SOKOISKIH ŽUP CEHE IN KRANJ LETO VII. CELJE, 20. FEBRUARJA 1937 ŠTEV. 2 VSEBINA Zdenko Verstovšek: Sokolstvo in razna nova stremljenja Miloš Prelog: Vzgoja novih vaditeljev in mladinski vaditeljski zbor kot pripomoček k tej vzgoji TEHNIČNI DEL S. Burja: Vadbena snov Mimica Lojk: Župne proste vaje ženske deoe za leto 1937 Marjuči Križmanič: Župne proste vaje ženskega narašč. za I. 1937 Silva Burja: Žuone vaje s palicami za članice za leto 1937 OBJAVE Iz župe Celje Župna glavna skupščina Iz tehničnega odbora NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20 — IZHAJA MESEČNO Urejuje in izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina Ustanovljena leta 1981 Lastna hiia Narodni dom Celjska posojilnita d. d. v Celju, Celje it? •a! &5I M* ° S sl as» il-s ■“g*. S« o 8 § g .2.-* 5 £ ® ^ cS-“ Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000 — Podružnici: Maribor, Šoštanj s s; 1. S" ® “■ 5' 0 ® 3 3 o- a. £. « «» S g- N 5' s s N tr 3 1 | Vsem Sokolskim društvom se priporoča knjigarna in veletrgovina s papirjem KARL G0RIÜAR vdv. CELJE, KRALJA PETRA C. 7 Sokolske potrebščine sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina —^ Miloš Pšeničnik, Celje TELEFON ŠTEV. 245 FRANJO DOLŽAN, ieue, za kresiio kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna VESTNIK_________________________ ____________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ LETO VII. ŠTEV. 2 CELJE, 20. FEBRUAR 1937 'Zdenko Verstovšek: SOKOLSTVO IN RAZNA NOVA STREMLJENJA Naš sokolski pogled na svet in življenje je jasen in enostaven. Naša sokolska, nacijonalna in slovanska misel se bistveno razlikuje od fašističnega imperijalizma in nacijonalno-socijalistič-nega rasizma. Tudi mi ljubimo naš narod in naše brate po krvi, vendar ta ljubezen nikoli ne more in ne sme iti tako daleč, da dovede do sovraštva vsega tujega, do one fanatične ksenofobije, ki danes karakterizira fašizem in naciional-socijalizem. Sokolska ideja je nastala iz upora proti krivici, iz odpora proti tlačanstvu. Naša sokolska ideja bazira na svobodi in pravici, zato ni impe-rijalistična. ker v polni meri spoštuje pravice in svobodo drugih. Naša sokolska misel je radi tega pacifistična, vendar ta pacifizem ne pomeni bojazljivost; mi iščemo mir, da si moremo neovirano izgraditi našo nacijonalno in slovansko kulturo, toda gorje onemu, ki gazi naše pravice in našo, s tolikimi žrtvami izvoje-vano svobodo. Naš pacifizem se je zadostno pokazal v herojskih borbah za osvobojenje. Tak je! Naša nacijonalna misel je zato tudi humanistična, ona temelji na ideji harmoničnega sodelovanja vseh narodov in ras v korist celokupnega človeštva. V tej zvezi naj citiram velikega učite'ja slovanske nacijonalne misli Masarg-ka: »Med narodnostjo in mednarodnostjo ni barijere. Narodi so uaravni organi človeštva. Človeštvo ni nadnarodno, ono je organizacija poedinih narodov. Človeštvo ne stremi za enoličnostjo, nego za edinstvom, in baš to osvobojenje narodov bo omogočilo zvezo narodov in vsega človeštva«. Mi hočemo sodelovati z vsemi narodi in rasami v harmonično izgrajeni zajednici. Po-grešno je, ako misli en narod, da more živeti sam zase, kakor je pogrešno, če misli človek, da lahko živi izolirano sam za sebe, ne da bi se vezal na kaka moralna in pravna pravila, ki nam jih predpisujeta ljubezen in spoštovanje do bližnjega. Ako more človek postati šele v družbi pravi človek, more tudi narod šele v zajednici narodov postati narod v pravem smislu besede. Ideja solidarnosti je osnovni predpogoj ne samo za vsak kulturni napredek, temveč podlaga naši eksistenci sploh. Misel, da rasna duša sama iz sebe ustvarja kulturne vrednote, je zgrešena, ker se napredek doseže le v medsebojni izmenjavi kulturnih dobrin. Vsaka rasa, vsak narod ima svoje posebno obeležje. Kaj bi bilo na primer iz nemškega naroda, ako bi poskušal zavreči vse kulturne vrednote, ki jih je prevzel od drugih narodov, kamor spada tudi krščanstvo, ki je osnova vse zapadne civilizacije ? Naša slovanska misel ni rasistična v nacijonal-socijalističnem smislu besede. Slovanstvo je duhovna zajednica duše in srca, zajednica enake zgodovinske usode istega jezika in istih kulturnih stremljenj. Naša slovanska misel ni materijalistična, nego idealistična. Ni torej za nas izhodišče, temveč končni cilj naših stremljenj. Slovanstvo je za nas nekaj, kar še pride, ideal, kateremu se približujemo, ena etapa v ustvaritvi božjega cesarstva. Naša pot k slovanstvu nas radi tega vodi do človečanstva, a nas ne zapelje v nasprotno smer k negaciji, kakor rasistični pangermanizem. Povsod danes najdemo ljudi, ki so podlegli hipnozi fašističnih nacijonal-socijalističnih ideologij. Sila in nasilje sta postala novo božanstvo, ki se mu klanjajo mnogi ljudje Težke ekonomske in socijalne prilike podpirajo te težnje. S temi činjenicami moramo tudi mi računati. Mi Sokoli moramo ostati čuvarji naše lastne slovanske in jugoslovanske ideje, katera je vzrastla iz naše rodne grude. Viteški duh Sokolstva je tuj tem kriptofašizmom. Naš slovanski in jugoslovanski nacijonalizem naj vedno vodijo misli smernice: Pravica in človečanstvo, socijalna pravičnost, svoboda in bratska ljubezen. 'Uli to š Ttretog: VZGOJA NOVIH VADITELJEV IN MLADINSKI VADITELJSKI ZBOR KOT PRIPOMOČEK V TEJ VZGOJI V sokolskih glasilih večkrat čitamo, da je to in to bratsko sokolsko edinico pristojna župna uprava črtala z odobrenjem bratskega Saveza, ker so prenehali pogoji za obstoj dotičnega društva. Ozrimo se malce na okrog in videli bomo tudi v naši župi edinice, ki so bile deležne tega počaščenja, druge so pa v poslednjih krčih, čakajoč enake usode, da bodo potem vsem drugim edinicam in vsem nam Sokolom v svarilo, kakšna pač sokolska edinica in njeno delovanje ne sme biti! Niti nam ni treba vpraševati po vzrokih črtanja, vsi vemo za nje, zlasti mi vaditelji. Vemo, da je dotična enota premalo delala, ali sploh ni delovala in tudi že ni začela pravilno delovati ob svojem rojstvu. Sokolsko delo ne obstoji v dopisovanju in sejanju, pač pa v delu v telovadnici, le to edino in edinstveno delo pa vrše sokolski vaditelji. Kjer ni vaditeljev, tam ni dece, naraščaja, telovadečega članstva, tam je nepotreben starosta, ker nima nikogar zastopati v javnosti, je odvišen prosvetar, ker ne more sokolskega prosvetnega delovanja usmeriti sokolsko in nalikuje le običajnemu vaškemu prosvetnemu delavcu iz drugih društev, v takem slučaju je tudi blagajniku nemogoče zbirati denar pod krinko sokolsko, odveč je kratkomalo ves odbor, odveč je imeti društvo v dotičnem kraju — naj izgine za takim društvom vsaka sled! Bratje, čemu ta ugotovitev? Da bi sedaj po; pešili to črtanje edinic, ki ne korakajo po ravni sokolski poti? Nikar tako, pač pa krenimo k pravilnemu delu, to bo pa le takrat, ko bo društvo imelo vaditelje in o pridobivanju in vzgoji teh vam hočem nekaj povedati. Mi vaditelji smo si v svesti tega, da brez nas ni telovadbe, vaditeljskih ur in tečajev — ni tedaj telesne vzgoje po telovadnicah, brez katere bi pa tudi Sokolstva ne bilo. Če že vaditelji tako povdarjamo, da fe jedro vsega sokolskega pokreta v vaditeljstvu in po njem vezanem delu v telovadnici, se mora vsak vaditelj tudi zave- '— dati, koliko odgovornosti visi na njegovih ramenah, če vadi- .. ' 'j? telj ni cel sokolski mož. Ta odgovornost je velika, ves narod nas zna nekoč klicati na odgovor. Taki laži - sokolski vadi- jV'; telji gotovo nočelo biti, zaprimo se siami vase, poni-LsUmo--na svoje delovanje in sprevideli bomo, da poleg vse svoje pridnosti in marljivosti radi pogosto pozabljamo na pravo poslanstvo vaditeljstva, namreč, da poskrbimo pravočasno za dovoljni dotok novih moči. Kdo nam bo pa vzgajal nove vaditelje, če ne mi sami? Nikdo se še ni rodil kot vaditelj! Narava res da daje posameznikom v nekaterih ozirih nekaj prednosti, a to baš pri sokolskem vaditeljskem poslu skoraj ne prihaja v poštev. Vaditelja je treba vzgajati, ne eno, dve, pač pa mnogo let. Marsikdo, ki ima naslov vaditelja, morda tudi vse kvalifikacije, po delovanju še ni vaditelj, še sploh ni bil in najbrže tudi ne bo — kajti vztrajno in trdo večletno vaditeljsko delo je šlo preko njega. Bekel bi, da imamo takih vaditeljev mnogo, vsak manjši kraj jih ima, tudi tamkaj so bili, kjer je edinico doletela usoda črtanja. Sokolstvo nima ničesar od njih, mi hočemo one druge vaditelje, tihe in neumorne, tudi po večletnem delu še neutrudljive in neizčrpane vaditelje. Pravo vad ite! jslvo si moramo ustvarjati in vzgajati redno s prevdarkom in po dobro zasnovanem načrtu. Kako pa delamo po naših društvih? Vaditelje postavljamo po potrebi! Oddelek mora telovaditi, vodnika moram dobiti! Ker recimo načelnik radi službe sam ne more, poiščemo sestro ali brata, ki se nam zdi najprimernejši in tega brez temeljite predpriprave in metodične izobrazbe, brez prave zavesti in požrtvovalnosti, večkrat še čelo brez, ponosa, postavimo za vaditelja dotičnega oddelka, samo, da bo šlo, da bo zasedba — kakšna preko tega navadno gremo z lahkoto. Kot vodnik oddelka postane član društvenega vaditeljskega zbora — društvo je obogatelo za enega prednjaka — kakšna sreča! Menda je razumljivo, da še tako prednjaštvo iz dotičnika ni napravilo vaditelja, čeprav bi ga moglo napraviti. Mnoga naša, še precej močna društva rešujejo na ta način problem voditeljstva. Z novim telovadnim letom ali v novi telovadni sezoni so društva zopet pred istimi problemi postavljanja vodnikov k oddelkom, saj so prejšnji vodniki komaj čakali, da se pod raznimi pretvezami otresejo tega sitnega dela, o katerem so pač sami spoznali, da zanj niso vzgojeni in da za svoje delo niso imeli duše in srca. Del takih vaditeljev še veča nekaj časa število članstva v vaditeljskem zboru, lepega dne pa jih tudi tukaj zmanjka — nasilno ali brez sile — njihova vaditeljska karijera je zaključena. (Dalje) TEHNIČNI P E I» S. 'Burja VADBENA SNOV 7. ura Bradlja dobo č n o. Osnova: meti zanožno: premah — za-noška na koncu bradlje. Na koncu bradlje iz vzpore stojno znotraj bradlje: 1. Z odrivom predkoleb — z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — s predkoiebom 1. in premahom d. naprej zunaj roke seskok v stojo na tleh. Nagni se na 1. roko. 2. Ponavljaj! -— Isto z levo. 3. Z odrivom predkoleb — z zakolebom premah zanožno z d. v stojo na tleh. Važno je da si nagnjen na nasprotno roko in da kolebaš s celim telesom ne samo z d. nogo, torej obe nogi v zakolebu nad lestvinami! 4. Ponavljaj! — Isto z 1. nogo. 5. Zanoška v d. naprej. 6. Nasprotno. 7. Z odrivom predkoleb — zakoleb — v predkolebu raznožiti in snožiti — v zakolebu raznožiti in snožiti — v predkole>-bu raznožiti in snožiti — zanoška v d. naprej. 8. ura Bradlja d o č e 1 n o. Osnova: ponovitev iz prejšnjih ur. 1. Na koncu bradlje s predskokom predkoleb v opori na leh-teh — kolebanje — z zakolebom opora na lehteh ležno raznožno — s pril egom vzpora za rokama raznožno — s predkolebom 1. in premabom d. naprej zunaj roke seskok v stojo na tleh. 2. Isto z nasprotno nogo. 3. Zgiba stojno vnanji prijem — vzmik v zavesi na stegnih v sed raznožno za rokama - sesed zanožno sonožno not v predkoleb — z zakolebom premah zanožno z d. v stojo na tleh. 4. S predskokom predkoleb v opori na lehteh — kolebanje — z zakolebom opora na lehteh ležno raznožno — s pritegom vzpora ležno zarokama raznožno — opora na ramenih sklonjeno raznožno — odriv z nogami in preval naprej v stojo na tleh. 5. Ponavljaj preval naprej sklonjeno na koncu bradlje. 9. ura \\6 K n - Bradlja doprsno. Osnova: kolebanje v opori na pqdlehteh - vzpiranje v zakolebu in predkolebu — preval naprej sklonjeno. Iz kolebanja v opori na podlehteh: 1. Z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — opora na ramenih sklonjeno raznožno — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama (v opori sklonjeno se močno skloni naprej, nato preprimi prej predno se vsedeš. Vaditelj streže z rokami pod Jestvinami, da ne bi vadeč padel med lestvinami!) — preprijem na konec lestvin — sesed zanožno sonožno not v predkoleb — z zakolebom premah zanožno z d. v stojo na tleh. 2. Z zakolebom vzpora v sed raznožno za rokama — preprijem za telo — sesed prednožno sonožno not v vjzporo ležno za rokama raznožno — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama - sesed prednožno sonožno v d. Me girenazia 3. Z zakolebom vzpora — prednožka v 1. 4. S predkolebom vzpora v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno not — zanoška v 1. 5. Ponavljaj preval sklonjeno naprej — vzpore v predkolebu in zakolebu. Vaditelj, opozarjaj na lepo držo v vzpori in opori na lehteh. 'Ulimica Cojfi ŽUPNE PROSTE VAJE ŽENSKE DECE ZA LETO 1937 I. sestava I. 1. Predročiti, dl. gor. 2.—3. Priročiti, h. ven in sp. II. 1. odročiti, h. gor. 2.—3. Z lehtmi pričeti prihodnji gib. III. 1. Stoja odnožno z 1. — odklon v 1. (zmerno) — roki v bok, h. na bokih, prsti s mere nazaj — pogled na 1. nogo. 2.—3. Vzklon — s prisunom 1. stoja spet no in sp. IV. = III. v nasprotno stran. V. 1. Stoja izstopno naprej z d. - suniti dol, h. spredaj in sp. z d. predročiti gor, h. gor, 'z. 1. zaročiti dl. gor — pogled na d. roko. 2.—3. Priročiti, h. ven in sp. VI. 1. Pol obrata v 1. v stojo odnožno z 1. — skrčiti predročno ven, podlehti pred nadlehti, h. gor, prsti se dotikajo. 2.—3. Priročiti skrčeno, prsti se dotikajo in sp. VII. s prisunom 1. vzpon spetno — suniti gor not, dl. not, prsti se dotikajo — pogled gor in sp. 2.—3. odročiti h. gor in sp. VIII. 1. spon — priročiti. 2.—3. Drža- Va j a se izvaja štirikrat. Vložka I. 1. Stoja izstopno naprej z d. — d. predročiti gor, h. gor, 1. predročno gor pokrčiti not, podleht vodoravno, h. 1. roke se dotika d. komolca in sp. 2.—3. priročiti in pričeti obrat. II. 1. Cel obrat v 1. s prenosom teže telesa na 1. nogo v stojo zanožno z d. — 1. predročiti gor, h, gor, d. predročno gor pokrčiti not, h. gor. 2.—3. Priročiti in sp. III. 1. s prisunom d. vzpon spetno — odročiti, h. gor. 2.—3. Zasuk dl. naprej in začeti prihodnji gib. IV. 1. Spon — odročno upogniti gor, roki za tilnikom, dl. naprej. 2.—3. Prožiti v stran, priročiti in sp. V. = 1. VI. — II. VII. == III. VIII. = IV. z razliko, da je 2.-3. drža v odročnem upognenju. II. sestava I. 1. Stoja izstopno naprej z d., poklek na 1. kolenu — predklon zmerno - prožiti v stran in sp. predročiti dol not, potlesk z dlanmi. 2.—3. Drža. II. 1. Vzklon - odročiti gor (po najkrajši poti) dl. spred. 2.—3. Pričeti prihodnji gib. III. 1. Vzravnava v stojo zanožno z 1. — vzročiti, dl. not, pogled gor. 2. Drža. 3. Pričeti prihodnji gib. IV. 1. Pol obrata v 1. s prisunom 1. v stojo spe tu o — skozi odročenje roki v bok (po obratu). 2.-3. Drža. V. 1. Prednožiti z d. 2.—3. Prinožiti z d. VI. 1. odnožiti z d. 2.—3. Prinožiti z d. in sp. VII. 1. z 1. vzkok in doskok na d., na mesto 1., z 1. odnožiti, nizko — suniti v stran, h. gor 2.-3. Drža. VIII. 1. Z 1. prinožiti — odročno upogniti roke za tilnikom, dl. naprej. 2.—3. Drža. Sestava se izvaja štirikrat. Sestop I. 1. Stoja izstopno v stran z 1. sp. priročiti. (d.) - prožiti v stran in II. 1. Stoja izstopno v stran z 1. (d.), z lehtmi drža. 2.—3. S prisunom d. (1.), stoja spetno. III. = II. IV. - II. (tesni sestop). Tilarjuči 7< rižmanič PROSTE VAJE ŽENSKEGA NARAŠČAJA SOKOL. ŽUPE CELJE ZA LETO 1937 Razstop 'h takt. Prva telovadka (desna krajnica) I. 1. Stoja izstopno v stran z d. - predročiti dol na. d., h. gor 2. s prisiurom 1. stoja spetno — priročiti in sp. 3. Stoja izstopno v stran z d. — skozi priročenje predročiti gor na L, h. gor. 4. S prisunom 1. stoja spetno — z lehtmi drža. II. 1. Stoja izstopno v stran z d. — čelni krog dol in sp. 2. s prisunom 1. stoja szetno — priročiti in spl 3. stoja izstopno v stran z d. — z d. odročiti, 1. pokrčiti predročno, podleht vzporedno z nadlehtjo, h. gor. 4. Drža. III. 1. S prisunom 1. vzpon spetno — z 1. suninti dol in sp. odročiti, h. gor. 2. Drža. 3. Spon (v stojo spetno) — priročiti. 4. Drža. IV. 1., 2., 3., 4. Drža (ravnanje). Druga telovadka isto, le zelo kratke korake, tretja in četrta gre v levo, z lehtmi v isto smer kot prva in druga. I. sestava I. 1. Levo predročiti gor, h. gor, d. zaročiti, dlan gor. 2. D. skozi priročenje predročiti gor, h. gor — z 1. skozi priročenje zaročiti, dlan gor. 3. Zib počepno — zaročiti, dl. gor (d. skozi priročenje/. 4. Zib počepno — skozi predročenje vzročiti, dl. naprej, pogled na roke. II. 1. S predklonom zib počepno — zasuk trupa vi. — z lo- kom naprej predročiti na L, h. gor, pogled na roke. 2. Z zibom počepno odsuk — z lokom dol vzročiti, dl. naprej, pogled na roke. 3. in 4. — 1. in 2. v desno. III. 1. Zasuk trupa vi.-— odročiti, dl. gor, pogled na d. roko. 2. Odsuk — vzročiti, dl. not. 3. in 4. — 1. in 2. v levo. IV. 1. Predklon — predročiti, h. naprej. 2. Zib v predklonu. 3. Z vzklonom čep — priročiti in sp. 4. Vzravnava. V. 1. L. prednožno skrčiti — predklon -— zaročiti, dl. gor. 2. L. prinožiti — skozi predročenje vzročiti — zaklon v v hrbtnih vretencih, dl. naprej, pogled na roke. 3. D. prednožno skrčiti — predklon — skozi priročenje zaročiti, dl. gor. 4. —* 2. (desno prinožiti). VI. 1. do 4. S štirimi tekovnimi koraki na mestu pol obrata v 1. (k, d., 1., d.), skrčiti odročno, roki na tilnik, h. zad. VII. 1. do 2. Vzpon spetim — zaklon v hrbtnih vretencih. 3. Suniti v odročenje gor, dl. naprej. 4. Spon — lehti drža. VIII. 1. Odklon v d. — d. skozi odročenje skrčiti zaročno, pod- leht na križu, dl. zad, 1. vzročiti uločeno, dl. dol. 2. Zib v odklonu. — 3. Vzklon in odklon vi. — 1. skozi odročenje skrčiti zaročno, podleht na križu, dl. zad, d. prožiti dol in sp. vzročiti uločeno skozi odročenje, h. gor. 4. Zib v odklonu in sp. vzklon — d. suniti v vzročenje in sp. IX. 1. D. skozi odročenje priročiti, z 1. suniti dol in sp. čelni krogi na 1. in sp. 2. Z d. odnožiti — predročiti gor na h, h. gor. 3. Z d. prinožiti -— čelni krog dol in sp. 4. Z 1. odnožiti — predročiti na d., h. gor X. 1. S prisunom 1. zib počepno — z lokom dol predročiti na levo, h. gor. 2. Zib počepno — z lokom dol predročiti na d., h. gor. 3. L. z lokom dol odročiti, d. predročno pokrčiti (d. podleht vzporedna z 1. lehtjo), h. gor. 4. L. drža, z d. suniti dol in sp. odročiti, dl. gor. XI. 1. Vzpon spetim — zaklon v hrbtnih vretencih — zazib z 1 eh trni. 2. Stoja spetim — vzklon — odročiti, dl. gor. 3. in 4. = 1. in 2. XII. 1. L. odroč. upogniti gor( podleht nad nadlehtjo), sklop. Ijeno, h. gor, prsti se dotikajo ramen, d. drža. 2. L. prožiti v stran, dl. gor, d. odročno upogniti gor (podleht nad nadlehtjo), sklopljeno, pogled na 1. roko. 3. L. odročno upogniti gor sklopljeno, h. gor, prsti se dotikajo ramen. 4. Suniti dol. II. sestava II. četverostop I četverostop Zadnji takt medigre 1. do 3. Drža. 4. Se vse obrnejo tako, da četverice napravijo krog, in sicer: 1. in 3. tel. V« obrata v 1. na prstih d. in stoja izstopna naprej z 1. 2. in 4. tel. V* obrata v d. na prstih 1. in stoja izstopna naprej z d. la in 3a tel. V« obr. v 1. na prstih d. in stoja izstopna naprej z 1. 2a in 4a tel. V« obr. v d. na prstih 1. in stoja izstopna naprej z d. vse prisun k izstopni nogi — odročiti dol, roke se sklenejo v krog ter plešejo štirikrat »Tasino kolo« (štiri 4A takti). Adel »Tasino kolo« I. 1. Stoja izstopna v stran z d. 2. Prisun z 1. v stojo spetno. 3. in 4. -- 1. in 2. II. — I. III. 1. Stoja izstopno v stran z 1. 2. Prisun z d. v stojo spetno. 3. Stoja izstopno v stran z d. 4. Prisun z 1. v stojo spetno. IV. 1. Stoja izstopna v stran z 1. 2. Prisun z d. v stojo spetno. 3. in 4. = 1. in 2. To se ponavlja štirikrat, tako da se krog enkrat zasuka in preidejo telovadke zopet na svoja mesta. B del T 1 Z I. vzpon, d. zanožiti — odročiti gor (roke spojene) 2. Drža. 3. Prinožiti z d. — predklon globoko — zaročiti. 4. Drža, II. 1. Vzklon — z d. vzpon, 1. zanožiti — odročiti gor. 2. Drža, 3. L. prednožiti — predklon globoko — zaročiti. 4. Drža. III. 1. Vzklon — d. prednožno skrčiti — skozi odročenje dol predročiti. 2. Drža, 3. Z d. prinožiti — odročiti dol. 4. Drža, IV. 1. L. prednožno skrčiti — predročiti. 2. Drža. 3. L. prinožiti — odročiti dol. 4. Priročiti (roke se spuste). 1. Počep zanožno z d. — odročno spred skrčiti, podleht pred nadleht, h. gor. 2. Pričeti prihodnji gib. 3. Vzravnava z 1. s prenosom teže telesa na d. — s pri-sunom 1. vzpon spetno — prožiti v odročenje. 4. Pričeti prihodnji gib. VI. 1. Počep zanožno z 1. — upogniti odročno spred, podleht pred nadleht, h. gor. 2. Pričeti prihodnji gib. 3. Vzravnava na d. in s, prisunom !. vzpon spetno sprožiti v odročenje, h. gor. 4. Drža. VII. 1. Stoja izstopno naprej z d., s pol obratom v 1. v stojo odnožno z 1. — vzročiti, dl. not in sp. 2. s čelnimi loki not, z d. odročiti gor, z k odročiti dol, h. gor, mali odklon v 1. 3. D. upogniti (podleht pred nadlehtjo). 4. Z d. prožiti v stran, 1. upogniti (podleht pred nadlehtjo). YIII. 1. D. upogniti (podleht pred nadlehtjo). 2. Vzklon, pol obrata v 1. v stojo zanožno v dl — suniti gor, dl. not, pogled na roke. 3. Stoja izstopna naprej z d. s pol obr. v 1. v, stojo odnožno z 1. — s čelnimi loki not d. odročiti! gor, 1. odročiti dol mali odklon v I. 4. Drža, IX. 1. D. upogniti (podleht pred nadlehtjo). 2. Z d. prožiti v stran, 1. upogniti (podleht pred nadlehtjo) 3. D. upogniti (podleht pred nadlehtjo). 4. 1/a obr. v 1. v stojo prednožno z 1. — suniti gor, dl. not X. 1. Počep prednožno z 1. — predklon zaročiti, h. ven. 2. Drža, 3: Vzklon, vzravnava na d., s prenosom teže telesa na 1. in s prisunom d. v stojo spetno — s čelnimi krogi not priročiti. 4. Drža. ; XI. 1. i. in 2a tel. Vzpon spetno odročiti gor, dl. naprej - čep (spojno) — z lehtmi drža. 2. Drža. 3. 1. la in 2. tel. Čep (spojno) priročiti - vzpon spetno -odročiti gor, dl. naprej. 4. Drža. XII. 1. 1. in 2a te). Vzpon spetno - odročiti gor, dl. naprej 2. in la tel. Čep (spojno) priročiti. 2. 1. in 2a tel. Držal 2. in la tel. Vzpon spetno — odročiti, dl. naprej. 3. Vse čep — priročiti. 4. Z vzravnavo in sonožnim vzkokom obrat in sicer: 1. in 3. tel. 3/t obrata v d. 2. in 4. tel. 3/i obrata v 1. la in 2a tel. V« obrata v d. 2a in 4a tel. V« obrata v 1. na Svoja prvotna mesta in sp. s. čelnimi krogi not priročiti. III. vaja — sestop Prva telovadka: I. 1. »e