reklamnih tabel slovenskih obrtnikov in privatnikov, našli pa smo tudi trgovino, kjer prodajajo le izdelke, narejene v Sloveniji, od piškotov in drugih prehrambnih izdelkov do slovenske narodne noše in idrijskih čipk. Vse smo lahko našli tam. Obiskali smo tudi slovenski narodni dom, kjer se Slovenci srečujejo ob kulturnih prireditvah, praznikih in rednih srečanjih. To je prostor, kjer gojijo svojo identiteto, ohranjajo pripadnost, kulturo ... Ta prostor jim daje moč, voljo in vzbuja večno hrepenenje. Oder dvorane krasi čudovita Jakčeva slika s portreti znanih slovenskih pesnikov in pisateljev ter upodobitvijo blejskega jezera v ozadju. V ostalih prostorih pa je veliko slik, ki ohranjajo spomin na ljudi, ki so si prizadevali, da slovenska beseda in kulturno izročilo tudi tako daleč stran ne bi zamrla.
Zvečer smo bili povabljeni na večerjo v dvorano sv. Vida. Bilo je na pustni torek in prišli smo ravno na eno od srečanj. Takoj ko smo vstopili v dvorano, so nas zajeli zvoki slovenske domače glasbe, iz kuhinje pa so veselo gledale kuharice s sijočimi pogledi, ki so nam
govorili: »Poglejte, kaj vam lahko ponudimo?« S ponosom so nam delile krvavice, pečenice in kislo zelje, ni pa manjkalo tudi pravih pustnih krofov. Ne znam vam opisati izraza na njihovih obrazih, ko so izvedeli, od kod prihajamo. Vedno več jih je prihajalo za našo mizo in vsak je hotel najti nekoga iz svojega domačega kraja. Marsikdo je povedal celo življenjsko zgodbo. Pripovedovali so jih z grenkobo v srcih, saj je bil vsak na silo odtrgan od svoje domovine. Ogromno se jih je rodilo v Ameriki, toda tudi oni nosijo ta grenka čustva v sebi, saj so jih prejeli od svojih staršev.
Z leti se je ogromno slovenskim priseljencem uspelo dvigniti nad povprečen ekonomski standard. Ti so se preselili na podeželje, kjer imajo poslopje z zemljo, ki jo obdelujejo. Se vedno pa prihajajo nazaj v njihovo vas, ki jih spominja na njihove začetke. Skupaj so zbrali denar za obnovo cerkve sv. Vida, ki smo si jo tudi ogledali. Cerkev je delo slovenskih arhitektov, umetnikov in oblikovalcev. Kar se je dalo, so
pripeljali iz Slovenije: slike, oltar, kipce, ostalo pa so jim naredili slovenski oblikovalci. Zelo so ponosni nanjo, saj so jo zgradili s svojim denarjem, obenem pa mislijo tudi na nas, tu v Sloveniji, saj z letnimi kampanjami zbiranja denarja omogočijo marsikateri instituciji bolj kvalitetno opravljanje dela. V preteklem letu so zbrali denar za nabavo novih inkubatorjev za ljubljansko porodnišnico.
Z ogledom cerkve smo tudi zaključili prvi dan obiska v Cle-velandu in odšli polni mešanih občutkov v hotel. Bili smo presenečeni nad tolikšno pripadnostjo slovenskih izseljencev Slovenije, po drugi strani pa je bilo slišati stalno zavračanje, da se v Slovenijo ne bi nikoli vrnili. Res pa je, da so se jim tam rodili otroci, tam so si ustvarili dom, Slovenijo večina pozna le iz pripovedovanja ali iz starih spominov. Če bi se zdaj vrnili, bi bila zanje tuja dežela.
(se nadaljuje) BARBARA SVETELJ štud. 4. letnika VŠSD
Modna trgovina
Rossana
Kamnik, Šutna 66 (nasproti Ideje) tel.: 831-955
* pestra izbira bluz različnih barv in vzorcev
* krila, hlače
* ženski kompleti za različne slovesnosti
* ženske jakne iz cupre
* športne jakne, majice, srajce, anoraki, vetrovke
Možnost odloženega plačila.
Obiščite nas od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Voščimo vam vesele velikonočne praznike.
Frantar Kristina
Zalog 93, Cerklje, tel.: (064) 421-704
Drobno pecivo in torte po naročilu.
6. APRILA 1995
s poti po svetu - oglasi
KAMNIŠKI OBČAN
13
Pomlad v sv. deželi - in v nas (1)
Utrinki z romanja po Jezusovih stopinjah in krajih
Sveta dežela je res sveta, tako smo čutili slovenski romarji, ki smo od 20. februarja do 1. marca, zbrani v treh skupinah (dve sta nosili pomenljivi simbolični imeni Jordan in Her-mon, tretjo pa so v večini sestavljali letošnji slovenski sre-brnomašniki in drugi duhovniki), obiskali svete kraje, pove-
Naša družina
___
zane z Jezusovim življenjem, delovanjem, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. Duhovnikom se je pridružil tudi ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, ki bo letos tudi praznoval 25. obletnico duhovniškega posvećenja.
Prvi dve skupini sta romali v okviru Komisariata za Sveto deželo, »duhovniška« pa z agencijo »Quo vadiš«, duhovno je vodil ljubljanski nadškofijski kancler prelat Franci Vr-
—ffirr
iLm&Li/ Amđimjj mah ^/M^m/ >c&ir.
hunc. Duhovni voditelj »Her-mona« je bil prof. dr. Jurij Bizjak, »Jordana« pa upokojeni župnik Roman Kavčič, nad obema pa je vseskozi bdelo pozorno oko in uho p. Petra La-vriha, komisarja za Sveto deželo, pomagal pa mu je podpisani. Skupina »Quo vadiš« je obiskala tudi Egipt.
In kaj smo videli, doživeli, slišali ter ponesli s seboj domov slovenski romarji, ki smo se iz muhaste slovenske zime preselili v izraelsko pomlad? Toliko, da bomo potrebovali kar nekaj časa, da se bo vse duhovno in drugo bogastvo te enkratne dežele izkristaliziralo v nas, da bomo ločili bistveno od nebistvenega, uredili vtise ter si nazadnje rekli: to je tisto najdragocenejše, kar je meni osebno povedala Jezusova domovina. Eno pa je gotovo: toliko smo in bomo imeli od tega romanja, kolikor smo se odpirali pristni govorici svetih krajev, svetopisemske besede, povezane z njimi in številnimi staro- in novo-zaveznimi dogodki v njih ter nazadnje blagodejni milosti, ki veje iz te svete zemlje, posvečene z Odrešenikovo krvjo, predvsem pa »krvavo daritvijo« za nas, grešnike, za ves človeški rod, s katero »nas je vse pritegnil k sebi«.
Enemu bodo ostale najbolj v spominu čudovite mašne daritve, prav posebej za vse tri skupine v Cerkvi božjega groba, drugemu petkov križe v pot, tretjemu slovenska cerkvena pesem, zapeta na toliko krajih, četrtemu osebna molitev na kraju Jezusove smrti, petemu spremenljiva in tako raznolika pokrajina, šestemu
rrerrrrrrrrrnrrrrrrrrT^
HfiMTV IN N.K. FLOK KOMENDA
\ vabita na
»
0®
i*?* KDO BO BOLJŠI?
občina Kamnik ali občina Nova Gorica? Športna dvorana v Kamniku sobota, 22. aprila 1995, ob 20. uri. nastopajo:
BIG BEN ČUDEŽNA POLJA
SLOVENSKI KVINTET GAMSI ansambel GAŠPERJI ansambel SLAPOVI
ansambel VRTNICA BORIS KOPITAR
župan občine Nova Gorica g. ČRTOMIR ŠPACAPAN župan občine Kamnik g. TONE SMOLNIKAR tričlanski ekipi Nove Gorice in Kamnika Voditelj in scenarist: BORIS KOPITAR
l Po snemanju bo zabava s plesom ob zvokih ansambla t BRATOV POLJANŠEK, bogat srečelov pa bodo pripravili \ nogometaši N.K. FLOK Iz Komende.
: Porođaja vstopnic: HRAM ROŽICE: 061/737-240 » Turistična agencija: 061/737-510
VERONIKA Kamnik: 061/832-662
061/817-000
i Rezervirajte svojo mizo, da vas ne prehitijo prijatelji!
<SLSLXSULkXliJUUUUiJ>-t.^
molitev in premišljevanje žalostnega dela rožnega venca v večerni uri v baziliki v vrtu Getsemani, sedmemu zelo poglobljene razlage duhovnih voditeljev ... Prav vsakemu bo ta dežela govorila »na čudovite in mnogotere načine«, tako ali drugače se ga bo dotaknila božja milost, naj je šel na to romanje naključno ali pa s pripravljenim srcem, če ga je odpiral božjim navdihom.
Marsikateremu romarju (tudi podpisanemu) bo to romanje ostalo v spominu kot neprimerljivi in nepresegljivi dogodek, saj kaj večjega in svetejšega kot hoditi po stopinjah očakov, prerokov, apostolov, božje Matere in svetih žena ter nazadnje našega Učenika, Odre-šenika in Sodnika — Jezusa Kristusa - ter tudi živeti iz njegove besede, dejanj in zgleda, ni mogoče doživeti. To doživetje je v nas zbujalo globoko duhovno resnobo, svetostno občutje in zbranost ter izredno ganjenost, kar se je izražalo v tako občuteno zapeti pesmi, da so romarji drugih narodnosti postali ob nas in strme gledali ter poslušali, v dotikih in poljubih svetih krajev, v solzah, ki so nam nehote privrele na dan, ko smo doživeli milost romati enkrat v življenju v Sveto deželo. Iz te milosti bomo tudi črpali moči za nadaljnje življenje, naj nas doleti karkoli, iz tega duhovnega vira in izvira, iz Jezusa Kristusa, ki je za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih, kar dokazuje tudi prazen grob.
Kot dragocen spomin nam bo poleg raznovrstnih blagoslovljenih spominkov ostalo tudi potrdilo frančiškanske ku-stodije Svete dežele, da smo res obiskali te svete kraje.
V Sveti deželi pa smo doživljali vso pisanost, živost, a tudi nevarnosti Orienta. Dobesedno prebijali smo se skozi muslimanske množice, ki so v mesecu posta ramadanu vrele iz mo-šej, se na razne načine izogibali vsiljivim krošnjarjem, se varovali pred žeparji, drug drugemu pomagali, kadar je bilo treba. Zato se nam, hvala Bogu, razen enemu, ki je huje zbolel, ni zgodilo ničesar hujšega in življenjsko usodnega. Spretnim tatovom bo ostalo nekaj denarja, pozabljenih stvari, v izviru reke Jordan pa čevelj ene od slovenskih romaric.
JOŽE PAVLIC (nad. prihodnjič)
SERVIS
ŠIVALNIH
STROJEV
Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811*861
laniiH
cl.c.o.
PROIZVODNJA, PRODAJA IN MONTAŽA ROLET
PREDSTAVLJAMO SE VAM KOT POSLOVNI PARTNER FIRME PERFECTA IZ AVSTRIJE S PRIZNANO EVROPSKO KVALITETO ALUMINIJASTIH ROLET S SEDEŽEM V NEMČIJI.
ALUMINIJASTE ROLETE IMAJO V AVSTRIJI IN NEMČIJI ŽE PRIZNANO VISOKO KVALITETO PROTIVLOMNOSn, ZVOČNE IN TOPLOTNE IZOLACIJE. NAMENJENE SO ZA ZAŠČITO OKEN, VRAT, IZLOŽB, LAHKO PA NADOMESTIJO TUDI GARAŽNA VRATA.
INFORMACIJE NA TEL/FAK 064 58-870 POSLOVNI PROSTORI, LOKA 37, TRŽIČ 62490.
PERILO ZA MLADE   PERILO ZA MLADE
Zelo lepo spodnje perilo za maturante, prvoobhajance, birmance, njihove starše In botre smo vam pripravili v trgovinah
Yy>V    TRGOVINA   » /
K     A     M     N     I K
TRGOVINA MERY    TRGOVINA MERY
ŽENSKO PERILO MOŠKO PERILO
Šutna 16 Samostanska 24
Vesele velikonočne praznike vam želimo.
PERILO ZA MLADE   PERILO ZA MLADE
Kamnik, Sadnikarjeva 4 (pri Samčevem predoru)
Pričakujemo vas vsak dan od 8.30 do 17.30, ob sobotah od & do 13. ure.
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
TeL 8113 42,81 71 34,81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
I II I I I I t I I 11 I 1111 I I I I I I 111 I T 1
market KOLICEVO
Vir pri Domžalah
market GAŠPER
Srednja vas, pri Kamniku
Ob nakupu nad 5.000 sit
je ta BON vnočljiv!
-HP d.o.o.
TRGOVINA
KLffS
1 lllll 1
i
Kamnik, Glavni trg 15
tel.: 831-390
Odprto: 8h-18h, sobota 8h-12h
V predvelikonočnem času bogata izbira peciva, drobnih čokoladnih izdelkov, potic - tudi brez sladkorja in iz graham moke.
Sprejemamo naročila za potice.
Pestrejši je tudi naš bio kotiček z zdravo prehrano
NOVO: sokovi iz sveže stisnjenega sadja
Spoštovani kupci!
velika izbira med najlepšimi vzorci blaga za svečanosti in vsak dan, za razvedrilo in šport pribor za šivanje (novo: oblačenje gumbov -takoj)
ženska, moška in otroška oblačila (otroške trenirke po akcijskih cenah) spodnje perilo, nogavice... plenice fippi 1.270 SIT, pampers 1.650 SIT in še več vam nudi
Tekstilna trgovina
LANEN CVET
Želimo vam vesele
Moste 74 družinske Delovni čas: 9h-12h in 14h-19h, velikonočne ob sobotah 8h-13h. praznike
mHrKEt m manam	Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680
AKCIJA!	
- Persil (3 kg) - VVeisser Riese (3 kg) - sladkor (1 kg) - olja-razna - kava barcaffe 100 g - šink (1 kg) - namizno vino Slovin - pivo Union, Laško	899,90 SIT 799 SIT 110 SIT 175 SIT 150 SIT 899 SIT 150 SIT 80 SIT
Odprto od & do 20. ure, ob sobotah od & do 17. ure, ob nedeljah od & do 12. ure.	
Želimo vam lepo velikonočno praznovanje.	
HRANILNO KREDITNA SLUZRA
DOMŽALE, Ljubljanska 72 tel.: 721-372, 722-987
V mesecu aprilu vam nudimo ugodne kreditne pogoje za nakup in napeljavo centralne kurjave, vodovoda ter elektro inštalacij.
Pogoji: - komitent HKS
- R+8%
- 2 leti odplačilna doba
Lepo praznovanje velike noči vam želimo!
tvo
e
MARJANCA JUH
KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B
telefon:
- salon 817-422
- doma 817-083
Cenjenim strankam in drugim občanom veščim vesele velikonočne praznike.
VAŠA MARJANA
ELEKTRO SERVIS
,0N
.0
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev,
- električnih štedilnikov,
- bojlerjev,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava In popravilo elektro inštalacij.
topsi
GOSTILNA PLANINKA Restavracija Kenda
Kamnik, Glavni trg 19 tel.; 831-451
vošči vesele velikonočne praznike in se priporoča.
Trgovina lurui sporoča:
Od sobote, 9. aprila, naprej nas lahko spet obiščete
vsakdan
- ponedeljek-petek: 730-1930
- sobota: 730-1300 in 1500-1900
- nedelja in praznik: 730-1200
1. januar, velika noč, 1. maj, 1. november in božič zaprto.
Sedem let smo že z vami, zato nas dobro poznate in veste, da vas pri nas čakajo:
- hitra in prijazna postrežba,
- pestra in bogata izbira živil z upoštevanjem vaših želja in okusov,
- v naši ponudbi so vedno tudi številni artikli po zelo ugodnih cenah.
Zahvaljujemo se vam za obisk in zaupanje
ter vam želimo vesele velikonočne praznike.
meso
KAMNIK, d. d. Usnjarska 1
tel.: 831-103, 831:275
vam želi vesele
velikonočne
praznike.
Za bogato obloženo mizo in prijetnejše praznovanje vam pripravljamo   okusne šunke v vseh oblikah.
Dobite jih v naši poslovalnici na Usnjarski 1 v Kamniku in v vseh prehrambenih trgovinah Kočne ter ljubljanske Delikatese v Kamniku.
Priporočamo nakup!
oprema
MENGEŠ, KOLODVORSKA 2, tel.: 061/737-006
AKCIJSKA <S PRODAJA
artikel	redna cena	akcijska cena	cena za gotovino	prihranek
pralni stroj PS 606 Gorenje	6188800	53.990,00	51.290,00	10.518,00
pralni stroj PS 906 Gorenje	58.99^00	53.990,00	51.290,00	7.700,00
hladilnik HDVS 14.52 Gorenje	31568^00	29.990,00	28.490,00	a078,00
hladilnik HB 13,1 Gorenje	3ap80^bo	32,280,00	30.666,00	7.424,00
hladilnik HT 27,3 Gorenje	54/J29Ć0	45.873,00	43.579,00	10.550,00
hladilnik+zamrzovalnik HZ 26,3 Gorenje	57.68000	48.876,00	46.432,00	11258,00
zamrzovalna omara ZO 23,3 Gorenje	67.2OdT00	56.904,00	54.059,00	13.141,00
štedilnik kombinirani K 641 R Gorenje	79.19300	66.990,00	63.640,00	15.559,00
petrolejska peč RCA 37 (ANICA)	4300000	36.990;00	35.140,00	8760,00
RP posoda v grt. 12 delna		16.990,00		
kovinOtehna
6. APRILA 1995
oglasi - zahvale
KAMNIŠKI OBČAN
15
NOVO V KAMNIKU
gostišče
Imačekj
Na voljo imamo:
- vegetarijanske jedi
- gobje specialitete
- zrezke vseh vrst
GOSTILNA MAČEK
Groharjeva 1a, Duplica, tel.: 814-698
Ob nedeljah nudimo nedeljska kosila.
Odprto od 9. do 24. ure, ob sobotah in nedeljah od
12. do 24. ure.
Rezervacije po tel.: 814-698.
Se priporočamo!
ŠTAMPILJKE, ŽIGI, PEČATI
Najcenejše štampiljke v Sloveniji dobite v Kamniku oziroma jih dostavimo na naslov. Prepričajte se!
tel. (061) 831-524 in fax (061) 831-528 Informacije vsak dan od 9" do 21h.
RHODODENDRON CENTER, d.o.o.
Radomlje
vabi, da obiščete njihove prodajalne s pestro izbiro semen - domačih in uvoženih, škropiv za zgodnja spomladanska škropljenja, gnojil, predvsem pa imamo za vas na zalogi veliko sort krompirja, raznih zemeljskih substratov za setev in presajanje. Caka vas tudi velik izbor sadik sadnega in okrasnega drevja. Sprejemamo naročila za ureditev vrtov in zelenic.
Voščimo vesele velikonočne praznike.
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN SE OGLASITE V
TRGOVINI JURCEK
Stranska 9, Domžale, tel. 723-021 od 8. do 19. ure
in
TRGOVINI VRT
62,
Ljubljanska c tel. 722-455 od 8. do 19
ure
gorenje nmai®
POOBLAŠČENA PRODAJALNA MMHI^^^M^^M    AHAČIČ Domžale,
SERVIS  Prešernova Va, P^l^MMI TRGOVINA tel. 722-107
Posebna sejemska ponudba
od 6. do 15* aprila
PRALNI STROJ GORENJE PS 906
za gotovino
PRALNO SUŠILNA GARNITURA PSG 800
za gotovino
ZAMRZOVALNA OMARA ZO 230 I
za gotovino za gotovino za gotovino za gotovino
HLADILNIK HTS 135 I HLADILNIK 130 I HLADILNIK 140 I
59.968,00 47.975.00 106.752.00 85.402,00 67.147,00 53.718,00 32.760,00 26.208,00 40.370,00 32.296,00 34.767,00 27.814,00
Ugodno!
BTV Gorenje In Schnelder, ekran od 37 do 70 cm, vtdeorekorderji In glasbeni stolpi - 8% popust
Brezplačna dostava.
Plačilni pogoji:   - 8-20% gotovinski popust
- 1+5 obrokov brez obresti
- 1+8 obrokov, minimalne obresti KOPALNIŠKI BLOK (omarica z umivalnikom, Sir. 160 cm) 82.736 SIT.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Našim kupcem iz Kamnika voščimo lepe velikonočne praznike!
I—
O
<
Modna tekstilna trgovina
»KOTARDI«
je odprla vrata v Kamniku, na Šutni 40 (nasproti cerkve) tel.: 817-411
Od jeansa do modnih oblek in dodatkov, usnjeni izdelki... po ugodnih cenah.
O modnih vzorcih, izredni kvaliteti in zmernih cenah se boste prepričali sami ob vašem obisku.
Pridite in se prepričajte.
Pričakujemo vas vsak dan od 9. do 19. ure,
ob sobotah od 9. do 12. ure.
Vljudno vab|jeni!
Darinka Vrhovnik
Mengeš, Slovenska 24 (v novi poslovni stavbi) tel.: 738-939
Pogoj za lepo in trajno pričesko so zdravi, pravilno negovani lasje — zato poskrbimo v našem studiu. Vabimo Vas, da nas obiščete in nam omogočite priložnost, da si pridobimo Vaše zaupanje.
Pričakujeta vas Darinka in Nika:
Ponedeljek, sreda: 12h-19h torek, četrtek: 8h-15h petek: 8"-19h sobota: 7h-11h
ELEKTRO TRGOVINA IN RTV SERVIS
Prodaja televizorjev, videorekorderjev, hi-fi aparatov, anten in antenskega materiala, SAT sistemov, malih gospodinjskih aparatov, avdio in video kaset...
Popravilo RTV aparatov in malih gospodinjskih aparatov
Matija d.o.o.
Mengeš, Slovenska 28 (parkirišče Trdinov hram) tel.: (061) 737-896
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA K0NCILIA
Vriipolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383
Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
ocoooosococaocoscoccooooooococos
TRGOVINA S TEKSTILOM
Vrhpolje 39/a, Kamnik, tel.: 832-331
s&s
MALI OGLASI:
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Sobno peč kupersbusch poceni prodam. Tel.: 825-541, zvečer. Prodam suha bukova drva. Tel.: 814-077 jh> 15. uri.
Belo, dolgo obhajilno obleko prodam. Tel.: 831-423 sobota popoldne in nedelja.
Salonit plošče, rabljene, 150 kom prodam. Tel.: 811-634.
Zaradi opuščanja otroškega programa
POPOLNA RAZPRODAJA OTROŠKIH OBLAČIL
- campaniola: termovelur, trenirke, majice
- miki mouse: majice, bermuda hlače
- otroške bunde
- otroško spodnje perilo
- otroške oblekice Navigare in še in še...
Pri nakupu nad 10.000 SIT praktične nagrade!
Vabljeni k ugodnemu nakupu!
ooooooooooooooooooooooooooocoooooo:
PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE
TEHNIKE
I
TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN
* oljni gorilniki
* oljne garniture
* peči SIME, ITP
* rezervni deli
* cisterne za olje
STARETOVA2,61234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426
ljubit si življenje,
ljubil svoj dom,
o liho, brez slovesa
odšel si v večni dom.
V grobu mirno spiš,
a v domu našem je praznina
in v snih naših bolečina.
V SPOMIN
20. aprila bo minilo drugo žalostno leto, odkar naju jc tragično zapustil dragi mož in oči
MIRAN PORAVNE
1965-1993
Zahvaljujeva se vsem, ki ste ga ohranili v spominu, mu prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Iskrena hvala vsem, ki nama se vedno stojite ob strani in nama pomagate.
Žena Mija, hči Maja in drugo sorodstvo
Kamnik, april 1995
Jaz še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor Uveli oni so z menoj v minulih letih.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila draga teta
PAVLA KOVTERC
iz Most
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno soZaljc. podarjeno cvetje in sveče, darove za mase ter številno spremslvo do njenega zadnjega doma. Posebej hvala pevcem Lire za ganljivo zapete pesmi, dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred in osebju Doma upokojencev Kamnik za pomoč.
Žalujoči: pastorek Franc s sinom Juretom in hčerko Sonjo, nečaki in nečakinje z družinami
Februar 1995
16
KAMNIŠKI OBČAN
6. APRILA 1995
NAPREDEK
Velikonočna akcija
V NAPREDKOVIH TRGOVINAH
Napredkova potica 1 kg	1.200 SIT
Orehova jedrca 1 kg	850 SIT
Moka Tip 400 - posebna 1 kg, Žito	71 SIT
Sveža jajca 10 kosov - B, Jata	170 SIT
Rozine 500 g, uvoz	128 SIT
Kalčko 500 g, Sub Sole	218 SIT
Margarina Petra 500 g	159 SIT
Rum 11, Alko-Fructal	1010 SIT
Šunka suha brez kosti, Meso Kamnik	1.081 SIT
Šunka suha brez kosti, vak. pak., Pomurka 986 SIT	
Vrat brez kosti, Meso Kamnik	986 SIT
Vrat brez kosti, vak. pak, Emona MIZ	986 SIT
Hren 150 g Maestro, Droga	112 SIT
Vino Haložan 11	287 SIT
Čokolada - mlečna	
Vesela aleluja 100 g	77 SIT
Velikonočne potice lahko naročite v Slaščičarni blagovnice Vele, tel. 721-531
Teden cvetja od 11. do 16. aprila pred blagovnico VELE v Domžalah
Napredek vošči svojim kupcem iz Kamnika lepe velikonočne praznike!
AVTOBUSNI PREVOZ
Marjan Vrankar
Buč 20, Laze v Tuhinju
telTfa« 847-124
ORGANIZIRA DVODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET NA ČEŠKO 20. aprila,
enodnevne nakupovalne izlete v ITALIJO in MADŽARSKO ter
enodnevni izlet v GARDALAND.
Vozimo tudi OFganizIrane skupine po domovini in tujini.
Pokličite po tel.: 847-124.
Slaščičarna
» LENČEK «
v Komendi, Krekova 10 tel. 841-291
vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne In brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave.
Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti.
Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto. Se priporočamo! Janez Lenček
slaščičarski in kuharski mojster
Voščimo vam
vesele velikonočne praznike.
Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča.
Opravljamo zidarska dela ielohtin objektov in adapto€ije.
S. BOR, d.o.o., Kamnik
tel.: 813-870, Rastoder
Avto Car d.o.o.
Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414
RENAULT
POOBLAŠČENI K0NCESI0NAR
tel: 737-279 fax: 737-431
• celotna ponudba vozil Renault
• strokovno svetovanje
• drobna presenečenja
Obiščete nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro.
Dobrodošli!
Voščimo vam vesele
velikonočne praznike!
^■■■■.■.■■■.'.■■'.■■'.■.'.■.'.■.■■'.'■'■■.■■■■■■■^■.■■■.■.■■■■■■■■■.■■■■■■■■■77??77
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
agent
ENOTA KAMNIK,
d o o MAISTROVA 14 * " ' tel./fax: 817-486
SPOZNAJTE PONUDBO KAKOVOSTNIH
ADRIATICOVIH ZAVAROVANJ,
OD TEGA IMATE
sANiOKomsm
SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ
IN NUDIMO NEKAJ POSEBNIH POPUSTOV.
VEČ INFORMACIJ NA POOBLAŠČENI AGENCIJI AGENT d.o.o, MAISTROVA 14 (»velka gasa«)
vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
Vesele velikonočne praznike vam telimo.
Kamniški Občan _ Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a. direktorica Saša Mcjač, occ. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svete)]. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik Vukniir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg U (občina). UH./fan: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53X72. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana.