I 1 .,' 
,,•.•. r 1. 
MIHA KLINAR 
KRATKA KRONIKA VII. SNOUB FRANCETA PREŠERNA 
Ustanovitev 
Udarci, ki so gorenjsko partizanstvo prizadeli leta 1942 z izgubo njegovih 
najsposobnejših voditeljev Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča in Lojzeta Ke-
beta ter še nekaterih drugih, so povzročili reorganizacijo partizanskega po 
veljstva za Gorenjsko. V nemških ofenzivah leta 1942 izdesetkane gorenjske 
partizanske enote so bile 26. decembra 1942 vključene v III. alpsko operativno 
cono s štabom na Primorskem. Vključitev Gorenjskega odreda v to cono pa se 
je pokazala kmalu za neučinkovito. Zaradi pobegov gorenjske mladine pred 
mobilizacijami v nemško vojsko v gozdove, je gorenjsko partizanstvo ponovno 
naraščalo in se krepilo. Že spomladi leta 1943 je bil spričo tega nemški poli 
cijski general Brenner prisiljen razdeliti Gorensko na dve zaščitni področji, 
od katerih je bilo eno zaupano II. bataljonu 19. policijskega polka, okreplje 
nemu s policijsko četo »Alpenland«, drugo pa III. bataljonu istega polka s 
podporo 2. in 3. motorizirane čete »Alpenland«. Te sile so štele skupno 
1350 mož. Dne 23. maja 1943 se jim je pridružila še policijska četa, ki jo je 
general Brenner organiziral v Radovljici. Tako so operativne nemške enote, 
namenjene za boj proti partizanom, narasle na 1500 mož. Le-te pa so se lahko 
vsak hip okrepile še s 1500 žandarji, s približno prav tako močnimi enotami 
nemške obmejne straže, z vojaštvom iz garnizij v Škof ji Loki in na Bohinjski 
Beli, z zaščitnimi silami gestapa na Bledu ter z drugimi gestapovskimi silami 
in >lažnimi partizani«. Za obsežnejše akcije proti partizanom na Gorenjskem 
so Nemci uporabljali tudi vojaške in policijske sile, razmeščene na Štajerskem 
in Koroškem, včasih pa so za nekaj dni zadrževali na Gorenjskem vojaške 
transporte, namenjene na fronto. Kljub temu pa Nemci niso mogli zavreti 
ponovnega naraščanja gorenjskega partizanstva, marveč so morali priznati 
svoj neuspeh ne samo pri mobilizaciji gorenjske mladine v nemško vojsko, 
ampak tudi s tem, da so morali tudi formalno ukiniti tako imenovano »Land-
wache«, ki so jo leta 1942 organizirali v gorenjskih vaseh, a se jim ni obnesla, 
ker je večina teh straž kmalu po ustanovitvi prebegnila z orožjem in opremo 
k partizanom. 
Vse to je v prvi polovici leta 1943 krepilo gorenjsko partizanstvo. V za 
četku junija 1943, v času Pete sovražne ofenzive proti glavni operativni grupi 
NOV in POJ na Sutjeski, je Gorenjski odred narasel na devet bataljonov 
z okrog 1200 borci. Kljub iej številčni moči pa v tem času ni bilo tako ob 
sežnih in pomembnih akcij in bitk, kakor sta bili na primer leta 1941 pri 
Rovtah pod Mladini vrhom in leta 1942 legendarna dražgoška bitka. Enote 
Gorenjskega odreda so bile vse preveč defenzivne in so se omejevale le na 
manjše vojaške in sabotažne akcije. Zato so bile sovražnikove izgube v tem 
7 
času razmeroma nizke, saj so enote Gorenjskega odreda od 8. marca pa do 
17. julija 1943 vrgle iz stroja le 82 ubitih in 49 ranjenih Nemcev. 
Vzrok defenzivnosti gorenjskih partizanskih enot je bil tudi v neučinkoviti 
organizaciji opcrative zaradi prečestokrat pretrganih zvez med III. alpsko 
operativno cono in štabom Gorenjskega odreda. Gorenjski odred je preko te 
cone dobival povelja, ki jih je dajal in v skladu s celoto usmerjal Glavni štab 
narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Ta pa so zaradi 
prej omenjenega vzroka prihajala v štab Gorenjskega odreda z veliko zamudo. 
Zato se je III. alpska operativna cona s štabom na Primorskem že v prvi 
polovici leta 1943 pokazala za Gorenjsko neučinkovita. Gorenjski odred je 
bil prepuščen samemu sebi in praktično samostojen, kar je uvidel tudi Glavni 
štab NOV in POS in zaradi tega 24. junija 1943 ustanovil II. o])crativno cono 
za Gorenjsko in zahodno Koroško. Kot prvo in najvažnejšo nalogo je Glavni 
§tab NOV in POS zapovedal štabu II. operativne cone reorganizirati Gorenjski 
odred in pripraviti ustanovitev Gorenjske brigade. Zato je štab II. operativne 
cone prišel prve dni julija 1945 na Gorenjsko in dal povelje štabu Gorenjskega 
odreda, naj se vse njegove enote, ki so operirale južno od Save, premaknejo do 
12. julija na področje Ratitovca in Martinjega -sTha. 
Reorganizacija Gorenjskega odreda v brigado in manjši odred so zahte 
vali dogodki v zvezi z rastjo in razvitejšo organizacijsko obliko NOV v Jugo 
slaviji in v Sloveniji, pa tudi neiispehi, ki so jih doživeli Nemci in Italijani 
v Afriki in na vzhodni fronti ter dali slutiti skorajšnjo kapitulacijo Italije. 
Prav predvidevanje o kapitulaciji Italije je pospešilo priprave za ustanovitev 
Gorenjske brigade in reorganizacijo Gorenjskega odreda v manjši odred. 
Gorenjska brigada naj bi zaradi tega takoj po ustanovitvi krenila v Ljub 
ljansko pokrajino in okrepila XIV. in XV. divizijo, ki ju je Glavni štab NOV 
in POS istočasno formiral iz brigad, ki so operirale na področju Ljubljanske 
pokrajine. Vse te sile je Glavni štab potreboval ob predvideni kapitulaciji 
Italije za razorožitev italijanske vojske in za prevzem oblasti v takratni Ljub 
ljanski pokrajini. Glede na te predvidene dogodke je Gorenjska postala za 
dosego prej omenjenega namena strateško manj važno področje in je bila 
glavnina njenih partizanskih enot potrebna za okrepitev narodnoosvobodilne 
vojske na področju Ljubljanske pokrajine. To glavnino gorenjskih partizan 
skih enot pa naj bi tvorila Gorenjska brigada. 
Na ukaz štaba II. operativne cone so se 12. julija 1943 zbrali pod Rati-
tovcem borci Jelovškcga in Kranjskega bataljona. Selški in Dražgoški bataljon 
pa sta se zbrala na Žirovskem vrhu. Premike partizanskih enot so zapazili 
tudi Nemci, ki so v začetku julija pripravljali obsežnejšo ofenzivo proti go 
renjskim partizanom. Prve dni julija 1943 je prišlo na Gorenjsko več tisoč 
esesovcev, a so jih 10. julija 1943, ko so se na Siciliji izkrcali zavezniki, naglo 
poslali v Italijo. Kljub temii pa so ostale na Gorenjskem še dovolj močne 
nemške sile, ki so jih zaradi partizanske koncentracije v Selški dolini takoj 
poslali na to področje. 
Gorenjska brigada je bila uradno ustanovljena že 12. julija 1943, ko je 
komandant II. operativne cone naročil novo imenovanemu komandantu Go 
renjske brigade Ivanu Javorju-Igorjn. naj zaradi nemške koncentracije v 
Selški dolini pripelje v noči od 12. na 13. julij 1943 partizanske enote z Rati 
tovca na področje Davče. kjer sta bila tudi že Selški in Dražgoški bataljon. 
Tu je bila na Žbonti 13. julija 1943 na ustanovnem mitingu formirana Go 
renjska brigada in dobila svoj uradni naslov VII. slovenska narodoosvobodilna 
8 
brigada. Komando nad njo je prevzel štab s komandantom Ivanom Javorjem-
Igorjem. dotedanjim komandantom Jelovškega bataljona, in s političnim 
komisarjem Ivanom Frankom-Iztokom, dotedanjim komandantom Selškega 
bataljona Gorenjskega odreda. Za komandante bataljonov pa so bili imeno 
vani Milan Tominc, Albin Drolc-Krtina in Oto Vrhunc-Blaž Ostro\Thar. 
Z ustanovitAijo A II. brigade, ki se je — kakor bomo videli — kmalu pre 
imenovala v VII. SNOUB Franceta Prešerna, se je reorganiziral tudi Gorenjski 
odred. Komandant novo formiranega Gorenjskega odreda je postal Zvonko 
Brtoncelj, politkomisar pa Anton Kržišnik-Ljubo. Odred je sprva obdržal tri 
bataljone, konec julija 1945 pa samo še štiri čete, ker je na ukaz Glavnega 
štaba NOV in POS moral dati ostalo moštvo Prešernovi brigadi, ko je odha 
jala na Dolenjsko. 
Veliki pohod 
Ko je bila brigada v Davči formirana (štela je 550 mož), je 13. julija 1943 
krenila proti Martinjemu vrhu, reorganizirani Gorenjski odred pa proti Je 
lovici, pri čemer mu je del brigade zavaroval prehod čez cesto v Selški dolini, 
kjer so Nemci že koncentrirali močne sile. Naslednji dan. 14. julija 1943. se je 
brigada ustavila pri kmetu Magušarju, kjer se je naselil štab II. cone skupaj 
s štabom Gorenjske brigade, medtem ko sta se prva dva bataljona utaborila 
v bližnjem gozdu, III. bataljon pa pri Logarju. Istega dne je prišlo povelje 
z Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slove 
nije, ki še ni bil obveščen o ustanovitvi brigade, naj Gorenjski odred ne obdrži 
štirih bataljonov, marveč samo štiri čete in tri udarne vode. V istem povelju je 
Glavni štab zahteval, naj na novo ustanovljena Gorenjska brigada krene v 
Ljubljansko pokrajino, spotoma pa naj razbije skupine plave garde v Polho-
grajskih Dolomitih. Na podlagi tega povelja je štab II. cone Gorenjski odred 
ponovno reorganiziral in brigadi priključil odred ncoboroženih borcev. 
V tem času je brigada že bila prve boje z Nemci, ki so zasedli postojanke 
v Selški dolini in katerih udarna moč je znašala okrog dva tisoč mož. V noči 
od 14. na 15. julij se je I. bataljon Gorenjske brigade spopadel na cesti z nem 
škimi zasedami in jim prizadejal šestnajst mrtvih, zaplenil strojnico, tri puške 
in dva zaboja municije. nato pa zasedel položaje okrog Prtovča. Nemci so 
takoj nato, dne 15. julija, napadli položaje I. bataljona. Bataljon je napad 
odbil brez izgub in se ponoči premaknil čez cesto na Zbonto. kjer se je združil 
z ostalo brigado. Od 15. do 20. julija je bila brigada brez stika s sovražnikom, 
razen čete. ki je šla v prehranjevalno akcijo v Železnike in naletela na nemško 
zasedo, s katero se je spopadla, nato pa se umaknila brez izgub. 
Dne 20. julija 1943 so Nemci iznenadili brigado na položajih okrog Marin-
kovca, gorske kmetije pod Blegašem. Nemcem je uspelo razkropiti del brigade 
in jo vreči s položajev okrog Marinkovca proti nekdanji italijanski meji. 
Blažev bataljon se je premaknil čez mejo na primorsko stran, kjer ga je dne 
21. julija napadlo okrog pet tisoč Italijanov, ki so bataljon obkolili. Kljub 
temu pa se je bataljon s štirimi mrtvimi in tremi lažje ranjenimi prebil iz 
obroča. V teh bojih so izgubili Italijani petdeset mrtvih in okrog dve sto ra 
njenih. I. bataljon se je v času teh borb držal okrog Prtovča, štab brigade pa 
je iskal z njim zvezo. Istočasno je štab brigade poslal neko četo na Blegaš, 
a se ni mogla vrniti; prav tako ne četa, ki je bila poslana v zasedo. 
Naslednje dni so se iskale in zbirale skupine, ki so bile 20. julija oddvojene 
od glavnine brigade. Dne 24. julija se je vrnil bataljon, ki se je boril z Itali-
9 
Jani na primorski strani meje. Brigada se je premaknila na nove položaje in 
uredila razbite enoto. Prav tako je vzpostavila zvezo s I. bataljonom, ki se je 
še vedno mudil v okolici Frtovča. in s štabom II. cone. s katerim je bila pre 
kinjena od 20. julija. Prav tako se je 24. julija vrnila četa. ki je bila poslana 
na Blegaš. 
Kljub temu. da so močne nemške enote od 20. do 28. julija brigado nenehno 
zasledovale, se je le-ta ponovno urejala in se pripravljala za pohod na Do 
lenjsko. Dne 29. julija 1945 je brigada ob osmih zvečer zapustila položaje pri 
Marinkovcu, odšla proti Blegašu in zavzela položaje nad Globelom. Naslednji 
dan ob pol sedmih zjutraj je prišel tja tudi neoboroženi odredni bataljon, ki 
naj bi orožje dobil na Dolenjskem. Nato je brigada krenila zvečer na Blegaš 
in se utaborila na južnem pobočju. Dne 31. julija zvečer je zapustila taborišče 
ter krenila po blegaški cesti proti Žirovskcmu vrhu iu 1. avgusta 1943 ob petih 
zjutraj prekoračila poljansko cesto med Hotavljami in Gorenjo vasjo, nato 
pa nadaljevala svoj pohod po vojaški cesti preko Žirovskega vrha do kote 961 
na Golem vrhu, kamor je prišla ob dveh popoldne ter ostala tu čez noč. Nemci 
so brigado zasledovali in budno opazovali njene premike. Morali so slutiti, 
kam je bila brigada namenjena, in so začeli obkoljcvati Žirovski vrh. V noči 
od 1. na 2. avgust so blokirali mejo in obe cesti, ki peljeta iz Poljanske doline 
v Ziri oziroma v Lučine. Tako je bila brigada popolnoma obkoljena z močnimi 
nemškimi silami, stacioniranimi na Gorenjskem in okrepljenimi z deli 71. pe 
hotne divizije, skupno v moči deset tisoč mož. Vsa ta ogromna sila je s svojo 
dvajsetkratno premočjo dne 2. avgusta 1943 brigado silovito napadla. Razvnela 
se je tridnevna huda bitka, ki je grozila, da bo brigado popolnoma uničila. 
Ko je I. bataljon opazil Nemce, je takoj obvestil štab. Brigada je hotela zato 
takoj prečkati mejo, a bilo je že prepozno. Meja je bila blokirana z nemškimi 
enotami. Brigada se je znašla v obroču in se zato umaknila nazaj na Žirovski 
Trh. Nemški obroč je postajal vedno tesnejši in vedno bolj udaren. Zaman se 
je brigada skušala prebiti pri Lučinah in pri Zireh. Dne 3. avgusta se je bri 
gada ponovno skušala prebiti, posrečilo pa se je to .samo I. bataljonu; druge 
enote so se zaman zaletavale v Nemce. V teh bojih je bil ranjen komandant 
brigade Ivan Javor-Igor. I. bataljon se je 4. avgusta prebil preko nemško-
italijanske okupacijske meje v Dolomite, ostalim bataljonom pa se še vedno 
ni posrečilo prebiti nemških obročev. Šele s smelim jurišem. ki ga je vodil 
komandant II. bataljona Albin Drolc-Krtina, so .se obkoljene brigadne enote 
prebile v Selih nad Žirmi za ceno velikih izgub. Na italijansko okupacijsko 
ozemlje se je prebila komaj polovica brigade. Po nemških poročilih so v bojih 
na Zirovskem vrhu partizani izgubili 56 mrtvih in 81 ujetih. Po naknadnih 
ugotovitvah pa so bile izgube še večje. 
Naslednje dni so se enote in skupine, ki se jim je posrečilo prebiti se iz 
nemškega obroča, zbirale in urejale. Dne 5. avgusta je nemško-italijansko 
okupacijsko mejo prekoračil štab II. cone. Naslednji dan se je sešel z brigado 
I. bataljon in se pridružil II. in ostankom III. bataljona. Tako številčno oslab 
ljena brigada je nadaljevala pot in 7. avgusta prekoračilo železniško progo 
Ljubljana—Trst, nato pa čez Ljubljanski vrh nadaljevala pot proti Krimu. 
Dne 8. avgusta se je brigada premaknila proti Dolenjski. Priključil se ji je 
prvi bataljon Primorcev. Po kratkem počitku im Becu je 9. avgusta brigada 
nadaljevala pot proti Iški. kjer se je sešla z Gradnikovo brigado in se skupaj 
z njo začasno vključila v XIV. divizijo, ki je tedaj operirala na omenjenem 
področju. 
10 
Dne 9. avgusta 1943 je Gorenjska brigada ostala na položajih na Becu. 
Naslednji dan zvečer je I. bataljon krenil v Rakitno na rekvizicijo in se spo 
padel s sovražnikom. Istega dne se je VII. gorenjska brigada preimenovala v 
VII. slovensko uarodnoosvobodihio brigado. Dne 12. avgusta se je neka bri-
gadna patrulja spopadla z domobranci, v noči od 12. na 13. avgust pa se je 
brigada premaknila na nove položaje na Lopato. Dne 15. avgusta je bila na 
položajih na Krimu. Zvečer istega dne sta šla II. in III. bataljon na prisilni 
odkup hrane v domobransko razpoloženi Strahoniir, kjer so se spopadli z belo 
gardisti in jih pognali v beg. Naslednji 
dan, v noči od 14. na 15. avgust 1943. je 
I. bataljon demonstrativno napadel Ra 
kitno in jo blokiral, II. bataljon pa je 
postavil zasedo proti Preserjem in bloki 
ral Brezovico, čez dan pa se je spopadel 
z Italijani in prisilil njihovo zasedo k 
umiku. V tem spopadu je padel namestnik 
komandanta brigade tovariš Našic. Dne 
17. avgusta 1943 se je III. bataljon na svoji 
poti po hrano spopadel z Italijani. Spo 
pad se je končal brez žrtev. Do 26. avgu 
sta 1943 je brigada ostala na položajih na 
področju Krima in se odpočila. V tem ob 
dobju je opravljala razne manjše akcije. 
Tako je na primer III. bataljon 22. avgu 
sta zasekal cesto med Rakitno in Gornjo 
Brezovico, dne 24. avgusta pa je patrulja 
istega bataljona obstreljevala postojanko 
v Rakitni. Ta dau je bil v akciji tudi 
II. bataljon, ki je rušil cesto na Ig. Razen 
teh akcij je brigada opravljala tudi pri 
silne odkupe, dokler ni dne 26. avgusta dobila ukaza, naj takoj krene v Iško 
in prevzame ranjence ter jih prenese v bolnišnice v Rogu. 
Še istega dne, 26. avgusta 1943, je brigada krenila na težavni pohod in 
otovorjena z ranjenci krenila na Krvavo peč. od koder je 27. avgusta nadalje 
vala pot i)roti Tra\nii gori, kamor je prispela 28. avgusta in ostala tam do 
29. avgusta, do pete ure popoldne, ko se je napotila naprej. Obenem je morala 
brigada oskrbovati svoje borce in ranjence s hrano. Zato je ta dan III. bataljon 
odšel v Nemško vas na prisilni odkup hrane. I. in II. bataljon pa sta prispela 
v Jelenov žleb in zavzela položaje, naslednji dan pa z ranjenci nadaljevala 
pot, prekoračila železniško progo Grosuplje—Kočevje in se pridružila III. ba 
taljonu. Na tem pohodu je sovražnik obstreljeval brigado s topovi, a ji razen 
dveh ranjenih ni prizadejal nobenih izgub. Še istega dne je brigada nadaljevala 
pot proti Kočevskemu Rogu in 31. avgusta prispela na Pugled. od koder se je 
napotila v Podstenice in 1. septembra 1945 oddala ranjence v pariizansko 
bolnišnico. Tako je VII. slovenska narodnoosvobodilna brigada opravila svojo 
človekoljubno dolžnost in pomagala pri evakuaciji ranjencev s področja Mo-
krca v partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu. 
Ko je brigada oddala ranjence, se je skozi Poljane premaknila v Gorenje 
Sušice, kjer sta se nastanila štab brigade in I. bataljon. 11. bataljon se je na 
stanil v vasi Verdun, III. bataljon pa v Draganjem Selu. Dne 2. septembra je 
Komandant Prešernove biigade Rudolf Hribernik-Svarun 
11 
III. bataljon priredil miting v Dolenji Sušici, ponoči pa je brigado obiskal 
komandant Glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman-Stane. Naslednji dan 
je bila brigada pripravljena za odhod na nove položaje. Preden pa je odšla, 
so se borci okoi)ali in ])riredili miting v bližnjih Dolenjskih Toplicah. Ker 
4. septembra še ni bilo povelja za odhod, je brigada še vedno ostala v prej 
omenjenih vaseh, I. bataljon pa je priredil miting v Gorenjih Sušicah. 
Dne 5. septembra je brigada zapustila Gorenje Sušice, Verdun in Draganje 
selo in se preko Poljan po isti poti vrnila na Podstenice, kjer je prejela po 
trebno orožje in opremo ter se 6. septembra napotila proti progi Ribnica— 
Kočevje, jo prekoračila in od tam odšla proti Travni gori, kjer se je ponovno 
združila s XIV. divizijo. 
Dne 8. septembra 1943 je kapitulirala Italija. Ta vesela novica je brigado 
zatekla na Travni gori. V tem obdobju je brigada dobila tudi novega koman 
danta, Dušana Švaro-Duleta, ki je na dan kapitulacije Italije popeljal brigado 
proti Ribnici, kjer je zasedla borbene položaje nad cesto Kočevje—Ribnica. 
Na tej cesti je brigada dan kasneje skupaj z delom Gradnikove brigade na 
padla kolono 1200 italijanskih fašistov. Ta kolona se je namreč hotela združiti 
z italijansko fašistično vojsko v Kočevju in od tam nadaljevati iiot proti Su-
šaku. To pa jim je VII. brigada z delom III. Gradnikove brigade preprečila in 
jih z dvakratnim jurišem prisilila, da so se vdali in položili orožje. Poleg 
ujetnikov je brigada zasegla ogromen vojaški plen. Dne 11. septembra je 
brigada odšla v Kočevje, da bi tam prevzela oblast in postavila komando 
mesta. Obenem pa je izvršila mobilizacijo, tako da je narasla od dve sto na 
skoraj tisoč borcev. 
S kapitulacijo Ilalije so se močno zamajala tla slovenskemu belogardizmu 
in četniškemu plavogardizmu. Domobranci in četniki so s kapitulacijo Italije 
izgubili svojega fašističnega gospodarja, ki jih je oblačil, hranil in jim dajal 
orožje, ter se iz vseh krajev Notranjske in Dolenjske zatekli v močno utrjeno 
postojanko in belogardistično trdnjavo na gradu Turjaku, kjer so menili po 
čakati na svoje nove gospodarje — Nemce. Ta njihov namen pa jim je pre 
križala VII. slovenska narodnoosvobodilna brigada ali Gorenjska brigada, 
kakor so jo takrat imenovali. Dne 12. septembra 1943 je namreč dobila povelje, 
da napade in likvidira Turjak. Ob devetih zvečer se je vsa brigada s kamioni 
odpeljala proti Velikim Laščam in prenočila v šoli, ki je bila poprej belogar-
distična postojanka. Naslednji dan, 13. septembra 1943. ob devetih dopoldne 
je dobila brigada ukaz za takojšen premik. Borci niso utegnili niti pozajtr-
kovati. Tešči so se vkrcali na kamione in se z okrašenim partizanskim tankom 
na čelu odpeljali pred Turjak. Med potjo so zvedeli za svojo nalogo, da morajo 
to zadnjo belogardistično postojanko na Dolenjskem likvidirati. 
Dne 15. septembra 1945 je VII. slovenska narodnoosvobodilna brigada za 
čela napadati Turjak. S kamioni so se borci pripeljali do klanca pod vasjo, 
ko so na vrhu klanca zagledali belogardiste. Naglo so poskakali z avtomobilov 
in zavzeli položaje. Belogardisti so jih zasuli z ognjem. II. bataljon, ki je prvi 
prišel pod močan sovražnikov ogenj, se je umaknil okrog sto metrov nazaj in 
in se ukopal. Te položaje je držal, dokler nista prišla tudi I. in III. bataljon. 
Ogenj pa medtem ni prenehal. Obojestransko so se obstreljevali z mitraljezi 
in minometi. Medtem se je brigada razvrstila. Levo od II. bataljona je zavzel 
položaje I. bataljon, desno pa III. bataljon. V taki razvrstitvi je začela brigada 
prodirati. II. balaljon, ki je nosil težo borbe, je prodiral skozi gozd na levi 
strani ceste. Kakih dve sto metrov od obronka gozda se je ustavil. Domobranci, 
12 
ki so bili ukopani kakih sto petdeset metrov dalje na nasprotni strani čistine, 
so ga začeli srdito obstreljevati s strojničnim in minometalskim ognjem. Padle 
so prve žrtve na partizanski strani. Tudi desno krilo brigade, ki je napredo 
valo, je sovražnik ustavil in ga z jurišem vrgel na izhodiščne položaje. Ob 
tem jurišu belih je šel del II. bataljona na rob proti cesti, da bi z boka odprl 
ogenj na sovražnika, a ni uspel in se je moral zaradi umika desnega krila 
umakniti tudi sam, da bi ga beli ne odrezali in izolirali od glavnine. Ta umik 
pa se je zaradi boja nevajenih novincev spremenil v beg. Po polurni hoji se je 
II. bataljon ustavil in komandant Albin Drolc-Krtina je zopet uredil svoje 
vrste, nato pa poslal izvidnico proti cesti in prvim položajem. Ko je izvidnica 
prišla na cesto, je zaslišala brnenje in kmalu zapazila dva partizanska oklepna 
avtomobila. O tem je poročala komandantu II. bataljona Krtini, ki je takoj 
nato ukazal ponoven napad. II. bataljon se je razvil v strelce, napredoval do 
ceste in nato skozi gozd, ležeč nad vasjo na desni strani ceste. Medtem sta 
partizanska oklepnika pregnala belogardiste iz vasi na položaje vrh griča, 
kjer so jih partizani opazili in napredovali proti njihovim položajem. Beli so 
se umikali, bataljon pa jih je naglo zasledoval, krctajoč se vzporedno s cesto, 
natrpano z nahrbtniki in drugo opremo, ki so jo beli na svojem naglem umiku 
pred oklepnikoma in urejenim napadanjem II. bataljona odmetavali. Nato se 
je bataljon zbral in krenil proti griču, s katerega je prej nabijala v partizanske 
vrste težka strojnica. Tu je bataljon zavzel položaje in ostal na njih do polnoči. 
Ropot, ki so ga borci slišali iz gradu, je dopovedoval, da se beli utrjujejo. 
Tudi na desnem krilu, ki ga je tvoril I. bataljon, se je bila besna bitka. 
Bataljonu in vsej brigadi so delale preglavice težke »Brede«, ki so nenehno 
obstreljevale izpostavljene partizanske položaje ob cesti. Komandant brigade 
Dušan Švara-Dule je zato I. bataljonu ukazal, da raztegne svoje vrste in obide 
ter nato obkoli bela strojiiična gnezda. Kmalu potem se je na tem odseku raz-
besnela srdita bitka. I. bataljon je jurišal proti belim strojničnim položajem. 
V tem jurišu je zaplenil več nepoškodovanih strojnic, voz municije, par volov 
in mnogo opreme, ki so jo odvrgli bežeči belogardisti. Vtem se je zmračilo, 
bitke pa še ni bilo konec. Dva partizanska oklepnika sta čistila teren. Ko sta 
se vrnila, so tankisti poročali brigadnemu komandantu Dušanu Švari-Duletu, 
da imajo beli cesto pred gradom zastavljeno in zavarovano s težko havbico. 
Obenem sta poročala, da je cesta proti Ljubljani prosta in brez sovražnika. 
Desno od te ceste so povsod prodirali partizani, beli pa so se držali le še pred 
gradom na levi strani ceste. Na podlagi teh podatkov je komandant brigade 
Dušan Švara-Dule dal povelje za ponočni napad na bele položaje in za obko-
litev gradu ter izdal še druge ukrepe za dovoz težkega orožja in municije ter 
za odvoz ranjencev. Naslednji dan, dne 14. septembra 1943. je bil Turjak ob 
koljen. Brigada se je zakopala na višinah okrog gradu. Ob eni ponoči, po 
premiku na nove položaje, so borci po dvaintridesetih urah prvič jedli. 
Dne 14. septembra v jutranjih urah se je začelo obleganje Turjaka. Na 
slednjega dne je četa 11. bataljona z jurišem pregnala belogardiste iz vasi ob 
gradu in jo zasedla. Bitka se je nadaljevala. Partizansko topništvo s sedem-
dcsetmilimetrskimi topovi in težki minometi so začeli obstreljevati grad. Mi-
traljezci .so usmerjali ogenj v grajske line, izza katerih so se branili beli. 
Opoldne je streljanje prenehalo. Belogardisti, ki jim je začelo primanjkovati 
vode, so zaprosili za premirje in za pogajanja. V vasi, ki so jo držali partizani, 
so se sestali odposlanci obeh strani. Belogardisti so zahtevali zase svojo cono, 
na kar partizani seveda niso mogli pristati. Zato so se pogajanja končala in 
13 
bitka za Turjak se je nadaljevala. Grajski minometi so popolnoma utihnili. 
Ogenj partizanskih minometov pa je bil vedno silovitejši. Komandant II. ba 
taljona Albin Drolc-Krtina je poslal pismo v grad in z njim pozval bele 
k predaji. li pa so odgovorili, da Turjak v teku svoje zgodovine še nikoli ni 
bil zavzet in tudi nikoli ne bo. Deloma so imeli prav, kajti partizansko top 
ništvo in minometi niso dotlej napravili občutne škode debelemu turjaškemu 
obzidju. 
Kljub temu. da belim ni primanjkovalo municije in hrane, je postajalo 
njihovo stanje iz dneva v dan bolj obupno. Od beguncev iz gradu, večinoma 
kmetov, ki so jih beli iiasiluo mobilizirali, so partizani zvedeli, da oblegancem 
primanjkuje vode. Vsak jo je dobil le po dva decilitra na dan, da bi tako 
vzdržali obleganje in počakali na pomoč, ki so si jo obetali od belogardistov 
z Blok in od Nemcev, katerim so bili pripravljeni vdinjati se, dobro vedoč, 
da bi bil brez njih njihov boj proti partizanstvu jalov in nemogoč. Ta dva 
decilitra na dan pa nista mogla utešiti žeje, zato so si jo tešili z vinom, ki ga 
je bilo v grajskih kleteh dovolj. Pijano prepevanje belili so slišali partizani na 
svoje položaje. Ponoči so še tesneje stisnili obroč okoli gradu. 
Obstreljevanje s scdemdesetmilimetrskimi topovi in težmimi minometi ni 
imelo zaželenega učinka. Belogardisti so se za debelimi turjaškimi zidovi po 
čutili popolnoma varne. Kljub temu pa so partizani nadaljevali obstreljevanje 
z minami in topovskimi granatami. Komisar Igor se je domislil, da bi iz min 
izpraznili polovico eksploziva, praznino pa napolnili z bencinom in potem 
s takimi minami obstreljevali grad in ga zažgali. Te mine pa so bile veliko 
lažje in niso zadevale. Zato je Igor sam odšel na vrh griča, da bi si ogledal 
zadetke in da bi potem lahko pravilno uravnaval minomete. Pri tem ga je 
zadela sovražnikova krogla in je kmalu nato izdihnil. 
Obleganje je trajalo že nekaj dni. Borci na položajih so bili brez oddiha. 
Tudi dostavljanje hrane je bilo neredno. Zlasti II. bataljon, ki je bil na naj 
bolj izpostavljenem mestu, je bil večkrat lačen. Tako je bilo vse od 14. do 
18. septembra. Ponoči na nedeljo 19. septembra pa se je razbesnela odločilna 
bitka. Tudi tokrat je glavno breme bitke nosil II. bataljon. Ob zori so zagrmeli 
partizanski stopetdesetmilimetrski topovi in porušili vso vzhodno steno. Ne 
nehno so jo obstreljevali vse do desetih dopoldne. Pol ure kasneje pa je 
II. bataljon pod vodstvom komandanta Albina Drolca-Krtine in političnega 
komisarja Franca Jernejca-Milčeta po lestvah jurišal skozi porušeno prednjo 
steno v grad. Levi stolp je bil porušen. Skozi porušeno prednjo steno so se 
videli obokani notranji prostori. Prvi se je s prostovoljcem Ivkom splazil do 
gradu bataljonski politkomisar Milče, bataljon pa se je pod vodstvom koman 
danta Krtine plazil za njima in s seboj vlekel lestve. Milče in Ivko sta se 
plazila dalje ob zidu k porušenemu stolpu. Nad njima so zazijale line. Po 
ruševinah stoli)a sta splezala do njih in izginila v prvem nadstropju. Za 
njima so plezali drugi pod vodstvom komandanta Krtine. Medtem pa so jih 
beli opazili in jih začeli srdito obstreljevati. Vrsta partizanov ob obzidju se 
je prilepila k zidu. Za Milčetom in Ivkom se je vzpel v prvo nadstropje 
mitraljezeč. Toliko da ga ni ubila ročna bomba, ki je po naključju zletela tik 
mimo njega skozi luknjo v stropu in padla v klet, kjer se je vnela municija. 
Medtem pa so že vdrli borci pod vodstvom hrabrega komandanta Krtine na 
podstrešje, ki je bilo razbito in razdrapano od zadetkov težkega orožja. Parti 
zanski juriS je bil podoben pravim akrobacijam. Sedaj je pobudo prevzel 
komandant Krtina. Skupno z Ivkom je zdrknil v krožni hodnik, ki je vezal 
14 
levi stolp z desnim. Planila sta kar skozi streho, ki jo je kakor nalašč prevrtala 
mina, spodaj pa so .se razletavale bombe. Vrsta ob zidu se je trgala, se zaga 
njala naprej, se umikala in zopet jurišala. Tttdi beli so se branili z juriši in 
hoteli odbiti partizane od porušene stene. Partizani na podstrešju gradu so 
napadali zgornji JMinkcr v desnem stolpu, kjer se je branilo okrog petdeset 
belogardistov. Ta skupina belih se je naposled vdala, ko je videla, da jim ni 
več pomoči. V levem stolpu pa je bila borba težja. Beli so se bili zelo zagri 
zeno. Iz notranjih sob na levi so partizanom zapirali pot z mitraljezkim og 
njem. Medtem se je v kleti vžgala zaloga municije in eksplodirala. Strop se je 
porušil in odrezal borce, ki so se bili z belimi v desnem stolpu, od levega, ob 
katerem so se stiskali ostali borci II. bataljona, oviti v dim in prah, ki ga je 
povzročila eksplozija. Ko sta se dim in prah polegla, so se iz njega prikazali 
bledi okrvavljeni obrazi in se umikali nazaj v zavetje požganega bunkerja 
ob vznožju gradu, kjer jih je zaustavil komandant brigade Dušan Švara-Dide, 
poslal ranjence v vas, ostale pa bodril in in jih popeljal nazaj v boj. Ukazal 
je prinesti lestve in z njimi so se plazili nazaj k obzidju. Zvezali so jih in po 
stavili k stolpu ter se tako povezali z borci, ki so se liorili v gradu z belimi. 
Po teh lestvah so se na ukaz morali spustiti navzdol najprej ujeti belogardisti. 
Bitka v gradu pa se je nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Nekatere line, 
za katerimi so bili beli, niso hotele odnehati. Zato so jih porušili brigadni 
niinerci z eksplozivom, ki so ga navezali na palice, prižgali vžigalno vrvico 
in porinili vse skupaj v lino. Šele potem so line utihnile. Ta podvig minercev 
je povzročil med belimi paniko. Streljanje je prenehalo. Beli so zaprosili, naj 
tudi partizani prenehajo streljati. Šele zdaj so bili pripravljeni, da se vdajo, 
dasi so jim partizani ob prvem pozivu na predajo ponujali amnestijo. 
Turjak je padel. A II. brigada je v tej borbi zajela okrog sedem sto belih, 
zaplenila ogromno količino orožja, municije, opreme in drugih vojaških po 
trebščin. 
Za ta svoj podvig je bila VII. brigada proglašena za udarno in dobila 
naziv VII. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Franceta Prešerna. 
Ta svoj naziv je dobila 25. septembra 1943. ko se je po opravljeni nalogi vra 
čala na Gorenjsko. Pot jo je vodila od Itirjaka 20. septembra v Kočevje, kamor 
so z vlakom odpeljali ujete belogardiste. Dne 22. septembra se je brigada 
z vlakom vrnila v Lašče, kjer je priredila miting. Dva dni kasneje, dne 24. sep 
tembra, pa je Prešernova brigada krenila iz Lašč na pohod proti Gorenjski ter 
odšla mimo Turjaka, Želimelj in Iga po krimski vojaški cesti v Rakitno, kjer 
se je odpočila in na mitingu zvedela za odlikovanje in novi naslov. V nedeljo 
26. septembra ob štirih popoldne je brigada krenila iz Rakitne proti Padežu. 
Pod Padežem je prenočila. Dne 27. septembra 1943 se je spopadla neka njena 
patrulja z nemško patruljo in jo nagnala v beg. nato pa je brigada nadaljevala 
pot proti Ljtibljanskenm vrhtt. kamor je prišla ob dveh jjopoldne. Kmalu 
potem je pričelo močno deževati. Brigada se je utaborila. Naslednji dan, dne 
28. septembra 1043, je brigada krenila proti progi Ljubljana—Trst, jo jugo 
zahodno od Vrhnike prekoračila, šla skozi Zaplano in se 29. septembra ob 
petih zjutraj ustavila v Smrečju, od koder je ob osmih zvečer krenila proti 
italijansko-nemški okupacijski meji v Polhograjskih Dolomitih. Tu so borci 
raztovorili trideset mul, ki so nosile orožje in pratež. in jih izpustili. Pred 
brigado je bila nova zapreka, meja. ki je kljub kapitulaciji Italije in vdoru 
Nemcev v Ljubljansko pokrajino še vedno obstajala in bila zavarovana z 
minskimi polji. Pri prehodu meje so štirje borci naleteli na mine in bili 
15 
ranjeni. Prehod pa ni bil težaven samo zaradi minskih polj, marveč tudi 
zaradi orožja, municije in drugega prateža, ki ga je brigada dobila za na novo 
mobilizirane borce na Gorenjskem, tovora, ki so ga morali po izpustitvi mul 
nositi borci sami. Dne 50. septembra 1943 ob devetih dopoldne je brigada 
prispela na Žirovski vrh, na kraj. kjer je konec julija 1943 začela svoj pohod 
na Dolenjsko. Tako se je končal prvi veliki pohod Prešernove brigade in 
začela se je njena borbena pot po Gorenjski in Primorski, kronana z novimi 
boji in zmagami. 
VII. SNOUB Franceta Prešerna ob ustanovitvi XXXI. divizije 
Po vrnitvi na Gorenjsko je Prešernova brigada 50. septembra 1943 krenila 
z Zirovskega vrha, se zvečer spustila v Poljansko dolino, prekoračila Poljansko 
Soro in cesto pri llotavljah in se 1. oktobra 1945 ustavila na Suši. Dne 2. ok 
tobra 1945 je bila na Maleuskem vrhu, kjer je priredila miting, naslednji dan 
pa se je premaknila po stezi pod Blegašem čez Črni Kal in Potok na Martinji 
vrh. V tem času so že pripravljali ustanovitev Triglavske divizije, ki se je 
kasneje preimenovala v XXXI. divizijo in v svojem sestavu združevala 
III. SNOUB Ivana Gradnika, VIL SNOUB Franceta Prešerna in XVI. SNOB 
Janka Premrla-Vojka. Zaradi teh priprav je odšel komandant Prešernove 
brigade Dušan Svara-Dule dne 4. oktobra 1943 s patruljo na Primorsko in se 
imslednji dan vrnil v brigado. 
Dne 6. oktobra 1943 se je vrnil v sestav brigade tudi II. bataljon, ki je 
50. septembra ostal na Žirovskem vrhu, nato pa je zvečer vsa brigada krenila 
čez mejo na Črni vrh nad Novaki, od koder so ob pol petih zjutraj dne 7. ok 
tobra 1943 krenili Jiad nejnško postojanko v Davči ter jo napadli s protitan 
kovskim topom in minometom. Napad pa se je izjalovil, ker so dobili Nemci 
pomoč in prišli I. bataljonu, ki je napadal, za hrbet. Brigada je sovražno 
kolono razbila in jo prisilila k umiku, vendar svojega napada na postojanko 
ta dan ni ponovila. 
Dne 7. oktobra 1943 je brigado zapustil njen komandant Dušan Švara-
Dule in odšel na novo dolžnost za komandanta XXXI. divizije, ki so jo name 
ravali v najkrajšem možnem času ustanoviti. Potrebe po načrtnem vodenju 
operacij na sektorju, kjer so operirale Prešernova, Vojkova in Gradnikova 
brigada, sa zahtevale, da se iz omenjenih brigad osnuje divizija, katere orga 
nizacijo so poverili bivšemu komandantu VII. SNOUB Franceta Prešerna, 
Dušanu Svari-Duletu. 
Dne 10. oktobra 1943 so se brigade, določene za Triglavsko divizijo, zbrale 
na področju Črnega vrha nad Novaki. Poveljstvo nad njimi je prevzel Dušan 
Švara-Dule, medtem ko je funkcijo vršilca dolžnosti komandanta VIL SNOUB 
Franceta Prešerna prevzel tovariš Matjažck. 
Nekaj dni po ustanovitvi Triglavske divizije so Gradnikova, Prešernova 
in Vojkova brigada simbolično porušile nekdanjo jugoslovansko-italijansko 
mejo, ki je ločila Gorenjsko od Primorske. Brigade so odstranile mejnike, ki 
so petindvajset let ločili .Slovence. Meja je izginila, istočasno pa si je z likvi 
dacijo obmejnih postojank Triglavska divizija priborila novo osvobojeno 
ozemlje, ki ga sovražnik nikoli več ni mogel obvladati. Med temi akcijami je 
Prešernova brigada ponovno napadla nemško postojanko v Davči in jo likvi 
dirala. Pri likvidaciji postojanke se je odlikoval predvsem I. bataljon. Brigada 
16 
je zaplenila večjo količino orožja, municije, hrane in obleke. Tri dni kasneje 
so borci Prešernove brigade likvidirali postojanko v Leskovici. Nemška po 
sadka je že po nekaj direktnih zadetkih s protitankovskim topom panično 
zbežala proti Gorenji vasi in se borila le toliko, da si je zavarovala umik. V tem 
boju je padel mitraljezec Valentin Kropar, ki so ga pokopali v Novakih na 
dan, ko so jih nemška letala bombardirala in naznanjala, da Nemci priprav 
ljajo ofenzivo proti osvobojenemu partizanskemu ozemlju. Zaradi nemškega 
bombardiranja je v Novakih zgorelo več hiš, človeških žrtev, razen ene, pa 
ni bilo. Naslednji dan je I. bataljon obkolil nemško postojanko v Sorici in 
ujel dva Nemca, postojanke pa mu ni uspelo likvidirati. Istega dne je II. bata 
ljon napadel in likvidiral sovražno postojanko v Javorjih, dan kasneje pa so 
Vojkovci likvidirali ono v Sovodnju. Razen teh sta padli še postojanki v 
Brinju in Žireh. Hofavlje pa so izpraznili Nemci sami. Svobodno ozemlje se 
je širilo in odslej služilo kot izhodišče za vse ofenzivne akcije partizanskih 
brigad na Gorenjsko in na Primorsko. 
Istočasno z napadi in likvidacijo sovražnikovih postojank se je Prešernova 
brigada izpopolnjevala z novimi borci, ki jih je brigada bodisi mobilizirala, 
bodisi da so prišli prostovoljno. Dne 21. oktobra 1943 se je brigada okrepila 
z II. bataljonom Dolomitskega odreda, ki je prišel v njen sestav, dne 25. okto 
bra 1943 pa še z moštvom ukinjene Tolminske brigade. Tako je brigada na 
rasla na pet bataljonov, obenem pa se je formiral tudi nov štab s komandantom 
Slavkom Jerebom, z namestnikom komandanta Rudolfom Hribernikom-Sva-
runoni in s političnim komisarjem Ludvikom PetelinjSkom-Crtom. Dober mesec 
kasneje pa sta zamenjala svoji funkciji komandant in namestnik komandanta; 
komandant je postal Rudolf Ilribernik-Svarun, ki je med vsemi komandanti 
Prešernove brigade najbolj zaslovel. 
Novembrska nemška ofenziva »Traufe« 
Ofenziva brigad XXXI. divizije na nemške postojanke in razširitev osvo 
bojenega partizanskega ozemlja sta prisilili Nemce v defenzivo. Podobno 
kakor ob decembrski vstaji 1941 so tudi sedaj sami izpraznili nekaj najbolj 
ogroženih postojank, obenem pa se pripravljali na ofenzivo. Ko so Nemci 
izpraznili Hotavlje, jih je zasedel štab Prešernove brigade, ki je bil prej v Suši 
in kamor se je ponovno premaknil, ko so Nemci začeli Hotavlje v predpri 
pravah na ofenzivo obstreljevati s topovskim ognjem. Od 27. do 29. oktobra se 
je bfla bitka za Gorenjo vas. Dne 29. oktobra 1943 se je sovražniku posrečilo 
predreti partizanske položaje in priti štabu Prešernove brigade za hrbet. Sfab 
se je v naglici umaknil v Laze. Prav tako je Nemcem uspelo razbiti nekatere 
€note Prešernove brigade, zlasti tiste, ki so bile vključene v brigado od raz-
formirane Tolminske brigade. Zaradi tega je štab sklenil, da razformira 
V. bataljon, njegovo moštvo pa porazdeli med ostale štiri bataljone. 
Iz Laz se je štab brigade premaknil 30. oktobra 1943 na Robidnico. V tem 
času pa so Nemci pripravili obsežno ofenzivo i)roti XXXI. diviziji, šifrirano 
pod imenom »Traufe«. Zajela naj bi ozemlje Ljubljana—Idrija—Bohinj—Ra 
dovljica. Nanjo so opozarjala nemška letala, ki so bombardirala osvobojeno 
partizansko ozemlje. Tako so nemški strmoglavci 31. oktobra 1943 napadli 
Cerkno. Istočasno pa je sovražnik z bojnimi patruljami v jakosti sto do sto 
petdeset in več mož tipal v smereh proti osvobojenemu ozemlju. Dne 10. no-
2 Loški razgledi 4^ 
venibra 1943 se je z neko tako patruljo spopadel pri Hotavljah IV. bataljon 
Prešernove brigade in prizadejal Nemcem več mrtvih in ranjenih. Naslednji 
dan, (liie f I. novenil)ra 1943. so Nemci iz taktičnih razlogov zapustili posto 
janko Mlako pri Školji Loki, nakar so jo zasedli borci Gorenjskega odreda in 
jo porušili. Dva dni kasneje, dne 15. novembra 1945, pa se je sprožil plaz 
širokopotezno zasnovane in dobro pripravljene nemške ofenzive z namenom, 
da uniči enote XXX. in XXXI. divizije. 
Novembrska nemška ofenziva je Prešernovo brigado zatekla na področju 
Novaki—Robidnica. 11. in III. bataljon sta dobila nalogo evakuirati ranjence 
in partizansko bolnišnico iz Davče na Jelovico. II. bataljon se je prvič spo 
padel s sovražnikom že v bližini Železnikov. Istega dne je pri.šel v štab brigade 
komandant divizije Dušan Švara-Dule z novico, da so Nemci prodrli iz Idrije 
do Želiua. Partizanske enote so zapustile Cerkno, kamor so 14. novembra 1943 
vdrli Nemci s tanki in nato skupaj s pehoto prodirali proti Novakont. Popoldne 
se je glavnina nemških enot umaknila do Zeli na. v Cerknem pa so pustili 
posadko. 
Štab Prešernove brigade se je ta čas nahajal v Slugovi dolini. II. in III. ba 
taljon, ki sta evakuirala ranjence in bolnišnico iz Davče na Jelovico, sta se po 
opravljeni nalogi 17. novend)ra 1945 zapletla v dvodnevne hude boje z Nemci 
v okolici Ratitovca in Pečane ter jim pod Svarnnovini vodstvom prizadejala 
okrog osemdeset mrtvih. V boje na tem področju je 18. novembra 1943 posegla 
tudi 2. četa Gorenjskega odreda, ko se je spopadla z Nemci na Prtovču pod 
Ratitovcem. I. in IV. bataljon Prešernove brigade sta bfla v tem času skupaj 
z Gradnikovo brigado boje na področju Cerkno—Kojca. Do hudih borb je 
prišlo tudi pri Novakih in pri Leskovici. 
Po 19. novembru je nemška ofenziva začela ponehavati. Dne 23. novem 
bra 1943 so borci Prešernove brigade napravili rekvizicijo v Ravnah pri nekem 
izdajalcu. Ta dan je prenehala nemška ofenziva, ne da bi zaznamovala ka 
kršen koli pomembnejši uspeh. Dne 27. novembra 1943 se je brigada premak 
nila skozi Gorje, požgane Peče. I.abinje. Novake in Poljane v Slugovo dolino. 
Partizansko ozemlje je bilo očiščeno in 29. novembra 1943 je TI. bataljon že 
priredil miting v Leskovici. Nastalo je nekajdnevno zatišje, ki ga je brigada 
izrabila za vojaško in politično izobrazbo svojih borcev. 
Tragedija IIT. bataljona na Pokljuki 
Dne 8. decembra 1943 je brigada krenila na nove položaje: I. bataljon k 
Sv. Lenartu, II. na Planico nad Škofjo Loko. IV. v Žetino. III. bataljon pa 
preko Selške doline. Jelovice in Bohinja na Pokljuko. Štab brigade se je dne 
10. decembra nastanil v Rovtah pod Mladim vrhom. Dne 12. decembra so se 
četa I. bataljona. I\. bataljon in težki vod napotili proti nemški postojanki 
v Praprotnem, minirali most med Praprotnim in Selcami in obkolili bunker 
pri mostu v Praprotnem. Ob četrt čez deveto zvečer so poslali dve tovariSici 
v nemško postojanko s iiismenim pozivom, naj se Nemci predajo, kar pa so 
le-ti odklonili. Zato je težki vod začel obstreljevati nemško utrdbo z minami, 
a žal brez uspeha. Borci so jo nato poskušali zavzeti z jurišem, a tudi juriš 
so Nemci odbili. Dne 14. decembra sta se I. in IV. bataljon premaknila na 
področje Mohorja, štab brigade z zaščitno četo pa je ostal v Rovtah pod Mladim 
vrhom do lt». decembra, ko se je premaknil v Pozirno. 
18 
Medtem se je III. bataljon zadrževal na področju Bohinja. Dne 14: decem 
bra zvečer se je mudil v Koprivniku, od koder je del bataljona odšel na rekvi-
zicijsko akcijo v Cešnjico pri bohinjski Srednji vasi, drugi del pa se je 
premaknil na Goreljek, kjer se je nastanil v Lovčevem hotelu iii letoviščarskih 
hišicah. Dne i?, decembra 1943 se je vrnil na Pokljuko tudi ostali del in se na 
Goreljku združil z bataljonom. Štab III. bataljona je zavaroval Goreljek z 
dvema stražarskima mestoma in s ])atruljo, ki jo je odposlal v smer proti 
Koprivniku. Okrog poldneva je štab bataljona sklical sestanek četnih vodstev. 
Vtem pa so na Goreljek neopaženo vdrli Nemci in obkolili Lovcev hotel, kjer 
je bila večina bataljona. Dva strela, ki ju je oddal stažar, sta opozorila štab in 
borce o nevarnosti. Štab bataljona in četna vodstva so se takoj napotili k mo 
štvu, ki je, utrujeno od nočnega pohoda, počivalo. V tem času pa so Nemci že 
zasedli položaje in vnela se je borba, ki je trajala pet ur. Nemški ogenj je bil 
strahoten in le redkim borcem se je posrečilo prebiti se skozenj. Prebijali so 
se le tedaj, kadar je v bližini vrat eksplodirala kaka mina in dvignila oblak 
snega, kar je omogočilo skok iz hotela, ki pa je bil kljidi temu tvegan, saj so 
večino borcev pri tem prerešetali nemški rafali. Borci, ki se jim je posrečilo 
prebiti se iz nemškega obroča, so se pridružili štabu bataljona in četnim vod 
stvom ter skupaj poskušali z jurišem rešiti obkoljene tovariše, kar pa se jim 
ni posrečilo zaradi premočnega in nenehnega nemškega mitraljeznega ognja. 
Tako obkoljenim borcem ni preostalo drugega, kakor da se vdajo ali pa se bore 
do konca. Izbrali so boj in se res borili do zadnjega. Dokler so mogli, so odbijali 
nemške juriše. Šele ko je borcem zmanjkalo municije in ko je bil hotel že v 
plamenih, je Nemcem juriš uspel. Prebili so se do hotela, a so tam našli le 
nekaj ranjenih partizanov. Vsi, razen redkih, ki so se prebili, so padli. 
Nemci so napadali v jakosti pet sto mož. oboroženih s težkimi minometi 
in z mnogimi strojnicami. Partizani so v tem junaškem boju izgubili okrog 
štirideset mrtvih, enajst ranjenih, ki so jih Nemci zajeli ter odpeljali s seboj, 
in enajst pogrešanih. Po poročilu štaba so imeli Nemci 20 do 25 mrtvih, kakor 
pa se je izvedelo kasneje iz nemških virov, so imeli Nemci 74 mrtvih, med 
njimi tri oficirje. Neki major, ki je bil huje ranjen, pa je kasneje umrl v 
bolnišnici. 
Prešernova brigada na Jelovici 
Dne 21. decembra 1943 je Prešernova brigada krenila čez Zabrekve in 
22. decembra ob petih zjutraj prispela na Jamnik, kjer so jo nameravali na 
pasti Nemci z močnimi silami, a se jim je brigada manevrsko izmaknila čez 
Kropo na Vodiško planino, kamor je prišla 25. decembra 1945 v jutranjih 
urah iti kjer je ostal njen I. bataljon. II. bataljon in preživeli borci III. bata 
ljona, ki so se 21. decembra ponovno združili z brigado, so se nastanili na Selški 
planini, medtem ko se je štab brigade z zaščitno četo in s IV. bataljonom ruz-
mestil na Rovtarici. V času brigadnega premika na Jelovico je bila na tem 
sektorju omejena nemška ofenziva, ki se je končala brez slehernega uspeha 
24. decembra 1945. 
Brigada je prišla na sektor Mohorja in Jelovice z nalogo, da ruši komuni 
kacije in da z manjšimi udarnimi silami, sposobnimi učinkovitih akcij, vdira 
T sovražnikovo zaledje, uničuje industrijske naprave, obenem pa mobilizira 
industrijsko delavstvo v partizane. Tako je brigada s takimi skupinami s po 
močjo Gorenjskega odreda vdrla med 14. in 16. decembrom 1945 v Stražišče 
2* 19 
in Kranj. V StražiSču so razbili tekstilno tovarno, Kranj pa obmetavali z mino-
mctalskim ognjem. Po teh akcijah se je brigada premaknila na Jelovico. 
Dne 25. decembra 1943 je 1. bataljon odšel z Vodiške planine na rekvizi-
cijo k neki priseljeni nemški družini v Koritno pri Bledu. Nemec je spremenil 
svojo hišo v pravo trdnjavo, obenem pa je bil tudi obrožen in je ranil nekega 
borca, ko je skupina I. bataljona hotela vdreti v hišo, kar se ji je posrečilo. 
Zato je zaplenila nemškemu priseljencu vso živino in jo odpeljala čez Kup-
Ijenik na Jelovico, ne da bi bila prišla v stik z Nemci, ki so prihajali z Bleda 
na pomoč nemškemu priseljencu. Zaradi visokega snega je bil pohod na Je 
lovico zelo težaven. 
Štab I. bataljona Prešernove brigade jeseni 1943. (i*o originalu v loškem muzeju.) 
Dne 26. decembra 1943 je brigada zapustila Jelovico, razen IV. bataljona, 
ki je 27. decembra demonstrativno napadel vojašnico na Bohinjski Beli. Borci 
so zavzeli svoje položaje že rano v jutranjih urah in čakali na nemški zbor 
pred kasarno. Brž ko so se Nemci postrojili k zboru, je na dvorišče priletela 
prva mina, nato pa so zaregljale partizanske strojnice, ki so se v presledkih 
in z različnih položajev oglašale kake pol ure, nakar se je bataljon neopaženo 
umaknil, med Nemci pa je zavladala zmeda in preplah. Začeli so streljati 
z minometi in strojnicami slepo na vse strani, iz vojašnice pa si niso upali. 
Mimogrede omenimo, da je bil 21. decembra 1943, na dan, ko je brigada 
krenila na Jelovico, ustanovljen IX. korpus NOV in POJ, ki je v svojem se 
stavu združeval XXX. in XXXI. divizijo ter vse druge partizanske enote na 
Gorenjskem (razen KokrSkega odreda, ki je spadal pod IV. operativno cono). 
Primorskem in nekaj časa tudi v zahodnem predelu Koroške. 
Zmagovita bitka na Mohorju 
Nemci so kaj hitro začutili Prešernovo brigado v bližini svojih najvaž 
nejših komunikacijskih zvez. Zato so naglo skoncentrirali večje sile ob progi 
Jesenice—Ljubljana in, meneč, da se bo brigada umaknila čez Selško dolino 
proti Poljanski dolini, okrepili tamkajšnje že tako številčno močne sile s 
700 policisti, ki so jih bili pripeljali iz Ljubljane in hoteli z njimi napraviti 
tako imenovani živi zid, ob katerem bi se razbila umikajoča se brigada. 
20 
Prešernova brigada se je z Jelovice ponovno premaknila na področje Mo 
horja. Dne 28. decembra 1943, ko se je začela nemška ofenzivna akcija, so 
Nemci ob pol enajstih dopoldne naleteli pri Mohorju na zaščitno četo in sko 
raj istočasno pri Zabrekvah na položaje I. bataljona Prešernove brigade ter 
se zapletli z njimi v boj. Ob enajstih dopoldne je krenil štab brigade skupaj 
z II. in III. bataljonom skozi Topole, kjer se je nahajal IV. bataljon, na po 
ložaje. III. in IV. bataljon sta s štabom brigade dvakrat jurišala na Nemce in 
tako izvedla pritisk na nemško desno krilo, da sta se lahko zaščitna četa in 
I. bataljon umaknila. Pri jurišu je padel en tovariš, trije pa so bili ranjeni, 
med njimi tudi namestnik komandanta brigade Albin Drolc-Krtina. 
Borba na Mohorju je bila ena najbolj uspelih borb Prešernove brigade. 
Nemci, ki so bili prišli dobro zamaskirani v belih haljah iz Besnice, Dolenje 
vasi in Pozirna, so brigado popolnoma obkolili z namenom, da jo uničijo. 
Smeli juriši pa so razbili sovražne obroče. V bitki, ki je trajala ves dan in se 
je prenesla tudi na Jamnik, kamor je brigada krenila ob pol dveh in od koder 
je štab brigade z ranjenci, s III. in IV. bataljonom krenil naprej pod zaščito 
I. in II. bataljona, ki sta na Jamniku sprejela bitko z Nemci in jih zadržala. 
Kljub nemški premoči je brigada utrpela samo dva mrtva in nekaj ranjenih, 
medtem ko so znašale nemške izgube sto dva mrtva in okrog sto ranjenih, kar 
so kasneje pripovedovali nemški orožniki iz Selc. Nemška sk>ipina, ki se je po 
bitki na Mohorju umaknila v Dolenjo vas, je pripeljala s seboj tri vozove 
mrtvih. Neki nemški vod, ki je štel pred bitko 56 mož. se je iz bitke vrnil samo 
s petnajstimi. V bitki so se po nemških izjavah odlikovali zlasti partizanski 
mitraljezci, za katere je neki nemški oficir dejal, da so mnogo boljši od 
nemških. 
Dne 29. decembra 1943 ob pol petih zjutraj je brigada prišla na Rovta-
rico: Nemci so nekaj časa streljali za njo s topovi. Ob dveh popoldne je krenila 
na Prtovč, kjer je oddala ranjence za bolnišnico, nato pa nadaljevala pot po 
grapi v Jesenovec in v Farji potok, kamor je prišla opolnoči. Dne 30. decembra 
se je brigada premaknila na Črni vrh nad Novake, od tam pa dne 51. decem 
bra 1943 na Robidnico oziroma na sektor Martinjega vrha, kjer je dočakala 
novo leto 1944. 
Rekvizicijska in vojaška akcija v Poljanah 
V noči od 3. na 4. januar 1944 je Prešernova brigada krenila na rekvizi-
cijsko in vojaško akcijo v Poljane. Za akcijo je bil določen II. bataljon in 
34 borcev iz I. bataljona, oboroženi s petimi lahkimi in enim težkim mitra-
Ijezom. Za zavarovanje te akcije pa je bilo določenih 23 borcev iz IV. bataljona 
in minometalski oddelek zaščitne čete. Oddelek IV. bataljona je 3. januarja 
zvečer zasedel položaje nad cesto Poljane—Gorenja vas, ob desetih zvečer pre 
kinil telefonsko zvezo med postojankama v Poljanah in Gorenji vasi ter se 
zavaroval s patruljami, da bi mu sovražnik ne vpadel v hrbet. II. in oddelek 
I. bataljona sta se spustila proti Poljanam, blokirala sovražno postojanko na 
petnajst metrov razdalje, istočasno pa so borci, določeni za rekvizicijo, začeli 
z akcijo. Ko še niso bile vse zasede na mestu, je nemški stražar opazil parti 
zane in izstrelil tri strele, nakar se je naglo umaknil v utrdbo. Pri tem je padel 
mitraljezec Mihelič. ki je hotel jurišati proti stražarju kljub opozorilu, naj ne 
zapušča zaklona. Medtem je rekvizicija v vasi potekala nemoteno, dasi so 
Nemci po pxvih strelih začeli tolči iz postojanke s težkimi mitraljezi, dokler 
21 
22 
jih miuometalski oddelek zaščitne čete ni prisilil k juolku. Nemci so se v 
dobro utrjeni in z lahkim orožjem nezavzetni postojanki potuhnili, II. bataljon 
pa je nadaljeval s prisilnim odkupom, prepleskal vso vas z osvobodilnimi gesli, 
obenem pa so borci vzklikali osvobodilna gesla in prepevali partizanske pesmi. 
Poleg rekvizicije je brigada nameravala izvesti tudi mobilizacijo, a je ni mogla, 
ker ni našla razen nekega terenca v vasi nobenega moškega. Prav tako brigada 
brez težkega orožja ni mogla likvidirati utrjene postojanke in jo je lahko samo 
blokirala ter tako preprečila Nemcem izpad, ki ga zaradi strahu niso niti 
poskušali izvesti. 
Kljub temu, da brigada ni napadla postojanke, je njena akcija v Poljanah 
povzročila med Nemci na tem področju preplah. Še isto noč je prispelo v 
Skofjo Loko trideset avtobusov in deset osebnih avtomobilov vojaštva z dvema 
poljskima kuhinjama in z enim sanitetnim avtomobilom. Petnajst avtobusov 
je takoj po prihodu v Školjo Loko nadaljevalo pot proti Poljanam. Brigada 
pa se je v tem času že vračala s plenom na izhodiščne položaje. Vzlic temu, da 
v Poljanah ni bilo nobenega partizana več, se nemški preplah ni pomiril. 
Dne 4. januarja je iz Poljan krenila manjša kolona Nemcev pod zaščito oklop-
njaka v Volčo. Druga sovražna kolona je prišla v Spodnjo Lušo in se nato 
vrnila čez Stirpnik v Selca. V Luši in na Stirpniku so Nemci prciskavali in 
stikali za partizani, a brez uspeha. Šele popoldne so se oklopnjaki in polovica 
Nemcev vrnili v Škofjo Loko, polovica pa se jih je v koloni napotila v smeri 
proti Žirem. 
II. bataljon likvidira sovražno postojanko v Kamni gorici 
Dne 5. januarja 1944 se je II. bataljon Prešernove brigade napotil čez 
Selško dolino na področje Mohorja z nalogo, da izpelje vr.sto sabotažnih akcij 
na progi Skofja Loka—Kranj in na progi Kranj—Radovljica, med katerimi bi 
bila najvažnejša porušenje železniškega predora med Otočami in Globokim. 
Dne 7. januarja je vdrla neka patrulja II. bataljona na železniško postajo 
Kranj in onesposobila drezino s tem, da jo je demontirala, njene dele pa po 
metala v Savo. To pa je bila tudi edina sabotažna akcija, ki se je bataljonu 
posrečila. Bile so namreč jasne zimske noči in zelo težko se je bilo neopaženo 
približati železniški progi, ki jo je sovražnik nadvse budno nadzoroval. Kljub 
temu pa je del II. bataljona 8. januarja zvečer skušal porušiti železniški pre 
dor nad Globokim, ki je bil že od avgusta 1941 utrjen s sovražnimi bunkerji, 
v katerih so bile stalne sovražne posadke. Borcem se je posrečilo, da so se 
neopaženo približali predoru, ko so se nenadoma oglasili rafali od Kamne 
gorice sem: Gorenjski odred jo je bil prezgodaj demonstrativno napadel. 
Kmalu nato se je bataljonska zaseda udarila z Nemci in se morala zaradi 
njihove premoči umakniti. Del bataljona, ki bi moral porušiti predor, se je le 
s spretnim manevrom izognil obkolitvi in tako je tudi ta akcija propadla. 
Neuspele akcije, ki so sprendjale bataljon na njegovi poti, so peklile štab 
bataljona, ki sta mu poveljevala komandant Franc Jernejc-Milče in polit-
komisar Ferdo Gartner-Mitja. Na akcije ob progi ni bilo misliti, saj so se po 
vaseh ob železnici naselili močni nemški oddelki in varovali progo z močnimi 
patruljami. Zato se je štab bataljona odločil, da napade in likvidira sovražno 
postojanko v Kamni gorici. 
V noči med 12. in H. januarjem 1944 je krenil ves II. bataljon proti Kamni 
gorici. Po načrtu sta dve zasedi blokirali postojanko, da bi onemogočili izpad 
in proboj Nemcev skozi vrata, ki jih je imela postojanka spredaj in zadaj, 
obenem pa držali sovražnika proč od lin, če bi le-ta prej zapazil minerje in 
bombaše, preden bi se neopaženo približali postojanki in jo minirali. Obe za 
sedi sta se neopaženo približali postojanki. Prav tako neopaženo so mitraljezci 
namestili težko strojnico na pokopališču, kjer je zavzel svoje položaje tudi štab 
bataljona. Istočasno, ko se je razmestila četa, določena za direktni napad na 
postojanko, sta drugi dve četi postavili štiri zasede: prvo pri Lipnici v smeri 
proti Radovljici, drugo na cesti proti Kropi, tretjo za zavarovanje ceste Kamna 
gorica—Podnart in četrto za zavarovanje grebena med Kamno gorico in Glo 
bokim. 
Vsi oddelki, določeni za napad, so zasedli svoje položaje, ne da bi jih 
sovražnik opazil. Nemci v postojanki so bili precej brezskrbni, saj niso imeli 
niti straže. Prejkone se partizanskega napada niso nadejali, saj so ga komaj 
pred dnevi doživeli s strani Gorenjskega odreda. Ta napad, ki je bil saino 
demonstrativen, jih je najbrž utrdil v veri, da direktnega napada na utrjeno 
postojanko partizani ne bodo tvegali. Zato so se minerji in bombaši II. bata 
ljona lahko neopaženo priplazili h glavnemu vhodu v postojanko in ga mini 
rali. Vse je šlo po načrtu, kakor si ga je bil zamislil štab bataljona. Šele 
detonacija, ko se je vhod porušil, je prebudila Nemce. Medtem so bombaši že 
jiirišali v poslopje, a Nemci so se po trenutni paniki hitro znašli; s prvega 
nadstropja so odbili prvi juriš bombašev. Toda bombaši niso odnehali. Jurišali 
so ponovno. Pri tem jurišu je padel terenski obveščevalec Jošt. ki je jurišal 
prvi. Medtem so minometalci deset metrov pred postojanko pripravili lahki 
minomet in istrelili direktno v vsako okno po dve lahki mini. Po tem obstre 
ljevanju so bombaši jurišali tretjič. Tokrat je juriš uspel. Postojanka je bila 
zavzeta. Njena notranjščina je bila popolnoma porušena. Pod ruševinami je 
obležalo 34 mrtvih Nemcev. 
Odmevi bitke so privabili Nemce iz Radovljice, ki so se s štirimi kamioni 
odpeljali napadeni postojanki na pomoč. Prve tri, ki so vozili neposredno 
drug za drugim, je napadla partizanska zaseda, jih razbila in popolnoma uni 
čila, četrti pa se je ustavil precej daleč od vasi za ovinkom, moštvo s tega 
kamiona pa je napadlo partizansko zasedo. Druga kolona je napadeni posto 
janki prihitela na pomoč z Brezij. Ko je naletela na partizansko zasedo, se je 
panično razbežala, nato pa se ponovno uredila in v strelcih začela napadati 
zasedo. Šele tretja kolona Nemcev, ki je prihajala po železniški progi in se od 
nje usmerila proti Kamni gorici, je prodrla do vasi. Takrat pa je bataljon 
svojo nalogo že opravil in se premaknil v hrib nad Kamno gorico, kjer je 
zasedel borbene položaje, da bi na njih pričakal Nemce. Ti pa niso upali iz 
vasi, dasi je iz radovljiške smeri privozilo še pet kamionov vojaštva, iz Kranja, 
kamor je te dni prišlo tri sto esesovcev, pa celo sedem. V tej bitki so Nemci 
izgubili 57 mrtvih, koliko mrtvih pa so Nemcem povzročile zasede, dokumen 
tarno ni ugotovljeno; prav gotovo so te žrtve presegle število ubitih v po 
stojanki. 
Januarska nemška ofenziva 
Dne 6. januarja 1944 je Prešernova brigada nameravala napasti 530 nem 
ških vojakov, nameščenih v šoli v Škof ji Loki. Načrt za napad pa je izdal nek 
dezerter, ki je bil o njem natančno poučen. Zato so Nemci na tem sektorju 
zbrali tako močne sile, da bi bil uspeh napada komaj verjeten, in je zato štab 
23 
brigade odstopil od svojega načrta. Vmes pa so posegli tudi drugi dogodki. 
Brigada je morala začasno posoditi svoj III. bataljon in zaščitno četo štabu 
XXXI. divizije. Začasna izguba teh enot in oddaljenost II. bataljona, ki je v 
tem času operiral na drugem sektorju, sta močno oslabili udarno moč brigade 
prav v času, ko je sovražnik pripravljal novo ofenzivo proti enotam nedavno 
ustanovljenega IX. korpusa NOV in POJ, da bi zaustavil ofenzivnost njegovih 
divizij. Brigade XXX. divizije so po kratki, a uspeli borbi likvidirale posto 
janko Avče v Baski grapi, brigade XXXI. divizije, v katero je bila vključena 
tudi Prešernova brigada, pa so napadale postojanke ob gorenjsko-primorski 
meji. Istočasno so na osvobojenem ozemlju ustanavljali delavnice, ki so delale 
za partizansko vojsko. Vsa ta partizanska dejavnost in ofenzivnost je Nemcem 
dopovedovala, da je bila njihova novembrska ofenziva zaman, saj so parti 
zanske enote iz nje prišle še močnejše in prešle kmalu nato v ofenzivne akcije, 
ki jih je ustanovitev IX. korpusa še povečala. Zato je sovražnik pripravil novo 
ofenzivo proti partizanskemu ozemlju. Njegovi glavni ofenzivni sunki so zajeli 
predvsem enote XXX. divizije, čutile pa so jih tudi enote XXXI. divizije — 
Gradnikova, Prešernova in Vojkova brigada. 
Obveščevalni odsek Prešernove brigade je že od napada na Poljane do 
bival vznemirljiva poročila o povečanju nemških sil na področju Bleda, Ra 
dovljice, Kranja, Škofje Loke in Šentvida. Dne 8. januarja 1944 so Nemci že 
začeli tipati po ozemlju, ki ga je kontrolirala Prešernova brigada. Ta dan 
okrog polnoči so Nemci prišli na Malenski vrh, Jazbine in Zakobiljek in se 
nastanili po hišah. Še prej pa so zasedli Rovte pod Mladim vrhom in okrog 
poldneva prišli na Martinj vrh. kjer so preiskavah hiše in stikali za partizani. 
To pa so bile samo predhodnice. Nemška glavnina se je še vedno zbirala v 
zaledju. V Šentvid je prišlo okrog tri sto esesovcev s štirimi baterijami in v 
Kranj prav toliko ter okrepilo tamkaj nameščeno vojaštvo. Prav tako se je 
večina policije iz Radovljice premaknila proti Kranju. V Skofji Loki je okre-
I)ilo tamkajšnje že tako močne vojaške enote še pet sto esesovcev tankovske 
pehote, šest sto pa jih je prišlo v Kranj. Dne 8. januarja, ko je Prešernova 
brigada krenila na nove položaje okrog Robidnice, je na Bukovico prispelo 
šest nemških avto])usov vojaštva. Eim skupina je krenila proti Stirpniku, 
druga proti Sv. Lenartu, tretja pa proti Brdu in Mlaki. Do Spodnje Luše so 
jim morali kmetje s štirimi vozmi peljati rezervno municijo. Nemci so prenočili 
pri Sv. Lenartu in postavili zasede, na katere je pri svojem premiku preko 
Robidnice na Planino k štabu XXXI. divizije naletela patrulja III. bataljona 
Prešernove brigade in se z njimi spopadla. 
Vsi ti in drugi nemški premiki so napovedovali močnejšo sovražnikovo 
ofenzivo, ki je našla Prešernovo brigado močno oslabljeno, saj je imela na tem 
sektorju samo I. in IV. bataljon. Štab brigade se je zato zatekel k manevrski 
taktiki. Dne 9. januarja so patndje IV. bataljona javile, da so Nemci na Mar-
iinjem vrhu in im Žetini. Dne 10. januarja pa je tu ofenziva že začela poncha-
vati, ob enajstih dopoldne so se Nemci namreč umaknili s sektorja Malenski 
vrh—Javorje—Gabrk—Ilotavlje. Patrulje Prešernove brigade so ta dan poro 
čale, da so se Nemci razen iz stalnih postojank iinmknili iz vse Poljanske 
doline. Podobna poročila so prihajala tudi s selške strani. Zvečer je štab že 
priredil miting v šoli v Novakih, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi. Na mitingu 
so zlasti govorili o II. zasedanju AVNO J, ki je bil tedaj stalna tema političnih 
ur in mitingov zaradi njegovih zgodovinskih sklepov, ki so začrtali našo bo-
24 
dočnost, obenem pa potrdili sklepe SNOS o priključitvi Slovenskega Prim.orja 
in Koroške k Jugoslaviji. 
V naslednjih dneli je življenje v I. in IV. bataljonu potekalo brez vzne 
mirljivih dogodkov. Dne 12. januarja je bil I. bataljon v prehranjevalni akciji, 
naslednji dan pa se je brigada premaknila na nov sektor, da bi zavarovala 
vpad sovražnika v Ziri, ki jih je v začetku januarja 1944 ponovno osvobodila 
Vojkova brigada. I. bataljon je zasedel položaje na Javorču na Zirovskem vrhu, 
IV. bataljon s štabom brigade pa v Zgornjem Vrsniku. V bližini teh položajev 
se je nahajala tudi Vojkova brigada. I. bataljon na Zirovskem vrhu se je za 
varoval z bojnimi patruljami, ki jih je pošiljal v smereh proti sovražnim 
postojankam v Gorenji vasi, v Lučinah in proti Trem Kraljem. Njen obvešče 
valec je 14. januarja opazil nemško patridjo v Hotavljah. ki pa se je vrnila v 
Gorenjo vas prej, preden so intervenirali partizani. IV. bataljon v Zgornjem 
Vrsniku pa je poleg običajnega zavarovanja zavaroval svoje položaje s poši 
ljanjem bojnih patrulj v smereh proti sovražnim postojankam v Rovtah, pri 
Treh Kraljih in v Idriji. Dne 14. januarja se je vrnil v brigado II. bataljon in 
zasedel položaje na Govejku. 
Položaje, ki jih je držala brigada, so ogrožale sovražne postojanke v Go 
renji vasi, v Lučinah, pri Treh Kraljih, v Rovtah, v Godoviču in v Idriji. 
Večina teh postojank je bilo belogardističnih, razen Gorenje vasi in Idrije, 
kjer sta bili postojanki mešani. Te dni, ko se je brigada nahajala na tem 
sektorju, so postojanko v Idriji, ki je štela sedem sto Nemcev, okrepili še z dve 
sto belogardisti. Belogardističtm postojanka v Rovtah je štela okrog tri sto 
mož, svoje obveščevalno omrežje pa je imela razpredeno vse do Zirov in se je 
pri obveščevalnem delu posluževala predvsem deklet, žena in celo otrok. 
Njene obveščevalne niti, ki jih je pletla s pomočjo belogardistično razpoloženih 
ljudi, so bile razpredene na sektorjih Rovte—Brokovice—Ziri, Rovte—Goro-
pekc—Ziri in Rovte ali Trije Kralji—Nova vas—Ziri. Zato navzočnost brigade 
ni ostala dolgo skrita. Na najbolj izpostavljenem mestu je bil I. bataljon na 
Zirovskem vrhu, ki so ga stalno kontrolirale nemSko-belogardističnc patrulje, 
močne tudi do sto mož. Neka štirideset mož močna belogardistična patrulja je 
15. januarja trčila na šest mož močno patruljo I. bataljona in se z njo spopadla. 
Vnela se je zagrizena borba, v kateri so vztrajali borci I. bataljona vse dotlej, 
dokler s svojim strojničnim ognjem niso obvladali belogardistične patrulje in 
jo kljub sovražnikovi premoči naposled pognali v beg. Dne 16. januarja se je 
bojna patrulja 1. bataljona, ki je kontrolirala ozemlje proti Trem Kraljem, 
ponovno spopadla z belogardisti. Tudi tokrat so se po polurni borbi belogar 
disti umaknili. Popoldne je 38 borcev 1. bataljona odšlo v prehranjevalno 
akcijo, obenem pa postavilo zasedo in pomagalo vosovcem kaznovati dva 
belo-plavogardistična organizatorja. Dne 17. januarja je I. bataljon poslal 
dvajset mož močno bojno patruljo na Goli vrh, ker je ugotovil, da tja vsak 
dan zahajajo belogardisti. Patrulja je postavila močno zasedo, a ker belogar 
distov ni bilo, je poslala v izvidnico manjšo patrtiljo, ki je naletela na petdeset 
mož močno belogardistično kolono in jo napadla. Borci, ki so ostali v zasedi 
na Golem vrhu, so takoj prihiteli svoji patrulji na pomoč, nakar se je belo 
gardistična patrulja panično razbežala v smeri proti Lučinam in Trem Kra 
ljem. Obveščevalna patrulja, ki se je napotila proti Gorenji vasi, pa je ta dan 
zvedela, da nameravajo Nemci in belogardisti 18. januarja napasti položaje 
I. bataljona. Toda 18. januar je na položajih I. bataljona potekel mirno in brez 
25 
boja, le neka njegova bojna potnilja, poslana proti Gorenji vasi, je slišala od 
uekod odmev bitke, a ni mogla ugotoviti, kje naj bi bila. 
Na položajih II. in I\. bataljona je vladalo v teh dneh zatišje. II. bataljon 
se je 18. januarja premaknil s položajev na Govejku na nove položaje v Kladje 
nad Fužinami, da bi okrepil sektor, ki ga je doslej moral obvladovati samo 
I. bataljon. IV. bataljon pa je ostal na svojih položajih na Zgornjem Vrsniku. 
V njegovem sestavu je začasno ostala tudi četa II. bataljona, določena, da s 
četo IV. bataljona krene v akcijo in napade sovražnikov transport, o katerem 
so bili obveščeni, da je namenjen v Idrijo. Ob dveh zjutraj sta obe četi krenili 
na pot. a sta zagledali sovražno kolono. Se preden sta prišli na določene polo 
žaje med Kališčem in Ivanjsko dolino. Zavzeli .sta položaje in odprli ogenj 
nanjo. Po opravljeni akciji .sta se brez izgub vrnili v taborišče. Sovražnikovih 
izgub ni bilo mogoče ugoto\iti. 
Dne 19. januarja se je brigada pripravljala, da se premakne na nove po 
ložaje. I. bataljon je dobil povelje, da jiroti večeru odide v Davčo. Kljub temu 
pa so bojne patrulje kakor vsak dan odšle na svoje obhode. Patrulja, ki je šla 
po levem grebenu, je nenadoma naletela na močne nemške in belogardistične 
zasede in se spopadla z njimi. Sovražnik jo je kmalu obkolil, a se je s smelim 
jurišem prebila iz obroča. Pa tudi druge patrulje so kmalu opazile sovražnika, 
ki je s treh strani prodiral proti Javorču. kjer se je nahajala glavnina I. bata 
ljona in se pripravljala na večerni premik. Prva sovražna kolona je prodirala 
po levem pobočju, druga po desnem, tretja, najmočnejša, pa .se je pomikala 
po grebenu. Bataljon je naglo zavzel borbene položaje in se spoprijel s kolono, 
prodirajočo po grebenu. Ko se je vnela borba, se je sovražnikova kolona, ki bi 
morala napasti bataljon v desni bok, umaknila brez boja že po prvih rafalih, 
ki so jo dosegli. Borci I. bataljona so odbili sovražnika, ki je štel blizu štiri sto 
mož, in ga prisilili k umiku, nato pa tudi sami zapustili Žirovski vrh in se 
premaknili čez Podgoro, Staro Oselico in Kopačnico v Leskovico, od tam pa 
čez Slugovo dolino v Davčo. Tudi II. bataljon se je ta dan pripravljal na pre 
mik. Neka njegova obveščevalna patrulja je padla v sovražnikovo zasedo, a 
se je umaknila brez žrtev. Proli večeru se je bataljon premaknil na nove po 
ložaje na sektor Robidnica—Slugova dolina. V Robidnico se je premaknil tudi 
štab brigade, štabna patrulja in IV. bataljon. Dne 20. januarja 1944 je bila 
brigada, razen III. bataljona, ki je ostal pri štabu XXXI. divizije, že na novih 
položajih. Njena naloga, ki jo je imela v januarski nemški ofenzivi, je bila 
opravljena. 
Nemška januarska ofenziva proti IX. korpusu Prešernove brigade ni dosti 
prizadela. Glavno težo je nosila XXX. divizija, ki je bila zelo hude boje na 
Trnovski planoti. Ti so se razbesneli v vsej srditosti zlasli od 17. do 19. janu 
arja. V njih je XXX. diviziji uspelo razbiti Nemce in jim prizadejati velike 
izgube. Najhujši udarec je sovražnik utrpel zlasti v bitki za Lokovec, ko ga je 
XVIII. brigada popolnoma razbila in pognala v panični beg, sama pa se je 
založila z bogatim plenom, ki ga je v tej bitki zasegla. Težke boje je vodila 
tudi XVII. brigada pri Trnovem in pri Nemcih. Obe brigadi sta vzdržali težko 
dvodnevno bitko pri Lokvah. XIX. brigada pa je istočasno pregnala sovražnika 
iz Mačjega kota pod Predmejo v Ajdovščino. S spretnim manevrom je nato štab 
XXX. divizije potegnil svoje brigade iz sovražnikovega območja. Dan kasneje 
so borci XXX. divizije že presenetili sovražnika v Baski grapi z napadom na 
Knežo. Enote IX. korpusa so ponovno prehajale iz defenzivnih bojev v ofen 
zivne. 
26 
Prešernova brigada napade sovražni postojanki v Železnikih in Selcah 
IX. korpus je prehajal v ofenzivo. Štab XXXI. divizije je v sklopu predvi-
devanih ofenzivnih akcij določil Prešernovo brigado, da s svojimi enotami 
napade in likvidira sovražni postojanki v Železnikih in Selcah. Štab Prešer 
nove brigade je zaradi tega zapovedal svojim enotam, naj se 21. januarja 1944 
zvečer premaknejo na Martinj vrh. Za izvedbo te akcije je dala XXXI. divizija 
Prešernovi brigadi na razpolago tudi svojo topniško baterijo. Istočasno se je 
v sestav brigade vrnil tudi III. bataljon, oziroma naj bi sodeloval kot divi-
zijska rezerva, kajti celotno akcijo je vodil štab XXXI. divizije. Za širše zava 
rovanje je štab XXXI. divizije določil Gradnikovo in Vojkovo brigado. Grad-
nikova naj bi z enim bataljonom blokirala Sorico in zavarovala cesto proti 
Petrovemu brdu, 11. bataljon naj bi demonstrativno napadal sovražno posto 
janko v Sorici in obenem izpeljal preliranjevalno akcijo v Spodnjih in Zgornjih 
Danjah, III. in I\. bataljon pa naj bi zavarovala ozemlje proti Poljanski dolini 
z zasedami na Črnem kalii in Mladem vrhu. z zasedama na Stirpniku in pri 
Sv. Lenartu pa cesto, ki vodi iz Praprotnega v Lušo, na Sv. Lenart in v Rovte. 
Aojkova brigada naj bi s svojimi enotami zavarovala cesto Škofja Loka—Pra-
protno—Selca, obenem pa naj bi poslala močnejšo bojno in rušilno patruljo 
pod Praprotno do Soteske, porušila mostove pri Praprotnem in minirala cesto 
Škofja Loka—Železniki. S temi ukrepi je hotel štab XXXI. divizije blokirati 
sovražne postojanke, ki bi lahko poslale pomoč napadenim Sekam in Železni 
kom. V teh postojankah, vključno s Škofjo Loko, je bilo nekaj tisoč mož 
sovražne vojske, opremljene z najsodobnejšim orožjem in s težkimi tanki. 
Samo v Škofji Loki je ta čas bilo 790 mož osesovske tankovskc pehote, oboro 
žene s tanki in z avtomatičnim pehotnim orožjem. 
Dne 21. januarja 1944 je štab Prešernove brigade izdelal za svoje enote 
podroben načrt. Naslednji dan, dne 22. februarja, ob pol šestih zvečer so 
enote, določene za direktni napad na Železnike in Selca, zapustile izhodiščne 
položaje na Martinjem vrhu. II. in IV. bataljon sta ob enajstih zvečer prispela 
do Železnikov, kjer se je njuna predhodnica na mostu poleg Dermotove hiše 
spopadla z nemško zasedo in jo s pomočjo 1. čete II. bataljona z jurišem pre 
gnala, medtem pa so druge enote I. in IV. bataljona zavzele predvidene polo 
žaje. Spopad z nemško zasedo, ki ga načrt ni prevideval, je opozoril Nemce 
v postojanki na nevarnost in jih obvaroval pred nadaljnjimi presenečenji. 
Naglo so zavzeli svoje položaje v bunkerjih in po hišah. Tudi sovražna zaseda 
se je po partizanskem jurišu zatekla v bližnje hiše. Partizani so vdrli za njo, 
a Nemci so jih začeli obmetavati z ročnimi bombami in jih prisilili, da so se 
umaknili nazaj čez most. Po tem umiku se je nemška zaseda hotela ponovno 
polastiti svojih položajev pri mostu in je odprla močan ogenj na partizane. 
Zato je i. četi II. jjataljona prihitela na pomoč še 3. četa in skupaj z njo z 
jurišem ponovno prisilila nemško zasedo k umiku, nakar sta četi zasedli še 
severni predel trga, od koder sta pregnali Nemce. Del nemške zasede se je 
zatekel v bivšo kovačijo, a se kmalu umaknil v postojanki v župnišču in v ne 
kdanjem prosvetnem domu, ki ju je sovražnik spremenil v pravi trdnjavi. Ko 
je bil ta del Železnikov osvobojen in očiščen, je II. bataljon takoj blokiral obe 
postojanki, dci bi pripravil napad za njuno likvidacijo. Oddelki so se razme-
ščali, zasede pa so odšle na levi in desni breg Sore v smeri proti postojankama. 
Vodič zasede, ki je odšla na desni breg, je bil kmalu zatem, ko so prešli most, 
dvakrat ranjen. Brž ko so zasede zavzele borbene položaje v bližini postojank, 
27 
so ju začele obstreljevati. Nemci, ki so se medtem prav tako pripravili na 
obrambo, so takoj odgovorili z močnim ognjem. Bitka za Železnike se je začela. 
Medtem je I. bataljon, ki je prišel na cilj z več kot enourno zamudo, pričel 
napadati Selca. Po naprej pripravljenem načrtu je poslal z vodičem v vas 
minerje in bombaše, ki sta jih ščitila dva puškomitraljezka oddelka. Obenem 
je štab bataljona poslal vod pod vodstvom komandirja 3. čete v zasedo v smeri 
proti Škofji Loki z nalogo, da prekine telefonsko zvezo in električni tok med 
Selcami in Škofjo Loko, da napravi cestno zaseko in da dve sto metrov pred 
njo v smeri proti Škofji Loki zaminira cesto Selške doline. Vod je svojo 
nalogo v celoti opravil. Slab pa je istočasno, ko je vzpostavil zvezo z zasedo 
in z vodstvom operacij v Selcah, začel v časovnih presledkih glede na odda 
ljenost poti pošiljati bojne patridje oziroma vode z navodili, da zasedejo dolo 
čene položaje, brž ko bo postojanka minirana. Miniranje postojanke bi se 
namreč moralo opraviti neopazno. Zato so morale biti napadalne patrulje 
prikrite in bi šele ob eksploziji smele zasesti določene položaje, da bi jih 
sovražnik predčasno ne opazil. Štab bataljona je hotel sovražnika iznenaditi, 
kolikor ta že ni bil buden in opozorjen zaradi streljanja, ki je odmevalo v noč 
od Železnikov in Praprotnega sem. 
Minerji L bataljona, ki je napadal Selca, so prvo postojanko z u.spehom 
minirali. Eksplozija je napravila v steni odprtino, skozi katero so začeli 
bombaši metati ročne bombe in mine. Ječanje pod ruševinami je opozarjalo 
na sovražnikove izgube. Toda iz postojanke ni bilo niti enega sovražnikovega 
strela, kar je pričalo, da je sovražnik drugje. Nemci so začeli na partizanski 
napad odgovarjati s težkim mitraljezom iz cerkvene stolpa, in sicer s tako 
pogostimi in dobro merjenimi rafali, da se bombaši niso mogli prebiti v mini 
rani del postojanke, minerji pa niso mogli zaminirati druge, nasproti stoječe 
postojanke, ki jo je s čelne strani branil bunker, z zadnje strani zm. dva metra 
visoka, gosta žična ograja, ki je mejila na vrt, prepreden s strelskimi jarki, 
iz katerih se je sovražnik z lahkoto branil. Prav tako se Nemci niso zaprli 
v postojanko, marveč so se v skupinah vgnezdili po hišah in iz njih streljali 
na partizane. Take sovražnikove obrambe načrt napada na Selca ni predvi 
deval. Postajalo je vedno bolj očitno, da likvidacija nemških sil v Selcah brez 
težkega orožja ne bo uspela. Kljub temu pa so napadalne patrulje v medse 
bojni povezanosti še dalje napadale in poskušale priboriti minerjem in bom-
bašcm pot do postojank, da bi jih porušili. Zaman! Štab bataljona je kmalu 
uvidel, da zaradi taktične porazdeljenosti sovražnikove obrambe in njegovih 
dobro utrjenih položajev, minerji ne bodo mogli do postojank in jih minirati. 
Postojanke bi bilo mogoče likvidirati samo s težkim orožjem. Zato je štab 
bataljona zapovedal umik napadalne skupine in ukazal obstreljevanje posto 
janke s težkim minomctom, ki pa kljub nekaterim polnim zadetkom ni imelo 
zaželenega uspeha; bila je noč in megla in minometalski oddelek je zaradi 
slabega pregleda lahko le na slepo opravljal s svojim orožjem. Zaradi svitanja 
in nepopustljivega sovražnega ognja se je štab bataljona odločil za umik vseh 
enot iz dosega sovražnikovega ognja, ki se je nenadoma še povečal zaradi 
svežih nemških sil, ki so prišle preko Jamnika napadenim Selcam v pomoč. 
Tej premoči se bataljon ni mogel upirati. 
Se bolj zagrizeno kakor v Selcah, se je bila bitka za Železnike, katere težo 
je nosil IL bataljon, ki se je pred desetimi dnevi odlikoval z likvidacijo so 
vražnikove postojanke v Kamni gorici. Dne 23. januarja, deset minut čez 
četrto uro zjutraj je štab Prešernove brigade poročal štabu divizije: »Naše 
28 
enote so nesporno povezane. Nemci so pregnani iz vasi v svoje postojanke. 
Deluje tudi top in težki niiuomet. Streljanje se čuje tudi iz Selc in Sorice.« To 
poročilo pa ni bilo povsem točno, kajti položaj se je bil medtem spremenil. 
Štab II. bataljona je poročal, da je v času, ko se je začelo medsebojno obstre 
ljevanje z Nemci, divizijska zaščitna četa pripeljala na položaje težki mino-
met, ki pa ni oddal niti ene mine in se je kmalu nato umaknil. Moštvo II. bata 
ljona je zato odprlo močan strojnični ogenj na postojanko, ki je trajal z red 
kimi presledki vso noč. Divizijski top se je prav tako umaknil kakih dve sto 
metrov nazaj in začel streljati v zvonik, od koder je streljala sovražnikova 
težka strojnica in po nekaj topovskih strelih za vselej utihnila. Proti jutru so 
top namestili sto metrov od postojanke, a so ga že po nekaj strelih pod hudim 
sovražnikovim ognjem umaknili v zaledje. Na njegovo mesto so ponovno 
namestili težki minomet, a tudi tega so morali po nekaj polnih zadetkih umak 
niti. Borci II. bataljona pa so medtem še nadalje vzdržali v Železnikih z na 
vadnim pehotnim orožjem. 
Umik topa in težkega orožja s položajev je zahteval slab XXXI. divizije, 
ko je zvedel za vdor Nemcev z Jamnika v Selca in ko je načelnik štaba 
Prešernove brigade, ki je bil pri akciji v Selcah, dal povelje za umik I. bata 
ljona in z njim zasedel višine nad vasjo. Novice o nemških okrepitvah v Selcah 
je štab brigade sporočil tudi vodstvu akcije v Železnikih. Prav tako je štab 
brigade povprašal štab divizije za nadaljnje ukrepe in dobil petindvajset 
minut pred sedmo uro zjutraj naslednje povelje za akcijo v Železnikih in za 
I. bataljon, ki se je že umaknil iz Selc: »Najenergičneje stisnite obroč ter na 
padajte naprej! O izmučenosti ni govora! ... Z napadom nadaljujemo. Dule.« 
Tako se je borba v Železnikih nadaljevala. Ob sedmih in deset minut je 
štab brigade izdal I. bataljonu, ki je bil na položajih nad Selcami. naslednje 
povelje: »Narejamo, da najostreje pazite na morebitni sovražnikov poskus, da 
bi prodiral iz Selc proti Železnikom.« Ob devetih in deset minut je štab bri 
gade sporočil v Železnike: »Dobili smo vest, da prodira iz Škofje Loke proti 
Sekam kolona Nemcev, in sicer po cesti.« Obenem je sporočil štabu XXXT. di 
vizije: »Naši še vedno držijo položaje in napadajo tik postojanke... Svabi se 
srdito branijo. Zveza s IV. bataljonom ne funkcionira ...« 
V Železnikih pa se je v tem času bila srdita bitka. Kljub temu, da so 
umaknili težko orožje, borci II. bataljona niso zapustili položajev. Ob devetih 
in deset minut je partizane presenetila raketa, ki je švignila pod nebo nekje 
južno od Železnikov. Za njo je švignila še ena. Komandant II. bataljona tovariš 
Korl je o tem takoj obvestil namestnika komandanta brigade. Ta pa se je 
držal povelja štaba divizije in štaba brigade, da je treba vztrajati in napadati. 
Bitka se je z neizprosno srditostjo nadaljevala, dokler nista komandant in 
politkomisar II. bataljona zagledala novih raket, ki so švigalo pod nebo tako 
blizu, da sta slišala pok raketne pištole, kar je pričalo, da so Nemci v nepo 
sredni bližini. Takoj nato sta zagledala na bregu prve Nemce, ki so prišli na 
pomoč postojanki v Železnikih in ki so se v strelcih spuščali po hribu navzdol. 
Tedaj sta dala povelje za umik, istočasno, ko je to prispelo tudi iz štaba divi 
zije. Moštvo II. bataljona, ki se je nahajalo po hišah in iz hiš obstreljevalo 
postojanko, se je začelo umikati. Ko so Nemci, ki so prišli na pomoč napa-
dencem v Železnikih, zagledali partizane, so jih takoj začeli zasipavati z 
ognjem iz avtomatičnega orožja. Del borcev II. bataljona se je umikal po cesti, 
del po obrežju Sorc. kjer so iskali zaklonov, da bi odprli zaporni ogenj in 
zaščitili umik. Dobrih in primernih zaklonov pa niso mogli najti. Vodnik 
29 
Avgust Krajnik-Spaso je začel s strojnico odbijati Nemce, a ti so že odrezali 
skupino petnajstih borcev in jih večino jjobiii. 
Sovražno avtomatično orožje je nsipalo vedno hujši ogenj, ki ni prenehal 
niti za trenutek, tako da se zadnji borci niso mogli več umakniti. Komandant 
II. bataljona je takoj spoznal resnost položaja ter zato pod najhujšim sovraž 
nim ognjem poslal kurirje, da bi vzpostavili zvezo s IV. bataljonom, ki naj bi 
udaril sovražniku v hrbet. IV. bataljon pa se je že umaknil. S tem je postala 
nevarnost za II. bataljon še večja. Nemci so se bili že spustili v dolino in ob 
stajala je nevarnost, da bodo udarili umikajočemu se II. bataljonu, ki je nosil 
s seboj enajst ranjencev, v hrbet. Zato so ti takoj postavili zasede, ki naj bi 
v primeru sovražnikovega napada ščitile umik glavnine II. bataljona po dolini. 
Tako so se te zasede počasi umikale in prehajale s položaja na položaj, dokler 
se bataljon ni umaknil na Ojstri vrh. Na tem umiku je padlo sedemnajst 
borcev, štirje pa so bili ranjeni. Izgube II. bataljona, ki se je tako junaško 
boril, dokler ni prišlo povelje za umik. so bile težke. 
Bitka za Selca in Železnike vzlic junaški borbi, zlasti II. bataljona, ni 
uspela. Nemških izgub v Sclcah se ni dalo ugotoviti, medtem ko so v Železnikih 
utrpeli enega mrtvega in enega ranjenega, medtem ko se njihove izgube po 
umiku II. bataljona niso dale ugotoviti. Večje izgube so Nemci utrpeli na 
stranskih bojiščih v zvezi s temi akcijami XXXI. divizije. Tako je v Soteski 
zavozil na mine nemški oklopnjak in dva avtobusa vojakov, ki so hiteli napa 
denima postojankama v Selcali in Železnikih na pomoč. Nadalje so minerji 
porušili most v Dolenji vasi. v samih Selcah je bila močno poškodovana 
postojanka v župnišču, v Železnikih pa utrjeni prosvetni dom. Kakor je izvedel 
obveščevalni center Prešernove brigade, so Nemci v Železnikih izjavili, da bi 
njihova postojanka prav gotovo padla, če bi pravočasno ne dobili pomoči, saj 
jim je že pohajala miinicija. Kakor se je naslednje dni izvedelo, so Nemci v 
teh borbah izgubili okrog petdeset mrtvih. 
Prešernova brigada na sektorjih Martinj vrh—Cerkno 
Po bitki v Selcah in v Železnikih se je Prešernova brigada premaknila na 
Martinj vrh, nato pa zasedla sektor Martinj vrh—Davča, kjer je ostala do 
29. januarja 1944. V tem času se v brigadi ni zgodilo nič posebnega, razen 
27. januarja, ko je brigada stopila v stanje pripravljenosti zaradi nenadeja-
nega in bliskovitega nemško-belogardističnega vpada v Cerkno in napada na 
slušatelje partijske šole, od katerih jih je 47 izgubilo življenje. Brigada je ob 
tej priliki zavarovala ozemlje Črni kal—Črni vrh, medtem pa sta komanda 
mesta Cerkno in vojaška šola Nemce in domobrance že odbili ter jih prisilili 
k umiku. Dne 29. januarja je prišlo do spopada med patruljo I. bataljona in 
Nemci, ko si prišli iz Sorice. Ko je patrulja odprla nanje ogenj, so se panično 
razbežali in se niso več vrnili, dasi jih je patrulja čakala v zasedi še dobro 
uro. Ponoči med 29. in 30. januarjem je 2. četa IV. bataljona uničila osem 
metrov dolg in Sest metrov širok most med Jesenovccm in Zalim logom na 
cesti, ki vodi iz Zadnje Smoleve z odcepom proti Martinjem vrhu. Oba ta 
dogodka pa sta stopila v ozadje, ker je 29. januarja prišlo iz štaba XXXI. di 
vizije povelje, naj štab brigade takoj pošlje dva bataljona na položaje proti 
vasema Gorje in Labinje. To povelje je štab XXXI. divizije izdal zaradi obve 
stila, da se pomika iz Dolenje Trebuše preko Želina proti Cerknem močna 
30 
nemška kolona v spremstvu osmih tankov. Enako povelje je dobila tudi 
Gradnikova brigada, naj pošlje dva svoja bataljona na položaje proti Planini 
in Ceplesu. 
\ zvezi z omenjenim povoljeui sta 29. janimrja ob pol štirih popoldne 
krenila I. in II. bataljon iz Davče in čez Trčje brdo nad Novaki na nove 
položaje v Labinje, ki sta jih zasedla ob sedmih zvečer. Obveščevalci so po-
poročiili. da so Nemci prodrli do reke, a so se po nepotrjenili vesteh umaknili. 
Skupina borcev Prešernove brigade v Črnem vrliu pri Iliriji junija 1944. (Po originalu v luškem muzeju.) 
Tri sto mož močna nemška kolona pa je prišla ta dan na Bukovo. Dišalo je po 
novi ofenzivi, ker so nemška letala bombardirala vasi Ponikve in Pečino. Ob 
enajstih zvečer sta se I. in II. bataljon premaknila v Zakriž, III. in IV. bataljon 
s štabom brigade pa sta prejela povelje, naj se takoj premakneta v Novake 
zaradi nevarnosti nemške ofenzive, ki je grozila od zahodne strani od polo 
žajev XXXI. divizije. I. in II. bataljon sta 30. januarja ob enih zjutraj zasedla 
položaje med Gorjem in Jesenicami na črti, ki jo je zasedla XXXI. divizija 
s svojimi enotami od Porezna do Želina. 
Po prihodu III. in IV. bataljona v Novake je bilo na tem .sektorju mirno. 
Tudi naslednje dni se ni zgodilo nič razburljivega. Dne 51. januarja je bila vsa 
brigada v Novakih in je ostala tam do 2. februarja. Brigada se je po.slovi]a od 
tega sektorja z mitingom in se potem vrnila na Gorenjsko, kjer so jo čakale 
nove naloge, predvsem mobilizacija, s katero naj bi znova ustanovili III. bata 
ljon, ki je dne 51. januarja dokončno prišel pod štab XXXI. divizije in je bil 
izločen iz sestava Prešernove brigade. 
31 
Prva februarska mobilizacija 
Konec januarja 1944 je Glavni štab NOV in POJ izdal odredbo o splošni 
mobilizaciji. Na podlagi te odredbe je IX. korpus zapovedal XXX. diviziji, naj 
krene onstran Soče do Slovenske Benečije ter izvede mobilizacijo v Benečiji 
in Goriških Brdih. XXX. divizija je svojo nalogo pod vodstvom komandanta 
Alberta Jakopiča-Kajtimira v treh tednih opravila, obenem pa močno okrepila 
partizansko gibanje na desnem bregu Soče. 
Podobno nalogo je dobila na svojem sektorju tudi XXXI. divizija, ki je 
zapovedala Gradnikovi brigadi izvedbo mobilizacije na Šentviški in BanjSki 
planoti, v Vipavski dolini, na sektorju južno od ceste Črni vrh—Col in na 
Krasu. Vojkova brigada je dobila mobilizacijsko nalogo na ozemlju južno od 
ceste Podbrdo—Škofja Loka, v Poljanski dolini, v Medvodah z okolico, na 
dolomitskem sektorju in v Idriji z okolico. Prešernovi brigadi pa je štab 
XXXI. divizije odločil kot mobilizacijsko področje ozemlje severno od ceste 
Podbrdo—Škofja Loka, Kranj, Jesenice, Bled in Bohinjsko Bistrico z vsemi 
okoliškimi kraji. Obenem z mobilizacijo naj bi brigada na lastno pobudo 
opravljala sabotažne in vojaške akcije. Štab XXXL divizije je svoje brigade 
posebej opozarjal na to, naj na novo mobilizirani borci pridejo v vojsko že 
z opremo in po možnosti tudi z orožjem, kajti brigada je od XXXI. divizije 
dobila za nove borce samo sto pušk. 
Dne 3. februarja 1944 ob enih popoldne je Prešernova brigada, razen dela 
štaba in dveh čet IV. bataljona, krenila z Martinjega vrha skozi Rovte in čez 
Sv. Lenart, Sušo, Bukovico, Ševlje, Bukovščico v Pozirno ter od tam v Za-
brekve. I. batalon se je nastanil na Mohorju, II. bataljon z 2. četo IV. bataljona, 
okrepljeno s težkomitraljezkim oddelkom, pa v Zabrekvah. Zvečer pa sta za 
pustili Martinj vrh tudi 1. in 3. četa IV. bataljona in se premaknili na Lav-
tarski vrh, kamor sta prispeli skupaj s štabom bataljona v jutranjih urah 
dne 4. februarja 1944. 
Dne 4. februarja 1944 ze bil v Zabrekvah sestanek s terenskimi delavci 
s stražiSkega področja zaradi predvidevane mobilizacije v Stražišču, Drulovki, 
v Laborah in na Bregu, ki naj bi jo opravili v noči med 4. in 5. februarjem. 
Vodstvo te akcije je štab brigade s komandantom Rudolfom Hribernikom-
Svarunom. ki se je nahajal na mobilizacijskem sektorju, zaupal namestniku 
brigadnega komandanta Albinu Drolcu-Krtini (ki je ta položaj sprejel ponovno 
dne 2. februarja, ko je bil premeščen prejšnji namestnik komandanta Franc 
Jernejc-Milče v Vojkovo brigado). Popoldne okrog petih sta I. in II. bataljon, 
okrepljen z 2. četo IV. bataljona, že krenila v akcijo. Na Javorniku se je 
bataljonoma pridružil Se minerski vod Gorenjskega odreda. Ko so prispeli na 
mobilizacijsko področje, ga je I. bataljon zavaroval z zasedami na Gorenji 
Savi, pri Treh križih, na Šiengcah, na Gašteju, na Laborah, na obrobju Brega 
in na cesti proti Zabnici. Razen zased je I. bataljon določil še krožno patruljo, 
ki je kontrolirala teren okrog Stražišča. II. bataljon, ki mu je štab brigade 
poveril neposredno mobilizacijsko akcijo v omenjenih krajih, je z dvema 
četama mobiliziral v Stražišču pri Kranju, s preostalo četo in s četo IV. bata 
ljona, ki mu je bila dodeljena, pa v Drulovki, na Laborah in na Bregu. Tema 
četama se je pridružil tudi minerski vod Gorenjskega odreda z nalogo, da 
minira cesto Ljubljana—Kranj, takoj ko jo bosta četi prekoračili pri Bregu. 
Mobilizacijska akcija je nemoteno potekala. II. bataljon je v noči med 4. 
in 5. februarjem 1944 mobiliziral 71 novih borcev, ujel pa je tudi tri Nemce, 
32 
bilizacijska enota je krenila mimo Crngroba in ob pol devetih zvečer prispela 
v Žabnico, blokirala tamkajšnjo orožniško postojajiko in izvedla mobilizacijo, 
obenem pa rekvizicijo pri nekem priseljenem Nemcu. Pri rekviziciji so morali 
partizani vdreti skozi okno v prvem nadstropju, ker je bilo pritličje zabarika-
dirano. V stanovanju so našli puško in ročne bombe. Mobilizacijska enota je 
v Žabnici gospodarila štiri ure in pol, nato se je umaknila in se z brigado 
premaknila na Laviarski vrh, kamor so prispeli 14. februarja ob pol treh 
zjutraj. III. in IV. bataljon pa sta nadaljevala pot na Martinj vrh. S tem je 
bila prva februarska mobilizacija v glavnem zaključena. Brigada je mobili 
zirala okrog tri sto novih borcev. Dne 15. febriiarja se je premaknila v Gorenje 
Novake, kjer je priredila miting in ostala tam do 17. februarja, ko se je po 
novno premaknila na Martinj vrh. Proti večeru 19. februarja so vdrli v Zgornjo 
Žetiiio. kjer se je nahajal IV. bataljon, Nemci in belogardisti in se spopadli 
z bataljonom, a so se morali 20. februarja proti jutru umakniti na izhodiščne 
položaje. Ta dan se je brigada premaknila čez Stirpnik, Ševlje in Pozirno v 
Zabrekve. Dne 22. februarja zvečer je odšel II. bataljon na akcijo v Stražišče, 
druge enote pa so se premaknile na Lavtarski vrh in Planico, od koder je 
brigada naslednji dan začela novo obširno mobilizacijsko akcijo. 
Dniga februarska mobilizacija 
Dne 23. februarja 1944 je Prešernova brigada začela z novo obsežno mo 
bilizacijsko akcijo, ki se je z drznim pohodom I. in dveh čet II. bataljona 
prenesla globoko na ozemlje na levem bregu Save. Pred odhodom v akcijo se 
je I. bataljon nahajal na Lavtarskem vrhu, kjer sta se mu pridružili tudi 2. in 
3. četa II. bataljona z nalogo, da bosta poskrbeli za transport na novo mobili 
ziranih borcev z levega brega Save čez smledniški most, od koder bi za na 
daljnji transport ijoskrbel Gorenjski odred. Iz enot I. in čet II. bataljona so 
pred pohodom izločili vse boleline in slabotne tovariše, pa tudi novince, ki še 
niso bili vajeni tako nevarnih in tveganih akcij, kot so se obetale na levem 
bregu Save, in jih začasno vključili v III. in IV. bataljon. Tako je prišla za 
časno v sestav IV. bataljona tudi 1. četa 11, bataljona in se skupaj z njim 
premaknila na Jamnik. III. bataljon pa je krenil z novinci v Novake. 
Točno ob šestih zvečer je I. bataljon z 2. in 3. četo II. bataljona krenil na 
svoj pohod. Toda še preden so borci prišli do Save, se je zaradi teme zveza 
med I. in II. bataljonom pretrgala. Vsak za.se sta se bližala smlcdniškemu 
mostu, kamor sta četi II. bataljona prišli z delom I. bataljona okrog polnoči in 
pod vodstvom vodiča takoj prekoračili Savo. Glavnina I. bataljona pa se je 
zamudila celo uro z iskanjem pretrgane zveze, ki jo je zaman iskala, saj sta 
bili obe četi II. bataljona in del I. bataljona že onstran Save. Zato je glavnina 
prvega bataljona krenila sama proti železni.ski progi, kjer se je njena pred 
hodnica srečala z nemško patruljo, ki je presenečena obstala, nato pa se pred 
prav tako presenečeno predhodnico I. bataljona umaknila, ne da bi streljala. 
Tudi partizani niso streljali za njo, da ne bi povzročili alarma in s streljanjem 
privabili nemških sil, ki bi jim lahko preprečile nemoten in neopazen prehod 
preko Save. Glavnina I. bataljona se je zato premaknila v bližnjo vas, da bi 
zmešala Nemcem sled. nato pa skupaj s predhodnico na drugem mestu preč 
kala progo in nadaljevala pohod proti Savi, čez smledniški most in nato do 
Smlednika, kamor je prišla neopažena in kjer je poiskala zvezo s terenskimi 
3 Loški razgledi 33 
3. četo II. bataljona na pot proti vojašnici v Črnem vrhu nad Novaki, kjer so 
bili že borci, moljilizirani v prvi akciji in ki jih je pripeljala sem 2. četa 
IV. bataljona. 
Dne 7. februarja ni bilo nobene mobilizacijske akcije, pač pa sta dve sku 
pini po petindvajset borcev II. bataljona krenili proti večeru na prehranje 
valno akcijo na Dobravo pri Kropi in na Ovsiše pri Podnartii. Prav tako je 
II. bataljon dal na razpolago minerskemu vodu Gorenjskega odreda mitra-
Ijezko zaščitnieo za izvedbo sabotažne akcije na progi Kranj-Podnart. Ostalo 
moštvo II. bataljona je skupaj s I. bataljonom in štabno četo ostalo na Jani-
niku, kjer so zvečer priredili miting, katerega se je udeležilo tudi civilno 
prebivalstvo, med njimi štirinajst aktivistk iz Krope. 
Dne 8. februarja je II. bataljon dal eno izmed svojih čet na razpolago 
brigadnemu intendantu za prehranjevalno akcijo. Po akciji pa se je ta četa 
premaknila preko Selške doline in Martinjega vrha k vojašnici na Črni vrh 
nad Novake. Preostala četa II. bataljona, štabna četa in minerski vod so se ta 
dan ob petih popoldne prav tako premaknili preko Jelovice, Prtovča in Far-
jega potoka na Criii vrh, medtem ko je I. bataljon skupaj s komandantom 
brigade Rudolfom Ilribernikom-Svarunom krenil v Kamno gorico, kjer so 
zvečer priredili miting, nato pa se premaknili na \odiško planino, kjer je bila 
že predhodnica I. bataljona. 
Ustanovitev novega III. bataljona 
V pismu, ki ga je dne 8. februarja 1944 poslal komandant brigade Rudolf 
Hribernik-Svarun po svojem namestniku Albinu Drolcu-Krtini političnemu 
komisarju brigade Ludviku Petelinjšku-Crtu, je predlagal, naj štab brigade 
kljub njegovi odsotnosti ponovno formira III. bataljon. Vzlic nekaterim po 
mislekom brigadnega političnega komisarja se je štab brigade takoj lotil 
formiranja novega III. bataljona. Že 9. februarja 1944 je izdal podrejenim 
štabom nalogo, da se naslednji dan, dne 10. februarja 1944, zaradi vrzeli, ki je 
v brigadi nastala po odpoklicu prejšnjega III. bataljona pod direktno komando 
štaba XXXI. divizije, formira nov III. bataljon, katerega jedro bi tvorili 1. četa 
II. bataljona in 3. četa IV. bataljona z vseju orožjem in moštvom, ki sta ga imeli 
na dan, ko je bila izdana odredba štaba brigade. Za komandanta III. Ijataljona 
je bil imenovan tovariš Dren, za politkomisarja tovariš David, ostale funkcio 
narje pa bi določili kasneje. 
Dne 10. februarja so bili v štab brigade poklicani po en funkcionar iz II. 
in iz IV. bataljona in oba člana novoimenovanega štaba III. bataljona. Uro 
kasneje, ob devetih dopoldne, so se pred štabom brigade postrojili vsi na 
novo mobilizirani borci in prisegli, nato je štab brigade najprej formiral 
III. bataljon, na novo mobilizirane borce pa potem porazdelil med posamezne 
bataljone. Ko je bil bataljon formiran, so se bataljoni razmestili po novih 
položajih: II. v Leskoviei. III. v Slugov^i dolini in IV. na Robidnici, kjer sta 
ostala tudi štab brigade iii štabna četa. S teh položajev so se 11. februarja 
najprej premaknili na Martinj vrh. Dne 12. febrimrja sta se III. in IV, bata 
ljon premaknila na Lavtarski vrh, II. bataljon pa na Jamnik, kamor je bil 
prišel tudi I. bataljon, pri katerem se je nahajal brigadni komandant. 
Dne 13. februarja, po posvetovanju z aktivisti škofjeloškega območja, je 
brigada ob pol šestih zvečer krenila na mobilizacijsko akcijo v Žabnico. Mo-
34 
člane NSDAP, ki so bili nslužbeni v Kranju, a so stanovali v Stražišču, in jih 
odpeljal s seboj. 
Vzlic tenm, da se je akcija nemoteno razvijala, ni ostala neopažena. 
Tik pred zaključkom je proti zasedi na Štengcah privozil po cesti sovražni 
oklopni avtomobil, ki ga je zaseda, oborožena s težko strojnico, takoj napadla 
in ga poškodovala, da je obstal na cesti. Iz njega so se hoteli rešiti štirje gesta-
povci, a .so obležali na cesti pod rafali težke strojnice. Ta spopad je dal 
Nemcem signal, da na področju, od koder so se slišali rafali, ni nekaj v redu. 
Iz vojašnice v Kranju se je takoj oglasil težki minomet, pri savskem mostu pa 
je stopil v akcijo nemški težki top in istrelil okrog šestdeset granat na pod 
ročje, na katerem je menil, da so partizani. Nekaj granat je padlo tudi na 
Stražišče, kjer so popolnoma porušile neko hišo ter ubile neko žensko in 
nekega otroka. Obenem je proti mestu, kjer je gorel nemški oklopnjak, hitela 
nemška kolona, obrožcna z brzostrelnini topom, da bi napadla partizane. Toda 
akcija je bila medtem že opravljena. Bataljona z mobiliziranci sta se že vračala 
in se dne 5. februarja zjutraj vrnila na izhodiščne položaje. Med potjo je hotel 
iieki niobiliziranec, bivši esesovcc. ki ga je partizanska mobilizacija zatekla 
na dopustu, uteči. Beg si je hotel izsiliti s puško, s katero je bil oborožen. 
Streljal je na namestnika brigadnega komandanta, ga ni zadel. Zato je bil na 
mestu likvidiran. Prav tako so bili obsojeni na smrt Nemci, člani Hitlerjeve 
NSDAP. 
Dne 5. februarja so se štabna četa, komora 1. bataljona in komora in četa 
n. bataljona premaknile na Janmik, ki je bil obenem določen kot zborno mesto 
za enote, ki so odšle proti večeru na mobilizacijsko in prehranjevalno akcijo 
v Žabnico in Zgornje. Srednje in Spodnje Bitnje. Na Jamnik se je premaknila 
tudi 2. četa IV. bataljona, določena za transport mobiliziranih borcev z mobi 
lizacijskega področja na osvobojeno ozemlje do vojašnice na Črnem vrhu. kjer 
naj bi poiskala zvezo s političnim komisarjem brigade Ludvikom Petelinjškom-
Crtoin. ki se je v času te akcije z delom štaba nahajal v Novakih nad Cerknim. 
Ob štirih popoldne dne 5. februarja je namestnik brigadnega komandanta 
Albin Drolc-Krtina popeljal I. bataljon, okrepljenega z dvema četala II. bata 
ljona, v mobilizacijsko akcijo čez Mohor proti Bitnjam. Le naključje je hotelo, 
da ni partizanska kolona v bližini Javornika trčila na nemško kolono, ki je ves 
dan držala zasedo pri Cepuljah. Nemci so namreč zaradi mobilizacijske 
akcije v Stražišču in v okoliških vaseh okrepili to področje s svojimi silami, 
ki so zasedle Stražišče in še nekatere druge kraje ob progi Kranj—Ljubljana, 
med njimi tudi Žabnico. Zato je moralo vodstvo opustiti mobilizacijsko in 
prehranjevalno akcijo v Zabnici in jo izvedlo samo v Spodnjih. Srednjih in 
Zgornjih Bitnjah. kjer so mobilizirali devetintrideset novih borcev, nato pa se 
umaknili, ne da bi prišli v stik s sovražnikom, in se premaknili čez Cepnlje, 
Mohor. Sv. Jero in Podblico na Jamnik. kamor so prispeli 6. februarja 1944 
zjutraj. 
V času, ko se je moštvo vrnilo iz akcije, so bili na Jamniku že terenski 
delavci s kroparskega terena zaradi mobilizacije na Jijihovem področju. 
Moštvo, ki se je dopoldne vrnilo, se ni utegnilo dodobra spočiti, ko je moralo 
okrog treh popoldne kreniti na novo akcijo. V noči med 6. in 7. februarjem so 
čete I. bataljona in 2. četa 11. bataljona mobilizirale v Kropi, na Spodnji. Zgor 
nji in Srednji Dobravi, na Lipnici. v Ovsišah, na Njivicah, v Nemiljah, v 
Cešnjici in v Rovtih ter pripeljale na Jamnik 51 novih borcev. Ti so skupaj 
z mobiliziranci iz bitenjskih vasi krenili dne ?. februarja ob štirih zjutraj s 
3« 35 
delavci, ki so jo napotili proti Komendski Dobravi. Ta del pohoda pa ni 
potekel nemoteno. Blizu Vodic so zaslišali brnenje in kmalu zagledali osebni 
in tovorni avto, oba polna Nemcev. Osebnega so likvidirali, medtem ko so 
Nemci že po prvih strelih poskakali s tovornega avtomobila, zasedli položaje, 
udarili z boka v partizansko kolono in jo razdelili na dva dela. Od glavnine 
se je ločila skupina sedemdesetih borcev, pri katerih je bil tudi vodič, ki jih 
je popeljal proti Komendski Dobravi, medtem ko je ostala kolona brez vodiča 
krenila v isto smer v manjših skupinah in izgidjila enajst tovarišev, ki so 
zgrešili pot in se izgubili. Od teh se jih je pet vrnilo, šest pa jih je ostalo 
pogrešanih. Po nemških poročilih so imeli v spopadu partizani enega mrtvega, 
medtem ko so Nemci utriieli pet mrtvih in več ranjenih poleg osebnega avto 
mobila, ki so ga partizani uničili s posadko vred. 
Dne 24. februarja je I. bataljon skupaj z 2. in 3. četo II. bataljona počival. 
Tudi pri enotah, ki so ostale na desnem bregu Save, se ta dan ni zgodilo nič 
posebnega. Samo l.četa II. bataljona je šla v prehranjevalno akcijo v Besnico, 
ki je potekala nemoteno in je dobro uspela. 
Dne 25. februarja ob petih popoldne je I. bataljon zapustil taborišče pri 
Komendski Dobravi. ])oslal vso opremo z vozovi na Šenturško goro in odšel 
v akcijo. Pol ure kasneje sta se mu pridružili tudi četi II. bataljona, ki sta šli 
mobilizirat v Lahovče, severozahodno od Komende, in mobilizirali 22 novih 
borcev, ne da bi naleteli na sovražnika. I. bataljon pa je krenil proti Brnikom, 
mobiliziral v Zgornjem in Spodnjem Brniku in v Vahovljah, nato pa oddal 
46 mobiliziraiicev četama II. bataljona, ki sta na novo mobilizirane borce 
odpeljali do Hraš in jih oddali četi Gorenjskega odreda, ki jih je odpeljala čez 
Sav^o, nato pa krenili proti Šenturški gori. Medtem pa je I. bataljon po kratkem 
počitku v Brnikih krenil v Cerklje, izvedel prisilni odkup in mobiliziral 
16 novih borcev. Ko so se partizani že eno uro mudili v Cerkljah, jih je s sla 
bim ognjem začela motiti nemška žandarmerija. ki so jo blokirale zasede. 
Zaradi tega streljanja je del I. l)ataljona napadel žandarmerijsko postojanko 
in jo oblegal, dokler niso odpeljali iz Cerkelj novomobilizirancev in dva polno 
naložena voza z živili. Po umiku iz Cerkelj je skupina tridesetih borcev pod 
vodstvom komandanta bataljona tovariša Janeza odšla nazaj proti Brnikom, 
kjer je minirala poslopje priseljenega Nemca, ki so ga varovali štirje nemški 
orožniki, vendar miniranje ni dalo pričakovanega učinka. Ker se je že svitalo, 
so borci opustili obstreljevanje poslopja in se umaknili proti .'lenturški gori, 
kjer sta se že nastanili obe četi II. in glavnina I. bataljona. 
V noči med 25. in 26. februarjem je tudi IV. bataljon, ki se je nahajal na 
Jamniku, odšel na mobilizacijsko akcijo onstran Save. V prvih jutranjih urah 
je bataljon z novomobiliziranci vred. vračajoč se že, prebredel ledenomrzlo 
Savo. Prehod je ščitila 1. četa IV. bataljona, ki so jo iznenadili Nemci prav 
v trenutku, ko se je bataljon z novomobiliziranci premočen in premrzel znašel 
na desnem bregu. Med spopadom s sovražnikom se je nekaj novomobiliziranih 
borcev izgubilo, med njimi so jih nekaj zajeli Nemci, nekaj pa se jih je 
zateklo nazaj na domove. Vzlic nemškemu izuenadenju pa je IV. bataljon 
večino novomobiliziranih srečno pripeljal na Januiik. Neka patrulja III. bata 
ljona, ki se je z novinci nahajal na osvobojenem ozemlju, je nekje pod Robid 
nico naletela na tri ameriške oficirje, ki so se s padali spustili iz sestreljenih 
letal. Eden med njimi je bil hudo ranjen in je kmalu izdihnil, medtem ko so 
ostala dva poslali v štab korpusa. 
36 
Dne 26. februarja so borci I. in obeh čet II. bataljona počivali na Senturški 
gori in zvečer priredili miting, ki so se ga udeležili tudi domačini. Tudi pri 
enotah na desnem bregu Save se ta dan ni zgodilo nič vznemirljivega in ni 
bilo akcij, razen prehranjevalne, ki jo je opravila 1. četa II. bataljona. 
Dne 27. februarju je I. bataljon z dodeljenima četama II. bataljona krenil 
s Šenturške gore ia izvedel mobilizacijo v Podgorju (2 km jugozahodno od 
Kamnika), v Križu (4 km jugozahodno od Kamnika), v Mlaki (zahodno od 
Podgorja) in v Smajnici, četi 11. bataljona pa sia iiiobilizirali v Klancu in na 
Bregu. Istočasno je skupina trinajstih borcev z dvema minerjema in dvema 
terencema krenila v Komendo, kjer je nameravala likvidirati nemško orož-
niško postojanko, kar ji pa kljub večurnem obstreljevanju ni uspelo in se je 
proti jutru umaknila proti Senturški gori. 
Na položajih na desnem bregu Save, na Jamniku, pa je bil 27. februar vroč 
dan. Že ob pol osmih zjutraj je obveščevalna patrulja pri svojem odhodu iz 
vasi naletela na Nemce, ki so bili od Jamnika oddaljeni le še dobrih deset 
minut. V tej obveščevalni patrulji je bil tudi namestnik politkoniisarja IV. ba 
taljona Ludvik Šmitek-Jaro, ki so ga Nemci obstrelili in ga ranili v obe nogi. 
Vzlic temu in ne meneč se za bolečine, je pravočasno obvestil enote na Jam 
niku, okrog katerih so Nemci že skoraj stisnili obroč in jih hoteli uničiti. Edini 
umik iz obroča jim je nudila neka steza na Jelovico, ki pa so jo Nemci, ki so 
prišli na Jamnik s kroparske strani, preko Vodiške planine in iz smeri proti 
Lajšam, takoj po partizanskem umiku začeli obstreljevati s topovi in mino-
meti. IV. bataljon, štab brigade in štabna četa so takoj po umiku zavzeli bor 
bene položaje, s katerih so poslali v izvidnico močno jurišno skupino. Ta 
skupina je z juriSem pregnala Nemce z Jamnika. ki ga je sovražnik, že preden 
ga je zasedel, obstreljeval s topovi in ga tako zažgal. Zvečer se je IV. bataljon 
z dvema četama premaknil na Lavtarski vrh, L četa IV. bataljona pa je odšla 
proti progi čakat novomobilizirance z onstran Save. Na Lavtarski vrh je 
pripeljala več kot sto novih borcev, ki jih je poslal I. bataljon. Istočasno se je 
na Lavtarski vrh premaknila tudi štabna četa s štabom brigade, medtem ko 
se je III. bataljon ta dan premaknil iz Novakov na Martinj vrh. 
Dne 28. februarja je I. bataljon počival na Senturški gori. 2. in 5. četa 
II. bataljona pa sta se ta dan že vračali čez Savo, pripeljali s seboj še dve sto 
novih borcev in se združili s IV. bataljonom, štabno četo in štabom brigade, 
nakar so skupno nadaljevali pot na Stirpnik. kamor se je ta dan premaknil 
tudi III. bataljon. S Stirpnika so novomobilizirane borce transportirali v 
Novake. 
I. bataljon je ostal še vedno na Senturški gori. Dne 29. februarja popoldne 
je krenil na mobilizacijsko akcijo v Kapljo vas, Moste. Suhadole in Žeje. Zaseda, 
ki je blokirala orožniško postojanko v Komendi, pa je mimogrede mobilizirala 
tudi dvajset Komendčanov. Ker je bila 7nobilizacija v omenjenih krajih za 
ključena že ob desetih zvečer, je I. bataljon ob enajstih krenil mobilizirat še 
v Glino, Pšato in Poženk, zjutraj 1. marca pa se je premaknil na nove položaje 
v Stisko vas. Od tu je bataljon 2. marca krenil mobilizirat v Bukovico (ob 
cesti Vodice—Mengeš), Kot, Koseze, Šenkov turn in v Martinjek. Ko je bila 
okrog polnoči mobilizacija v omenjenih vaseh opravljena, je I. bataljon krenil 
proti Vodicam, napadel tamkajšnjo postojanko, obenem pa mobiliziral. Po 
stojanko je napadla sknpijia borcev z dvema strojnicama, s petimi bombaši, 
z dvema minerjema in z lahkim minomctom. Dne 3. marca ob enih zjutraj sta 
minerja postojanko minirala. Miniranje je uspelo, ni pa uspel juriš, ker je 
37 
sovražnik začel obstreljevati skupino z gostim minometalskim ognjem. Tudi 
drugi poskus, da bi vdrli v postojanko in jo do kraja uničili, se zaradi gostega 
iiiinometalskega ognja ni posrečil. Medtem je bila mobilizacija zaključena, 
obenem pa je bil opravljen tudi prisilni odkup živeža in bataljon se je ob 
pol treh zjutraj odpravil proti Stiski vasi. kjer je ta dan počival. Dne 4 marca 
ob pol štirih popoldne je 1. bataljon krenil iz Stiske vasi skozi Štaliijo vas, 
Adergas in Cerklje v Brnike, kjer je nekoliko počival, nato pa krenil v Smled 
nik, opravil prisilni odkup in se premaknil čez smledniški most na desni breg 
Save. 1. četa, ki je v Adergasu zbrala vse mobilizirauce in krenila z njimi 
proti Smledniku, je prekoračila Savo nekoliko kasneje. Dne 5. marca je bata 
ljon prispel na Planico pri Skofji Loki. S tem je bila velika mobilizacijska 
akcija Prešernove brigade zaključena. Brigada je dala IX. korpusu okrog dva 
tisoč novih borcev. 
Nemški ofenzivni sunki proti enotam Prešernove brigade 
Da bi preprečili nadaljevanje mobilizacije, so začele nemške enote z ofen 
zivnimi sunki proti Prešernovi brigadi. Prvi tak sunek je brigada doživela že 
27. februarja na Jamniku. Dne 1. marca ž944 je sovražnik ogrožal položaje 
III. bataljona na Stirpniku, vendar do borbe ni prišlo. Naslednji dan je 11. ba 
taljon zaradi nemškega vdora v Davčo okrepil bojne patrulje v icj smeri. 
Dne 3. marca je III. bataljon odgovoril na nemške premike s tem, da je poslal 
vod, oborožen s strojnicann, nad nemško vojaštvo v Stari Loki in v tej akciji 
ubil šest Nemcev. Prav tako so borci Prešernove brigade ta dan odšli na 
sabotažno akcijo v Žabnico. kjer so porušili transfornmtor. Dne 4. marca je 
III. bataljon ponovil napad na vojaštvo v Stari Loki. Dne 5. marca pa je 
skujjiua 76 borcev Prešernove brigade, ki jih je štab poslal po hrano v Ho-
tavlje, zaradi neodgovornosti komandirja in vodnika, ki sta kolono vodila, 
doživela katastrofo. Močna nemška kolona se je neopaženo približala vasi in 
jo obkolila. Ko so bili borci v vasi. so jih Nemci izncnada napadli in jih razbili 
im manjše skupine, da ni bilo mogoče organizirati urejene obrambe in ureje 
nega manevrskega iimika. Od skupin je bilo šest mrt\'ih, štirinajst ujetih in 
pet ranjenih, komandir in vodnik, ki sta bila za ta poraz odgovorna, pa se, 
zavedajoč se posledic, nista več vrnila v brigado. Ta dan je I. bataljon, kakor 
smo že omenili. i)rispel z onstran Save na Planico skupaj s 27 borci Il.bata-
Ijoim in z 71 na novo mobiliziranimi tovariši. Ob petih popoldne je nadaljeval 
pot proti Stirpniku, kamor je prispel ob desetih zvečer. Brigada pa se je že 
pred tem premaknila na nove položaje na področju Martinjega vrha. 
Na Stirpniku se je I. bataljon ponoči zavaroval s tremi stražami in izvid-
niško patruljo, naslednji dan. dne 6. marca, pa še z dvema bojnima patruljama, 
z dvema izvidniškima patruljama in z zasedo v jakosti voda. ki je kontrolirala 
Selško in luško dolino. Do pol devetih zjutraj se je zdelo, da bo dan potekel 
mirno, ko je nenadoma pritekel v štab izvidnik in javil, da je opazil premik 
sovražne kolone v smeri proti Dolenji vasi. od koder je nato zavila proti 
Stirpniku. Štab bataljoiui je takoj poslal petnajst borcev močno bojno pa 
truljo, okrepljeno s tremi puškomitraljezi. v smeri proti sovražniku. Toda že 
nekaj minut kasneje je izvidnik z dvema streloma javil, da je sovražnik v bli 
žini. Stražarski trojki, ki je prva zagledala Nemce, se je zataknila strojnica in 
se je umaknila brez strela. Takoj nato so Nemci napadli. Del bataljona je 
38 
skušal zasesti višine okrog Lcvtoiiiana. pri čemer ga je zelo oviral sovražni 
ogenj, ki je podpiral Nemce, ko so obkoljevali poslopje, v katerem je bila 
5. četa. Naposled se mu je to le posrečilo in z višin okrog Levtomana je za 
drževal Nemce tako dolgo, dokler se niso umakili iz vasi novomobiliziranci in 
drugi neoboroženci, nato pa se je premaknil in zavzel borbene položaje na 
višini nad Dragobačko v smeri Sv. Miklavža. Od tu je poslal bojno patruljo 
nazaj proti Stirpnikii z nalogo, da napade Nemce, a ti so se takoj po napadu 
umaknili. Ker se je sovražnik umaknil, je I. bataljon lahko poskrbel za ra-
Stab II, bataljona Prešcruovc brigade junija 1<>44. V sredini z iuiočnilii komandant bataljona Aleksandrov. 
(Po originala v loškem nuizcjii.) 
njence in jih transportiral v bolnišnico. \ tej bitki so partizani imeli 4 mrtve 
in 3 ranjene. S Stirpnika se je I. bataljon še isti dan premaknil preko Marti-
njega vrha v Davčo. 
Dne 7. marca se je Prešernova brigada nahajala s I. bataljonom v Davči, 
z II. v Novakih, s III. na Robidnici in s IV. v Leskovici. Naslednji dan se v 
brigadi ni zgodilo nič posebnega, razen v II. bataljonu, ki je bil zaradi nem 
ških premikov v pripravljenosti, vendar do stika s sovražnikom ni prišlo. 
Brigada je varovala svoje položaje in nadzorovala ozemlje na področjih Pe 
trovo brdo—Sorica—Železniki, Petrovo brdo—Krnica—Nova Oselica, Slugova 
dolina—Blegaš—Črni kal in Krnica—Kopačnica—Hotavlje—Malenski vrh. Od 
9. do 15. marca je brigada opravila več prehranjevalnih akcij, med njimi v 
Zalem logu, Oselici, Volaki, Gorenji vasi in Ptičjem brdu. Dne 10. marca je 
bil II. bataljon z eno četo še vedno v stanju pripravljenosti, IV. bataljon pa je 
39 
porušil opuščeno sovražno postojanko v Leskovici, da bi je sovražnik ponovno 
ne zasedel. Dne 12. marca je imel III. bataljon zaradi varnosti en vod v stalni 
pripravljenosti, nameraval pa je izvesti tudi prehranjevalno akcijo, ki je 
zaradi sovražnih zased spodletela. Dne 13. marca se je neka patrulja III. bata 
ljona pri Ilotavljah spopadla s sovražnikom in imela enega ranjenca, ki je 
naslednji dan pri jarevozu v bolnišnico umrl. Dne 15. marca se je II. bataljon 
premaknil iz Novakov na nove položaje v Ccples in zaradi nevarnosti pred 
sovražnikom zasedel s četo borbene položaje nad vasjo. Dve njegovi patrulji, 
ki sta nadzorovali ozemlje v smeri proti Kopačnici, sta se ta dan spopadli 
z dvema sovražnima patruljama. Ta dan so se namreč nemške kolone pomi 
kale proti Robidnici, kjer se je nahajal III. bataljon. 
Takoj ko je štab III. bataljona, pri katerem se je mudil brigadni politični 
komisar Ludvik Petelinjšek-Črt, zvedel, da se bližajo Nemci, je ukazal svojim 
četam zasesti borbene položaje. Kmalu nato se je nemška kolona približala. 
Borci III. bataljona so se zapletli v triurno bitko, dokler je niso z jurišem raz 
bili in pognali v brezglavi beg ter ji prizadejali več kot deset mrtvih. Tudi 
partizani so utrpeli težko izgubo. V bitki je padel brigadni politični komisar 
Črt. ki so ga naslednji dan pokopali v Cerknem. III. in IV. bataljon, ki je že 
med bitko zasedel položaje nad Robidnico in ščitil bok III. bataljona, sta 
ostala na borbenih položajih še vso noč, misleč, da bodo Nemci napad ponovili. 
Nemci pa so se zaradi izgub, ki so jih utrpeli, umaknili v svojo izhodiščno 
postojanko. 
Boji Prešernove brigade v ofenzivnih akcijah IX. korpusa NOV in POJ 
Dne 16. marca 1944 se je premaknil štab Prešernove brigade, štabna četa 
in II. bataljon na Kladje. I. bataljon na Vrhovce, III. in IV. pa v Novo Oselico. 
Zaradi ofenzivnih akcij, ki jih je v tem času pripravil štab IX. korpusa NOV 
in POJ. se je brigada že naslednji dan premaknila na Ledine, kjer se je zbrala 
vsa XXXI. divizija. Od tod so odšle Gradnikova, Prešernova in Vojkova bri 
gada na Govejek, kjer je ostal štab brigade, štabna četa in IV. bataljon s ko 
moro ter z bolnimi in slabotnimi borci II. bataljona, ki je v zvezi z napadom 
na Godovič dobil nalogo, da skupaj s I. bataljonom Vojkove brigade blokira 
cesto Idrija—Godovič in prepreči sovražniku, da bi iz Idrije prodrl napade 
nima sovražnima postojankama v Godoviču in Hotedrščici na pomoč. II. bata 
ljon je skupaj s petimi minerji Prešernove brigade, ki jih je le-ta dala na raz 
polago Vojkovi brigadi, takoj krenil na pot in 18. marca ob pol petih zjutraj 
zasedel borbene položaje kakih petdeset metrov nad cesto Idrija—Godovič. 
Istočasno sta krenila na nove položaje tudi I. in III. bataljon. I. bataljon je imel 
nalogo, da prepreči vdor sovražnika iz Poljanske doline in zavaruje z močjo 
svojega orožja cesti Fužine—Sovodenj in Fužine—Žiri, III. bataljon pa je 
krenil proti Idriji z nalogo, da 18. marca ob štirih zjutraj demonstrativno 
napade sovražno postojanko v Spodnji Idriji in naveže sovražnika nase. 
Dne, 18. marca so bili štab brigade, S(abna četa in IV. bataljon, ki je ostal 
v rezervi, razporejeni na Govejku, I. bataljon na sektorju Fužin, II. nad cesto 
Idrija—Godovič in III. nad Spodnjo Idrijo. V teku dneva so se štab brigade 
in enote z Govejka premaknili proti Ledinam. 
Točno ob šestih zjutraj dne 18. marca, istočasno, ko se je začel napad na 
Godovič, je III. bataljon napadel Spodnjo Idrijo. Nemcev, ki se napada niso 
40 
nadejali, se je lotil preplah in se niso takoj znašli. Brezglavo so begali po 
cestah in se šele čez čas uredili ter hoteli prodreti preko mostu čez Idrijco, 
a uspelo je le petim, druge pa je odbil dobro merjeni ogenj s položajev 
III. bataljona. Tudi teh pet se je hotelo umakniti nazaj čez most, a se niso 
mogli, zato so se pognali v Idrijco in jo prebredli. Potem ko so bili Nemci 
odbiti, so se zatekli v postojanko in začeli z ognjem vseh vrst zasipati parti 
zanske položaje. 
Skoraj istočasno so se začele prve praske na položajih II. bataljona Pre 
šernove in I. bataljona Vojkove brigade. Kmalu po šesti zjutraj je privozil 
iz Idrije prvi sovražni avtomobil. I. bataljon Vojkove brigade ga je spustil 
mimo, medtem ko ga je II. bataljon Prešernove začel obstreljevati. Kljub temu 
pa je sovražnemu avtomobilu z največjo brzino uspelo prebiti se skozi ogenj. 
Kmalu nato sta iz Idrije, kjer se je nahajalo sedem sto Nemcev in dve sto 
belogardistov, privozila nemški oklopnjak in prvi kamion, zaseden z voja 
štvom. I. bataljon Vojkove in II. bataljon Prešernove brigade sta ga dobila v 
križni ogenj. Tovorni avtomobil se je razbil, njegova posadka pa je bila uni 
čena. Zato se je oklopnjak naglo obrnil in odbrzel proti Idriji, od koder so 
začeli položaje I. bataljona Vojkove in II. bataljona Prešernove brigade ob 
streljevati s topovskim ognjem. Granate so padale zelo gosto, vendar jim je 
bataljon (2. četa, okrepljena z zaščitnim vodom z dvema težkima strojnicama 
in z desetino iz 3. čete, je bila porazdeljena petdeset metrov nad cesto Idrija— 
Godovič, 3. četa je z drugimi desetinami zasedla greben in varovala po 
ložajem ob cesti hrbet, l.četa pa je zasedla položaje tik ob Vojkovem bata 
ljonu) kljuboval. Topovski ogenj pa je bil samo predpriprava za napad pehote 
na partizanske položaje ob cesti Idrija—Godovič. Res je nemška pehota 
kmalu močno napadla Vojkov bataljon in razvnela se je ostra bitka, ki se je 
prenesla tudi na položaje II. bataljona Prešernove brigade. Zaradi nevzdrž 
nega nemškega pritiska se je moral Vojkov bataljon premakniti na nove po 
ložaje. Tedaj je stopila v akcijo tudi 5. četa II. bataljona, ki je bila na grebenu 
v rezervi. Njen poseg v borbo pa je zmedel ostalo moštvo II. bataljona, ki je 
mislilo, da jih je sovražnik obkolil in začel se je umik. Istočasno so Nemci 
vpadli bataljonu v bok in bataljon se je moral zateči k manevrski taktiki. 
Tudi na področju Spodnje Idrije je boj postajal vedno bolj besen. Nemcem 
v postojanki je uspelo držati III. bataljon na položajih in obrniti vso njegovo 
pozornost le na postojanko, medtem pa se je močni nemški koloni posrečilo, 
da se je neopazno priplazila bataljonu za hrbet in ga napadla. Bataljonu je 
grozila popolna obkolitev in moral se je prebijati med nemškimi zasedami 
proti Ledinam, ki jih je sovražnik obstreljeval z minami in jih znžgal. Bitka 
se je prenesla v bližino Ledin. Po ostrem medsebojnem obstreljevanju je bil 
sovražnik naposled odbit in se je moral timakniti v Idrijo. 
S tem so bili za ta dan boji Prešernove brigade končani. Ponoči so se enote 
premaknile in se 19. marca 1944 skoncentrirale na sektorju Oblakov vrh— 
Šebreljski vrh. Dne 20. marca opolnoči je brigada krenila čez Vojsko in Belo 
v Zadlog in varovala ozemlje v smereh Idrija—Bela—Idrijski log. Godovič— 
Hotedrščica—Idrija in Vipavski Črni vrh—Mala gora. Na teh položajih je 
ostala brigada do 22. marca, ko se je ob dveh popoldne skupaj s štabom 
XXXI. divizije premaknila na sektor Veharše—Trata—Dole. Položaje v Ve-
haršah je v noči med 22. in 23. marcem zasedel T. bataljon, položaje na Trati 
II. bataljon, položaje v Dolah pa štab XXXI. divizije, štab brigade s štabno 
četo in s III. in IV. bataljonom. 
41 
Na .svojem pohodu proti Trati je II. bataljon iskal zvezo s XVII. SNOB 
XXX. divizije, ki bi morala blokirati sovražno postojanko Rovte, a je ni našel. 
Zato je postavil pri Medvedjem brdu močnejšo zasedo z nalogo, da vzpostavi 
zvezo s X\ II. brigado, nato pa se premakne za bataljonom na Trato, kamor je 
bataljon prišel med drugo in tretjo uro zjutraj. 
Zaseda pri Medvedjem brdu je zanmn iskala zvezo s XVII. brigado, kar 
je pričalo, da se je načrt štaba IX, korpusa nekje zataknil, ali pa je namen 
XVII. brigade prekrižal sovražnik. Okrog sedme zjutraj se je komisar 3. čete, 
ki je ostal pri zasedi, sam oddaljil od nje, da bi pregledal položaj, a je naletel 
na sovražno zasedo, ki je streljala nanj in ga ranila, li streli so pričali, da so 
na oprezu močne sovražnikove sile, obenem pa signalizirali II. bataljonu, da 
je zasedel borbene položaje v tamkajšnjih opuščenih utrdbah v smeri proti 
Rovtam in Hotedrščici, ki jih je okrog devetih dopoldne napadel sovražnik. 
Po polurni ostri bitki je sovražnik s težkimi strojnicami prisilil del bataljona 
k premiku na nove položaje, obenem pa bataljon razdvojil. Del bataljona se 
je umikal proti Verharšam, kjer je imel svoje položaje I. bataljon, drugi del 
pa proti Vrbniku in vodil manevrsko borbo do ene popoldne, dokler se mu ni 
posrečilo manevrsko ločiti se od sovražnika in mu zmešati sled za seboj. 
I. bataljon je bil že na borbenih položajih, ko se je do njega premaknil del 
II. bataljona, ki se je umikal proti Veharšam, kamor se je okrog desetih do 
poldne prenesla bitka. Sovražnik — Nemci in domobranci — je zagrizeno 
napadal z močnimi silami, a vse do treh popoldne ni mogel zasesti položajev 
1. in dela II.bataljona, ki sta se zagrizeno branila in odbijala sovražne napade. 
Ob treh popoldne pa sta se premaknila na nove položiije, s katerih sta na 
daljevala borbo. Proti večeru sta še enkrat menjala položaje in tako izčrpala 
sovražnikovo premoč ter ga naposled s protinapadom prisilila, da se je umak 
nil \ svoje postojanke. Sovražnik je bil v teh bojih izgubil petindvajset mrtvih, 
število ranjenih pa je bilo precej \"išje. Prešernova brigada je imela tri mrtve, 
dva huje in štiri laže ranjene borce. 
Do bojev- je 23. marca 1944 prišlo tudi na položajih III. in IV. bataljona, 
ki sta se nahajala v Spodnjih in Zgornjih Dolah. Po nalogu štaba XXXI. divi 
zije je moral III. bataljon dati na razpolago dve četi. ki sta krenili proti Raz 
potju in zavarovali hrbet Vojkovi brigadi, ki je blokirala Idrijo in bila na 
tem odseku težke boje. Tako je na položajih III. bataljona v Spodnjih Dolah 
ostala samo ena četa. ki je skupaj s 1. in 2. četo IV. bataljona zavzela položaje 
proti Dolam. katerim se je približeval sovražnik. Zaradi premika I. bataljona 
na nove položaje je nastala praznina, ki jo je izrabil sovražnik in vpadel 1. in 
2. četi IV. bataljona v hrbet, tnedtem ko je četa III. bataljona na svojih polo 
žajih odbila sovražnika že z nekaj rafali. Ko sta se 1. in 2. četa prebili na nove 
položaje in ko je sovražnik prodiral proti vasi. je v akcijo stopila tudi 3. četa 
IV. bataljona, ki je bila v rezervi. Razbesnela se je ostra bitka, v kateri je 
padel komandir l.čete IV. bataljona Jože Močnik. Naposled je IV. bataljonu 
vendarle uspelo zadržati sovražnika ter ga po težkih bojih odbiti in prisiliti 
k umiku. Ko je sovražnik popustil in se umikal, je IV. bataljon kljub sovraž 
nemu minometalskenui zapornemu ognju pritisnil za njim in ga gonil v smeri 
proti sovražnim postojankam. Pri zasledovanju sovražnika je bil z drobcem 
sovražnikove mine težko ranjen bataljonski štabni kurir Franc Jernejčič in 
kmalu nato izkrvavel. 
Ko je Prešernova brigada odbila sovražne napade na področjih Trate, 
Veharš in Dol. .so njene enote še dolgo ostale na borbenih položajih, dokler 
42 
niso dobile ukaza za premik. Dne 24. marca v zgodnjih jutranjih urah je ko 
lono I.bataljona napadla močna sovražnikova zaseda ob cesti Idrija—Godovič, 
nakar je spremenila smer proti Ledinam. Blizu Razpotja jo je sovražnik začel 
znova obstreljevati s težkim in lahkim orožjem. Zato se je kolona premaknila 
na Govejek in krenila v Korito, kjer .se je zbrala vsa brigada, ki je s svojimi 
boji na sektorju Trata—Vehar.še—Dole sovražniku preprečila, da bi prišel 
obkoljeni Idriji na jiomoč. Partizanski obroč okoli Idrije je bil tako trdno 
sklenjen, da ga več kot tisoč mož močne nemške iri belogardističiie sile v Idriji 
in Spodnji Idriji niso mogle prebiti ter so bili Nemci prisiljeni, da so oskrbo 
vali svoje enote z municijo in hrano s pomočjo letal. Boji na tem odseku so 
z nezmanjšano srditostjo trajali tri dni in tri noči in je v njih sodelovalo tudi 
topništvo IX. korpusa. Naposled so borci XXX. di^-izijc vdrli v Spodnjo Idrijo 
in popolnoma razbili tamkajšnjo postojanko. Nemci so v teh bojih utrpeli 
izredno težke izgube. Popolnega poraza so jih rešili le podzemni bunkerji. 
Prešernova brigada med nemško ofenzivo »Dachstein« 
in v protiofenzivi IX. korpusa JVOV' in POJ 
Zaradi napadov enot IX. korpusa na postojanki Godovič in Hotedrščico 
in zaradi popolne obkolitve nemških sil na področju Idrije, so Nemci naglo 
z močnimi silami pripravili svojo marčevo ofenzivo proti IX. korpusu, ki so 
jo šifrirali pod imenom »Dachstein«. Dne 23. marca 1944, ko se je začela nem 
ška ofenziva, je bila Prešernova brigada skoiicentrirana v Koritu ter z za 
sedami in patruljami varovala in kontrolirala ozendjc v smereh Govejek— 
Ledine, Koprivnik—Jagcršče in proti Fužinam. Dne 26. marca se je brigada 
premaknila v Zadlog. štabna četa pa proti Mali gori in na vrhu hriba zaradi 
.sovražnikove ofenzive postavila dve izvidnici. 
Dne 2?. marca je 1. bataljon odšel v zasedo na cesto proti Idriji. Med potjo 
se je razdelil v dva dela. Prvi del bataljona je na pohodu na svoje položaje 
padel v sovražno zasedo, ki ga je napadla in ga hotela obkoliti. Zato se je ta 
del bataljona začel z manevrskim bojem umikati proti grebenu nad Zadlogom, 
kamor se je premaknil tudi drugi del bataljona in kjer je bataljon zavzel bor 
bene položaje ter jih držal vse do večera. II. bataljon ni prišel v .stik s sovraž 
nikom. \anj se je vrnila skupina 85 borcev, ki jo je sovražnik ločil 2''. marca 
na Trati. Tudi III. in IV. bataljon nista prišla na svojih položajih do stika 
s sovražnikom. 
Dne 28. marca jo Prešernova brigada zavzela borbene položaje južno in 
jugovzhodno od Zadloga na sektorju Vipavskega Črnega vrha, s katerih je 
branila ozendje v smereh proti Ajdovščini. Colit. Hotedrščici. Godovičti in 
Idriji. Zaseda dvajsetih borcev, ki jo je ta dan poslal I. bataljon proti Godo-
viču, se je ob enajstih dopoldne spopadla s sovražnikotn in utrpela enega 
mrtvega. Prav tako je sovražnik uničil patruljo dveh borcev, ki ju je zaseda 
poslala z obvestilom o sovražniku v štab bataljona. II. bataljon je mimo svoje 
glavnine, ki je zasedla jjoložaje na Črnem vrhu. že opolnoči poslal 58 borcev 
v zasedo med Cekovnik in Idrijo, njegove patrulje pa so napravile več zased 
na cestah Črni vrh—Godovič in Godovič—Ilotedrščiea. III. bataljon je na 
nekaj mestih porušil cesto Črni vrh—Col. IV. bataljon je zasedel položaje nad 
Ključem z nalogo, da blokira Idrijo. Okrog treh popoldne pa je proti njegovim 
položajem prodrla kolona osmih kamionov, zasedenih z vojaštvom. Bataljon 
43 
jih je napadel s položajev nad cesto Idrija—Črni vrh. Po kratkotrajni l)orbi 
so se Nemci z izgubami naglo umaknili proti Idriji. 
Dne 29. marca je vod L bataljona, ki je bil v zasedi na cesti Črni vrh— 
Godovič, napadel močno nemško patruljo, nato pa se umaknil proti položajem 
svojega bataljona. Okrog dveh popoldne se je tem položajem približala nem 
ška kolona. Borci I. bataljona na dobro zamaskiranih položajih so jo spustili 
na nekaj deset metrov blizu, nato pa so jo napadli s strelnim orožjem in z 
ročnimi bombami ter jo pognali v beg. Na položajih II. bataljona niso prišli 
v stik s sovražnikom. III. bataljon je z glavnino svojih sil ta dan zasedel po 
ložaje severozahodno od ceste Idrija—Godovič in si zavaroval hrbet z zase 
dama pri Ključu na cesti Idrija—Črni vrh in na križišču ceste Idrija—Črni 
vrh—Godovič. IY. bataljon je na položajih jugozahodno od Črnega vrha varo 
val ozemlje v smeri proti Golu. 
30. marec je bil mrzel in deževen dan. Zaseda I. bataljona na cesti Idrija— 
Črni vrh je okrog osme zjutraj napadla sovražni kamion. Nemci so takoj na 
pravili izpad in prisilili petnajst mož niočno partizansko zasedo k umiku, 
vendar pa z močno poškodovanim kamionom niso mogli nadaljevati poti. 
Glavnina I. bataljona je skupaj s III. bataljonom ta dan branila ozemlje v 
smeri proti Godoviču, II. in IV. bataljon pa sla bila na položajih nad Črnim 
vrhom. 
Dne 31. marca brigada ni prišla v stik s sovražnikom. Mraz ni odnehal. 
V noči na 1. april je zapadel sneg. Ob devetih dopoldne se je neka patrulja 
1. bataljona spopadla z Nemci v bližini položajev svojega bataljona, ki je takoj 
posegel v borbo ter z naglim napadom pognal sovražnika v beg. Istočasno je 
ob I. bataljonu zasedel položaje tudi III. bataljon. Na položajih II. bataljona 
se ni zgodilo niČ vznemirljivega. IV. bataljon pa je bil že od petih zjutraj na 
borbenih položajih zahodno od Črnega vrha. Nekje v bližini Godoviča so par 
tizanske enote vodile zapletene boje z Nemci. Ob pol enajstih dopoldne pa so 
se zaslišali tudi odmevi bitke od Zadloga sem, kjer se je spopadla Gradnikova 
brigada s tri sto mož močno nemško kolono ter jo z jurišem. med katerim je 
sovražnik utrpel 12 mrtvili in 3 ranjene, pognala v beg. 
Dne 1. aprila ob petih popoldne je bil na Črnem vrhu zbor brigade, nakar 
se je brigada s L, III. in IV. bataljonom premaknila nad Godovič. II. bataljon 
pa je zasedel položaje pred Hotodrščico. Dne 2. aprila je patrulja I. bataljona, 
ki se je ukopal na položajih na kotah 673 in 753 nad Godovičem, naletela na 
sovražnikovo patruljo in jo napadla. Sovražnik se je umaknil in do desetih 
dopoldne je na položajih I. bataljona vladalo zatišje, nakar se je začela polo-
žajna bitka z obojestranskim obstreljevanjem, ki je s presledki trajalo ves dan. 
Štab brigade s štabno četo je bil nad Grišami, IV. bataljon pa je imel položaje 
vzhodno od Godoviča na koti 817 in na sosednjih dominantnih točkah. Na teh 
položajih je IV. bataljon našel dve strojnici znamke »Breda« in večjo količino 
municije. II. bataljon je na položajih pred HotedrSčico takoj po prihodu za-
miniral z naletnimi minami cesto Hotedrščica—Godovič—Idrija. Popoldne 
se je bataljon premaknil na nove položaje na isieni sektorju. III. bataljon je 
2. aprila zasedel položaje nad Grišami, nato pa koto 570 in sosednjo dominatno 
točko z nalogo, da blokira Godovič z zahodne strani. Na njegovih položajih je 
vladalo zatišje vse do večera, ko je sovražnik izstrelil proti njim nekaj min 
in rafalov, ki pa so zadeli v prazno. 
Blokada Godoviča je potekala ^elati^^lo jnirno in brez žrtev, razen kurirja 
štaba brigade Vinka Dolenca, ki je padel v sovražno zasedo, nekje med polo-
44 
žaji I. iu I\. bataljona. V noči med 2. in 3. aprilom je III. bataljon poslal v 
neposredno bližino postojanke dve patrulji po šest borcev z dvema mitralje-
zonia, ki sta v presledkih in z menjavanjem položajev demonstrativno obstre 
ljevali postojanko. Sovražnik je vso noč na slepo odgovarjal z avtomatičnim 
orožjem. Zjutraj pa je skoraj ves III. bataljon odšel na pomoč Gradnikovi 
brigadi, ki je vodila težke boje z Nemci okrog Idrije. Ta dan pa so se tudi 
položaji L in IV. bataljona Prešernove brigade spremenili v bojišče. Na polo 
žajih IV. bataljona so že ob sedmih zjutraj zapazili sovražnikove premike med 
Godovičem in Ilotcdrščico. Ob pol enajstih dopoldne se je položajem I. bata 
ljona približala močna nemška patrulja, proti kateri je štab I. bataljona takoj 
poslal svojo bojno patruljo, ki je Nemce napadla. Med patruljama se je vnela 
enourna borba, dokler se sovražnik z izgubo dveh mrtvih ni naglo umaknil. 
Medtem pa so Nemci in domobranci že napadli položaje 2. čete IV. bataljona, 
ki jih je po ostri četrturni borbi odbila, da so se naglo umaknili proti Godo-
viču. Zatišje pa je trajalo samo do pol dveh popoldne, ko je sovražnik ponovno 
napadel položaje 2. čete IV. bataljona, ki je branila dominantno točko na 
koti 817, ter jih začel obstreljevati s težkimi strojnicami in minometi. Dvajset 
minut kasneje se je sovražni ogenj prenesel tudi na položaje I. bataljona, 
nakar je proti njim začela prodirati sovražna pehota. Več kot štiri sto mož 
nemške pehote se je trudilo, da bi zavzeli predvsem koto 817, ki je obvladala 
tudi druge položaje, zasedene po I. in IV. bataljonu. Kljub izgubam je sovraž 
nik večkrat jurišal na koto, a je 2. četa junaško odbijala sovražne napade. 
Zato je sovražnik skoncentriral na koto učinek vsega svojega orožja, obenem 
pa držal pod ostrim ognjem tudi položaje I. bataljona na krilu, ki bi se lahko 
prenuiknilo na pomoč 2. četi IV. bataljona, če drugače ne, vsaj s koncentrirano 
podporo svojega orožja. 2. četa IV. bataljona je bila ves čas pod silovitim so 
vražnikovim ognjem in le dobro utrjeni zakloni so jo obvarovali pred izgu 
bami. Ta ogenj je postajal vedno silovitejši, dokler ni za trenutek ponehal in 
so se Nemci, ki so bili že nekajkrat odbiti, z jurišem znova pognali proti koti 
in ne meneč se za težke izgube vrgli 2. četo s položajev. Četa juriša ni mogla 
odbiti in se je naglo umaknila proti položajem 3. čete IV. bataljona, ki jih je 
takoj nato zasul nemški ogenj z dominantne kote 817, ki je bila zdaj v nemških 
rokah. Zato sta se 2. in 3. četa morali umakniti tudi s teh položajev na položaje 
1. čete, obenem se je umaknil tudi mitraljezni oddelek, pratež IV. bataljona pa 
se je umaknil proti VeharSam. 
Ko so Nemci zasedli koto 817 in s svojim sunkom vrgli s položajev glav 
nino IV.bataljona, niso več napadali v tej smeri, marveč so se samo zavarovali, 
svoj napad pa usmerili proti položajem I. bataljona, ki je dotlej odbil vse 
nemške napade in juriše. Z zavzetjem kot 817 in 702, ki jih je prej branil 
IV. bataljon in jih je zdaj posedoval sovražnik, se je I. bataljon znašel v ne 
varnosti, da ga sovražnik obkoli in popolnoma razbije. Vse breme borbe se je 
zdaj preneslo nanj, jioložaji so od minute do minute postajali manj vredni in 
za odločitev bitke v partizanski prid vedno manj pomembni. Zato se je štab 
I. bataljona odločil za premik v smeri proti Veharšam. 
Na Veharšali se je bataljon ponovno ukopal in zasedel položaje, s katerih 
je ponovno napadel sovražnika. Sovražnikova udarnost se je v teh bitkah 
zmanjšala že za četrtino. Njegove vrste so se zaman skušale približati parti 
zanskim položajem. Aselej so bile odbite, dokler se niso izčrpane umaknile 
z osemintridesetimi mrtvimi in šestdesetimi ranjenimi. Za umikajočim se so-
45 
vražnikom je I. l)afaljon poslal četo. ki je zasedla borbene položaje v smeri 
proti Codovičn. medtem ko sta se drngi dve četi nastanili v ^ eliaršah. 
\ II. bataljonu se 5. aprila ni zgodilo nič posebnega. S svojimi patruljami 
je nadzoroval ozemlje v smereh proti Rovtani in Hotedrščici. Zvečer je poslal 
dvanajst borcev ua prehranjevalno akcijo v Dole. ki je dobro uspela. III. bata 
ljon je s svojimi četami podpiral Gradnikovo brigado. Ob petili popoldne je 
prišla v bližino neke čete tlvajset mož močna nemška patrulja, ki so jo borci 
takoj napadli. Patrulja se je brezglavo razbežala in j)nstila na bojišču dva 
težko ranjena, ki sta kmalu nato umrla. Odvrgla pa je tudi nekaj municije za 
strojnico MG. Prav tako je vod t. čete III. bataljona, ki je bil v zasedi v do 
linici Zali. opazil sovražno kolono, a je zavila v hrib izven dosega pehotnega 
ognja. Medtem pa je na idrijskem sektorju divjala ])itka. ki jo je že ves dan 
vodila Gradnikova brigada in v kateri je imel sovražnik 2~y mrtvih in 22 ra 
njenih. Istega dne so Gradnikovci obmetavali Idrijo s težkimi minami. Neka 
mina je po naključju padla naravnost na brzostrelni top in ga uničila, pri tem 
pa ubila šest in ranila osem sovražnih vojakov. Zvečer se je III. bataljon vrnil 
v sestav brigade in zavzel položaje na Špičastem hribu in na koti 570. 
Razen opisanih bojev je 3. aprila Prešernova brigada uničila nemški ka 
mion. V teh in v drugih bitkah, ki so jih od 25. marca vodile enote IX. korpusa, 
je nemška ofenziva >Dachstein« propadla že v samem začetku in se spremenila 
v protiofenzivo glavnih operativnih enot IX. korpusa. XXXI. divizija je dne 
4. aprila, ko je potekel za glavnino njenih brigad dan relativno mirno, zazna 
movala naslednje uspehe: patrulja Prešernove brigade je i)ri spopadu z Nemci 
ubila dva sovražnika, prav tak uspeh je dosegla patrulja Vojkove brigade pri 
Crneni vrhu, patrulja Gradnikove brigade pa se je v bližini Treh kraljev 
.spopadla z belogardistično patruljo in ji prizadejala dva ranjena. Do 8. aprila 
brigade XXXI. di^zije niso imele nobenih spopadov s sovražnikom. V noči med 
8. in 9. aprilom pa so Gradnikovci pri Golu v spopadu z Nemci prizadejali 
sovražniku 56 mrtvih in ^O ranjenih. Dne 9. in 10. aprila je na ozemlju IX. kor 
pusa zavladalo zatišje, ki ])a je bilo samo zatišje pred novim viharjem. Nemci 
so zaradi svojegii neuspeha v nuirčevi ofenzivi pripravljali novo širokopotezno 
ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju TX. korpusa, kjer so čez zimo nastale 
nove partizanske delavnice in bolnišnice za potrebe partizanske vojske. Ta 
sovražnikova ofenziva se je začela ll.a])rila 1944. 
Nemška ofenziva pri Ledinah in protiofenziva XX\1. divizije na Pivki 
Za napad na osvobojeno ozemlje, ki so ga Nemci sprožili 11. aprila 1944, 
so zbrali samo na Primorskem (brez nekaj tisoč mož močnih sil. ki so jih imeli 
v svojih postojankah okrog osvobojenega ozemlja IX. korpusa) več kakor deset 
tisoč mož pehote, niočno topništvo in večje število tankov. Z vso to silo, ki bi 
zadoščala za petdeset do osemdeset kilometrov dolgo fronto, so ob močni 
podpori topništva in oklopnih vozil vdrli na osvobojeno ozemlje in prisilili 
enote XXX. in XXXI. divizije v težke defenzi-\aie boje. Na sovražnikove enote 
je na področju Ledin prva naletela XXX. divizija in se zapletla z njimi v 
težke defenzivne boje. v katerih je utrpela hude izgube. Ofenziva je še isti dan 
zajela vse osvobojeno ozeiidje. 
Ker je sovražnik iz idrijske smeri dobival nove in nove okrepitve, je dne 
12. aprila Prešernova brigada dobila nalogo, da zaminira z naletnimi minami 
46 
cesto v bližini Idrije. Kmaln nato je zavozil nanje prvi kamion, zaseden s pet 
desetimi vojaki in zlctel v zrak. Deset Aemcev je bilo na mestu mrtvih, vsi 
ostali pa so bili ranjeni in nesposobni za boj. Kamion je zgorel. Istega dne je 
neka zaseda na sektorju Idrija—Godovič ubila pet Menicev, ki so se pripeljali 
z vlačilcem za lopove v njeno bližino. 
Naslednje dni sta biH obe diviziji zapleteni v težke defenzivne boje. Dne 
15. aprila je štab IX. korpusa izdal povelje XXXI. diviziji, naj se prebije na 
področje Postojne in Pivke in začne z rušilno ofenzivo na progi Postojna— 
Trst. Podobno povelja za progo Rakek—Logatec je dobila tudi XXX. divizija, 
a je Nemci niso izpustili iz klešč, medtem ko se je XXXI. diviziji posrečilo 
prebiti se na področje Postojne in Pivke. 
Dne 19. aprila je bila XXXI. divizija z Gradnikovo, Prešernovo in Vojkovo 
brigado na novih položajih. Pod njeno poveljstvo je začasno prišel tudi Južno-
primorski odred, ki je s Pivškim bataljonom operiral na področju Pivke, z 
ostalimi enotami ])a na Krasu vse do Trsta. Že zvečer je štab divizije razporedil 
enote in v noči med 19. in 20. apjrilom začel z rušilno ofenzivo na progi Ljub 
ljana—Trst. Na odseku Rakek—KoSana je porušil železniško progo na dve 
sto petdesetih mestih ter uničil več kakor štiri sto tračnic. V teh rušilnih 
akcijah je imela F^rešernova brigada glavni delež, saj je s svojimi enotami 
v noči na 20. april sama porušila progo na sto štiridesetih mestih. Ena izmed 
prog. ki se je je sovražnik posluževal za preskrbovanje svoje fronte v Italiji, 
je bila za dalj časa onesposobljena za promet. 
Z akcijo na odseku Rakek—Košana se je rušilna ofenziva XXXL divizije 
šele začela. \ noči od 20. na 21. april so Vojkova, Prešernova in Gradnikova 
brigada porušile petindevetdeset telefonskih drogov in tako prekinile tele 
fonsko zvezo med Postojno in Trstom, obenem pa je padlo še osemindvajset 
električnih drogov in se sesulo štirinajst električnih daljnovodnih stolpov. 
V sklopu teh akcij je Vojkova brigada minirala most čez Pivko ter ga one 
sposobila za promet in obenem porušila cesti Razdrto—Sežana in Razdrto— 
Vipava. 
Naslednji dan, dne 21. aprila, je Gradnikova brigada demonstrativno na 
padla Postojno in pri tem prizadejala sovražniku pet mrtvih in šest rajenih. 
Neka patrulja Vojkove brigade pa je na cesti Razdrto—Senožeče ujela tri 
karabinerje, zaplenila dve brzostrelki, puško in trideset ročnih bomb. 
Vse te akcije so začele razbremenjevati XXX. divizijo, ki je bila na osvo 
bojenem ozemlju še vedno zapletena v ogorčene boje z Nemci. Sovražnik je 
moral poslati nekaj svojih sil na ozemlje, ki ga je ogrožala XXXI. divizija. Dne 
22. aprila je 450 sovražnih vojakov napadlo Vojkovo brigado v vasi Šmihel, 
jugozahodno od Predjanie. kjer se je nahajal štab XXXI. divizije. A'^ojkovi bri 
gadi je prihitela na pomoč Prešernova brigada, ki je začela Nemce obkoljevati 
in jih je napadla. Napada Prešernove brigade Nemci niso pričakovali, zato jih 
je iznenadil. Lotila se jih je panika in začeli so brezglavo bežati. Toda kamor 
koli so bežali, so naleteli na močne zasede Prešernove brigade. Ni jim ostalo 
drugega, kakor da so poskakali v reko Nanoščico, pri tem pa je mimo tistih, 
ki so popadali v borbi, utonilo še štirideset sovražnikov. 
Dne 25. aprila je sabotažna skupina Vojkove brigade vdrla v Postojnsko 
jamo. ki so jo Nemci spremenili v skladišče bencina, razbila nekaj sodov, nato 
pa jo zažgala s tempirnimi »svinčniki«. Tako je zgorelo okrog dvanajst va 
gonov vskladiščenega bencina. Škoda za nemško vojsko je bila ogromna. Zato 
so Nemci naglo reagirali in napadli Vojkovo brigado, ki jih je po sedcmurni 
47 
borbi odbila in jim prizadejala 52 mrtvili in večje Število ranjenih. Med 
padlimi Nemci je bil tudi komandant kolone. Nemci pa so začeli slikati tudi 
za drugimi enotami XXXI. divizije. Dne 24. aprila so napadli II. bataljon Pre 
šernove brigade. Prcšernovci so jih pri Špiku odbili in jim ]Hizadcjali enega 
mrtvega in več ranjenih. Istega dne so minerji XXXI. divizije, ki so se vtiho 
tapili v Trst, minirali nemški »Soldatenheim«, kjer so se zbirali predvsem 
nemški oficirji. Pod ruševinami miniranega poslopja je našlo smrt 150 nem 
ških oficirjev, dve sto jih je bilo huje. okrog sto petdeset pa laže ranjenih. 
Uničena je bila tudi vsa notranjščina zgradbe. 
S svojo rušilno ofenzivo je XXXI. divizija razbremenila XXX. divizijo, da 
je lahko prešla v protiofenzivo in likvidirala nemško ofenzivo pri Ledinah. 
Enote IX. korpusa so očistile osvobojeno ozemlje in ga celo razširile, ko so 
prešle maja in junija v splošno ofenzivo in z njo prikovale večino sovražni 
kovih sil v njegove postojanke. 
Ofenziva IX. korpusa NOV in POJ — 
Prešernova brigada v ofenzivnih akcijah XXXr. divizije na Gorenjskem 
Dne 27. aprila 1944 se je Prešernova brigada vrnila na Cerkljansko in se 
ustavila v Zakrižu. Naslednji dan je I. bataljon zasedel položaje na Črnem 
vrhu, II. bataljon je ostal v Zakrižu, III. bataljon pa se je nastanil v Novakih 
in v Gorju nad Cerknem. IV. bataljon se je razformiral in njegovo moštvo je 
štab brigade porazdelil med svoje enote. Dne 29. aprila je brigada osiala na 
starih položajih, razen II. bataljona, ki se je premaknil v Davčo. Zvečer je 
brigada priredila na Poljanah nad Cerknem miting, ki se ga je udeležilo veliko 
število civilnega prebivalstva. Dne 50. aprila, na predvečer Prvega maja, so 
Prešernovci niitingovali na Labinjah, na sam praznik dela pa v Novakih. 
Brigadin počitek je bil kratek. IX. korpus je sprožil svojo ofenzivo. 
XXX. divizija je udarila s svojimi enotami na Vipavsko in na Pivko. Bazo 
viška brigada je likvidirala sovražnikovo postojanko v Prvačini, Kosovelova 
v Dornbergu in Gregorčičeva postojanko na Pivki. Istočasno je začela z ofen 
zivnimi akcijami tudi XXXI. divizija. Dne 1. maja je II. bataljon Gradnikove 
brigade vdrl v i^jdovščino, poškodoval postajne naprave in zažgal postajno 
poslopje. Dne 2. maja je vod Vojkove brigade demonstrativno napadel posto 
janko, ki jo je sovražnik utrdil v VeharSah pri Gori. Ta dan se je Prešernova 
brigada premaknila na Gorenjsko, in sicer s I. bataljonom na Črni kal, z II. ba 
taljonom na Martinj -VTII, medtem ko je ITI. bataljon ostal na Črnem vrhu nad 
Novaki in se naselil v gozdu. Lepo pomladno vreme se je ta dan sprevrglo 
v deževje. 
Dne 3. maja se je II. bataljon premaknil v Volčjo jamo med Golico in 
Rovtami z nalogo, da izvede prehranjevalno akcijo v Dolenji vasi, medtem 
ko sta I. in ITI. bataljon ostala na svojih položajih. Takoj po večerji se je 
II. bataljon napotil v dolino in svojo akcijo zavaroval s tremi zasedami, s prvo 
na cesti proti Slcčam. z drugo v smeri proti Škofji Loki, tretja pa je blokirala 
sovražno postojanko. Ko je sovražnik opazil zasede, jih je začel obstreljevati 
z minami in prizadejal II. bataljonu deset ranjenih, med njimi štiri huje. 
Kljub temu pa borci v Dolenji vasi prehranjevalne akcije niso opustili. Zasede 
so sovražnika prisilile, da se je umaknil iz postojanke na pobočje levo od 
ceste, kjer je zavzel položaje in nadaljeval borbo. Med to borbo je na parti-
48 
zanski strani padel mitraljezec, kar je sovražnik takoj izkoristil in pritisnil 
v smeri, kjer ga je ovirala prej partizanska strojnica. Položaji zasede so bili 
ogroženi in zasesti je morala nove. Medtem pa je bila prehranjevalna akcija 
že o])ravljena in bataljon se je začel umikati na izhodiščne položaje. Šest 
ranjencev so odnesli s seboj v taborišče, štiri, ki so bili huje ranjeni, pa so 
morali ziiradi naglega premika pustiti v gozdu za vasjo. Ponje je odšla zjutraj 
I. četa. Toda komaj je prišla do prvih dveh ranjencev, je že zagledala sovraž 
nika, ki je prodiral iz Dolenje vasi in napadel čctino mitraljezko stražo. Pri 
tem napadu je bil mitraljezec ubit, njegov pomočnik pa hudo ranjen, nakar 
je sovražnik planil k strojnici in jo zaplenil. Istočasno se je razvnela bitka za 
ranjence, ki bi jih partizani radi spravili na varno. S težko strojnico je četi 
uspelo zadržati sovražnika toliko časa, da so odnesli ranjene tovariše, nato pa 
so prisilili sovražnika k umiku. Pri reševanju ranjencev so se zlasti odlikovali 
bolničarji. Kmalu po borbi, v kateri je sovražnik utrpel štiri mrtve in petnajst 
ranjenih, je prišel II. bataljonu na pomoč I. bataljon, nakar se je II. bataljon 
premaknil na nove položaje in se utaboril nad Povtami pod Mladim vrhom 
ter 4. maja počival, I. in III. bataljon pa sta odšla zvečer v prehranjevalno 
akcijo. Četa I. bataljona je v noči med 4. in 5. majem zaplenila v Dobju pri 
Poljaimh več glav goveje živine. Večji del hrane in živine iz teh akcij je Pre 
šernova brigada rekvirirala za potrebe drugih enot IX. korpusa in svoje divi 
zije, ki je 4. maja z delom Vojkove brigade demonstrativno napadla Spodnjo 
Idrijo. 
Dne 5. maja je življenje v brigadi poteklo mirno brez akcij, razen v četi 
II. bataljona, ki je odšla zvečer v prehranjevalno akcijo k Sv. Tomažu in v 
Mlako. Od ostalih enot XXXI. divizije je bila ta dan Gradnikova brigada v 
rušilni akciji na cesti Gorenje—Srednja vas, njen III. bataljon pa se je na poti 
iz Srednje vasi, kjer je bil v prehranjevalni akciji, spopadel z Nemci, jih. 
pognal v beg in jim prizadejal 9 mrtvih in 18 ranjenih. Naslednji dan je Pre 
šernova brigada krenila s I. bataljonom v prehranjevalno akcijo v Bukovico, 
z II. bataljonom pa v Dolenjo vas. Olienem so brigadni miiu-rji porušili most 
preko Luše in cesto pri Bukovici. Zaseda Vojkove brigade je ta dan napadla 
pri Fužinah nemško kolono in ubila pet, ranila pa štiri Nemce. 
Dne 7. maja je Prešernova brigada dobila prve angleške protitankovske 
puške. Del III. bataljona je šel v akcijo skupaj z Gvadnikovo brigado, ki je 
v noči med 7. in 8. majem deiuonstrativno napadla Gorcnjo vas. Naslednji dan, 
dne 8. maja popoldne, je Prešernova brigada zaradi nemških premikov v smeri 
proti Davči zavzela borbene položaje, vendar do stika s sovražnikom ni 
prišlo. Okrog polnoči se je brigada zbrala na Riglovcu, od koder sta I. in 
III. bataljon krenila v svoji taborišči, II. bataljon pa je 9. maja okrog pol enih 
zjutraj krenil na prehranjevahio akcijo v Lom in na Visoko. Iz akcije je za 
potrebe partizanskih bolnišnic in IX. korpusa pripeljal devet voz živil in 
osemnajst glav goveje živine. Istočasno je Gradnikova brigada rušila tele 
fonske in električne naprave na cesti Poljane—Visoko. 
Dne 10. maja je II. bataljon Prešernove brigade v zasedi med Bukovico in 
Praprotnim počakal transport z živili, namenjen za nemške postojanke, in ga 
odpeljal z vozovi in vprego vred v svoje taborišče v Rovte, kjer je zvečer 
priredil miting. Vojkova brigada je ta dan ubila sovražnega stražarja pri 
elektrarni na Marofu, njena minerska skupina pa je minirala pri Grahovem 
v Baski grapi na štirih mestih železniško progo. Prav tako so se akcije pri 
4 Loški razgledi 49 
Grahovem udeležili tudi minerji Gradnikove brigade, ki so porušili progo na 
štirih mestih in en most, uničili več kretnic in porušili signalni slolp, obenem 
pa iz zasede napadli nemško patruljo in ubili dva sovražnika. V akciji v 
Baski grapi je bila tudi minerska grupa XXXI. divizije, ki je pri Koritnici 
minirala progo ter uničila lokomotivo in en vagon. Naslednji dan je bila v 
akciji samo \ojkova brigada, ki je napadla 150 mož močno domobransko 
kolono in jo pognala v beg, dne 12. maja pa samo desetina 11. bataljona Pre 
šernove brigade, ki je med Lušo in Fraprotnini porušila most. Dne 15. maja je 
II. bataljon Prešernove brigade poslal ostrostrelske patrulje nad nemške 
Prešernovci avgusta 1944 ob prevažanju ranjencev na Notranjskem. (Po originalu v lošlcem muzeju.) 
utrdbe pri Praprotnem z nalogo, da uničujejo sovražnikovo živo silo. Istega 
dne je Gradnikova brigada pri Grahovem porušila progo na šestiJi mestih, 
obenem pa z bombami napadala nemško postojanko in pri tem ranila deset 
sovražnikov. 
Vse te akcije od vrnitve XXXI. divizije s Pivke do 13. maja 1944 so bile 
samo uvod v obsežno ofenzivo, ki. jo je štab divizije pripravljal proti sovraž 
nim postojankam na Gorenjskem. Dne 14. maja se je v zvezi s predvidevanimi 
akcijami Prešernova brigada premaknila na področje Mohorja. Dne 15. maja 
so minerji Prešernove brigade vdrli na postajo v Kranju, kjer so minirali in 
uničili več tračnic in kretnic, istočasno pa izvršili podobni akciji v Podnartu 
in v Žabnici in onesposobili za dva dni vsak protnet na progi med Podiiartom 
in Zabnico. Istega dne je I. bataljon Prešernove brigade krenil v preskrbovalno 
akcijo v Virmaše in zaplenil dva tisoč torbic za naboje, izdelanih za nemško 
vojsko, dva čevljarska šivalna stroja, čevljarsko orodje in pribor ter nekaj 
usnja, obenem pa tudi nekaj hrane. Čevljarske stroje, orodje in usnje so potre 
bovale partizanske delavnice na osvobojenem ozemlju, ki so delale za parti 
zansko vojsko. 
50 
Dne 16. maja ob pol šestih zjutraj se je I. bataljon vrnil na Lavtarski vrh, 
kamor so se vrnile tudi minerske skupine in kjer se je nahajal štab brigade. 
Kmalu po vrnitvi I. bataljona v taborišče je prihitel kurir z novico, da se 
v dolini premika dolga nemška kolona. Okrog šestih zjutraj so se zaslišali 
prvi rafali. Nemci so bili streljali na dvanajst borcev Prešernove brigade, vra-
čajočih se s tečajev, ki jih je za vojaško in politično izobrazbo prirejal na 
osvobojenem ozemlju IX. korpus. V tem času je komandant brigade Rudolf 
Hribernik-Svarun že organiziral enote na Lavtarskem vrhu za obrambo, ob 
enem pa velel poskriti in zamaskirati zaj^lenjeni material, ki ga je bil prinesel 
I. bataljon iz doline. Že pol ure kasneje se je okrog osem sto nemških SS-poli-
cistov in belogardistov približalo partizanskim položajem, ki jih je branilo 
okrog devetdeset borcev I. bataljona, in sicer 1. četa in vod 2. čete na levem 
krilu, sredino borci iz komore in brigadni minerji, desno krilo pa je tvorila 
samo ena desetina, okrepljena s težko strojnico, in z boka varovala glavnino. 
Pri cerkvi na Planici je ostal še vod, ki je bil že prej tam kot izvidnica, in 
desetina s težko strojnico. 
Ob pol sedmih zjutraj se je v razmerju omenjenih sil začela na Lavtar 
skem vrhu bitka, ki sodi po junaštvu borcev in po sovražnikovih izgubah 
med najbolj junaške bitke, ki jih je v času svojega obstoja vodila Prešernova 
brigada. V njej so se zlasti odlikovali miner Baloh. ki jo s protitankovsko 
mino sam uničil petnajst sovražnikov, mitraljezec Božič, ki je kljub temu, da 
je bil ranjen, hotel rešiti mitraljez in se je z njim umaknil za nekaj deset 
metrov od prejšnjega položaja ter tako omogočil, da je na njegovo mesto 
planil desetar Duro. zgrabil mitraljez in udaril po Nemcih, ki so hoteli iz 
rabiti praznino. Svojo požrtvovalnost je desetar Duro plačal z življenjem in 
prav tako ob istem niitraljezu tudi skojevec Zupan. Šele nekemu vodniku se 
je posrečilo rešiti strojnico, ki so jo vzeli Nemci na piko. V boju pa so se odli 
kovali tudi mnogi drugi, mirne duše lahko rečemo, vsi, ki so se udeležili 
neenake bitke na Lavtarskem vrhu in nato na griču pri planiški cerkvi, 
kamor se je bitka prenesla popoldne in od koder so Prešernovci prisilili so 
vražnika k umiku. V teh bojih je sovražnik izgubil šestinosemdeset mrtvih in 
sedemdeset ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi neki esesovski major in štirje 
nižji oficirji. Prešernovci pa so utrpeli devet padlih in pet ranjenih. 
Junaška bitka Prešernove brigade na Lavtarskem vrhu je bila pomembna 
partizanska zmaga ob začetku gorenjske ofenzive XXXI. divizije. Že naslednji 
dan, dne 17. maja. je III. bataljon Prešernove brigade napadel petdeset mož 
močno nemško kolono, ji prizadejal tri mrtve in sedem ranjenih ter jo pognal 
v beg. Ta dan je Gradnikova brigada začela z ofenzivnimi akcijami v Bo 
hinju. S III. bataljonom je napadla postojanko v Nomnjti. ubila dva Nemca 
in zažgala vojaško skladišče miinicije in drugega materiala. Njeni minerji 
so porušili most med Bistrico in Sotesko in na dvanajstih mestih porušili že 
lezniško progo Jesenice—Bohinj. 
Dne 18. maja je bil II. bataljon Prešernove brigade na borbenih položajih 
na Mohorju in nad Cepuljami. vendar sovražnika ni bilo. Neka patrulja Pre 
šernove brigade pa je v Bohinjski Bistrici ujela nekega Nemca. Najpomemb 
nejša akcija tega dne je bilo rušenje ceste Gorje—Mrzli Studenec, ki jo je 
rušil II. bataljon Gradnikove brigade, obenem pa vodil ogorčeno borbo s tri sto 
Nemci, ki so hoteli njegovo akcijo preprečiti in katerim je v dveurni bitki 
prizadejal petintrideset mrtvih in osemindvajset ranjenih. Naslednji dan, 
dne 19. maja, je minerski vod Prešernove brigade miniral šest kretnic v Pod-
4* 51 
iiartu in na Otočah. Njen II. bataljou je bil še vedno na področju Mohorja 
in je ta dan zvečer šel v prehranjevalno akcijo v Besnico. 
Dne 20. maja je Prešernova brigada rušila progo in postajne naprave v 
Žabnici, Retečah in v Medvodah. Postajni poslopji v Žabnici in Retečah sta 
bili popolnoma uničeni, medtem ko je bilo v Medvodah močno poškodovano. 
Pri akciji v Žabnici so ujeli nekega Nemca. Naslednji dan se je Prešernova 
brigada premaknila na Jelovico, kjer je prišlo 22. maja do spopadov in bitk 
z Nemci. Vod II. bataljona, ki se je nahajal na Selški planini, je Nemce odbil, 
na Mošenjski j^lanini, kjer se je nahajal III. bataljon in štab brigade s štabno 
četo in zaščitnim vodom, pa se je ob devetih dopoldne razvnela bitka s sto 
petdeset mož močno nemško kolono. Po štiriurni borbi je bil sovražnik odbit 
z izgubo dvaindvajset mrtvih in osemnajst ranjenih, la dan je Nemcem 
uspelo prodreti iz Soteske na Jelovico, kjer so na Rovtarici napadli štab 
XXXI. divizije. Kljub iznenadenju jim ni uspelo prizadejati štabu izgub in so 
lahko samo zažgali njegovo taborišče. Ob pol desetih zvečer je bil zbor celotne 
Prešernove brigade, kateri se je pridružil tudi štab XXXI. divizije, nakar je 
sledil premik na Lipniško planino. Pohod je trajal vso noč. 
Medtem ko se je Prešernova brigada s štabom XXXI. divizije pomikala 
pro(i Lipniški planini, je v noči od 22. na 25. maj II. bataljon Gradnikove bri 
gade napadel sovražnikovo postojanko pri Stari Fužini in jo likvidiral, njeni 
minerji pa so nadaljevali z rušenjem bohinjske železnice med Nomnjem in 
Sotesko. 
Dne 25. maja je bila Prešernova brigada ponovno zapletena v težke boje 
z Nemci. Zlasti besni so bili boji na Kosmatem vrhu, v katerih je sovražnik 
utrpel dvajset mrtvih in štirinajst ranjenih, partizani pa enega mrtvega in 
enajst ranjenih. V teh bojih se je zlasti odlikoval II. bataljon, ki je ščitil umik 
štabov Prešernove brigade in XXXI. divizije, katera bi Nemci radi uničili. 
Z osebnim zgledom se je odlikoval predvsem konmndant II. bataljona tovariš 
Aleksandrov, ki je od blizu s pištolo ubil nemškega mitraljezca v trenutku, 
ko je ta hotel zasesti izpraznjeni partizanski položaj, s katerega bi lahko 
II. bataljonu prizadejal težke izgube. 
Dne 25. maja je III. bataljon Prešernove brigade napravil prehranjevalno 
akcijo za potrebe partizanskih bolnišnic na Bohinjski Bistrici in zaplenil 
450 kg sira, 425 kg surovega masla in 250 kg moke. II. bataljon, ki se je dne 
24. maja premaknil z Jelovice čez Selško dolino na Martinj vrh, se je 25. maja 
ponovno premaknil na Prtovč. Ta dan je Gradnikova brigada demonstrativno 
napadla Bohinjsko Srednjo vas, obenem pa se v Srednji vasi preskrbela tudi 
s hrano. 
Jiestindvajseti maj l')44 je bil za Nemce na Gorenjskem črn dan. I.bata 
ljon Prešernove brigade je napadel v noči od 26. na 27. maj nemško postojanko 
v Ribnem pri Bledu, II. bataljon pa istočasno postojanko v Koritnem. V Rib-
nem se je odlikoval predvsem miner Jože Knific, ki je miniral postojanko in 
se ni umaknil, ko je padla nanj ročna bomba, marveč jo je naglo zgrabil in 
odvrgel, preden je eksplodirala, nato pa dokončal svoje miner.sko delo. Po 
stojanka je zletela v zrak in sovražnik je utrpel štirinajst mrtvih in enega 
ujetega. Prav tako je II. bataljon Prešernove brigade z uspehom likvidiral 
postojanko v Koritnem in ubil pri tem šestnajst sovražnikov, med njimi dva 
gestapovca. šest csesovcev in en gestapovec pa so bili ranjeni. Istočasno sta oba 
bataljona izvršila tudi prehranjevalni akciji. Glavno breme te noči pa je nosila 
na svojih plečih Gradnikova brigada, ki je s svojim I. bataljonom likvidirala 
52 
sovražno postojanko v Bohinjski Srednji vasi, z II. bataljonom postojanko v 
Zgornjih Gorjah pri Bledu, v Spodnjih Gorjah pa jo močno poškodovala, 
s III. bataljonom l)a je napadla utrjeno in z vojaštvom zavarovano električno 
centralo v Spodnji Radovni in jo močno poškodovala. V vseh teh borbah je 
sovražnik utrpel težke izgube, Gradnikova in Prešernova brigada pa sta za 
plenili precej orožja in drugega vojaškega materiala in mnogo živil. Ko so se 
Gradnikovci umikali iz Srednje vasi. so jih na Uskovnici napadli Nemci, a so 
bili po enourni bitki z izgubami odbiti. Obenem z akcijami na postojanke so 
minerji in drugi borci Gradnikove brigade rušili progo Jesenice—Bohinj. 
Po teh akcijah se je 28. maja Prešernova brigada, ki se je zbrala na 
Kosmatem vrhu, premaknila zopet na področje Mohorja. Majska ofenziva 
XXXI. divizije, ki je bila dobro pripravljena, je uspela. Osvobojena je bila 
vsa zgornja Bohinjska dolina. V svojih ofenzivnih akcijah na Gorenjskem je 
XXXI. divizija operirala predvsem z Gradnikovo in Prešernovo brigado, med 
tem ko je Vojkova brigada operirala na področju od Idrije do Zirov in na 
drugih predelih ob bivši jiigoslovansko-italijanski meji. Tako široka akcijska 
dejavnost XXXI. divizije na ozemlju Medvode—Žiri—Idrija—Bohinj—Jese 
nice—Bled—Jelovica—Kranj—Mohor je sovražniku onemogočila, da bi skon-
centriral svoje sile na enem samem sektorjii, s čimer je bila oslabljena njegova 
udarna moč, ki je številčno in po oborožitvi močno presegala sile XXXI. divi 
zije. Za zaključek zmagovitih akcij je Gradnikova brigada 30. maja zvečer 
s položajev na Mežakiji demonstrativno napadla Jesenice z minonietalnim 
ognjeni. Dasi mine niso napravile občutne škode, je akcija za somišljenike in 
pripadnike narodnoosvobodilnega boja na terenu moralno uspela, na okupa 
torja in njegove sodelavec pa učinkovala ustrahovalno. Isti večer je II. bata 
ljon Prešernove brigade nameraval nenadoma likvidirati sovražno postojanko 
v Zabnici. Vendar akcija, ki naj bi jo izvedla 2. četa, zaradi sovražnikove 
budnosti ni uspela. Zato je II. bataljon opravil samo prehranjevalni akciji 
v Ševljah in Knapih, naslednji dan pa se premaknil z Mohorja na Hrastnik. 
Lokalni sovražnikovi proiisunki 
Lokalni sovražnikovi protisunki. ki so hoteli zavreti nadaljnji razvoj ofen 
zive XXXT. divizije na Gorenjskem, so 2. in 3. junija 1944 zajeli področje, kjer 
se je nahajal 11. bataljon Prešernove brigade. Brigada se od i. do 18. junija ni 
strnjeno držala na enem sektorju, marveč na več sektorjih in so zato njeni 
bataljoni operirali zelo samostojno, zlasti I. bataljon, ki je krenil na pohod 
onstran Save. v kraje, kjer je v drugi polovici februarja in v začetku marca 
izvedel mobilizacijo. Dne 1. junija se je večji del brigade nahajal na Hrast 
niku (IT. bataljon) in nad Bohinjem (III. bataljon). Ta dan sta H. in III. bata 
ljon izvedla vsak na svojem sektorju prehranjevalne in pre.skrbovalne akcije, 
H. bataljon v Zabnici in pri Sv. Duhu, TH. pa na Brodu in na Savici. HI. bata 
ljon se je iz akcije premaknil na Ščavnik. kamor je prispel 2. junija popoldne. 
H. bataljon pa je krenil na Hrastnik in že zgodaj zjvitraj dne 2. julija zavzel 
borbene položaje. 
V tem času se je pri TI. bataljonu nahajal tudi komandant brigade Rudolf 
Hribernik-Svarnn z delom štabne čete. Zaradi sovražnih premikov na cesti 
Škofja Loka—Železniki, kjer so izvidnice opazile v bližini Sclc dvajset so 
vražnih avtobusov, napolnjenih z vojaštvom, in tri oklopnjakc, je tudi štab 
53 
zavzel borbene položaje in se ukopal. Popoldne je prispelo preko Jošta na 
Cepulje in Mohor več kot pet sto sovražnikov. Hajkali so Mohor in Jelovico, 
obenem pa obkolili tudi sektor, na katerem se je nahajal II. bataljon. 
Ko so Nemci prispeli na Lavtarski vrh in na Planico, je komandant bri 
gade zaradi nemške premoči odločil zbor 11. bataljona in premik v dveh sku 
pinah. Prva skupina je krenila pod vodstvom brigadncga komandanta Sva-
runa, bataljonskega politkomisarja in namestnika komandanta okrog devete 
ure zvečer proti Dolenji vasi. Med potjo se je pretrgala zveza v koloni in 
kolona se je nehote razdelila na dva dela. Prvi del kolone je zaman čakal na 
drugega, ki je sam krenil naprej v hrib pri Dolenji vasi in od tam proti 
Topolam in proti Nemiljam. Drugi del bataljona pod vodstvom bataljonskega 
komandanta in namestnika politkomisarja, ki je krenil okrog devetih zvečer 
v drugo smer, se je nad Knapi in Bukovščico srečno izmuznil iz nemškega 
obroča, nato pa krenil preko Mohorja. 
Dne 5. junija je skui)ina pod vodstvom bataljonskega komisarja pri ma 
nevrskem premiku naletela na dve sovražni zasedi pri Dolenji vasi. Prebredla 
je Soro, a jo je močna sovražna zaseda ponovno zavrnila čez reko in k umiku 
proti Topolam, kjer so ta del II. bataljona Nemci ponovno napadli iz zased, 
s katerimi je bilo posejano ozendje na obrobju Jelovice, od Jamnika do Draž-
gos. in na Mohorju. Ko se je komisarjeva skvipina i>rebila na tlnigo stran 
Mohorja, se je pritajila iti se zamaskirala po grmovju, kajti proboj je bil 
zaradi nemške premoči nemogoč, saj je sovražnik pripeljal na območje, kjer 
se je skupina nahajala, 24 avtobusov vojaštva in tri oklopnjake. nekaj sto 
vojakov pa je prodrlo na to ozemlje peš. l^azen icgti je sovražnik držal v 
svojih rokah vse ceste. 
Podobno je izmanevrirala sovražnika tudi prva skupina II. bataljona, 
oziroma kolona, ki se je zaradi pretrgane zveze razdelila. Dne 4. junija je bil 
II. bataljon na novih položajih blizti Podblice. kamor je zvečer krenilo deset 
borcev po hrano, nato pa se je premaknil im Razor, kamor je prispel opolnoči. 
Ta dan se je premaknil tudi III. bataljon s položajev na Ščavniku na nove 
položaje na Podbevk, od koder je krenila glavnina na Mostovce, šest borcev 
pa je odšlo v rušilno akcijo na progo Podbrdo—Bohinjska Bistrica. 
Dne 5. junija so potrulje II. bataljona Prešernove brigade opazile sovražni 
premik preko Vodic in Kroparske gore na Jamnik, vendar v stik s sovražni 
kom niso prišle. Zjutraj 6. junija so se borci vrnili s prehranjevalnih akcij iz 
Rovt, Kanienj in Polja in še isti dan zvedeli za zavezniško invazijo na zahodu, 
ki naj bi približala skorajšnji konec vojne. Ta dan sta se III. in II. bataljon 
združila na Razstovkah. Dne 7. junija ob enih zjtitraj je III. bataljon krenil 
na nove položaje nad Nemški rovt, od koder se je ob štirih popoldne pre 
maknil na planino Kiik nad Tolminom, kamor je prispel dne 8. junija zvečer. 
11. bataljon pa se je v tem času premaknil z Razstovk čez Bitenjsko planino 
nad Ravnami in Pod I.tiknjo, od koder je 8. junija odšel na Suho planino, kjer 
je ostal do 11. junija, ko se je premaknil na Ribičevo planino in od tu čez 
Kosmati vrh in preko Cešnjice v Selški dolini na Ostri vrh, kamor je prispel 
12. junija ob pol dveh zjutraj. V tem času se je tudi že premaknil III. bataljon 
s planine Kuk na Črni vrh nad Novaki. Toda že naslednji dan, dne 15. junija, 
sta se II. in III. bataljon zopet premaknila na Jelovico. 
Dne 14. junija sta se II. in III. bataljon Prešernove brigade nahajala na 
Mošenjski })lanini, naslednji dan pa sta krenila čez Lipniško plnniiio na Ra 
dovljiško planino, kjer sta bila tudi štab brigade in štab XXXI. divizije. Na-
54 
slednji dan se je II. bataljon Prešernove brigade premaknil na Mohor, kar je 
bilo v zvezi z nameravanimi akcijami XXXI. divizije na progi Jesenice— 
LjubljaTia. 
Dne 17. junija je XXXI. divizija napadala progo Jesenice—Ljubljana. V 
sklopu teh akcij je II. bataljon, ki je bil ta dan na Brezoviškem vrhu pri 
Mohorju, dobil nalogo rušiti progo med Besnico in Kranjem. Točno ob desetih 
zvečer je prvi vod miniral progo pri Joštu in jo porušil na devetih mestih, 
drugi vod jo je v smeri proti Podnartu porušil na trinajstih mestih in uničil 
dva mostova, tretji vod pa je miniral kretnice v Kranju. III. bataljon Prešer 
nove brigade je bil v zvezi s temi akcijami v zasedah nad Cepuljami, na sek 
torju Stražišče—Zvornik, tretja zaseda pa bi morala zasesti položaje na 
Kalvariji. da bi blokirala cesto, ki vodi iz Kranja, a tega ni mogla, ker je 
naletela na močno sovražno zasedo, ki je zasedla ta položaj takoj, ko so jo 
opozorile eksplozije na progi. Zaman so borci III. bataljona skušali polastiti 
se teh položajev. Nemci so jih zagrizeno držali in odbijaU napade, dokler si 
ni zaseda izbrala novih položajev zahodno od Kranja v bližini Jošia. Od tu pa 
ni mogla obvladati ceste Kranj—Stražišče in osredotočiti ognja na sovražne 
avtobuse in kamione, ki so vozili v smereh, kjer sta se nahajali pr\T dve zasedi 
III. bataljona. Kljub temu pa so zasede vztrajale na položajih do dveh ponoči, 
nato pa se premaknilo na Mohor. Medtem se je vrnil na izhodiščne položaje 
na Brezoviškem vrhu že II. bataljon, pa tudi I. bataljon, ki je bil na pohodu 
na levem bregu Save, se je to noč vrnil v sestav brigade. 
Pohod I. bataljona Prešernove brigade onstran Save 
A' začetku junija 1')44 se je I. bataljon Prešernove brigade najjotil na levi 
breg Save in operiral na obsežnem področju med Smlednikom in Krizami pri 
Tržiču. Dne 10. junija je krenil iz Stiske vasi v Rovte, kjer je napravil pre 
hranjevalno akcijo, nato pa se premaknil pod Kozji vrh. Del bataljona pod 
vodstvom komandanta Janeza in politkomisarja Petra je ob .šestih zvečer 
odšel v Križe pri Tržiču, da bi likvidiral tamkajšnjo orožniško postojanko. 
Napad ni v celoti uspel, ker so bili že v začetku napada ranjeni komandant, 
komisar in neki borec, ki so jih morali spraviti na varno in zaradi tega opu 
stiti nadaljnji napad. 
Podnevi 11. junija se je T. bataljon nahajal v taborišču pod Kozjim vrhom, 
zvečer pa je odšlo deset borcev v preJiranjevalno akcijo. Naslednji dan 12. ju 
nija so borci I. bataljona zvedeli za smrt svojega komandanta Janeza, ki je 
umrl na posledicah ran. dobljenih ob napadu na orožniško postojanko v Kri 
zah. Ta novica, ki jo je sporočil namestnik brigadnega komandanta tovariš 
Karel, je žalostno odjeknila med borci. 
Zvečer 12. junija se je bataljon premaknil izpod Kozjega vrha ob Beli 
skozi vas Kokro na nove položaje pri Štefanji vasi. Tu so 13. junija aretirali 
nemškega sodnega iz\edenca iz Kranja, zvečer pa je štirideset borcev odšlo 
v prehranjevalno akcijo. 
Dne 14. junija je skoraj ves bataljon krenil iz ŠteTanje vasi proti Cerkljam 
na cesto Visoko—Cerklje, ki so jo zaminirali in onesposobili. Nanje sta 
15. junija za vozila dva nemška policijska avtobusa, prvi ob pol treh zjutraj, 
drugi ob devetih dopoldne. Drugi je zletel v zrak, pri čemer je bilo ubitih 
sedemnajst, ranjenih pa štirinajst sovražnikov. 
55 
Po akciji na cesti Visoko—Cerklje se je bataljon premaknil na vrli Šte-
fanje gore. Kmalu po kosilu so obveščevalci sporočili, da so prišli v Stefanjo 
vas Nemci, nakar je bataljon zasedel borbene položaje in jih držal do petih 
popoldne, dokler ni Štefanje vasi zapustila sto petdeset mož močna nemška 
kolona. Naslednji dan po večerji je bataljon krenil skozi Adergas mimo 
Brnikov na Smledniški hrib nad vasjo Zapoge. Dne 16. junija je bataljon po 
čival, 17. junija pa se je zopet premaknil na desni breg Save, napravil v Mav 
čičah manjšo prehranjevalno akcijo, prešel železniško progo in krenil skozi 
Zabnico na Lavtarski vrh, od koder je krenil na Mohor, kjer je dobil stik z bri 
gado, nato pa se s komoro II. bataljona napotil proti Jelovici. Na tej poti so 
ga iz zasede napadli Nemci in ga razkropili. Kljub temu pa se je ves bataljon 
brez izgub zbral 18. junija na Jelovici, kamor sta krenila tudi II. in III. ba 
taljon. 
Boji Prešernove brigade nii Jelovici 
Dne 18. junija 1944 je Prešernova brigada zavzela položaje na Jelovici, 
in sicer s I. bataljonom na poseki blizu Rovtarice, z II. in s III. bataljonom — 
slednji je imel med potjo na nove položaje praske z Nemci — pa na Radov 
ljiški planini. 
Akcije XXXI. divizije v maju in v prvi polovici junija so zaskrbele so 
vražnika. Zato je sredi junija dobil na Gorenjsko nove okrepitve in z njimi 
hotel 19. junija 1944 obkoliti in uničiti partizanske sile, koncentrirane na 
Jelovici. 
Dne 19. junija ob pol petih zjutraj se je I. bataljon pomikal proti Selški 
planini. Ko je prispel z južne strani na cesto, so ga sprejeli sovražni streli in 
rafali. Bataljon se je takoj razvil v strelce, jurišal preko ceste in se zapletel 
v triurno bitko z Nemci, dokler jih ni obkolil s treh strani in so se morali Nemci 
pod njegovim pritiskom umakniti proti Kupleniku. Sovražnik je na bojišču 
pustil dva mrtva, kakšne pa so bile njegove izgube med potekom bitke, ni 
bilo mogoče ugotoviti. 
Kljub zmagi I. bataljona, ki je podil Nemce proti Kupleniku, so ostale na 
Selški planini še močne nemške sile, na katere sta naletela II. in III. bataljon 
s štabom brigade. II. bataljon, ki se je kot predhodnica pomikal proti Selški 
planini, je prišel tja postrojen, razen 1. čete, ki se je pomikala v bojnem raz 
maku. Istočasno, ko jo je sovražnik napadel, je začel obstreljevati tudi po-
strojeni del bataljona in \d)il devet borcev. Ta sovražnikov najiad je vnesel 
med moštvo II. bataljona trenutno zmedo, da se je umaknilo. Po prizadevnosti 
komande pa se je otreslo presenečenja in se ponovno zbralo, zavzelo položaje 
nad cesto in sprejelo borbo. Kmalu nato je del bataljona začel juriš proti 
sovražnikovem položajem, a so ga Nemci odbili. Pri tem jurišu je bil ranjen 
komandant bataljona Aleksandrov. 
Medtem ko je prvi del II. bataljona jurišal. je drugi del pregnal Nemce iz 
koč, istočasno pa je posegel v boj tudi III. bataljon z nalogo, da napade nem 
ške položaje med Rovtarico in Selško planino. Po enourni bitki si je bataljon 
priboril ozendje do nemških položajev, jih z juriSem napadel iti pognal so 
vražnika v beg. Pri tem jurišu je žrtvoval svoje življenje komandant III. bata 
ljona Anton Rozman-Dren. 
Na položajih II. bataljona se je bitka nadaljevala, dokler ni bataljonu ob 
dveh popoldne s požrtvovalnim jurišein uspelo vreči sovražnika s položajev 
56 
in ga pognati v beg. Po bitki sta oba bataljona zavzela položaje, na katerih je 
sovražnik začel svoj napad. I. bataljon se je 20. junija ob petih zjutraj pre 
maknil na Rovtarico, kjer se je nahajala Gradnikova brigada s štabom 
XXXI. divizije, II. bataljon pa je ob štiriii zjutraj odšel na Ratitovec, kjer je 
opoldne zavzel položaje na Gladkem vrhu. S položajev na Selški planini se je 
ob sedmih zjutraj premaknil tudi III. bataljon, in sicer proti Pečani, kjer je 
ob pol enih popoldne zavzel položaje. Tu je držal položaje tudi I. Imtaljon. 
Od tu je krenila vsa Prešernova brigada skupaj z Gradnikovo brigado in 
s štabom XXXI. divizije na Ratitovec. Pohod je bil naporen. Trpeli so pred 
vsem ranjenci. Prešernova brigada, ki je bila s svojim II. bataljonom v pred 
hodnici, je komaj zavzela položaje in že zapazila močne sovražne kolone, 
s katerimi se je spopadla. Razvnela se je srdita in neenaka borba. Sovražniku 
je uspelo vreči Prešernovce s položajev in jih prisiliti k umiku, vendar ne za 
dolgo, ker mu je brigada s spretnim manevrom nenadoma vpadla v hrbet in 
vnesla v njegove vrste zmedo, da se je brezglavo umaknil. 
Kmalu po tej bitki se je XXXI. divizija skonccntrirala na Golem vrhu, od 
koder je Prešernova brigada krenila na Martinj vrh, kjer se je zbrala 21. ju 
nija in ostala tam do 27. junija. V tem času je izvedla več prehranjevalnih 
akcij, med njimi 22. junija pri Sv. Tomažu, 23. junija na Bukovem vrhu, 24. ju 
nija prav tako na Bukovem vrhu. istočasno pa je poslala I. bataljon na mobi 
lizacijsko akcijo v Rudno. Dne 25. junija je II. bataljon miniral most na cesti 
med Železniki in Jescnovcem, pri čemer je prišlo do spopada s sovražnikom; 
druga skupina II. bataljona je ta čas porušila cesto med Železniki in Selcami 
in obenem z dvema patruljama mobilizirala v Cešiijici in na Studenem. Tretja 
skupina II. bataljona pa je bila v prehranjevalni akciji na Stirpniku. 
Dne 27. junija se je Prešernova brigada premaknila s I. in z II. bataljonom 
v Davčo, le III. bataljon je še ostal na položajih na Martinjem vrhu, a se je 
v zvezi z rušilno ofenzivo IX. korpusa v Baski grapi že naslednji dan pre 
maknil. 
Delež Prešernove brigade v ofenzivi IX. korpusa v Baski grapi 
Po vrnitvi XXX. divizije z Vipavskega in s Pivke in XXXI. divizije z Go 
renjskega, je štab IX. korpusa v zvezi z ukazom vrhovnega komandanta NOV 
in POJ maršala Tita izdal povelje za rušenje komunikacij v Baski grapi, ki 
so bile glede na splošni vojaški j)oložaj za sovražnika izredno pomembne pri 
oskrbovanju fronte v lialiji. XXX. divizija je z drugimi primorskimi enotami 
.7,e 15. junija pričela s porušenjem velikega železniškega mostu pri Avčah 
rušilno ofenzivo na progi Gorica—Jesenice in obenem likvidirala tamkajšnjo 
sovražno postojanko. Naslednje dni so enote IX. korpusa rušile progo med 
Kanalom in Avčami in pod Sabotinom. Južnoprimonski odred pa je med 
Tržičem in Cerignanom rušil progo Trst—Villanuova. Mimogrede naj omenimo, 
da je istočasno rušil VII. korpus progo Ljubljana—Trst na odseku med Ljub 
ljano in Rakekom in zabeležil svojo največjo zmago v tej ofenzivi na komuni 
kacije s porušitvijo Štampetovcga mostu. Dne 26. junija je XXX. divizija za 
čela rušiti progo Gorica—Jesenice med Podmelcem in Mostom na Soči, dva dni 
kasneje pa se ji je pridružila tudi XXXI. divizija, ki je dne 22. junija udarUa 
v Baško grapo. Pri teh akcijah je bila Prešernova brigada določena predvsem 
kot zaščitnica Gradnikove in Vojkove brigade, da sta lahko skoraj nemoteno 
rušili komunikacije na sektorju, ki ga je IX. korpus določil XXXI. diviziji. 
57 
Dne 28. junija je v zvezi z omenjenimi akcijami L baialjon Prešernove 
brigade zavzel borbene položaje nasproti sovražnih postojank na progi Pod-
brdo—Podnielec. Prav tako je bil ta dan na borbenih položajih nad Baško 
grapo tudi II. bataljon, III. bataljon pa je zavzel borbene položaje na področju 
Porezna, da bi preprečil morebitni sovražnikov vdor iz Selške doline preko 
Petrovega brda v Baško grapo. 
Dtie 29. junija je ])il I. bataljon v akciji. Spopadel se je z italijansko po 
sadko, ko pa je svojo nalogo opravil, je krenil na nekoliko višje položaje in jih 
zasedel. Sovražnika v postojankah \7(l(il/ Rnške grape se je lotil brezglavi 
Premik ru.skcga bataljuiui na Notranjskem av{:Li>ta l'U4. 
Ka desni komandant Prešernove brigade Rudolf Hribernik-Svarun. (Po originalu v loškem muzeju.) 
strah. II. bataljon je varoval položaje na Podkočnikih nad Petrovim brdom, 
ne da bi bil prišel v stik s sovražnikom. III. bataljon je imel ta dan svoje 
borbene položaje na eesti 627 in na koli 1148. 
Dne 30. junija je I. bataljon s svojih položajev večkrat z uspehom posegel 
v akcijo. Uničil je ob progi dva sovražna bunkerja s posadko vred. Njegova 
2. četa je blokirala sovražno postojanko na Pctrovetn brdu. II. bataljonu tudi 
ta dan ni bilo treba poseči v akcijo. III. bataljon je bil z 2. četo. okrepljeno 
z desetino zaščitnega voda in s protitankovsko ])nško. na borbenih položajih 
na prvem grebenu nad Podbrdom in z njih napadal močne sovražne patrulje. 
Popoldne pa je sovražnik začel napadati njegove položaje z močnimi enotami 
in potisnil 2. četo III. bataljona na drugi greben. 
Rušilna ofenziva v Baski grapi je trajala do 2. julija. Prešernova brigada 
je držala borbene položaje na obeh straneh grape od Podbrda do Koritnice, 
58 
z enim bataljonom pa varovala ozemlje med Sorico in Davčo. Medtem so 
Gradnikovci in \ ojkovci likvidirali postojanko za postojanko, Prešernova 
brigada pa je odbijala srdite sovražnikove napade, s katerimi je hotel sovraž 
nik preprečiti rušilno ofenzivo iz svojih postojank v Mostu na Soči, Tolminu, 
Idriji. Školji Loki, Bohinju in Podbrdu. kar pa mu ni uspelo. 
Ofenziva IX. korpusa v Baski grapi je bila med najpomembnejšimi kor-
pusnimi akcijami. \zdoIž petindvajset kilometrov dolge grape so se vodile 
nenehne tridnevne borbe s sovražnimi silami. Brigade XXXI. divizije — Grad-
nikova, ^ ojkova in Prešernova — so zmagovale. XXXI. divizija je z njimi 
zavzela in uničila sovražne postojanke v Koritnici, na Mohorcu, pri Bregarju, 
v Prangerju in pri Zapolejcu, porušila ob ]5rogi deset sovražnih utrdb, v ka 
terih je sovražnik vzdrževal stalne posadke, v zrak je zletelo osem železniških 
mostov v skupni dolžini štiri sto metrov in na sto štiridesetih mestih je bila 
uničena proga. V teh bojih so brigade XXXI. divizije jjoškodovale štiri so-
^ razne tanke, uničile dve lokomotivi in dva sovražna kamiona. Na živi sili je 
sovražnik utrpel dve sto mrtvih, pet sto ranjenih in štirideset zajetih. Težki 
boji so se vodili zlasti za postojanko v Koritnici, ki so trajali cele tri dni. 
Namen ofenzive je bil v celoti dosežen. Proga Podbrdo—Gorica je bila tako 
uničena, da je bila izločena iz prometa vse do konca novembra 1944, za kar je 
štab IX. korpusa prejel priznanje s strani zaveznikov, ki so pozdravili uspeh 
akcije z gledišča vrednosti proge za njihovo fronto v Italiji. Prešernova 
brigada se je v akciji odlikovala predvsem kot zaščitna enota, ki ni dopustila, 
da bi sovražnik oviral in razbil minersko akcijo drugih brigad. Mimo tega pa 
so se odlikovali tudi brigadni minerji, ki so poleg drugih manjših mostov 
porušili tudi trideset metrov dolg železniški most. 
XXXI. divizija ponovno na Gorenjskem — Vdor Prešernove brigade 
na Jesenice 
Po zaključeni ofenzivi IX. korpusa v Baski grapi se je dejavnost XXXI. di 
vizije prenesla na Gorenjsko, z manjšimi enotami pa je operirala tudi v Baski 
grapi. Tako je minerski vod XXXI. divizije dne 3. julija 1944 porušil železniški 
most pred predorom v Zarakovcu pri Hudi Južini, deset dni kasneje pa je 
I. bataljon Vojkove brigade v Hudi Južini do tal porušil hotel, ki so ga Nemci 
spremenili v svojo postojanko. V noči od 18. na 19. julij sta I. in II. bataljon 
Vojkove brigade napadla in likvidirala belogardistično postojanko v Ho-
tavljah. 
V tem času se je Prešernova brigada premaknila preko Jelovice na Po 
kljuko. Štab XXXI. divizije je hotel s svojimi enotami napasti Jesenice in 
razbiti tovarno, a je zaradi prevelikih žrtev, ki bi prav gotovo bile v tovarni, 
odstopil od tega načrta in se odločil za manjšo, a po drznosti nič manj tve 
gano akcijo: v noči od 19. na 20. julij naj bi Prešernova brigada mobilizirala 
v delavskem taborišču na Jesenicah. 
V zvezi s planirano akcijo štaba XXXI. divizije se je 16. julija Prešernova 
brigada premaknila na Gorenjsko in se 19. julija ustavila na Pokljuki, od 
koder je še isti dan krenila v dolino Radovne in se premaknila na Mcžakljo, 
istočasno pa s patruljami in manjšimi zasedami zavarovala vse važnejše 
dohode do mostu, kjer se je skoncentrirala. 
59 
Dne 19. julija ob enajstih zvečer se je brigada z izhodiščne točke tik nad 
delavskim taboriščem spustila v dolino. Istočasno je prispela tudi njena pa 
trulja, ki se je bila napotila čez Poljane z nalogo, da pregleda teren ob progi 
Jesenice—Blejska Dobrava. 
V delavskem taborišču pod Mežakljo so bili večidel Francozi in Primorci, 
ki so jih Nemci pripeljali na Jesenice na na pol suženjsko delo v tovarni, kjer 
je primanjkovalo delovne sile. Zato se je večina partizanov razveselila in so se 
takoj pripravili za odhod, pri čemer so jim pomagale tudi jeseniške aktivistke 
in drugi terenski delavci, ki so se že naprej pripravili za to akcijo, ki pa kljub 
vsej konspirativnosti in previdnosti ni mogla dolgo ostati skrita. Na Jesenicah 
so bile skoncentrirane močne sovražnikove sile, med njimi tudi močno proti 
letalsko topništvo, ki ni imelo toliko opravka z zavezniškimi letali kakor s par 
tizani. Včasih je streljalo celo na posamezne kurirje, ki so jih opazili z daljno 
gledi na Mežaklji. Prav tako so po jeseniških cestah vso noč krožile policijske 
patrulje. Zato je bilo treba z mobilizacijo pohiteti, saj je bila akcija že ob pol 
enih ponoči zaradi spopada partizanske zasede z nemško patruljo odkrita, 
vse nemške sile na Jesenicah pa so bile v pripravljenosti. 
Štab brigade je hitro precenil položaj, ki bi zaradi neugodnega umika 
v strmine Mežaklje lahko postal za brigado usoden. Zapovedal je takojšen 
premik na Mežakljo, kajti nemška patridja je že dobila okrepitev in ogenj je 
postajal od trenutka do trenutka močnejši. Štab brigade se je z manjšo sku 
pino hotel po najkrajši poti povzpeti na vrh Mežaklje: že pred njim se je 
skupina mobilizirancev z dobro oboroženim spremstvom premaknila proti 
Kočni in Poljanam, druga večja skupina, ki še ni odšla, pa se je na ukaz štaba 
brigade premaknila proti Ilritšici, od koder naj bi nadaljevala vzpon na 
Mežakljo. 
V hrup bitke, ki se je razvnela ob umiku, so se pomešale tudi eksplozije 
protiletalskih granat, ki so vedno bolj na gosto obsipavale pobočja Mežaklje, 
da skoraj ni bilo več mesta, kjer bi bili na novo mobilizirani tovariši in borci 
varni pred granatnimi šrapneli. Zato so se umaknili v dolinico ob pobočju 
Mežaklje. Naporni umik je Se povečalo deževje, ki se je razliesnelo v nevihto. 
Ura je bila že tri zjutraj, streljanje pa še Jii prenehalo. Zaradi bližajočega se 
dneva je bil že zadnji čas, da se brigada z mobiliziranci prebije na vrh Me 
žaklje, da bi se izognila izgtibam in nemški obkolitvi, saj so Nemci že alarmi 
rali svoje sile na Bledu in na Bohinjski Beli. ki so se z avtobusi takoj odpravile 
skozi Gorje in Radovno na Mežakljo, na katero vodi s te strani avtomobilska 
cesta. In res! Komaj je bila dobra polovica brigade na Mežaklji, že jo je 
sprejel nemški ogenj. To streljanje je premagalo utrujenost, da se je tudi druga 
polovica brigade skupaj z mobiliziranci naglo povzpela na greben. Pri spopadu 
na Mežaklji so padli štirje borci. 
Nemci so nameravali brigado obkoliti, vendar jim ni uspelo. Brigada 
z mobiliziranci vred se je prebila in pripeljala z Mežaklje preko Radovne in 
Pokljuke dne 2"^. julija na Jelovico, kjer se je za nekaj dni ustavila, okrog 
štiri sto novih borcev. 
V sklopti julijskih ofenzivnih akcij XXXI. divizije so tiste dni. ko je Pre 
šernova brigada operirala pri Jesenicah, ostale njene enote prodrle vse do 
Rihemberka (današnjega Branika), likvidirale nemško-domobransko posto 
janko in zasegle velik vojaški plen. 
V noči med 24. in 25. julijem je I. bataljon Prešernove brigade napadel 
sovražne utrdbe ob železniškem mostu pri Otočah, istočasno pa je minerski 
60 
vod na štirih mestih miniral progo med Otoeami in Podnartom. Dne 26. julija 
pa je štab brigade poslal vod na Lavtarski vrh z nalogo, da izvede s pomočjo 
Okrajnega odbora OF mobilizacijo na področju Medvod. 
Nemška ofenziva profi IX. korpusu 
Vojaška aktivnost IX. korpusa v zadnjih mesecih je prizadejala Nemcem 
resne težave. Uničene postojanke na Gorenjskem, zlasti pa na Vipavskem, za 
promet popolnoma onesposobljeni BaSka grapa in Kanalska dolina, vse to je 
bil težak udarec za Nemce na akcijskem ozemlju IX. korpusa. Zavezniška 
ofenziva na italijanskem jugu je zahtevala novih svežih sil, da bi se ji zopcr-
stavilc. vendar jih soviažnik zaradi uničenih zalednih komunikacij Ljub 
ljana—Trst, Jesenice—Gorica, Trst—I ržič—Cervignano in drugih ni mogel 
dovolj hitro dovažati. Zato je pripravil obširno ofenzivo proti IX. korpusu in 
že v drugi polovici julija (takoj po likvidaciji Hotavelj) z močnimi silami 
napadel enote XXXI. divizije, ki so se po težkih dvodnevnih bojih na Kladju 
in na Cerkljanskem vrhu prebile skozi Zelin na Oblakov vrh, kjer so se po 
novno .spopadle s sovraž/iikom in ga odbilo. 
Ko se je sovražnik začasno umaknil v svoja izhodišča, je bila sklicana 
prva vojaška konferenca IX. korpusa, ki so se je udeležili komandanti divizij 
in brigad in člani štaba IX. korpusa. Takoj po tej konferenci pa se je 26. ju 
lija 1944 začela druga faza sovražnikove ofenzive, ki je trajala do 15. avgusta. 
Enote XXX. divizije so že prvi dan ofenzive razbile sovražnika med Lokovcem 
in Kalom, enote XXXI. divizije pa kolono, ki je prodirala iz Ajdovščine. Kljub 
iežkim izgubam v prvih dneh bojev, v katerih so Nemci utrpeli 218 mrtvih in 
190 ranjenih, sovražnik ni odnehal. Z novimi svežimi silami je zasedel Lokve, 
Lažne, Cepovan in Lokovec ier prisilil IX. korpus v defenzivo. Zaradi izčrpa 
nosti in precejšnjih žrtev so se korpusove enote umaknile na položaje Nemci— 
Trnovo—Krnica. XXXI. divizija je vodila zlasti težke borbe na Mačjem brdu 
pod Predmejo, kjer so Gradnikovci popolnoma razbili nemško motorizirano 
kolono in uničili sedem kamionov, zaplenili motorno kolo in mnogo orožja. 
Prešernova brigada je bila v tem času na Gorenjskem in je udarci ofen 
zive niso prizadeli. Zato pa je začela z raznimi demonstrativnimi in sabotaž-
nimi akcijami vznemirjati sovražnika. Med temi je 5. avgusta minerski vod 
izvedel saboiažno akcijo v bivši tovarni » Jngočcška« v Kranju, dne 7. avgusta 
pa miniral električno centralo v Žireh. Dne 10. avgusta 1944 se je Prešernova 
brigada nahajala že na sektorju Martinj vrh—Rovte—Mlaka. 
Od 8. do 13. avgusta so bile zadnje nemške ofenzivne akcije na področju 
Črnega vrha nad Idrijo. Dne 13. avgusta se je nemška ofenziva odtekla v do 
lino. IX. korpus je v tej ofenzivi utrpel težke izgube. Poleg mnogih mrtvih je 
imel okrog sto osemdeset hudo ranjenih, nesposobnih za borbo. Spraviti jih je 
bilo treba na varno. 
Pohod Prešernove brigade z XXXI. divizijo 
pri prenosu ranjencev na osvobojeno ozemlje VII. korpusa 
Na povelje štaba IX. korpusa so se dne 15. avgusta 1944 zbrale brigade 
XXXI. divizije v Cerknem, od koder so še isti dan krenile na Otiico, kjer so 
16. avgusta sprejele okrog sto osemdeset hudo ranjenih borcev z nalogo, da jih 
61 
prenesejo na osvobojeno ozemlje YII. korpusa do partizanskih bolnišnic v ko 
čevskih gozdovih. Tako so dne 16. avgusta, oprtane z ranjenci, krenile Prešer 
nova, Gradnikova in \ojkova brigada na dolgo pot z Otlice mimo Postojne, 
čez Pivko in železniško progo do Loža, kjer je bil počitek, nato pa dalje proti 
osvobojenemu ozemlju \ II. korpusa, kjer jih je v neki vasi srečal komandant 
Glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman-Stane in se zadržal zlasti pri 
Prešernovcih, med katerimi je imel mnogo starih tovarišev in znancev, v pri 
srčnem in prijateljskem razgovoru. XXXI. divizija je nato nadaljevala pot 
z ranjenci preko Cabra. prvega hrvaškega kraja na sjovensko-hrvaški meji 
v Gorskem Kotaru, mimo mnogih požganih vasi proti kočevskim gozdovom, 
kjer je oddala ranjence. 
Ko je XXXI. divizija s svojimi brigadami opravila to humano dožnost, je 
krenila nazaj in se pri Št. Petru na Krasii ob železniški progi Ljubljana—Trst 
zapletla v težke boje s sovražnikom, razbila njegove sile in se konec avgusta 
ponovno vrnila na osvobojeno ozemlje IX. korpusa, kjer so jo čakale nove 
naloge. 
Napad na sovražno postojanko Cmi vrh — 
Prešernova brigada blokira cesto Godovič—Idrija 
Belogardisti so izkoristili nemško ofenzivo in odstnost partizanskih enot 
na področju Črnega vrha nad Idrijo ter spremenili Črni vrh v svojo trdnjavo. 
Ta postojanka pa je ovirala iiremike partizanskih enot. Zato je štab IX. kor 
pusa sklenil, da jo napade in likvidira. Za direktni napad nanjo je določil 
Gradnikovo brigado XXXI. divizije in Kosovelovo brigado XXX. divizije, pod 
prti s topništvom in zavarovani z zasedami drugih enot XXX. in XXXI. divi 
zije. Med temi enotami, ki so varovale glavni napad, je Prešernova brigada 
dobila nalogo, da s svojimi bataljoni blokira cesto Godovič—Idrija in na tem 
sektorju prepreči vsak morebitni sovražnikov poskus ali proboj. s katerim bi 
hotel priti napadeni in oblegani jjostojanki na Črnem vrhu na jiomoč. 
V noči od 31. avgusta na 1. september 1944 je Prešernova brigada s svojimi 
enotami zasedla vse višinske točke in strateško pomembne položaje vzhodno 
od sovražne postojanke v Godoviču in severozahodno od sovražne postojanke 
v Hotedrščici. Četa II. bataljona, okrepljena s protitankovskimi p\iškami. je 
postavila zasedo na glavni cesti Godovič—Črni vrh, po kateri bi mogel so 
vražnik najhitreje priti s pehoto in oklopnjaki beli postojanki na Črnem vrhu 
na pomoč ter preprečiti njeno likvidacijo. 
Istočasno kot Prešernova brigada na svojem sektorju so se pripravile za 
napad tudi druge brigade XXX. in XXXI. divizije. Gradnikova brigada se je 
ponoči s kamioni pripeljala v bližino Črnega vrha, obenem pa so se beli po 
stojanki približali tudi topničarji IX. korpusa s svojimi topovi. V bunkerju 
nad Črnim vrhom se je nastanil štab IX. korpusa, ki je osebno vodil operacije, 
v sosednjem bunkerju poleg njega pa je telefonska centrala vzpostavila zvezo 
z vsemi enotami, ki so sodelovale v akciji. Ob pol štirih zjutraj je bil Črni vrh 
že osamljen sredi širokega obroča partizanskih enot. ki so varovale ozemlje 
v vseh smereh, iz katerih bi utegnil prodreti sovražnik Črnemu vrhu na pomoč 
in z nalogo, da sovražnika brezpogojno zavrnejo in razbijejo. Se pred svitom 
pa so začeli topovi IX. korpusa zasipavati Črni vrh z granatami. I^trdbc so se 
rušile. Ponekod je že gorelo. Ko so okrog sedme ure zjutraj topovi utihnili, so 
Gradnikovci jurišali in že s prvim jurišem zavzeli del vasi, sovražnik pa kljub 
62 
temu ni odnehal in se je s svojimi silami zatekel v utrdbe, za katere je menil, 
da jih ni moči zavzeti. 
Ko se je razvnela bitka za postojanko, je Prešernova brigada budno opa 
zovala ozemlje, dobro vedoč, da bo sovražnik skušal intervenirati, kar so 
pričali sovražni topovi, ki so začeli .streljati iz Idrije in tolči po dozdevnih 
partizanskih položajih. Okrog devetih dopoldne je sto petdeset mož močna 
nemško-belogardistična kolona hotela prodreti skozi položaje Prešernove bri 
gade na koti 746. Prešernovci so sovražnika pustili v neposredno bližino, nato 
pa ga zasuli s streli in gostimi rafali ter ga pognali v beg. Na svojem umiku 
je sovražnik pustil kopice mrtvih, medtem ko so ranjence odvlekli s seboj. 
Borci Prešernove brigade so na tem odseku zaplenili večjo količino vojaškega 
materiala, ki so ga na begu odmetavali sovražni vojaki. Tudi na odseku, ki 
sta ga držala I. in II. bataljon, je sovražnik poskušal prodreti, vendar je 
doživel podobno usodo kakor na koti 746. Na odseku, ki ga je držala Prešer 
nova brigada, sovražnik ni več poskušal svoje sreče. Uspel pa tudi ni nikjer 
drugje in zato samo od daleč opazoval premike partizanskih brigad ter ob 
streljeval njihove položaje, ki so jih brigade držale do mraka, s topovskim 
ognjem. 
Medtem se je ves dan bila liitka za Črni vrh. Topništvo IX. korpusa se je 
premaknilo v neposredno bližino utrdb in jih rušilo. Neko utrdbo je parti 
zanska havbica porušila iz bližine trideset metrov. Popoldne ob petih je 
bila postojanka na Črnem vrhu zavzeta in likvidirana. Sovražnik je izgubil 
sto sedemdeset mrtvih in osemintrideset ujetih. Razen tega so Gradnikovci 
zaplenili težki minomet, tri težke in trinajst lahkih strojnic, štirideset še 
uporabnih pušk. šest brzostrelk, večjo količino municije, avtomobil, motorno 
kolo, radio in mnogo druge vojne opreme. 
S položajev na sektorju Godovič—Idrija je Prešernova brigada krenila 
dne 1. septembra mimo Črnega vrha, ki je bil v razvalinah in plamenih, na 
položaje na Otlico, od koder se je premaknila skupaj z XXXI. divizijo na pod 
ročje Žirovskega vrha in Poljanske doline z nalogo, da skupaj z njo vdre v 
Dolomite, ki so se v letih 1942—1944 spremenili v pravo belogardistično 
trdnjavo. 
Vdor XXXI. divizije v Dolomite 
Dne 6. septembra 1944 je štab IX. korpusa izdal štabu XXXI. divizije po 
velje za vdor v Polhograjske Dolomite in za napad na bclogardistične posto 
janke v Horjulu, Korenem, Žiberšali in Suhem Dolu. Polhograjski Dolomiti 
so že dalj časa veljali za »belogardistično republiko«, kjer se je belogadizem 
zasidral že leta 1942, leta 1944 pa so našli na tem ozemlju zatočišče tudi čctniki. 
Meseca septembra 1944 je postal boj obojih okupatorjevih hlapcev proti na 
rodnoosvobodilni vojski že boj obupancev, kajti v tem času je morala emi 
grantska vlada v Londonu na pritisk zaveznikov priznati Narodnoosvobodilno 
vojsko Jugoslavije kot edino silo, ki se na področju Jugoslavije bori za za 
vezniško stvar, obenem pa tudi sklepe x\VNOJ. Ta je zaradi tega objavil 
splošno amnestijo za vse domobrance in četjiike, ki si niso timazali rok z zlo 
čini, pod pogojem, če razpuste kvislinške formacije in se do 15. septembra 1944 
brezpogojno vključijo v enote Narodnoosvobodilne vojske. Večina pripadnikov 
kvislinških enot pa je kljub temu vztrajala še nadalje na okupatorjevi strani, 
čeprav že zdavnaj niso več verjeli v nemško zmago. Računali so, da se bodo 
63 
vrnili stari časi in da bo po končani vojni prišlo do obračuna med zahodnimi 
iri vzhodnimi zavezniki. Pod vplivom nekdanjih korumpiranih politikov so se 
še bolj borili proti partizanskim enotam in vztrajali na poti narodnega iz 
dajstva. 
Ko je XXXI. divizija s svojimi brigadami vdrla v Dolomite, je bilo to 
področje posejano z močnimi belogardističnimi postojankami v Lučinah, na 
Črnem vrhu pod Pasjo ravuijo, pri Sv. Joštu, v Suhem dolu, v Horjulu, v Ko-
renem in na Dobrovi pri Ljubljani. Med postojankama pri Sv. Jošlu in pri 
Treh Kraljih pa se je v tem času nahajal tudi četniški bataljon. Vse postojanke 
so bile močno utrjene in oborožene ter pod neposrednim vodstvom nemških 
enot tega področja, ki tudi niso bile neznatne. 
V zvezi z vdorom XXXr. divizije v Polhograjske Dolomite se je Prešernova 
brigada dne 7. septembra skoncentrirala na Planini, od koder je nameravala 
prvotno napasti belogardistično postojanko v Suhem dolu in se je na ta napad 
že pripravljala, ko je prišlo iz štaba XXXI. divizije drugo povelje, po katerem 
naj bi Prešernovci napadli belogardistični postojanki v Horjidu in v Kore-
nem. Komandant brigade Rudolf Hribernik-Svarun, ki je položaj v Dolomitih 
kot horjulski rojak odlično poznal, se je zaradi gostote belogardističniji posto 
jank in belogardistično razpoloženega prebivalstva na tem terenu odločil, da 
ne krene v Dolomite z vso brigado, marveč samo z njenim najbolj tidarnim 
delom. Zato je odbral iz brigade najboljše, najbolj odporne in najbolj pogumne 
borce in jih formiral v četo, ki je nato pod njegovim neposrednim vodstvom 
krenila v Dolomite, medtem ko je brigada ostala na področju Žirov z nalogo, 
da s te strani zavaruje osvobojeno ozemlje IX. korpusa pred morebitnim 
sovražnim impadom. 
Izbrana četa pod vodstvom komandanta Svaruna pa je medtem manevri 
rala v Dolomitih, se pojavila v bližini Ljubljane, nato pa 10. septembra na 
padla postojanki v Horjulu in v Korenem. V Horjulu so brigadni minerji svojo 
nalogo zadovoljivo opravili in postojanko delno uničili. Istočasno so Gradni-
kovci likvidirali Žažar, Vojkovci pa Samotorico. S tem je bil prvi septembrski 
vdor XXXI. divizije v glavnem zaključen. 
Prešernova brigada odbije napad iz dolomitske smeri 
Dne 11. septembra 1944 je Prešernova brigada s uspehom odbila sovražni 
napad iz dolomitske smeri. Kljub temu da je bil sovražnik v premoči, .se je 
moral vrniti na izhodiščne položaje z enainpetdesetimi mrtvimi in dvajsetimi 
ranjenimi. 
Ta (lan so partizani mobilizirali v Žireh, obenem pa tudi v Idriji moške, 
ki so jih Nemci prisilili h gradnji utrdb, s katerimi so se hoteli obdati na 
idrijskem sektorju; partizanski uspeh na Črnem vrhu nad Idrijo jim je bil 
dal misliti. Zato se Nemci niso samo utrjevali, marveč so začeli zbirati svoje 
sile v Idriji in na področju Treh Kraljev ter pripravljali nov napad na parti 
zansko ozemlje. Ta napad so naznanjale tudi vedno močnejše sovražne pa 
trulje, zlasti domobranske in četniške, ki so začele pronicati na osvobojeno 
ozemlje. 
Da bi preprečila pronicanje sovražnih patrulj na svojem sektorju, se je 
Prešernova brigada s položajev na Mrzlem vrhu premaknila v sovražnikovo 
bližino in zavzela položaje na sektorju \rsnik—Razpotje. 
64 
Boji Prešernove brigade na Mrzlem vrhu 
Dne 14. septembra 1944 so patrulje Prešernove brigade, ki so kontrolirale 
ozemlje v smeri proti Žircm. sporočile, da so četniki zasedli Žiri. Neka osem 
deset mož močna četniška patrulja se je že bližala Brcznici, obenem pa sta se 
dve čctniški koloni bližali položajem Prešernove brigade v smeri proti Raz 
potju. Brigada je takoj zavzela borbene položaje. 
Dne 15. septembra okrog sedmih zjutraj je prišlo povelje za premik, ker 
so četniki zabili klin med položaje I. in II. bataljona, s čimer je brigadi gro 
zila obkolitev. Brigada se je takoj umaknila pod zaščito II. bataljona, ki je 
zapustil ogrožene položaje na Vrsniku. 
Po polurnem pohodu je 11. bataljonu udarila v bok nemško-četniško-domo-
branska kolona. Bataljon se je naglo razporedil in zavzel borbene položaje na 
Višanah. od koder se je nato premaknil za brigado na Mrzli vrh, razen čete 
s položajev nad cesto, ki je zadrževala sovražnika, ki je sledil bataljonu, in 
mu prizadejala dva mrtva. 
Premik glavnine na Mrzli vrh je potekel brez motenj. Brigada je zavzela 
borbene položaje v opuščenih italijanskih utrdbah v smeri proti Zirem in 
proti Ledinam. Kmalu nato je sovražnik s svojimi silami neopazno zasedel 
nasproti stoječi hrib, ki je bil nekoliko višji od Mrzlega vrha, in začel okrog 
dveh popoldne napadati s strojnicami in minometi položaje Prešernove 
brigade. 
Bitka, ki se je razvnela, je trajala vse do večera. Partizanske strojnice, 
razporejctie tako, da so varovale vsa mesta, na katerih bi se sovražnik mogel 
prebiti do partizanskih položajev, so odgovarjale. Dve težki »Bredi« na polo 
žajih ])ri nekdanji italijanski vojašnici, sta dobro obvladali prostor. Razen tega 
so bili brigadni položaji zavarovani še s protitankovskimi puškami, prav 
dobro uporabljivimi za uničevanje sovražnih težkomitraljeznih gnezd. 
Sovražni ogenj ni omajal položajev brigade. Zato se je del sovražnih sil 
premaknil s položajev na nasprotnem hribu preko nekega jarku podobnega 
sedla na nove položaje, s katerih bi udaril brigadi v bok. Ta premik pa je 
sovražnik kmalu opustil zaradi težkih izgub, ki so mu jih pri premiku priza 
dejale partizanske strojnice, in se vrnil na stare položaje, s katerih je začel 
z minometi obstreljevati brigado. Neka mina je zadela položaj protitankovske 
puške in ubila tri borce. Po tej predpripravi se je sovražnik odločil za juriš, 
a je bil odbit. Ker mu titdi ponovni juriši niso uspeli, je bil prisiljen pregru-
pirati svoje sile, nato pa začel znova zagrizeno napadati, pri čemer ga je 
podprlo nemško topništvo iz Idrije, ki je usmerilo svoj ogenj na nekdanjo 
vojašnico na Mrzlem vrhu. Topovske granate so padale v bližino partizanskih 
tcžkoniitraljezkih položajev pri vojašnici, vendar niso zadevale v polno. Ko 
je topovsko obstreljevanje prenehalo, so se sovražne sile s ponovnimi juriši 
zaganjale proti brigadnim položajem, dokler sovražnik ni opešal in se je moral 
z več kakor sedemdesetimi mrtvimi in z mnogimi ranjenimi umakniti proti 
Idriji. Prešernova brigada, ki je v tej bitki utrpela osem mrtvih in deset ra 
njenih, se je po sovražnikovem umiku premaknila z Mrzlega vrha in krenila 
im Žirovski vrh, od koder se je skupaj z XXXI. divizijo ponovno vrnila v 
Dolomite. 
5 Loški razgledi A^ 65  razpledi 
Drugi vdor XXXI. divizije v Dolomite — Boji Prešernove brigade 
na Pasji ravni 
V ofenzivi XXXI. divizije v drugi polovici septembra 1944 v Dolomitih sta 
bili za glavne napadalne akcije določeni Gradnikova in \ojkova brigada, 
medtem ko jima je Prešernova brigada ščitila hrbet in se 26. septend^ra zapletla 
v hude boje s sovražnikom na področju Pasje ravni nad Črnim vrhom. 
Ponoči od 25. na 26. september se je Prešernova brigada v koloni pomi 
kala iz Todraške grape v hrib nad Lučinanii. Blizu Lučin se je v skladu z 
nalogami izognila sovražne postojanke in krenila mimo, da bi ostala neopa-
žena. Kljub tajnemu premiku in previdnosti je sovražnik brigado odkril in 
izstrelil v njeno bližino nekaj min. Kolona pa se je kljub temu pomikala dalje 
in se ustavila sredi poti med Lučinami in Črnim vrhom, kjer je počivala. Nato 
je krenil I. bataljon proti Črnemu vrhu, ostala brigada pa je zasedla položaje 
v smeri proti Lučinam, se ukopala in se zamaskirala. 
Dne 26. septembra ob devetih dopoldne so položaje brigade napadli Nemci 
in belogardisti, a so bili z jurišem odbiti in so se čez pol ure umaknili v posto 
janko na Črnem vrhu, ki je bila telefonsko povezana s postojanko v I.učiimh. 
Telefonska žica pa je potekala čez ozemlje, na katerem se je nahajala brigada, 
in ko jo je odkrila, so priključili na žico svoj aparat in iz pogovorov med 
sovražnima postojankama izvedeli za sovražnikove ukrepe in namene. 
Okrog poldneva se je v postojankah v Lučinah in na Črnem vrhu začelo 
vrvenje. Drugače pa je bilo na partizanskih položajih. Zatišje je le od časa 
do časa presekal kak strel ali rafal, nekajkrat pa tudi kaka topovska granata. 
To relativno zatišje je ob dveh popoldne razbila strojnica, skrita v cerkvenem 
zvoniku na Črnem vrhu, nato pa čez čas spet umolknila, ne da bi se na polo 
žajih brigade zgodilo kaj vznemirljivega. Kakor je zvedel štab brigade po 
telefonti. vključenem na sovražnikovo telefonsko linijo, so Nemci in belogar 
disti pripravljali svoj napad na brigadne položaje točno ob štirih popoldne. 
Nameravali so navaliti z vseh strani. 
Nekaj pred četrto popoldne je sovražnik res začel obstreljevati partizan 
ske položaje z vedno močnejšim ognjem iz vsega razpoložljivega orožja. Točno 
ob štirih so sovražne sile prvič jurišale. nato pa se je razvnela bitka. Do hudih 
borb je prišlo zlasti na Pasji ravni. Kljub močnemu sovražnemu pritisku in 
ponavljajočim se jurišem je brigada sovražnika ves čas odbijala, dokler ga ni 
naposled potisnila nazaj v postojanko. 
V bitki, ki je trajala dve uri, je brigada utrpela osem mrtvih, število 
ranjencev pa je bilo nekoliko večje. Pri pregledu bojišča so borci našli nekaj 
mrtvili sovražnikov, mlakužo krvi pa so pričale, da so bile sovražne izgube 
mnogo večje. 
Po tej bitki je brigada dobila povelje, da se premakne preko Poljanske 
doline na Martinj vrh. kamor je prispela 28. septembra zjutraj. 
Nemška ofenziva »Teden dni borbe s partizani« 
Po vrnitvi iz Dolomitov je Prešernova brigada nekaj dni počivala na 
Martinjem vrhu, nato pa v zvezi z nameravanim napadom IX. korjjttsa na 
sovražno postojanko v HotedrSčici krenila na nove položaje v bližino Veliarš. 
66 
v sklopu tek akcij je Prešernova brigada v noči med 6. in T. oktobrom 1944 
blokirala ^ eharše, naslednji dan, dne ~. oktobra, ko je Kosovelova brigada 
napadla Ilotedrščico, pa na svojih položajih vodila težke boje s sovražnikom. 
Akcija proti Hotedrščici je sprožila že naslednji dan, dne 8. oktobra, 
ofenzivo vseh nemških sil, zbranih na Primorskem, proti IX. korpusu. Prešer 
novo brigado je zatekla na položajih okrog Veharš in jo zapletla v hude 
obrambne boje, dokler ni prejela od štaba XXXI. divizije povelja, naj se v 
noči med 11. in 12. oktobrom prebije na nove položaje na sektor Martinj vrh— 
Rovte—Črni kal z nalogo, na zaščiti osvobojeno ozemlje pred sovražnim vdo 
rom z ozemlja Gorenja vas—Školja Loka—Dolenja vas—Železniki. 
Dne 14. oktobra, na dan. ko se je končala sovražna ofenziva proti IX. kor 
pusu, je Prešernova brigada napadla in likvidirala sovražno postojanko 
v Praprotnem. 
V ofenzivnih akcijah XXXI. divizije Prešernova brigada likvidira Poljane 
Ko so enote IX. korpusa razbile oktobrsko nemško ofenzivo, so takoj 
prešle v protinapad. XXXI. divizija je dobila nalogo, da napade in likvidira 
sovražni postojanki v Poljanah in v Gabrku. 
V noči med 21. in 22. oktobrom 1944 se je XXXI. divizija razmestila okrog 
Poljan skupaj s Škofjeloškim odredom, ki je bil ustanovljen septembra 1944 in 
ki so ga zaupali nekdanjemu komandantu 111. bataljona Prešernove brigade in 
kasnejšemu načelniku štaba Gradnikovc brigade Otonu Vrhuncu-Blažu. Pre 
šernova brigada, ki je bila določena za direktni napad in likvidacijo posto 
janke, je 21. oktobra ob mraku zapustila izhodiščne položaje, pustila I. bata 
ljon v zasedi okrog Gabrka z juilogo, da blokira postojanko, s III. bataljonom 
zasedla Volčo zaradi vzdrževanja zveze z drugimi enotami, II. bataljon pa 
določila za direktno izvedbo akcije v Poljanah. Istočasno je Gradnikova bri 
gada zavarovala ozemlje v smeri proti Škofji Loki, Vojkova brigada pa je 
blokirala sovražno postojanko v Gorenji vasi. Morala vseh borcev je bila 
odlična, saj so pravkar zvedeli, da so enote Narodnoosvobodilne vojske in 
Rdeče armade osvobodile glavno mesto Jugoslavije Beograd. 
V jutranjih urah dne 22. oktobra je 11. bataljon prvič jurišal na sovražno 
postojanko v Poljanah. V tem jurišu je bil hudo ranjen politkomisar Alfije-
revič, borci pa so jurišali naprej in z ročnimi bombami očistili zahodni del 
postojanke. Medtem so zavzele drugi del postojanke ostale skupine II. bata 
ljona. Ko je šinil iz nje plamen, so jo borci že izpraznili in naložili na vozove 
zaplenjeno orožje, municijo in hrano. Sovražnik je bil v postojanki popoluoma 
uničen, razen petih branilcev, ki jim je uspelo pobegniti. 
Istočasno, ko se je vodila bitka za postojanko, je Gradnikova brigada 
odbila nu)čno sovražno kolono, ki je s šestnajstimi kamioni in z oklopnimi 
avtomobili hotela prodreti napadeni postojanki na pomoč. V tej borbi so 
Gradnikovci poškodovali dva oklopna avtomobila in en tank. 
Z likvidacijo Poljan ofenziva XXXI. divizije v Poljanski dolini še ni bila 
zaključena. Dne 22. oktobra je I. bataljon napadel postojanko v Gabrku, ki pa 
je zaradi pomanjkanja težkega orožja ni mogel zavzeti in likvidirati. Boji 
zanjo so se nadaljevali, dokler je čez dva dni ni likvidirala Gradnikova 
brigada. 
5* 67 
v tem času je XXXI. cii\izija praznovala obletnico svojega obstoja. Bli 
žala pa se je tudi prva obletnica IX. korpusa, ki je s svojimi enotami od 
oktobra 1943 do oktobra 1944 prizadejal sovražniku 9915 mrtvih. 863'5 ra 
njenih in 1454 ujetih, skupaj 19.984 onesposobljenih. Razen sovražnikovih 
izgub v moštvu je v tem času IX. korpus poleg drugih važnih komunikacij 
uničil železniški progi Gorica—Ajdovščina in Gorica—Štanjel—Občine pri 
Trstu, ki ju sovražnik do konca vojne ni mogel usposobiti za promet. Promet 
na progi Jesenice—Gorica tudi še vedno ni bil vz])()stavljen. Promet na progi 
Prcšernovci ob napadu na I-'oljane sei>tt'inbra 10W. (Po originalu v loškem muzeju.) 
Cervignano—Tržič—Trst je bil ustavljen za 2238 ur. Uničenih je bilo 53 loko 
motiv in 488 vagonov, osem postaj, pet tankov, šestnajst oklopnih avtomobilov 
in 122 letal, tiničenih z diverzantskimi akcijami jia letališčih ali pa sestre 
ljenih od partizanskih enot. Porušenih je bilo 97 mostov in zaplenjeno 69 ka 
mionov. 1810 pušk, 242 strojnic, 37 minometov in 15 topov. V tem času so enote 
IX. korpusa porušile 70 postojank in uničile 30 pomembnejših industrijskih 
naprav. Taka je bila bilanca IX. korpusa ob obletnici njegovega obstoja. V teh 
številkah, ki nam ponazorujejo celoto, ima svoj delež tudi Prešernova brigada. 
Po ofenzivnih akcijah v Poljanski dolini se je Prešernova brigada pre 
maknila na Malenski vrh, kjer je počivala deset dni. Tačas pa je XXXI. divi 
zija pripravljala novo ofenzivno akcijo, s katero je Jiameravala likvidirati 
sovražno postojanko v Železnikih, ki je ovirala nemoteni prehod partizanskih 
enot z osvobojenega ozendja v Boliinjn, ki ga je od septembra branil JeseniSko-
bohinjski odred, preko Jelovice in Selške doline na osvobojeno ozemlje 
68 
IX. korpusa. Mimogrede naj omenimo, da je jedro Jeseniško-bohinjskega od 
reda tvorilo moštvo, ki ga je septembra dala za ustanovitev te enote na 
razpolago Prešernova brigada. 
XXXI. divizija napade postojanko v Železnikih — Borbe Prešernove brigade 
na Križni gori 
Dne 21. novembra 1944 so brigade XXXI. divizije s sodelovanjem Kosove 
love brigade, Škofjeloškega odreda in dela topništva IX. korpusa napadle 
sovražnikovo postojanko v Železnikih. Za likvidacijo postojanke je bila kot 
glavna napadalna enota določena Grndnikova brigada, druge brigade pa so 
s svojimi enotami zaščitih« teren z nalogo, da preprečijo vdor sovražnika na 
sektor akcije. Bitka za Železnike pa je bila obenem ttidi bitka za razširitev 
osvobojenega ozemlja, v katerega naj bi se vključili tudi Železniki s svojo 
okolico kot nekak most med osvobojenim ozemljem IX. korpusa in osvobojenim 
ozendjem Jeseniško-bohinjskega odreda. 
\ zvezi s to akcijo je Prešernova brigada dobila nalogo, da zavaruje s 
svojimi bataljoni ozemlje v smeri proti Kranju, od koder je hotel sovražnik 
preko Križne gore prodreti na pomoč napadeni postojanki. I. bataljon, ki je 
bil na teh položajih, je tri dni odbijal .sovražnika in tako omogočil, da je 
Gradnikova brigada lahko z uspeliom opravila svojo nalogo in s pomočjo top 
ništva IX. korpusa po treh dneh likvidirala postojanko ter osvobodila Želez 
nike. ^ tej. bitki je prvič z usjiehom u))orabila partizanski top Partop«. 
Izdelal ga je po lastni zamisli nekdanji tržaški delavec in prvi komaiulant 
Južnoprimorskega odreda Anton Šibelja-Stjenka. ki je v tem času postal 
major in vodja orožarskih delavnic IX. korpusa. Prav učinkovitost »Partopa« 
je omajala nemško postojanko in omogočila Cradnikovcem uspešen juriš. 
Pa tudi druge enote so se v teh borbah odlično držale, med njimi Škofje 
loški odred, ki je v teh dneh blokiral sovražno postojanko v Gorenji vasi in 
odbijal ter razbijal sovražiu' izpade. Kmalu nato pa mu je pripadla častna 
naloga, da je s svojimi enotami zavaroval novo osvobojeno ozemlje, ki ga je 
XXXI. divizija ustvarila z osvoboditvijo Železnikov. 
Kljub novembrskim partizanskim zmagam je tiste dni borce pretre.sla 
žalostna novica, da se je pri opravljanju svoje dolžnosti smrtno ponesrečil 
komandant Glavnega štaba NOV in PO.S generalni poročnik Franc Rozman-
.Stane. ki ga je po njegovi smrti kot novi komaiulant Glavnega štaba Slovenije 
nadomestil generalni major Dušan Kveder. 
Prešernova brigada na sektorju 
Srednje brdo—Stara Oselica—Klndje—Žirovski vrh 
Po osvoboditvi Železnikov se je Prešernova brigada v začetku decem 
bra 1944 premaknila na sektor Srednje brdo—.Stara Oselica—Kladje—Žirovski 
vrh. kjer je ostala do 16. decembra. V tem času je sovražnik utrjeval svoje 
postojanke in komunikacije, zlasti tiste, ki vodijo preko Goreni.ske v Avstrijo. 
Dne 10. decembra je bil štab in štabna četa Prešernove brigade na Kladju, 
I. bataljon na Srednjem Brdu. II. bataljon v zasedi na koti 412 nad Hotavljami 
in z zasedami v smeri proti Stari Oselici in po grapi Trebija—Preseka, 
69 
III. bataljon pa pri Sv. Anionu na Žirovskem vrbu. Razen tega je imela brigada 
še zasedi na Hlavčjih njivah in na koti 510 južno od Gorenje vasi. Dne 11. de 
cembra zvečer je Sel II. bataljon na prehranjevalno akcijo na Zgornjo Dobravo 
pri Gorenji vasi, I. bataljon pa je odšel v akcijo proti novozgrajeni sovražni 
utrdili na Taboru. Napad ni uspel, ker je bil sovražnik buden in se borci, 
določeni za miniranje, utrdbi niso mogli približati. Po kratkem spopadu se 
je bataljon brez žrtev umaknil. 
Dne 12. decembra zvečer sla II. in IlI. bataljon krenila v ])rchranjevalno 
akcijo na Zgornjo Dobravo in v Bačno. 1. bataljon pa je ponovno krenil proti 
sovražni utrdbi na Taboru pri Gorenji vasi. Bataljon je bil okrepljen s petimi 
divizijskimi minerji. Manjša skupina minerjev in borcev se je bunkerju 
ncopaženo približala in ga porušila s prislonjeno mino, napolnjeno s 25 kg 
plastika, ki je eksplodirala v trenutku, ko sta se sovražna stražarja približala 
drug drugemu. Pri eksploziji je imel sovražnik dvanajst mrtvih in dva ranjena. 
Bataljon razen enega ranjeiua ni utrpel izgnb. V noči med 15. in 14. decem 
brom je II. bataljon pod zaščito III. bataljona ponovno opravil prehranjevalno 
akcijo na Zgornji Dobravi, po zaključeni akciji pa demonstrativno poslal 
nekaj rafalov v smeri proti sovražni postojanki v Gorenji vasi. od koder so na 
rafale odgovorili z množičnim streljanjem. 
Dne 14. decembra zvečer je Prešernova brigada v zvezi z napadom 
XXXI. divizije na postojanko v Lučinah krenila blokirat postojanko v Gorenji 
vasi. I. bataljon jo je blokiral s severne strani in z zasedo na cesti Hotavlje—• 
Trebija ter s četo na borbenih položajih ]>od Illavčjimi njivami. Prav tako je 
vod I. ])ataljona, okrejiljen z dvema protitankovskima puškama, postavil za 
sedo nad Taborom. II. bataljon se je razniestil lut desni strani ceste Gorenja 
vas—Lučine in na položajih nad Lajšami pod koto 510. z vodom pa zasedel 
koto 540 nad cesto Gorenja vas—Lučine. Ta vod je obenem na več mestih 
zasekal cesto. ITT. bataljon ]>a je zasedel koto 587, en vod pa postavil v zasedo 
med to koto in Lajšami. Brigada je s četo na ])oložajih pod Illavčjiuu njivami 
in s III. bataljonom demonstrativno napadala sovražno postojanko v Gorenji 
vasi in vznemirjala njeno več sto mož močno posadko, da je bila vso noč v 
pripravljenem stanju in streljala iz svojih utrdb proti položajem Prešernove 
brigade. 
Dne 15. decembra popoldne se je iz Gorenje vasi proti I učinam jionvikala 
sovražna kolona in se spopadla z zasedo 11. bataljona na koti 510. Po kratko 
trajni bitki se je sovražna kolona umaknila ])roti izhodiščni postojanki. Prav 
tako je zaseda II. bataljona kmalu nato napadla sto mož močno sovražno 
kolono, ki se je pomikala iz Žabic vasi proti Gorenji vasi, in jo pognala v beg. 
Nič več sreče ni imela bclogardislična ]iotrulia. ki se je tiaiiotila iz Gorenje 
vasi jnoti Brdu in padla v zasedo I. bataljona. Prav tako je patrnlja Prešernove 
brigade ta dan pregnala petdeset mož juočno belogardistično zasedo v Spodnji 
Dobravi in jo prisilila k umiku v Gorenjo vas. 
Dne 16. decendira je bilo na področja Poljanske doline \eč sovražnih pre 
mikov. Poleg vsakdanjih močnih sovražni]) patrulj, ki so kontrolirale ozemlje 
med Gorenjo vasjo in Poljanami, sta ob sedmih zjutraj krenili iz Gorenje vasi 
dve sovražni koloni, prva preko Dolenjega Bida lut Gorenje Brdo, druga pa 
pod zaščito megle čez Illavčje njive, kjer je prišla za hrbet manjši zasedi 
I. bataljona in jo napadla. Zaseda se je po kratki borbi umaknila in zasedla 
položaje na Gorenjem Brdu. Pri tem spopadu je imel sovražnik enega mrtvega 
in dva ranjena. Pa tudi Prešernova brigada ni mirovala. Okrog šestih zvečer 
70 
sta odšli dve četi I. bataljona proti sovražni utrdbi na Taboru, ki so jo belo 
gardisti pono\nio utrdili. Akcija se ni posrečila, ker je bil sovražnik buden in 
je z gostimi rafali in streli zadržal četi, da se utrdbi nista mogli približati. 
III. bataljon pa je ta dan krenil skupaj z minerji in partopom XXXI. divizije 
proti sovražnemu bunkerju jugozahodno od Gorenje vasi. Minerji so se neopa-
žcno priplazili k utrdbi in jo minirali, nato pa je desetina s partopom izstre 
lila v bunker štiri mine, od katerih je zadela le ena. Eksplozija je bunker le 
delno poškodovala. 
S temi drobnimi akcijami se je brigada začasno poslovila od tega sektorja 
in se premaknila na sektor Ceteim ravan—Javorje—Mlaka, kamor je prispela 
17. decembra v jutranjih urah. 
Naloge in boji Prešernove brigade 
pri napadu XXXI. divizije na sovražno postojanko v Gorenji vasi 
Premik Prešernove brigade na sektor Cetcna ravan—Javorje—Mlaka je bil 
v skladu z načrti XXXI. divizije, ki je nameravala 19. decembra 1944 impasti 
močno utrjeno in dobro oboroženo sovražno postojanko v Gorenji vasi. Direktni 
napad naj bi izpeljala Vojkova brigada, njeno akcijo pa naj bi zavarovali 
Prešernova brigada. Gradnikova brigada in Škofjeloški odred, ki je začasno 
prišel pod komando XXXI. divizije. 
Dne 18. decembra je v zvezi s predvidevanim napadom na Gorenjo vas 
Prešernova brigada, okrepljena s IV. bataljonom Gradiiikove brigade, krenila 
ob treh popoldne s sektorja Cetena ravan—Javorje—Mlaka na položaje 
.Sv. Peter—Breznica—Sv. Florijan z ludogo, da zavaruje pred vdorom sovraž 
nika ozemlje j)roti Poljanski dolini. Skofji Loki in Selški dolini in mu one 
mogoči dohod do Gorenje vasi. I. bataljon je držal položaje na področju hriba 
Sv. Petra pod koto 568, nad reko Soro in na koti 6~5. II. bataljon je zasedel 
]ioložaje nad Breznico in na kotah 832 in 718. III. bataljon je na področju 
Sv. I lorijana zasedel koto 543, kolo 589 in z vodom položaje nad Okrogov-
nikom, obem-m pa je imel nalogo, da napravi na cesti Škofja Loka—Poljane 
zaseko in minira cesto v Poljanski dolini. IV. bataljon Gradnikove brigade, 
ki je bil začasno dodeljen Prešernovi brigadi, pa je z eno četo zasedel po 
ložaje pri Sv. Lenartu, z drugo ]5ri Sv. Tomažu in postavil zasedi v jakosti 
voda v Soteski in na Stirpniku. Štab brigade s štabno četo in zaščitnim vo 
dom pa je zasedel i>oložaje lui Mlaki. Ozetnlje med Poljanami in Gorenjo vasjo 
je zavaroval Škofjeloški odred, Gradnikova brigada pa ozemlje jugozahodno 
od Gorenje vasi v smereh proti Lnčinam in proti Idriji. 
Dne 19. decembra ob enajstih je Vojkova brigada začela napad na posto 
janko v Gorenji vasi. Borba je trajala ves dan in vso noč. Ta čas se na 
položajih I. bataljona Prešernove brigade ni zgodilo nič posebnega. Borcem 
je nagajala gosta megla, ki je ovirala razgled po ozemlju. Pod zaščito te megle 
je 19. decembra popoldne sto petdeset mož močna sovražna kolona prodrla iz 
Škofje Loke preko Gabrovega po grapi proti zasedi II. bataljona lui koti 832 
in jo napadla. Zaseda je sovražnika odbijala, ko jia ji je zmanjkalo municije 
za lahke strojnice, se je po enourui borbi premaknila tia nekoliko višje ležeče 
položaje, ponoči pa je s protinapadom ponovno zasedla koto 832 in prizade 
jala sovražniku tri mrtve in dva ranjena, sama pa utrpela dva mrtva in enega 
ranjenega. 
71 
Skoraj istočasno, ko so se razvnele borbe za koto 832 na položajih II. ba 
taljona, so Nemei skušali prodreti tudi skozi položaje III. bataljona na koti 589. 
Zaseda na tej koti pa je skoncentrirala močan ogenj na sovražno kolono in jo 
zapodila v beg. Razen tega so ostrostrelske patrulje III. bataljona ves dan 
vznemirjale sovražno posadko v postojanki pri Muretu. 
Kljub temu. da je bil sovražnik na sektorju III. bataljona odbit, ni odnehal. 
Okrog šestih zvečer so s položajev III. bataljona zagledali sto petdeset mož 
močno sovražno kolono, ki je prodirala po cesti iz Škofje Loke na nasprotnem 
pregu Sore pod partizanskimi položaji. Zaseda na tem sektorju je sovražno 
kolono napadla, a je njen ogenj ni prizadel, ker sta sovražnika varovala mrtvi 
kot in tema. da se je prebil v smeri proti Poljanam. 
Ponoči je sovražnik prodiral z močnimi silami po cesti iz Škofje Loke 
s kamioni in pod zaščito oklopnjakov. Xa položajih III. bataljona so čakali, 
kdaj bodo vozila zavozila na minsko polje. Toda sovražnik se jo ustavil tik 
pred minskim poljem. Borci so vedeli, kaj to pomeni. Sovražnik je z iskalcem 
min odkril minsko polje in ga očistil, nato pa z vso brzino nadaljeval pot. 
III. bataljon ga je sicer napadel, a oklopnjakom ni mogel do živega. 
Medtem so enote Tojkove brigade ogorčeno napadale Gorenjo vas. Dne 
20. decembra zjutraj so se njeni borci borili že v vasi za posamezne hiše. Tedaj 
pa so Nemci z nekaj tanki in oklopnimi avtomobili ter s kolono tovornih avto 
mobilov, j)olnih vojaštva, že prodirali proti Poljanam, Ccta I. bataljona Škof 
jeloškega odreda, ki je bila v zasedi na majhni vzpetini na cesti med Poljanami 
in Gorenjo vasjo, jih je zagledala in spustila i)rvi oklopni avioniobil na 
petdeset metrov, nato pa tidarila po njem s protitankovsko puško. Oklopni 
avtomobil je prerešefan obstal. Toda sovražnik se je hitro znašel. Na povelje 
je posadka nekega kamiona poskalala na cesto in, misleč, da gre za neznatno 
partizansko zasedo, hotela obiti partizanski položaj in ga napasti. Zaseda jih 
je spustila v neposredno bližino in jih sprejela z gostim ognjem. Ze po prvih 
partizanskih strelih in rafalih je obležalo osemnajst Nemcev in nekaj ranjenih, 
drugi pa so se naglo umaknili. V tej trenutni zmedi, ki je nastala med Nemci. 
se je umaknila tudi četa Škofjeloškega odreda, ki je bila prešibka, da bi 
sprejela neenako borbo. 
Spopad na cesti med Poljanami in Gorenjo vasjo je opozoril Vojkovce, ki 
so že razbili nekaj sovražnih utrdb in se pripravljali na zadnje juriSc. na 
nevarnost. Ni trajalo dolgo, ko so se v Gorenji vasi pojavili nemški tanki in 
kolone, ki jim je uspelo prebiti se skozi blokado. Pred številčno in tehnično 
premočjo se je morala Vojkova brigada umakniti. 
Nemci so še vedno dovažali okrepitve v Gorenjo vas. Okrog poldneva je 
I. bataljoji Prešernove brigade s svojih položajev na razdaljo šest sto metrov 
z rafali napadel tri nemške kamione, zasedene z vojaštvom. Prvi kamion je 
poškodovan obstal, ostala dva pa sta z vso brzino nadaljevala pot in ušla izven 
dosega strelnega orožja. S kamiona, ki je obstal na cesti, pa so se vojaki raz-
bežali. razen enega mrtvega in štirih ranjenih. Okrog dveh popoldne je zaseda 
I. bataljona pono%Tio napadla tri sovražne kamione in nekoliko kasneje še dva, 
istočasno pa je sovražna kolona iz Brodov prodrla 2. četi I. bataljona za hrbet 
in jo napadla. Zaradi iznenadenja in močnega ognja se je sovražniku posre 
čilo vreči 2. četo s položajev na koti 568. Z zavzetjem te kote pa je sovražnik 
ogrozil celoten položaj I. bataljona, ki se je zaradi tega premaknil na Strnišče 
in zasedel položaje na koti 852. Do bojev pa je prišlo tudi na položajih III. ba 
taljona. Težki boji so trajali vse do noči. dokler se so\Tažnik ni umaknil. 
72 
Pozno zvečer 20. decembra se je brigada ponovno premaknila na položaje 
Cetena ravan—Javorje—Mlaka, od koder je krenila v noči med 20. in 21.de-
cendjroin ponovno na področje Zirovskega vrba. 
Prešernova brigada na Žirovskem vrhu 
Kljub temu. da so nemški tanki in pet sto mož nemške pebote rešili posto 
janko v Gorenji vasi pred padcem, je napad na Gorenjo vas povzročil v vseh 
postojankah v območju Škofje Loke velik preplah. Postojanke, ki so jih 
utrjevali z novimi utrdbami že ves december, so utrdili še bolj. razen tega 
pa so dobivale tudi nove okrepitve v moštvu in orožju. Tako so na primer 
samo postojanko v Gorenji vasi okrepili s tri sto novimi nemškimi vojaki, 
s topovi in z dvema tankoma. Okrepitve pa so prihajale tudi v Kranj in 
v Skofjo Loko. in sicer v zvezi z ofenzivo »Adler«. ki so jo Nemci začeli po 
19. decendirti, ko so ponovno zavzeli osvobojeno Vipavsko dolino in začeli 
22. decembra prodirati ])roti Predmeji. Lokvam in Cepovanu. Že v prvih 
spopadih na tem sektorju so enote brigade YDV med drugim ubile fašistič 
nega polkovnika Carralo. pri katerem so našli celoten načrt za sovražno 
ofenzivo. 
Sovražnik je mislil, da se glavnina IX. korpusa nahaja na sektorju, kamor 
je prodiral. Zato je v ofenzivo vključil tudi okrog tisoč mož močne enote, ki 
so branile Idrijo in Spodnjo Idrijo. Vojkova in Gradnikova brigada sta zato 
krenili na ia sektor in v noči od 22. na 23. december začeli demonstrativno 
napadati Idrijo. Spodnjo Idrijo in Veharše. Prešernova brigada pa je dobila 
nalogo, da s področja Zirovski vrh—Kladje—Srednje Brdo—Stara Oselica 
brani osvobojeno ozemlje pred vpadom sovražnika iz Poljanske doline. 
Dne 2L decembra zvečer je Prešernova brigada s I. in II. bataljonom za 
sedla položaje na Žirovskem vrhu, s III. bataljonom na Srednjem Brdu, štab 
brigade s štabno četo pa na Kladjti. Naslednji dan se položaji v glavnem niso 
spremenili, le IT. bataljon se je pretnaknil z Zirovskega vrha na položaje k 
posestnikti Vranšku pod Staro Oselico. Med sovražnimi premiki in patridjami 
je teren med Gorenjo vasjo in Lučinami kontrolirala tankovska patrulja in 
s topom streljala proti Žirovskcmu vrhu. kjer so izstrelki zažgali neko doma 
čijo. Sicer pa je bilo ta dan na položajih Prešernove brigade mirno in do 
spopada s sovražnikom ni prišlo. 
Dne 23. decendira okrog pol štirih popoldne se je sovražna kolona skrivaj 
približala zasedi I. bataljona na koti 587 v trenutku, ko so na položajih delili 
hrano. Zaradi iznenadenja se je sovražni koloni posrečilo zaplenili enega od 
mitraljezov. takoj nato pa se je vod. ki je bil v zasedi, spopadel z njo in jo 
odbil proti Gorenji vasi. Izgub kljtdi izneuadenju zaseda ni imela. Do spo 
pada s sovražnikom je prišlo tudi na koti 412 nad Hotavljami, kjer je bil v 
zasedi Aod 11. bataljona, kateremu se je pod večer hotel sovražnik priplaziti 
za hrbet in ga izncnada napasti. Zaradi budnosti zasede pa se mu to ni 
posrečilo, ker ga je zaseda že prej napadla in ga po kratki borbi nagnala 
v beg proti Gorenji vasi. 
Dne 24. decembra je I. V)ataljon poslal proti Gorenji vasi ostrostrelsko 
patruljo, ki je oddala tiekaj strelov iz daljave Sest sto metrov proti sovražnim 
stražarjem, ki so se naglo umaknili v utrdbe in se niso več prikazali na prosto. 
IIT. bataljon je poslal vod v zasedo proti sovražni utrdbi na Taboru. Okrog 
73 
osmih zjutraj je prišla na labor dvajset mož močna belogardistična patrulja, 
da bi pomagala pri uirjevalnih delih. Zaradi mraza je zakurila ogenj in se 
zbrala okrog njega. ledaj pa je zaseda 111. bataljona izstrelila mednje nekaj 
rafalov. Ko so belogardisti odskočili, so ob ognjti obležali štirje mrtvi in pet 
ranjeniii. L ro kasneje je sovražnikova kolona hotela priti zasedi na Taboru 
neoi)aženo za hrbet, a jo je izvidnica pravočasno zapazila in se je vod umaknil 
na Hlavčje njive, kjer je naletel na šestdeset mož močno sovražno kolono in se 
z njo spopadel. Ta dan je sovražnik iz postojank obstreljeval položaje I. in 
III. bataljona z minami, ne da bi prizadejal bataljonoma kake izgube. Na 
slednji dati je pet borcev III. bataljona odšlo proti bunkerju na Tabor, da bi 
ga minirali. Zaradi sovražne zasede svoje naloge niso mogli opraviti. Sovražno 
zasedo je potem skušala pregnati ostrostrelska patrulja. Prišlo je do spopada, 
v katerem je sovražnik uporabljal zažigalne naboje in z njimi zažgal neko 
hišo, ostrostrelska patrulja pa se je zaradi sovražne premoči morala umakniti. 
Tudi ta dan je sovražnik s topovskim in minometalskim ognjem obstreljeval 
položaje I. bataljona, ne da bi jih potem napadla njegova pehota. 
Dne 26. decembra je štab Prešernove brigade poslal vod II. bataljona, 
okrepljenega s težkomitraljezko desetino, v pomoč udarni četi XXXI. divizije 
in delu Vojkove brigade, ki sta vodila boje s sovražnikoju na Jaznah nad 
Idrijo, kjer so enote XXXI. divizije odbijale in razbijale z demonstrativnimi 
napadi na sovražne postojanke v Idriji, .Spodnji Idriji in v \erharšah nemško 
ofenzivo ter razbremenjevale XXX. divizijo, ki se je borila okrog Lokev, Ce-
povana in Predmeje. Na položajih Prešernove brigade se ta dan ni zgodilo 
nič posebnega, razen da se je III. bataljon premaknil s Srednjega Brda na 
položaje k Bukovcu na Zirovski vrh. Spopadov s sovražnikom ni bilo, razen 
da je ostrostrelska patrulja blizu Gorenje vasi napadla belogardistično pa-
tridjo in jo pognala že po prvih strelih v beg. 
Dne 27. decembra se je Prešernova brigada nahajala na položajih Stara 
Oselica—Zirovski vrh. Štiriindvajset mož močna sovražna patrulja, ki je pa-
truljirala med Tremi Kralji in Lučinami. je ta dan napadla patrtiljo III. bata 
ljona, ki je v spopadu imela enega mrtvega in enega pogrešanega. Naslednji 
dan se je vrnil iz bojev i)ri Jaznah v brigado vod II. bataljona. Sicer ])a je 
28. decend)er potekel mirno. Tudi naslednji dan, ko se je I. bataljon premaknil 
z Zirovskcga vrha na položaje v Leskovico in IIT. bataljon v Vrhoven nad 
Staro Oselico. je potekel relativno mirno. V akciji je bila le zaseda II. bata 
ljona, in sicer pri sovražni utrdbi im laboru. kjer je streljala na stražarja in 
ga idiiia. 
Dne 30. decembra se je brigada nahajala na sektorju Leskovica—Stara 
Oselica. Zaseda II. bataljona na Hlavčjih njivah je ta dan opazila petdeset 
mož nioČTio sovražno kolono, jo napadla in pognala v beg. Do tega dne sta 
XXX. in XXXI. divizija očistili osvobojeno ozemlje sovražnika. Ofenziva 
»Adler« se je končala, ne da bi zaznamovala kakršen koli uspeh. Sovražniku 
se ni posrečilo vdreti v jedro partizanskega osvobojenega ozemlja, kjer so bile 
bolnišnice in skladišča orožja in drugega materiala, ki ga je IX. korpus dobival 
s pomočjo letal od zaveznikov. 
Y)nc 31. decembra se je 1. bataljon premaknil iz T.eskovice na Srednje Brdo, 
III. bataljon jia k MarlinSku nad Fužine. II. bataljon je bil še vedno pri 
Vranšku pod Staro Oselico, medtem ko se je štab brigade s štabno četo in 
spremnim vodom premaknil k cerkvi na Staro Oselico. Zadnji dan starega leta 
in Novo leto 1045 sta potekala mirno. Brigada je z bojnimi patndjami kakor 
74 
slelierni dan kontrolirala ozemlje proti sovražni utrdbi na Taboru, zavarovala 
ozemlje proti Hotavljam, postavila zasedo nad cesto Poljane—Gorenja vas, 
pošiljala ostrostrelske patrulje proti Gorenji vasi, Zirem in Zirovskemu vrhu. 
Naslednji dan, dne 2. januarja 1945, je ostrostrelska patrulja II. bataljona 
izpod kote 5tO nad I.ajJami napadla dvajset mož močno sovražno patruljo, ki 
je takoj reagirala. Okrog ene popoldne pa je sovražnik začel z minami in 
s tojjovskim ognjeni obstreljevati položaje II. bataljona pod Staro Oselico, ne 
da bi bataljon utrpel kako žrtev. Nekaj granat je padlo tudi na Hotavlje in 
Del štaba in radiotclegrali-u li cMrmn c Inigailu ?c'ptembra 1944 na Crncm vrhu. 
(Po originalu v loSkem muzeju.) 
Srednje Brdo. Podobno je potekel tudi 5. januar. Tokrat je sovražnik izstrelil 
nekaj min na položaje I. bataljona, zaseda istega bataljona pa je napadla 
sovražno zasedo na Taboru. Žrtev na partizanski strani ni bilo. 
Dne 4. januarja je vod I. bataljona nameraval napasti sovražno utrdbo na 
Taboru. Dve desetini naj bi varovali napad, tretja pa naj bi napadla. Napad 
se je zaradi sovražnikove budnosti in ostrega mitraljeznega ognja izjalovil. 
Napadajoča desetina se je z bojem umaknila. Kmalu tuito je zaseda II. bata 
ljona na Hlavčjih njivah zapazila premikanje in zbiranje sovražnika na Ta 
boru in ga z rafali razpršila. V stik s sovražnikom je prišla tudi ostrostrelska 
patrulja II. bataljona, ki je jugozahodno od Gorenje vasi pod koto 58? udarila 
na petnajst mož močno sovražno patruljo, ki se je pomikala z Dobrave proti 
Gorenji vasi. Prišlo je do kratkega spopada. Žrtev na partizanski strani ni 
bilo. Naslednji dan. dne 5. januarja, se v brigadi ni zgodilo nič vznemirljivega. 
II. in III. bataljon sta ostala na starih položajih, I. bataljon pa je krenil s Sred-
75 
njega Brda na nove položaje na Robidnico. Tudi naslednji dan je potekel 
mirno. Dne T. januarja pa se jc Prešernova brigada odpravila na sektor 
Pozirno—Laviarski vrh—Zabrekve. kamor je prispela dne S. januarja pozno 
zvečer. 
Intendantski akciji v Stražišču pri Kranju in v Bitnjah 
Dne 9. januarja 194) se je Prešernova brigada nahajala s 1. in II. bataljo 
nom v Pozirncm. s III. na Laviarskem vrhu, štab brigade s štabno četo in 
zaščitnim vodom pa v Zabrekvah. Na ta sektor sta se ta dan premaknila tndi 
Škofjeloški odred in četa Gorenjskega vojnega področja. Vse enote so ta dan 
počivale, štabi pa so pripravljali načrte za nekaj večjih prehranjevalnih akcij 
na tem področju. 
Dne 10. januarja je Prešernova brigada nameravala napraviti obsežno 
prehranjevalno akcijo v Stražišču pri Kranju. Ob dveh popoldne je zato 
krenil I. bataljon s Strmice v Cepulje z nalogo, da med akcijo v Stražišču 
blokira sovražno postojanko, ki je bila pred nedavnim ustanovljena in ki je 
štela 420 sovražnih vojakov, približno toliko, kolikor je ta čas štela Prešernova 
brigada. II. bataljon, ki je krenil proti Cepuljam že pol ure pred I. bataljonom, 
se je nato premaknil proti Stražišču z nalogo, da z dvema četama zavaruje 
ozemlje v smeri proti Bitnjam, eno četo pošlje preko Zabrekev na Jamnik, da 
bi preprečila morebitno sovražno intervencijo s kroparske strani, po oprav 
ljeni akciji v Stražišču pa bi zavarovala tratisport blaga preko Mohorja in 
Lajš do Železnikov. III. bataljon pa je imel nalogo, da z dvema četama podpre 
I. bataljon pri zavarovanju ceste Zgornje Bitnje—Stražišče, medtem ko je 
njegova '^. četa ostala na I.avtarskem vrhu z nalogo, da po opravljeni akciji 
zagotovi varen transport blaga v smeri proti Žabnici in Stari Loki. Ostale 
naloge sta dobila Škofjeloški odred in četa Gorenjskega vojnega področja. 
Ko se je akcija v Stražišču začela, jo je skušal sovražnik zavreti in pre 
prečiti z intervencijo iz Škofje Loke. od koder se je pripeljalo pet kamionov, 
zasedenih z vojaštvom, a so naleteli na brigadno zasedo, ki jih je napadla. 
Zadeti kamioni so se ustavili, vojaštvo pa se je panično razbežalo. Prav tako 
se je sovražniku ponesrečil izpad iz postojanke in njegov poseg v intendanisko 
akcijo v Stražišču. Brigada ga je z odločnim napadom prisilila, da se je 
umaknil v postojanko, medtem pa je akcija v Stražišču nemoteno potekala. 
Poleg prehranjevalne akcije so istočasno mobilizirali petintrideset novih bor 
cev, ki jih je začasno prevzelo Gorenjsko vojno področje. \ neki hiši so 
zalotili dva nemška podoficirja. ki sta se zadrževala v družbi treh deklet. 
Vseh pet so partizani odpeljali s seboj. 
Akcija je v celoti uspela. Gorenjsko vojno področje in Škofjeloški odred 
sta transportirala zaplenjeno hrano, živino in drugi material, kakor tudi novo-
mobilizirance proti svojim bazam. Prešernova brigada pa se je vrnila na 
položaje Laviarski vrh—Strmica—Pozirno—Zabrekve. 
Dne 11. januarja je brigada počivala. Naslednji dan. dno 12. januarja, 
je I. bataljon krenil v prehranjevalno akcijo v Zgornje Bitnje. III. bataljon pa 
bi moral istočasno blokirati sovražno postojanko v Srednjih Bitnjah. V ta 
namen je III. bataljon ob treh popoldne krenil z Lavtarskega vrha. Na pohodu 
je naletel na sovražno zasedo, ki ga je napadla, a jo je po krajšem boju pre 
gnal in nadaljeval pot do določenih položajev okrog postojanke ter jih zasedel 
ob pol sedmili zvečer. Istočasno je prišel v Zgornje Bitnje I. bataljon in začel 
76 
s prisilnim odkii[iom. ^ tem času pa je sovražnik v Srednjih Bitnjah že za 
pazil položaje 111. bataljona. Neopaženo se je priplazil 1. četi ob bok in jo 
z jiirišem prisilil, da .se je premaknila na nove položaje pri gozdu, vzhodno 
od vasi. Medtem pa se je razbesnela borba, ki je trajala od sedme do desete 
zvečer. 
Obenem, ko se je razvnela borba na položajih 111. bataljona, je prišlo do 
sovražne intervencije tudi v Zgornjih Bitnjah. Bataljon je komaj dobro začel 
s prisilnim odkupom, ko je prišla v vas močna sovražna patrulja, ki je bata 
ljon ni mogel pregnati, saj so ji med bitko prišli na pomoč trije sovražni oklop-
njaki in prisilil bataljon k umiku. Zaradi tega je tudi prehranjevalna akcija 
le delno uspela. 
V času akcije v Zgornjih Bitnjah se je II. bataljon Prešernove brigade 
napotil na kroparski sektor, kjer je v Kropi, Cešnjici in na Dobravi mobili 
ziral trideset novih borcev. 
S temi akcijami se je brigada poslovila od področja, kjer je imela dose 
danje izhodiščne položaje in ki je bilo partizansko razpoloženo. Ljudje tega 
sektorja so že ob prihodu prosili, naj bi ostala dalj časa, ali pa naj bi prišla 
sem kaka druga partizanska enota in obvarovala prebivalstvo pred tiranizi-
ranjem s strani sovražnika. Ljudje so obljubljali, da bi brigado sami hranili, če 
bi le mogla ostati in braniti prebivalstvo pred ponižanjem s strani okupatorja 
in njegovih hlapcev, pred ponižanjem, ki ga človek teže prenaša kakor naj 
hujše udarce. Brigada, žal, ni mogla ostati. Čakale so jo nove naloge in se je 
15. januarja 1945 premaknila na sektor Martinj vrh—Rovte. kjer je ostala 14. 
in 15. januarja, naslednji dan pa se je premaknila na sektor Robidnica—Lesko-
vica. kjer je ostala do 24. jaiuiarja. Y tem času se na teni sektorju ni zgodilo 
nič vznemirljivega. Brigada je varovala ozemlje pred sovražnim vpadom iz 
Poljanske doline, vendar pomembnejših sovražnih premikov ni bilo. Razen 
tega je brigada izvedla nekaj prehranjevalnih akcij, med katerimi sta bili 
akciji v Vinharjih in Bačni nekoliko večjega obsega. Izvedel ju je I. bataljon 
s pomočjo tridesetih borcev Inženirskega bataljona XXXI. divizije v noči med 
22. in 23. jantiarjem. Kroniko brigade v drugi polovici januarja je popestril 
II. bataljon, ki je dne 17. januarja na povelje XXXI. divizije zapustil svoje 
položaje na Robidnici in krenil preko Cerkna in Trebuše v Dol pri Cepovariu, 
kjer se je začasno vključil v Gradnikovo brigado. 
II. Jmtaljon Prešernove lirigade v sestavu III. SNOUB I^nna Gradnika 
v akciji IX. korpusa proti sovražni postojanki v Trnovem 
Prešernova brigada je po akciji na Gorcnjo vas decembra 1944 operirala 
osamljena in varovala ozemlje, ki ga je prej ščitila vsa XXXI. divizija. Ta .se 
je od tedaj in po sovražni ofenzivi »Adler« nahajala v ofenzivnih akcijah 
IX. korpusa na Primorskem. Zato Prešernova brigada v tem času iii mogla 
podvzemati večjih napadalnih akcij in se je morala omejiti le na zavarovanje 
in obrambo osvobojenega ozemlja. Pri tem sta ji pomagala tudi Škofjeloški 
odred in četa Gorenjskega vojnega področja, ki sta s prehranjevalnimi akci 
jami v sovražnikovem zaledjti nenehno vznemirjala sovražnika in vzbujala 
videz, da so na sektorju Selške in Poljanske doline mnogo močnejše in števil 
nejše partizanske enote, kot so v resnici trenutno bile. Glavne udarne parti-
77 
zanske sile so bile tedaj na Priniorskenj, kamor je IT. januarja 1943 krenil tudi 
II. bataljon Prešernove brigade. 
Dne 18. januarja je štab IX. korpusa nameraval z razpoložljivimi enotami 
XXX. in XXXI. divizije napasti in likvidirati sovražno postojanko Trnovo, ki 
jo je branil italijanski fašistični bataljon Fulmine«:. Za direktni napad na 
postojanko je štab IX. korpusa določil Kosovelovo brigado XXX. divizije, druge 
enote te in XXXI. divizije pa je določil za zaščitnite. 
II. bataljon Prešernove brigade, ki se je 17. januarja zvečer začasno vklju 
čil v Gradnikovo brigado, se je 18. januarja razdelil na dva dela. Prvi del je 
ob šestih zjutraj krenil .s I. bataljonom Gradnikove brigade čez Cepovau in 
Puštale v Zagorje, kamor je prispel 19. januarja ob enih zjutraj. Drugi del 
bataljona pa jo bil dodeljen štabni četi Gradnikove brigade in je 18. januarja 
ob sedmih zvečer krenil mimo Cepovana in Lokev skozi Trnovski gozd v 
Zakraj, kamor je prispel 19. jajiuarja ob pol dveh zjutraj. 
Dne 19. januarja je del bataljona skupaj s I. bataljonom Gradnikove bri 
gade zasedel položaje, in sicer z vodom, okrepljenim s težkomitraljezko dese 
tino, jugozahodno od kote 37? z nalogo, da bi onemogočil morebitno sovražno 
prodiranje iz Prevalj. Prva desetina voda s puškomitraljezom in protitan 
kovsko puško je postavila zasedo pod koto 377 na cesti Prevalje—Zagorje— 
Trnovo z nalogo, da bi takoj napadla sovražnika, če bi skušal prodreti 
po omenjeni cesti. Druga desetina je šla v zasedo na cesto Grgar—Zagorje, 
tretja desetina pa Tia cesto Grgar—Cepovan. Na teh položajih je ta del 
bataljona ostal ves dan. 
Drugi del bataljona je 19. januarja ob sedmih zjutraj krenil iz Podgozda 
v Sedovico z nalogo, da bi kontroliral cesto Trnovo—Zagorje in da bi ener 
gično napadel sovražnika, če bi se nameraval prebiti iz postojanke v Trnovem 
in pobegniti. Zvečer sta se oba dela 11. bataljona Prešernove brigade premak 
nila v izliodišče — v Zagorje. 
IT. bataljon se še ni utegnil odpočiti. ko je moral kmalu po polnoči zaradi 
sovražnikovega prodiranja zasesti položaje, ki jih je zvečer zapustil. Sovražnik 
je hotel ponoči prodreti po cesti Prevalje—Trnovo napadeni postojanki na 
pomoč, dokler ga ni zaustavilo minsko polje pod Sv. Galirijelom. Ob pol sed 
mih zjutraj ie sovražnik začel obstreljevati položaje II. bataljona Prešernove 
in položaje Gradnikove brigade s topovskim in tankovskim ognjem. Posebno 
močan ogenj je u.smeril na teren pod koto 377, kjer je imel položaje II. ba 
taljon. To sovražno obstreljevanje je trajalo do pol enih popolne, odgovarjal 
pa mu je ogenj iz težkega minometa nad jioložaji II. balaljona in tolkel po 
sovražnikovih oklopnjakih in kamionih. Istočasno pa je izpod kote 377 zako-
sila bataljonska težko strojnica po koloni italijanskih fašistov, ki so se pomikali 
po cesti Prevalje—Trnovo in jih skupaj z ostalim orožjem prisilila, da so se 
razpršili in se v strelcih umaknili proti Sv. Gabrijelu, kjer so zasedli nove 
položaje. Takoj nato sta težki minomet in protitankovska puška osredotočila 
svoj ogenj na sovražne tanke, ki se še vedno niso jnebili preko nastavljenega 
minskega polja. Naposled so se tanki umaknili proti Prevaljam. 
Ob osmih zjutraj se je pomikala nova sovražna kolona po cesti Prevalje— 
Dol. kfer se je razcepila in z enim delom prodirala proti Zagorju, z drugim pa 
proti Grgarju. Zaseda II. bataljona pod koto 377 ju je napadla s puškomitra-
Ijeznimi in težkomitraljeznimi rafali in ju pognala v beg. Razkropljeni so 
vražni vojaki so se razbcžali ])roti Grgarju in pustili na bojišču šest mrtvih, 
medtem ko je bil II. bataljon brez izgub. 
78 
Ob sedmih zvečer je odšla ena izmed čet II. bataljona s štirimi pnškomi-
traljczi proti Prevaljam, da bi pregledala ozemlje na grebenu nad Dolom, vod 
te čete pa je odšel v zasedo nad cesto proti Prevaljam in zavaroval delo 
minerjev, ki so na tem odseku minirali cesto Prevalje—Trnovo. Ob dveh 
ponoči se je četa premaknila na izhodiščne položaje v Zagorje, kamor sta že 
pred njo prišli ostali četi II. bataljona. 
Dne 21. januarja ob sedmih zjutraj je bil II. bataljon ponovno na starih 
borbenih položajih. Pol ure kasneje se je na ukaz nadrejenega štaba premaknil 
na nekoliko višje položaje. Ta premik pa je opazil sovražnik s ceste Prevalje— 
Trnovo in ga začel obstreljevati z minami in tankovskinii topovskimi grana 
tami. Zaradi ranjencev in zaradi min in granat, ki so tolkle dokaj precizno, 
se je bataljon ponovno in v borbenem redu premaknil na nove položaje pod 
vasjo Podgozd. Tudi te položaje je začel sovražnik obstreljevati s topovskim 
in minometalskim ognjem, obenem pa se je od Zagorja sem približevala dve 
sto mož močna sovražna kolona in jih napadla. Bataljon je napad odbil in 
zadrževal sovražnika do štirih popoldne, ko je proti njegovim položajem začela 
prodirati še sovražna kolona po cesti iz Trnovega. Zato je bataljon zavzel 
svoje položaje tesno ob vasi Podgozd v smeri proti Cepovanu, sovražnik pa je 
zasedel njegove prejšnje položaje in, izrabljajoč svojo premoč, napadal še 
naprej. Bataljonu pa je uspelo, da je odbil vse njegove napade in sovražnika 
utrtidil, da se je naposled umaknil na svoje izhodiščne položaje, bataljon pa 
se je premaknil v Podgozd, kjer je prenočil. 
V času teh bojev je brigada Srečka Kosovela po tridnevni borbi zavzela 
in likvidirala postojanko v Trnovem. Sovražnik je utrpel 160 mrtvih in 
150 ranjenih, obenem pa je brigada zaplenila bogat vojaški plen, med drugim 
nepoškodovano radijsko oddajno postajo, s katerimi so bile v tem času oprem 
ljene tudi že brigade. Y te sovražnikove izgidjc pa niso vštete tiste, ki jih je 
sovražnik u(rpel v spopadih z enotami, ki so ščitile napad na Trnovo. Samo 
na sektorju, kjer se je boril II. bataljon Prešernove brigade, je sovražnik iz 
gubil od 19. do 21. januarja 54 mrtvih in 70 ranjenih, razen tega so II. bataljon 
in Gradnikovci na tem sektorju poškodovali en sovražni tank in tri kamione, 
enega pa uničili. 
Dne 22. januarja je II. bataljon svojo nalogo opravil in krenil do Cerkna, 
kjer je prenočil. Naslednji dan so se borci okopali in preparili perilo, ob 
sedmih zvečer pa so se ponovno vrnili v sestav brigade in zavzeli položaje 
v Krnici jugovzhodno od Robidnice. 
Naslednji trije dnevi im sektorju Robidnica—Leskovica so potekli mirno. 
Dne 25. januarja popoldne pa je brigada krenila na nove položaje in se pre 
maknila na Martinj vrh. 
Prešernova brigada na sektorju Mohor—Lavtarski vrh 
Dne 26. januarja 1945 se je brigada nahajala na Mariinjem vrhu, od koder 
se je nameravala popoldne premakniti na sektor Lavtarski vrh—Mohor, a je 
morala zaradi okrepitve sovražnih sil v Selški dolini premik začasno odložiti. 
Sovražnik, ki se je koncentriral v Selcih, je prodiral proti Železnikom, odstra 
njeval cestne zaseke in druge ovire ter pripravljal pot svojim motoriziranim 
enotam. Zaradi nevarnosti, da bi sovražnik zasedel Železnike, jih je Prešer 
nova brigada zavarovala z II. bataljonom, okrepljenim s četo I. bataljona. 
79 
III. bataljon pa se je začasno premaknil v Rovie pod Mladim vrhom. S polo 
žajev II. bataljona v Železnikih je zaščitni vod izstrelil nekaj min na sovraž 
nika, ki je odstranjeval zaseke na cesti v smeri proti Železnikom. Ob štirih 
popoldne se je sovražnik umaknil, Prešernova brigada pa je dve uri kasneje 
krenila proti sektorju Mohor—Lavtarski vrh, da bi navezalti sovražnika nase 
in tako odvrnila nevarnost od Železnikov. 
Dne 27. januarja zvečer je bil I. bataljon brigade v Pozirnem. II. bataljon 
v- Zgornjih Lajšah, III. bataljoji na Mohorju, štab brigade s štabno četo in z 
delom zaščitnega voda (del je ostal zaradi visokega snega na Martinjem vrhu) 
pa v Zabrekvah. 
Naslednji dan, dne 28. januarja okrog devetih dopoldne je sto mož močna 
sovražna kolona prispela v Topole, od koder je začela obstreljevati položaje 
v Zabrekvah. Zaradi slabih položajev se je štab brigade s štabno četo in delom 
zaščitnega voda premaknil na položaje II. bataljona v Zgornjih Lajšah, ki 
jih je začel sovražnik obstreljevati s topovskim ognjem iz postojanke v Selcih. 
Med premikom čez Mohor v Zgornje Lajše je štab brigade ukazal dvema če 
tama III. bataljona zasesti greben nad Topolami z nalogo, da zavrneta vsako 
sovražno prodiranje iz Topol proti grebenu, istočasno pa je III. bataljon 
poslal na položaje v Zabrekvah vod, ki je bil okrepljen s iežkomitraljezko 
desetino. Ob pol treh popoldne se je sovražna kolona iz Topol namenila proti 
Lajšam, a je med potjo naletela na položaje III. bataljona, ki jo je napadel in 
jo prisilil, da se je razbežala proti Topolam. V tem trenutku je stopil v akcijo 
tudi vod III. bataljona s položajev v Zabrekvah. Sovražnik, napaden z dveh 
strani, se je moral zato umakniti tudi s Topol in se vrniti v Selca. Po tej bitki 
je štab brigade prcgnipiral svoje sile in poslal I. bataljon v Topole. II. bataljon 
na Jamnik, III. bataljon pa v Sv. Križ-Kališe, medtem ko je štab s štabno četo 
in delom zaščitnega voda ostal na položajih v Zgornjih Lajšali. 
V noči med 28. in 29. januarjem so brigadni minerji pod zaščito voda 
II. bataljona odšli na rušilno akcijo na progo med Podnarfom in Otočami, 
vendar jim akcija ni zadovoljivo uspela. 
Dne 29. januarja okrog enajstih dopoldne je krenila iz Dolenje vasi proti 
Selcam dve sto mož močna sovražna kolona. Nanjo je naletela šest mož močna 
bojna patrulja I. bataljona in jo iznenada napadla. Iznenadcnje je bilo tako 
učinkovito, da se je v trenutku vsa kolona razbežala nazaj ])roti Dolenji vasi, 
kjer se je uredila in jionovno krenila proti Selcam. Še preden je dosegla svoj 
cilj, je bila ponovno napadena in utrpela še nekaj izgub. Neka druga bojna 
patrulja I. bataljona se je okrog dveh popoldne spopadla z deset mož močno 
sovražno patruljo in ji prizadejala tri mrtve. 
V noči med 29. in 30. januarjem je II. bataljon krenil v prehranjevalno 
akcijo v Besnico, kjer se je nahajala manjša, a dobro utrjena nemška orožniška 
postojanka, ki jo je takoj blokiral en vod. Med akcijo v vasi so hoteli orožniki 
napraviti izpad iz postojanke, a so bili energično odbiti. Šele, ko se je bataljon 
vračal proti Jamniku, so ga začeli obstreljevati s težko strojnico, ne da bi koga 
zadeli. Istočasno so bili v akciji minerji in porušili progo na dveh mestih ter 
minirali manjši železniški most. 
Dne 30. januarja so bojne patrulje I. bataljona ponovno patruljirale nad 
cesto Dolenja vas^—Selca. Ob desetih dopoldne je neka taka patrulja zapazila 
petdeset mož močno sovražno kolono in jo napadla. Sovražnik je reagiral 
z minometom in začel obstreljevati položaje bojne patrulje z minami, a je 
prenehal, ko ga je zapazil vod I. bataljona s položajev nad Topolami in ga 
80 
z minomctom vred pregnal proti Sekam. Ta dan se je premaknil z Martinjega 
vrha tudi ostali del zaščitnega voda Prešernove brigade in zasedel položaje pri 
III. bataljonu na Kališah. 
Dne 51. januarja sta se pri I. bataljonu ponovno odlikovali dve bojni pa 
trulji po šest mož in z dvema puškomitraljczoma. Napadli sta petdeset mož 
močno sovražno kolono, ki se je pomikala pod zaščito pobočnice iz Dolenje 
vasi proti Sekam. Patrulji sta najprej razbili pobočnico, ki se je z izgubo dveh 
mrtvih razbežala, nato pa udarili po koloni, ki se je pognala čez Selščico in 
reagirala s strojničnini ognjem. Takoj nato pa je sovražno topništvo iz Dolenje 
vasi izstrelilo dvanajst granat proti grebenu nad Topolami, kjer se je nahajal 
na položajih vod I. bataljona, a brez uspeha. 
Zvečer 1. februarja je II. bataljon skupaj s smučarsko četo in minersko 
grupo XXXI. divizije krenil v prehranjevalno akcijo na Ovsiše in na Otoče. 
Po opravljeni akciji na Otočah je II. bataljon demonstrati\Tio izstrelil nekaj 
rafalov proti sovražni titrdbi ob železniškem mostu čez Savo, na Ovsišah pa 
so minerji XXXI. divizije porušili župnišče in šolo, ki ju je hotel, kakor je 
bil izvedel obveščevalni center Prešernove brigade, sovražnik spremeniti v 
belogardistično postojanko. 
Drugi februar je potekel relativno mirno. Zvečer je l.četa I. bataljona 
krenila v Stražišče. kjer je nameravala mobilizirati delavstvo. Vendar akcija 
ni uspela, ker je sovražnik zahteval, da je delavstvo čez noč ostajalo v to 
varnah. 
V noči med 2. in 3. febrtiarjem je prišla po železniški progi Kranj—Jese 
nice dve sto štirideset mož močna sovražna kolona in se nastanila v Podnartu. 
V jutranjih urah dne 3. februarja je iz Radovljice krenila sto mož močna 
kolona, ki se ji je v Kamni gorici pridružilo še sto esesovskih policistov. Mešana 
nemSko-belogardistična kolona je nato krenila preko Brezovice po grebenu 
proti Jamniku. Takoj ko je štab II. bataljona zvedel za sovražni premik, je 
organiziral obrambo in razporedil položaje pri Sv. .Soboti, v smer, od koder 
je prodiral sovražnik, pa je poslal bojno potruljo z nalogo, da ga napade. 
Zaradi slabih položajev, ki jih je imela v trenutku, ko je zagledala sovražnika, 
se je patrulja umakTiila, ne da bi napadla in ne da bi jo sovražnik opazil. 
Medtem so se borci na položajih pri .Sv. .Soboti zamaskirali in pričakovali 
sovražnika, ki je prodiral v dveh kolonah, ga spustili v bližino nekaj deset 
metrov in ga iznenada napadli z vsem razpoložljivim orožjem. Sovražnik se je 
razpršil in se umaknil ter odvlekel s seboj mrtve in ranjene na nove položaje, 
ki jih je zasedel in na katerih je sprejel bitko. Po dveurni borbi je moral pre 
pustiti Prešernovcem tudi te ])oložaje in se z njih s ])etimi mrtvimi in sedmimi 
ranjenimi umakniti proti Brezovici, medtem ko II. bataljon v tej bitki ni utrpel 
nobenih izgub. 
Razen bitke pri Sv. .Soboti in na področju Jamnika je četa I. bataljona, 
ki se ji je priključila tudi bojna patrulja III. bataljona, iz zasede napadla 
med Dolenjo vasjo in .Selcami dve sto mož močno sovražno kolono, ki je hotela 
priti v .Selca. Razvneli so se spopadi in po petkratnih brezuspešnih po.skusih, 
da bi se prebila, se je večji del so%Tažne kolone umaknil proti Dolenji vasi, 
okrog petdeset pa se jih je prebilo preko Selščice in po gozdu do .Selc. So 
vražnik je imel več mrtvih, medtem ko je bil I. bataljon brez izgub. 
Okrepitve, ki jih je sovražnik še vedno ])ošiljal v Selško dolino, so nazna 
njale sovražni ofenzivni sunek proti Železnikom, ki je brigado zadel 4. febru 
arja. Sovražnikov namen je bil, da ta dan ponovno zavzame Železnike in da 
6 Lo^ki razgledi Q^ 81  Lošk i 
od tam prodre v Farji potok, kjer se je nahajalo Gorenjsko vojno področje. 
Ker mu je bilo pri tem podvigu ozemlje, ki sta ga v tem času kontrolirala 
Prešernova brigada in Škofjeloški odred, največja ovira, je usmeril svoj sunek 
prav na ta sektor. Z več strani je hotel i)rodreti na položaje brigade, svoj glavni 
napad pa je usmeril proti položajem III. bataljona na Kališah in proti polo 
žajem Škofjeloškega odreda. ^ smeri teh položajev je ob desetih dopoldne 
prodirala iz Selc močna sovražna kolona ter pri Studenem naletela na zasedo 
.Škofjeloškega odreda in na III. bataljon Prešernove brigade. Po enourni borbi 
se je zaseda Škofjeloškega odreda umaknila proti Cešnjici. takoj nato pa je 
stopil v akcijo ves odred in skupaj s III. bataljonom Prešernove brigade začel 
bitko, ki se je razvnela v vsej srditosti. Sovražnika je podpiralo močno top 
ništvo in minometalski ogenj. V peturni bitki je padlo več kot sto granat na 
Železnike. CeSnjico in na ozemlje, kjer sta imela položaje Škofjeloški odred 
in III. bataljon Prešernove brigade, ki sta v bitki vztrajala in utrudila sovraž 
nika, ki se je po večkratnih brezuspešnih poskusih, da bi prebil partizanske 
položaje, okrog treh popoldne z mrtvimi in ranjenimi umaknil v Selca. 
Y času bitke na položajih III. bataljona in Škofjeloškega odreda je bila 
zapletena v borbo s sovražnikom tudi ostala brigada. Sovražnik je okrog ene 
popoldne napadel zasedo I. bataljona na poti južno od Topol. Zaseda v moči 
desetine, ki je v spojnulu izgubila dva borca, sovražnega pritiska ni vzdržala 
in se je umaknila na greben severno od Topol. Medtem je na sektor I. bataljona 
vdrla z besniškc strani nova sovražna kolona in s prvim delom krenila pi'oti 
Mohorju, kjer je imel ta dan I, bataljon v zasedi tri desetine, drugi del sovražne 
kolone pa je prodrl položajem I. bataljona nad Topolami za hrbet in ga hotel 
med lopolami in Mohorjem razdvojiti. Štab brigade, ki je s|)oznal sovražnikov 
namen, je takoj nkazal II. bataljonu, naj poSje 1. četo k znamenju ob cesti 
na Mohor in zavaruje bok I. bataljona. Istočasno pa je I. bataljon že sam spo 
znal nevarnost, ki mu je pretila, in poslal bojno patruljo proti prvi sovražni 
koloni z nalogo, da jo napade. Po tem nai)adu je prva sovražna kolona spre 
menila smer ter se prebila pod bataljonskimi položaji med I.ajšami in lopo 
lami preko grebena v Selca. Ob desetih zvečer se je T. bataljon iiremaknil v 
Zgornje Lajše. četa II. bataljona pa se je vrnila na Janinik. 
Dne 5. februarja se je Prešernova brigada premaknila na sektor Martinj 
vrh—Rovte. Neka bojna patrulja III. bataljona, ki je kontrolirala z Zgornje 
Golice ozendje v smeri proti Studenem, je napadla dvajset mož močno so 
vražno patruljo, namenjeno proti Cešnjici. kjer je .Škofjeloški odred v ogor 
čenih bojih odbijal sovražne napade. Dne 6. februarja se je l)rigada ponovno 
premaknila in krenila na sektor Leskovica—Krnica, naslednji dan, dne 7. fe 
bruarja, pa je brigada zasedla položaje na sektorju Stara Oselica—Srednje 
Brdo—Gabrovče. 
Nemška februarska ofenziva 
V prvi poloviti februarja 1945 je sovražnik podvzel novo ofenzivo proti 
enotam IX. korjiusa z namenom, da bi vdrl v središče osvobojenega ozendja, 
v Cerkno, in zaplenil skladišča materiala, ki so ga IX. korpusu z letali pošiljali 
zavezniki. Zato je koncentriral močne sile tudi na škofjeloškem področju in 
skušal skozi Selško in Poljansko dolino vdreti na osvobojeno ozemlje, kar pa 
se mu ni posrečilo. Sovražne enote na tem področju so bile povsod odbite in 
so že po prvih ofenzivnili sunkih opešale, ne da bi dosegle svoj cilj. V zvezi 
82 
s to ofenzivo se je tudi Prešernova brigada dne 7. februarja premaknila na 
sektor Stara Oselica — Srednje Brdo—Gabrovčc. V njeni soseščini je bila Voj 
kova brigada. Inženirski bataljon XXXI. divizije in italijanska brigada >Gari-
baldi«, ki je I J. februarja začasno prišla pod komando štaba Prešernove 
brigade. 
Osmi februar je na sektorju Prešernove brigade potekel mirno. Dne 9. fe 
bruarja pa je iz sovražne postojanke v Gorenji vasi krenila več kakor dve sto 
mož močna sovražna kolona proti Hlavčjim njivam in po kratki, a ogorčeni 
bitki prebila položaje italijanskega bataljona brigade »Garibaldi« na sektorju 
štab t^rc^crnovc brigade (Jcceiubra 1V44. (Po originalu v lošJceui muzeju.) 
Hlavčje njive—Dolenje Brdo—Gorenje Brdo. Ob osmih zjutraj je bila so 
vražna kolona že v Hotavljah, kjer se je razdelila in s prvim delom krenila 
proti Fužinam, drugi del je zasedel položaje nad Hotavljami. tretji del pa je 
krenil proti položajem I. bataljona. Ko se je okrog devetih zjutraj približal 
bataljonskim položajem na .sto metrov, ga je bataljon napadel in ga po triurni 
bitki prisilil, da se je timaknil proti Hotavljam in zasedel položaje nad vasjo. 
Na jioložajih 11. liataljona so za sovražni prodor zvedeli okrog osme ure 
zjutraj. Štab bataljona je zato okrepil zasedo na koti 412 in z nje udaril na 
sovražnika, ki se je nekoliko timaknil. Pri iiiniku ga je začela obstreljevati 
tudi zaseda 11. bataljona s kote 908. Sovražnik se je nato utrdil na grebenu 
nad Hotavljami in v Hotavljah ter nadaljeval bitko z II. bataljonom do pol 
ene popoldne, nakar se je pod pritiskom umaknil. Ko se je umikal preko 
Hlavčjili njiv proti Gorenji vasi, ga je napadla zaseda III. bataljona z grebena 
južno od Gabrovč. Sovražnik je v teh bitkah izguliil 12 mrtvih in nekaj več 
ranjenih. 
Zaradi situacije, ki je nastala po proboju na položajih italijanskega bata 
ljona brigade »Garibaldi«. je štab Prešernove brigade ukazal premik III. ba 
taljona na Gorenje Brdo, kamor je bataljon prispel 10. februarja ob štirifi 
zjutraj in postavil prvo zasedo v jakosti voda na koti 711 na Hlavčjih njivah, 
drugo prav tako močno zasedo pa na hribcu nad Gorenjim Brdom. Okrog 
83 
osme zjutraj je zaseda na koti 711 oj>azila dve sovražni koloni, prvo v jakosti 
štirideset mož v čelni smeri, druga pa je hotela vpasti zasedi na Hlavčjih 
njivali za hrbet, .sovražnikov poskus se je po polurni borbi izjalovil. Ko je 
izgubil enajst mrtvih in še več ranjenih, se je razbežal proti Gorenji vasi. 
V noči med 10. in II. februarjem je odšel vod II. bataljona preko Trebije 
in Zirovskega vrha na cesto Lučine—Gorenja vas. kjer je ščitil divizijske 
minerje, ko so minirali in na sedmih mestih porušili eesto med Zgornjo Do 
bravo in Lučiiiami. 
Dne 11. februarja je sovražnik z močnimi silami napadel položaje III. ba 
taljona od Hlavčjih njiv do Gorenjega Brda. Prva dve sto mož močna sovražna 
kolona je prodirala proti Hlavčjim njivam in se spopadla z zasedo III. bata 
ljona, druga dve sto mož močna sovražna kolona je istočasno prodirala proti 
položajem III. bataljona na Gorenjem Brdu. tretja sovražna kolona, ki je 
.prodirala preko Lovskega brda. je hotela vpasti III. bataljonu v hrbet, četrta 
kolozia pa je prodirala proti Malenskemii vrhu, da bi III. bataljonu odrezala 
premik na te položaje. Bataljon, ki je sprejel borbo s jjrvima dvema kolonama, 
se je zagrizeno boril in odbijal sovražnika dobre tri ure, kjub temu. da je ta 
dobival nenehne okrepitve. Okrog desetih dopoldne pa je sovražniku uspelo 
likvidirali mitraljezko gnezdo, ki ga je najbolj oviralo, takoj nato pa je z 
močnim sunkom prebil položaje med 2. in 3. četo ter razdvojil III. bataljon na 
dva dela. Situacija je postala kritična, ker se je istočasno priplazil sovražnik 
3. četi za hrbet in s tem ogrozil ves bataljon ter ga prisilil k umiku. 3. četa 
s komoro se je umikala proti Malenskemu vrhu. 2. četa se je umikala po dolini 
Suše v smeri proti Zetini. l.četa pa se je premaktiila na Malo Jelovico, kamor 
je krenila, potem ko se ni mogla prebiti na Malenski vrh, tudi 3. četa s komoro. 
Sovražne kolone so se sešle na Malenskem vrhu, ne da bi obkolile bata 
ljon, ki se jim je izmuznil, nato pa se spet razdelile: prva kolona je krenila 
proti Zetini. druga proti cerkvi na Malenskem vrhu. kjer se je spopadla z 
2. četo III. ijataljona. tretja in četrta sovražna kolona i)a sta krenili v smeri 
proti Javorjem, kjer se je zadrževal del Škofjeloškega odreda. 
Druga četa III. bataljona se je po spopadu z nemško kolono pri cerkvi na 
Malenskem vrhu premaknila proti Koprivniku, kjer je imel položaje T. bata 
ljon Vojkove brigade. Istočasno se je zapletel v ogorčene boje tudi Škofjeloški 
odred na področju Javorij in Podvrha. Sovražnik je že ogrožal Črni kal. nje 
gove enote so se nahajale na Martinjem vrhu in s svojimi silami ogrožal Farji 
potok, dokler ga ni s tega področja po ogorčenih bojih z jurišem pregnal 
Škofjeloški odred in preprečil sovražni napad na Gorenjsko vojno področje 
v Farjem potoku. Sovražnik, ki je te dni zasedel Železnike, je vračal vanje 
z več kakor štiridesetimi mrtvimi. 
Da bi razbremenil pritisk na svoje enote, je štab Prešernove brigade 
sklenil izvesti s četo II. bataljona v noči med 11. in 12. februarjem fingirani 
napad na Gorenjo vas. Napad pa ni tispel. ker je četo razdvojila močna so 
vražna zaseda. Navsezadnje pa tudi ni bil več potreben, ker se je sovražnik 
s svojimi napadi v ogorčenih bitkah, s katerimi je hotel vdreti v Farji potok, 
Novake in Cerkno, dne 11. februarja na tem sektorju že izčrpal in se je 
umaknil v postojanke. 
Dne 12. in 13. februarja se je Prešernova brigada nahajala na položajih 
Studor—Malenski vrh—Debeni—Stara Oselica—Gabrovče. Dne 14. februarja 
je III. bataljon ponovno zasedel položaje na Gorenjem Brdu. enote brigade 
»Garibaldi« pa so zasedle položaje v Dolenjem Brdu. Brigada je obenem vzdr-
84 
zevala zvezo s Škofjeloškim odredom, ki se je ia dan premaknil v Javorje. 
Z zasedami in ostrostrelskimi patruljami, ki so večkrat na dan menjavale 
položaje in iz neposredne bližine obstreljevale Gorenjo vas, in s fingiranimi 
napadi je Prešernova brigada prisilila sovražnika v defenzivo. 
^ teh in naslednjih dneh so tudi druge enote IX. korpusa prešle v proti-
ofenzivo. Že 13. februarja je bilo ozemlje okrog Cepovana ponovno v rokah 
IX. korpusa. Sovražna ofenziva je ponehavala. Sovražnikov načrt, da bi 
prodrl v Cerkno, se je izjalovil. Dne 18. februarja so enote IX. kopusa prešle 
v splošno ofenzivo. Prešernova brigada se je premaknila v noči med 15. in 
16. februarjem na Žirovski vrh, istočasno pa je III. bataljon izvedel prehranje 
valno akcijo v \inharjih in Bačni. kar se mu je prejšnjo noč zaradi sovražne 
zasede, s katero se je spopadla njegova predhodnica, izjalovilo. 
Teden dni na Zirovskem vrhu 
Dne 16. februarja 1945 je Prešernova brigada zasedla položaje na Zirov 
skem vrhu. Dne 17. februarja ob enih zjutraj je četa II. bataljona zasedla 
koto 587, s katere se je zvečer umaknil sovražnik. Ta dan ob enajstih dopoldne 
se je I. bataljon spopadel s tremi sovražnimi kolonami, ki so hotele zasesti Goli 
vrh. in jih pregnal do kote 900. Okrog poldneva je hotela belogardistična 
kolona ponovno priti do Golega vrha, a se je že po prvih rafalih razbežala in 
se umaknila proti Lučinam. kamor se je sovražnik zvečer umaknil tudi s 
kote 900. Vod III. bataljona je ta dan ob osmih zvečer odšel nad sovražno po 
stojanko Suhi dol in jo demonstrativno napadel. S tem napadom je hotel 
odvrniti pozornost od minerjev XXXI. divizije, ki so minirali na dveh mestih 
cesto med Gorenjo vasjo in I.učinami. 
Dne 18. febrimrja so se belogardisti hoteli ponovno polastiti kote 587 na 
Hrast ju. a jih je zaseda II. bataljona napadla in pognala v beg proti Go 
renji vasi. V noči med 18. in 19. februarjem so obveščevalci Prešernove brigade 
požagali sedem električnih drogov ob cesti Gorenja vas—Poljane. 
Dne 19. februarja se je sovražnik bližal položajem I. bataljona v treh ko 
lonah. Borci so ga spustili na sto metrov, ga napadli z močnim ognjem, nato 
pa ga z jurišem pognali v beg. Dii bi sovražnik maščeval svoje izgube, je iz 
strelil na položaje T. bataljona osemnajst min, a brez uspeha. V noči med 19. in 
20. februarjem je III. bataljon krenil v prehranjevalno akcijo v ITotovlje in 
zaplenil šest voz živil in sedem glav goveje živine. Po zaključeni akciji je 
III. bataljon krenil v Staro vas, kjer je bil začasno dodeljen štabu XXXI. divi 
zije kot divizijska rezerva. I. in II. bataljon, ki sta akcijo ščitila, pa sta se 
vrnila na Žirovski vrh in s svojim moštvom prevzela tudi dolžnosti III. bata 
ljona. Y noči med 20. in 21. februarjem je I. bataljon napravil na štirih mestih 
na Zirovskem vrhu prehode skozi žično oviro, ki je zapirala pot proti Polho-
grajskim Dolomitom, kjer je brigada v bližnji prihodnosti nameravala izvesti 
nekaj obsežnih prehranjevalnih akcij. Dne 21. februarja se je sovražnik znova 
skušal polastiti kote 587 na Hrastju. a je bil ponovno odbit. 
Zvečer 22. februarja so po gorenjskih vrhovih zagoreli kresovi na čast 
prazniku Rdeče armade. Četa TI. bataljona, okrepljena z vodom Inženirskega 
bataljona XXXI. divizije, pa je istočasno demonstrativno z več strani napadla 
Gorenjo vas. Sovražnik je zbegano in preplašeno pošiljal rafale in mine na 
vse strani. 
85 
Dne 23. februarja se je ob sedmih zjutraj pomikala iz Gorenje vasi proti 
Liičiriani sovražna kolona, ki je vozila s se])OJ preskrbo za sovražno [»ostojanko 
v Liičinah. Med potjo jo je napadla zaseda I. bataljona. Razvnela se je ogor 
čena bitka, v kateri je sovražnik dobil pomoč in se tako prebil do l.iičin. V 
zvezi z novimi ofenzivnimi akcijami IX. korpusa je Prešernova brigada ta dan 
zapustila Žirovski vrh. 
Boji I. bataljona Pre^e^no^ e brigade na Gorah 
V zvezi z nameravanim iia|)adom IX. korpusa na sovražno postojanko 
Trnovo so tudi enote XXXI. divizije dobile ukaz za premik na nove položaje. 
Štab XXXI. divizije je 23. februarja 1945 zapovedal premik na položaje Le 
dine—Gore—Koprivnik—Razpotje—Ciovejek. kamor se je brigada premaknila 
naslednji dan in zasedla s I. bataljonom Gore. z II. bataljonom Koprivnik. 
III. bataljon se je prej nahajal na sektorju Razpotje—Govejek, slab brigade 
s .štabno in zaščitno četo pa se je ustavil im Ledinah. 
Na položajih, ki jih je Prešernova brigada zasedala 24. februarja okrog 
osmih zjutraj, je vladalo do štirih i>opoldue zatišje. Okrog štirih pa so borci 
L bataljona s svojih položajev na Cuirali opazili sto dvajset mož moeuo belo-
gardisiično kolono, ki se je pomikala iz postojanke v ^ (diarsah proti njihovim 
položajem, se razdelila v tri kolone in jih napadla. V bitki, ki se je razvnela, 
je sovražnik že v začetku utrpel nekaj mrtvih, a ni odnehal, marveč je z 
močnim jurišem prisilil I. bataljon k umiku na koto 89L sam pa je zasedel 
njegove položaje in jih držal do \eeera. nakar jih je ponovno jirevzel L ba 
taljon. 
Dne 25. februarja je sovražnik nameraval ponoviti svoj napad na I. bata 
ljon. Tokrat pa so se mu borci I. bataljona pošteno revanžirali in ga po polurni 
bitki z jurišem pognali v beg. mu |)rizadejali sedem mrtvih in več ranjenih, 
sami pa niso utrpeli nobenih izgub. So\ražiiik je bežal tako naglo, da je od 
metaval odvečno miiiiicijo. rezervne cevi za strojnice in drugo opremo, ki je 
postala plen I. bataljona. 
Vtem se je položaj spremenil. Sovražnik je še jired napadom na Trnovo 
postojanko zapustil in se umaknil. Na umiku mu je jiri Sv. Gabrijelu nad 
Gorico Gradnikova brigada prizadejala 24 mrtvih, nalo pa zasedla Trnovo. 
Ker likvidacija postojanke v Irnovein ni bila več potrebna, se je na po 
velje štaba XXXI. divizije Prešernova brigada ponovno premaknila na Žirovski 
vrh, kamor je prispela 27. februarja. Ta dan je zaseda II. bataljona napadla 
štirideset mož močno belogardistično patruljo, ki .se je pomikala iz Gorenje 
vasi proti Lajšam. Med vodom II. bataljona in sovražno patruljo se je razvnela 
borba, dokler ni sovražnik zapustil svojih položajev in se s petimi hudo ra 
njenimi vrnil v Gorcnjo vas. 
Prešernova brigada v Dolomitih 
Dne 27. februarja 1945 je Prešernova brigada dobila ukaz za pohod v 
Polhograjske Dolomite, da bi tu opravila vrsto prehranjevalnih akcij za po 
trebe enot IX. korj^usa, katerih jjreskrba s hrano je l)ila zaradi sovražne blo 
kade Vipavske doline in zaradi vzpostavitve sovražne postojanke pri Sv. Križu 
nad Kališami resno ogrožena. 
86 
Dne 28. febrnarja je brigada prispela na Pasjo ravan. Štab brigade se je 
namestil pri Omejen. I. bataljon pod Skalarjem, JI. bataljon pri Kuzovcu, 
III. bataljon pa pri Norimi. I. bataljon je imel že ob dveh zjutraj praske s 
sovražnikom. Ko je namreč hotel zasesti svoje položaje pri Skalarju, je tamkaj 
naletel na sovražno zasedo. Ob desetih dopoldne se je na koti 840, ki jo je 
branil III. bataljon, razvnela borba s sovražnikom, ki je prišel iz Liičin, in je 
trajala do šestih zvečer. Prihod brigade v Dolomite, kjer je bilo prebivalstvo 
belogardistično razpoloženo, ni ostal skrit. Tudi sovražna postojanka na Crneni 
vrhu se je zganila in izstrelila nekaj topovskih granat na položaje 1. bataljona, 
medtem ko na položajih II. bataljona ni prišlo do stika s sovražnikom. Zaradi 
teh spopadov je komandant XXXI. divizije Evgen Matejka-Pemc. ki se je 
mudil pri štabu brigade, radijsko zahteval, naj se Vojkova brigada z enim od 
bataljonov premakne na Žirovski vrh in v noči med 28. februarjem in 1. mar 
cem demonstrativno napada postojanko v Lučinali, priklene sovražnika nase 
in tako omogoči Prešernovi brigadi nemoteno rekvizicijsko akcijo na tem 
belogardističnem področju. Medtem pa je Prešernova brigada že zaključila 
svojo prvo prehranjevalno akcijo in rekvirirala med I.učinami in Črnim 
vrhom osemnajst glav goveje živine in večjo količino hrane. Ta transport je 
s Todraža odpeljalo dvajset borcev \ojkove brigade proti osvobojenemu 
ozemlju v času. ko je bila Prešernova brigada že v drugi prehranjevalni akciji 
in zaplenila petdeset glav goveje živine, osem sto kilogramov pšenice in dva 
prašiča, ne da bi jo bil pri tem motil sovražnik. Tudi In plen je že 1. marca 
zjutraj nadaljeval pot s sovražnega proti osvobojenemu ozemlju. 
Dne 1. marca se položaj brigade ni spremenil, razen pri I. bataljonu, ki 
se je premaknil na koto (030 na Pa.sji ravni. Močne partizanske zasede so 
držale v šahu postojanko na Črnem vrhu, da sovražnik ni tvegal izpada, 
dokler bi ne dobil s pomočjo svoje gosto razpredene obveščevalne mreže 
točnih jiodatkov o moči in oborožitvi brigade. Zato se je omejil samo na obstre 
ljevanje ozemlja, na katerem je bila brigada, z minami in topovskimi grana 
tami, vendar je tudi s temi štedil. Pomoči pa ni bilo niti iz postojanke v 
Lučinah. ki jo je držal v šahu bataljon Vojkove brigade, niti iz Gorenje vasi. 
ki jo je Ijlokiral Škofjeloški odred. 
S položajev na Pasji ravni se je brigada premaknila na sektor .Sv. Ožbolt— 
Sv. Andrej—Sv. Barbara. S tega sektorja je brigada v noči med 2. in 3. marcem 
izvedla rekvizicijo v dolini proti Medvodam, in sicer I. bataljon v Pečah, 
III. bataljon pa v Punger(u. Bataljona .sta zaplenila petdeset glav goveje ži 
vine in osem voz hrane. Po opravljeni akciji se je brigada s I. bataljonom 
premaknila na položaje na Pečevskem pri Aliču, z II. bataljonom k Sv. Bar 
bari, s III. bataljonom pa k Sv. Andreju. Na teh položajih je brigada ostala 
čez dan 3. marca in se z zasedami zavarovala proti Pa.sji ravni in proti 
Stritarju. Transport živine in zaplenjenih živil so spravili še pred jutrom čez 
Poljansko dolino do Javorij, kjer ga je prevzela intendanca XXXI. divizije. 
V noči med 3. in 4. marcem je brigada zaplenila še petdeset glav goveje živine, 
nato pa se premakniUi na Pasjo ravan in se zavarovala v smeri proti Črnemu 
vrhu. 
Dne 4. marca je prenila proti Pasji ravni belogardistična kolona, ki jo je 
zaseda Prešernove brigade spustila na sto metrov, nato pa jo napadla z močnim 
strojničnim ognjem. Po enourni bitki se je morala sovražna kolona vrniti v 
postojanko. Ob šestih zvečer pa je III. bataljon demonstrativno napadel Črni 
vrh in nato izvedel prehranjevalno akcijo v bližini Brebovnice. Brigada je 
87 
opravila še akcijo na Kremenku. nato pa se 5. marca zjutraj vrnila na stare 
položaje na Žirovski vrli. 
Dne 5. marca zvečer sta se I. in III. bataljon Prešernove brigade premak 
nila z Žirovskega vrha v Dobračevo, medtem ko je II. bataljon ostal na 2i-
rovskem vrhu. 
Dne 7. marca je štab XXXI. divizije priredil manevrske vaje na Govejku 
in vežbal z enotami napadanje na utrjeno sovražno postojanko. V teh vajah 
sta bila kot napadalni enoti določena I. in III. bataljon. Vaje so bile iitrud-
Ijive, vendar so pomenile pripravo Prešernove brigade za napad na sovražno 
postojanko Sv. Križ-Kališe, ki jo je februarja sovražnik utrdil in z njo nado 
mestil izgubo Železnikov. Prav ta postojanka pa je ovirala nemoten prehod 
partizanskih enot in transportov z Jelovice in od Kranja sem. Zato jo je štab 
XXXI. divizije sklenil likvidirati. 
Prešernova brigada likvidira postojanko Sv. Kri/.-Kališe 
Dne 8. marca 1945 popoldne je Prešernova brigada prejela ukaz. naj se 
9. marca, najkasneje do sedme ure zjutraj, zbere na Selu, kjer se je trenutno 
zadrževal štab XXXI. divizije. Podoben ukaz so zaradi nameravanega napada 
na Sv. Križ-Kališe dobile tudi druge enote XXXI. divizije. Poleg divizijskih 
enot so prišle za izvedbo nameravane akcije začasno pod poveljstvo XXXI. di 
vizije še italijanska partizanska divizija »Natisone«, JeseniSko-boliinjski 
odred. Škofjeloški odred in zaščitna četa štaba Gorenjskega vojnega področja. 
S svojimi in začasno dodeljenimi enotami je moral štab XXXI. divizije razbiti 
sovražnikovo udarno moč in ga razdrobiti ter navezati njegovih 7041 vojakov, 
policistov, domobrancev in drugih na svoje enote, ki so imele nalogo globinsko 
zavarovati direktni napad na Sv. Križ-Kališe, katerega je divizija zaupala 
Prešernovi brigadi. 
Prešernova brigada je takoj po prejemu brzojavnega ukaza za premik na 
Selo krenila na pot. S Sela je krenila proti Martinjemu AT-hu, kamor je pri 
spela 9. marca ob enajstih dopoldne. Za brigado je bil dolg in naporen pohod 
s položajev nad Idrijo preko Sela. Zirov, skozi Hotavlje in Logarsko grapo, 
preko Žetine in Zgornje Golice na Martinj vrh. Borci, utrujeni od naporne poti 
in snega, so pospali kakor ubiti. Niso se še utegnili dobro spočiti, ko so proti 
večeru že krenili z Martinjega vrha proti Železnikom, kjer je že bil štab 
XXXT. divizije, ki je vodil celotno operacijo, in kjer so se borci oskrbeli z roč 
nimi bombami in rezervno municijo, nato pa takoj krenili proti Cešnjici, 
kamor so prispeli ob sedmih zvečer. 
Ko se je Prešernova brigada pomikala proti Cešnjici. so bile enote, ki so 
morale zavarovati akcijo, že na določenih položajih. Italijanska partizanska 
divizija »Natisonc« je s svojimi enotami zavarovala sektor Žirovski Lazi 
(kota 557)—Dolenje Brdo—Hlavčje njive—Stara Oselica (Vranšek)—Cerk 
ljanski vrh in s svojim levim krilom vzdrževala zvezo s Škofjeloškim odredom. 
Inženirski bataljon XXXI. divizije, razen minerjev, ki so bili dodeljeni Pre 
šernovi brigadi, je zavaroval sektor proti sovražni postojanki v Sorici z zase 
dama med Zabrdom in Trojaricm ter na poti med Podborštom, ki pelje v 
pobočje Lajtnika. Jeseniško-bohiiijski odred je s svojima bataljonoma zava 
roval ozemlje proti Bohinjski Bistrici in ozemlje v smeri Bled—Bohinjska 
Bela. Za zvezo s Prešernovo brigado preko Jelovice se je posluževal patrulj. 
88 
Obenem je prejel ukaz, da v noči med 9. in 10. marcem minira progo in cesto 
na sektorju med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico. Zaščitna četa štaba 
Gorenjskega vojnega področja se je premaknila na Ravliik z nalogo, da 
napade sovražnika v hrbet, če bi prodiral v smeri proti Jamniku ali Mohorju. 
Vojkova brigada je zavarovala s položajev Jamnik—Mohor—Lavtarski vrh 
ozemlje proti Kranju, Škofji Loki in Selški dolini. Gradnikova brigada je bila 
na položajih Sv. Tomaž—Rupar—Sv. Florijan—Ciabrk, Škofjeloški odred pa 
je zavaroval ozemlje proti Poljanam in Visokem. Divizijsko topništvo se je 
vkopalo z gorskim in brzostrelnim toppm na grebenu med Cešnjico in Lenskim 
rovtom (kota 703), baterije težkih minometov vseh brigad in divizijske zaščitne 
čete so se nahajale na koti 634, protitankovski top pa se je pomikal s Pre 
šernovo brigado z nalogo, da po zavzetju Kališ iz neposredne bližine napade 
sovražne utrdbe pri Sv. Križu. 
Pod takim zavarovanjem se je pomikala Prešernova brigada proti Ceš-
njici. Že pred tem je štab brigade za direktni napad na Kališe in Sv. Križ 
določil III. bataljon in I. bataljon, okrepljen s četo II. bataljona. Pri Cešnjici 
je III. bataljon krenil proti Studcnem, štab brigade, štabna četa, I. in II. bata 
ljon pa so krenili proti Rudnem, kjer so zavzeli položaje štab, štabna četa in 
dve četi II. bataljona, ki sta bili določeni za rezervo. 
Napad na postojanko bi se moral začeti točno opolnoči. lit. bataljon je 
prodiral z jugovzhodne strani proti Kališam. L bataljon s četo II. bataljona pa 
v dveh kolonah z zahodne strani, z eno kolono proti Kališam, z drugo pa proti 
postojanki pri Sv. Križii. Vse kolone so prodirale v največji tišini, ker so 
hotele vpasti v Kališe neopaženo in iznenaditi del posadke, ki je prenočeval 
v vasi. 
V Kališah je vladal mir. Prvi strel je padel na belogardističncga stra 
žarja, takoj nato pa se je začela borba. Sovražnik je tolkel skozi okna z rafali 
in s streli. Kmalu so na te hiše začele padati mine s partizanskih položajev. 
Zaščitna četa XXXI. divizije je s »Piatom« poslala težko mino direktno na 
poslopje, v katerem je bil sovražnik, in ga prisilila, da je izvedel izpad in se 
skušal prebiti iz vasi. Vas je bila kmalu očiščena, Kališe so bile v rokah 
Prešernove brigade. Upirala se je samo še neka skupina pod ruševinami. Toda 
tudi ta se je morala sprijazniti z usodo in se predati, potem ko so jo Prešer 
novci obsuli z ročnimi bombami. Poleg ujetnikov so Prešernovci zaplenili tri 
ruske strojnice tipa »Maksim«, več italijanskih pušk, našli pa so tudi kruha 
in drugih jestvin, ki so jim prišle prav. 
Ko je III. bataljon vodil bitko v vasi, se je začela tudi bitka za postojanko 
pri Sv. Križu. I. bataljon s četo II. bataljona je napadal koto, na kateri je bila 
utrjena cerkev, obdana z bunkerji in žičnimi ovirami. Bitka je trajala vso 
noč. Danilo se je, ko je zasedel položaje z južne in zahodne strani tudi III. ba 
taljon, da bi preprečil ob sovražnikovem izpadu njegov pobeg v smeri proti 
Selcam. I. bataljon in četa II. bataljona sta se medtem meter za metrom bližala 
postojanki ter nista odnehala kljub mitraljezkemu ognju, ki je neprestano 
bruhal in je utihnil šele, ko ga je prisilil k molku divizijski brzostrelni top in 
ko so začele padati na postojanko granate gorskega topa in mine. V trušču 
jekla in kamenja je zagorel plamen nad mežnarijo pri cerkvi. Ko sta topovski 
in minometalski ogenj prenehala, se je I. bataljon dvignil in jurišal v posto 
janko. Sovražnik pa je izrabil neko vrzel, napravil izpad in hotel pobegniti 
proti Selcam, a je naletel na položaje III. bataljona. Lotila se ga je obupna 
89 ' 
panika. Belogardisti so odmetavali vse, samo da bi laže bežali in si rešili vsaj 
golo življenje, kar pa je uspelo le delu posadke. 
Postojanka Sv. Križ je padla. V teh borbah se je najbolj odlikoval mitra-
Ijezec Ignac Martinjak-Bruno, ki je kljub temu. da je bil sedemkrat ranjen, 
vztrajal v borbi in z iiiitraljezom kosil kar stoje. ^ roke Prcšeriiovcev je poleg 
orožja in muiiicije, ki jo je na Kališah zaplenil lil. bataljon, prišlo še šestdeset 
pušk, dva francoska protiletalska mitraljeza, več puškomitraljezov, težki mi-
noniet, ogromno miinieije. bomb. odej in druge vojaške opreme. 
V času. ko je Prešernova brigada napadala Kališe-Sv. Križ, je sovražnik 
hotel intervenirati na položajih (liadnikove brigade in jih prebiti. Bitka, ki je 
trajala vso noč, se ni polegla niti 10. marca, ko je bila postojanka Kališe-
Sv. Križ že likvidirana. Z največjim naporom je Gradnikovceni uspelo zavrniti 
sovražnika proti Poljanam. 
Dne 10. marca zvečer so se enote, ki so varovale napad na KaliSe, že raz 
hajale na določene jitu položaje na drugih sektorjih, Prešernova brigada pa se 
je premaknila im področje Mohorja. Dne 11. marca v popoldanskih urali je 
po pobočju Laz i)rodirala sovražna kolona proti položajem II. bataljona. 
Bataljon jo je nai)adel in ji v triurni bitki prizadejal deset mrtvih in dva 
ranjena, liidi tmslednji dan se je Prešernova brigada zapletla im tem sektorju 
v- boje s sovražnikom. Med borbo pa je doi)ila radijsko brzojavko, naj se takoj 
pripravi za premik in krene na nove položaje na sektor Slabe—Laniše— 
Koprivnik. Na podlagi tega ukaza je brigada takoj po hudih borbah na 
sektorju Topolski vrh—Hudi Laz krenila na pot. 
Brigada, ki je bila za svojo požrtvovalnost pri napadu na postojanko 
Sv. Križ-Kališe pohvaljena, naj bi po odloku divizije nekaj dni počivala na 
osvobojenem ozemlju, preden bi krenila v nove borbe. Toda že v Železnikih 
je zaradi novo nastalega položaja na Primorskem dobila nov ukaz, naj nemu 
doma krene v Cerkno, od koder se bo s kamioni i)repeljala do Dolenje Trebuše, 
nakar naj krene na Yojsko. kjer je tedaj že bila udarna četa XXXI. divizije, 
Gradnikova brigada je medtem z dvema batčiljononia že držala položaje na 
Veršu in z enim bataljonom v Dolenji Trebiiši. Vojkova brigada pa položaje 
Pečine—Ponikve. Sovražnik je bil namreč ponovno vdrl na osvobojeno 
ozemlje in se nahajal v Velikih Laznah. v Lokvah, v Cepovaim in na Lokoveu. 
Na podlagi tega sporočila in ukaza XXXI. divizije je krenila nespočita Pre 
šernova brigada na pot v nove boje. 
Predigra »Sutjeske« IX. korpusa — BorI)a Prešernove brigade 
na Velikih Laznah 
Dne 10. marca 1945, ko je Prešernova brigada likvidirala postojanko 
Sv. Križ-Kališe, so na Primorskem Nemci in Nedičevci blokirali Vipavsko 
dolino, prodrli na osvobojeno ozemlje in zavzeli Cepovan. Ko je 13. marca 
Prešernova brigada prišla v Vojsko, je bil sovražnik še vedno na Velikih 
Laznah, v Lokvah, v Cepovanu in Lokoveu in se utrjeval, kar je pričalo, da 
namerava na tem ozemlju ostati in potisniti glavne udarne enote XXX., XXXI. 
in divizije »Natisone« globoko od glavnih komunikacijskih linij, ki so posta 
jale iz dneva v dan bolj pomembne za njegove premike proti fronti v Italiji. 
Zato je štab IX. korpusa sklenil, da s XXX. in XXXI. divizijo prežene sovraž 
nika in z njima ponovno zasede ozemlje, ki je bilo zu osvoboditev Slovenskega 
90 
Primorja s Trstoiu in Gorico strateško nadvse pomembno. Ker Prešernove 
brigade v tem in naslednjih poglavjih ne moremo izločiti iz celote, če hočemo 
dobiti pregled nad usodnostjo iii veličino zaključnih bojev, moramo opisovati 
njeno aktivnost vsaj v sklopu XXXI. divizije, ponekod pa celo v sklopu ce 
lotnih operacij IX. korpusa. 
Dne 1>. nuirca. ko so bili štab Prešernove brigade, štabna in zaščitna četa 
in II. in III. bataljon na Vojskem, I. bataljon pa v Mrzli Rupi, je imela Grad 
nikova brigada svoje položaje na sektorju Vrše—Dolenja Trebuša, kjer se je 
nahajal tudi štab XXXI. divizije, Vojkova brigada pa na sektorju Ponikve— 
Zagomilica—Pečnik. Na položajih Prešernove brigade na Vojskem se je ta dan 
nahajala tudi udarna četa XXXI. divizije. Dne 14. marca se položaji XXXI. di 
vizije niso spremenili. Prešernova brigada je ta dan prišla v stik s sovražno 
patruljo, močno dvajset mož, in jo napadla. Ta patrulja, ki se je premikala iz 
Idrije proti Vojskem, je prišla na svoji poti v stik in kratke spopade tudi 
z drugimi enotami tega sektorja, vendar se je znala s spretnim manevrom 
izogniti uničenju in obkolitvi ter je pri spopadih s partizanskimi patruljami 
imela samo enega mrtvega. Istočasno je proti položajem Vojkove brigade 
prodirala sto dvajset mož močna sovražna kolona ia pri Ponikvah naletela na 
II. bataljon Vojkove brigade, ki jo je napadel in po triurni borbi z jurišeni 
prisilil k umiku. Po ugotovitvah na bojišču je sovražnik utrpel osem mrtvih 
in prav toliko ranjenih, izgube Vojkovega bataljona pa so znašale štiri 
ranjene. 
Dne 15. nuirca se je sovražnik umaknil iz \ oglarjev in Trnovega, kakor 
da bi slutil, da pripravlja IX. korpus naslednji dan obširne ofenzivne akcije 
proti sovražnim postojankam in oporiščem na 1 rnovski ijlanoti in da bodo te 
akcije podprla tudi letala Jugoslovanske armade (NOV J se je 1. marca 1945 
preimenovala v ]A). V teh akcijah IX. korpusa je XXXI. divizija dobila na 
logo, da s Prešernovo brigado zavzame in likvidira sovražno oporišče na 
Velikih Laznah, z Gradnikovo osvobodi Cepovan, z Vojkovo pa Lokve. 
Dne 16. marca je IX. korpus, prvič ob podpori letalstva, začel ofenzivo 
proti sovražnim oporiščem na sektorju Cepovan—Kobilica. Ob osmih zjutraj 
je Gradnikova Ijrigada napadla sto dvajset mož močno sovražno kolono, ki se 
je pomikala iz Cepovana proti Kobilici ter ji prizadejala 21 mrtvih in zaple 
nila brzostrelni top. Zasede XXXI. divizije so imele ta dan še več manjših 
spopadov, vendar so zaradi velikih akcij na Cepovan. Lokve in Velike Lažne, 
ki jih je ta dan napadahi XXXI. divizija, stopile v ozadje. 
Bitka Prešernove brigade za Velike Lažne se je začela ob treh popoldne, 
takoj po letalskem napadu na sovražno oporišče. Kljub utrujenosti, ki jo je 
povzročil naporni nočni premik pred Velike Lažne, je bila morala borcev 
odlična. Napadali so sovražnika, kakor da bi ne bili skozi Trnovski gozd 
gazili mokrega, še na debelo ležečega snega, pred katerim so se ustavile celo 
mule in jih ni bilo mogoče spraviti naprej. Obložene s težkim minomctom, 
z municijo in s hrano, niso mogle nikamor. Zato so jim borci sneli tovor, si ga 
oprtali na ramena in ga prenesli do položajev, s katerih so ob treh popoldne 
jurišali na sovražnika. Že pred tem, ko so čakali na letala, so na položajih 
zvedeli, da so Gradnikovci pregnali sovražnika iz Cepovana in z jurišeni za 
sedli Kobilico. Ta novica je njihovo moralo še bolj dvignila. Minometi so dobro 
zadevali in zasipali z minami sovražnika, ki se ga je lotila panika že ob 
letalskem bombardiranju, veudar se je potem nekako znova uredil in zagri 
zeno sprejel bitko, ki so mu jo vsilili Prešernovci. Šele izgube so začele drobiti 
91 
njegove sile. Okrog šestih zvečer je bil čas že ugoden za juriš s hriba nad 
Velikimi Laznami. Sovražnik je bil vržen s položajev in borba se je prenesla 
v vas, kjer pa se sovražnik ni dolgo zadrževal, marveč je brezglavo pobegnil. 
Bataljoni so mu sledili, a sovražnik je bil hitrejši. Naletel pa je na Vojkovce, 
ki so svojo nalogo v Lokvah že opravili in udarili na sovražnika, ki so ga 
Prešernovci prepodili iz Velikih Lažen in ki se je razbežal proti Grgarju. 
Sovražnikove izgube so bile precejšnje. Prešernova brigada pa je imela enega 
mrtvega in dva ranjena. 
Ta dan, dne 16. marca, so enote IX. korpusa likvidirale devet sovražnih 
oporišč, prizadejale sovražniku občutne izgube in zaplenile mnogo orožja, 
med njimi štiri topove. Prešernova brigada je v bitki za Velike Lažne zaple 
nila poleg sovražne opreme tudi trombloiiko s pripadajoča municijo. 
Ta zmaga enot IX. korpusa pa kljub uspehu ni dala pričakovanih rezul 
tatov. Zaradi splošnega položaja na bojiščih, .sovražnik ni hotel opustiti tega 
strateško vedno bolj pomembnega ozemlja. Sovražnik ni hotel odnehati, dasi 
so bile njegove fronte na vseh bojiščih že skoraj popolnoma v razsulu in na 
povedovale skorajšnji poraz. Borci IX. korpusa so bili prepričani, da sovražnik 
ni zmožen podvzeti proti njim nobene velike akcije več. Zato so se zelo začu 
dili, ko je čez nekaj dni, tik pred .svojim popolnim porazom, sprožil najtežjo 
ofenzivo, kar jih je v vseh letih vojne vodil proti gorenjskim in primorskim 
partizanom. Pripravil jo je z vso resnostjo in preračunljivostjo ter zanjo zbral 
okrog sto dvajset tisoč mož močno vojsko. Na tak sovražni naval, kakršnega ni 
bilo na Gorenjskem in Primorskem v vseh štirih letih narodnoosvobodilnega 
boja. med partizani ni nihče računal. Nihče ni slutil, da se bo osvobojeno 
ozendje tik pred pragom svobode že v prihodnjih dneh spremenilo v najgro-
zotnejše bojišče, da bodo ponovno gorele vasi in da bodo Nemci ponovno 
množično ubijali prebivalstvo in zajete borce. Skratka, nihče ni mislil, da bo 
IX. korpus doživel svojo »Sutjesko« in da bo treba tik pred svobodo žrtvovati 
še toliko življenj. 
»Sutjeska« IX. korpnsa Jngoslovanske armade — 
Prešernova brigada med najtežjo sovražnikovo ofenzivo 
Po ofenzivi IX. korpusa na sektorju Cepovan—Kobilica in po zmagi Pre 
šernove brigade na Velikih Laznah se je brigada dne 16. marca 1945 premak 
nila na nove položaje na sektor Voglarji—Trnovo—.Sedevcc, kamor je prispela 
17. marca ob pol enajstih dopoldne. Štab brigade, štabna četa, zaščitna četa in 
II. bataljon so se namestili v Voglarjih, I. bataljon v Trnovem, III. bataljon pa 
pri Sedevcn. Gradnikova brigada se je tačas nahajala na sektorju Podgozd— 
Zavrli—Kobilica—Velike Lažne, Vojkova brigada pa na sektorju Lokovec—• 
Lokve—ozemlje med Čepovanom in Dolom. 
Medtem je sovražnik že tako spretno obkoljeval osvobojeno ozemlje, da 
obveščevalci dolgo niso mogli spoznati njegovega pravega namena, dasi je 
svojo ofenzivo pripravljal že od februarja sem in so bili, kakor pričajo ohra 
njena obveščevalna poročila, večji premiki opaženi v Škofji Loki. Idriji in 
drugih krajih, za katerimi pa je kmalu izginila vsaka sled. .Šele v času ofen 
zive IX. korpusa in tik po njej so začele prihajati z Gorenjskega vznemirljive 
novice o močnih sovražnih koncentracijah v Kranju, Škofji Loki in Poljanski 
dolini. Že 15. marca so obveščevalci Škofjeloškega odreda, ki se je takrat 
zadrževal v Železnikih, javili prodiranje dveh sovražnih bataljonov po znanih 
92 
partizanskih potih od Kranja proii sektorju Kališe—Dražgoše, kjer ju je pri 
čakal odred in ju z borbo prisilil k umiku. Dne 17. marca je bil Škofjeloški 
odred na tem sektorju ponovno zapleten v celodnevno bitko. Kljub novicam 
o močnih sovražnih koncentracijah in o prvih sovražnih izvidniških spopadih, 
na osvobojenem ozemlju ni bilo opaziti nobene zaskrbljenosti. Dne 19. marca 
je kulturna skupina Gorenjskega vojnega področja z vso brezskrbnostjo pri 
redila miting v Zalem logu, ko pa se je vrnila, je bil del Gorenjskega vojnega 
področja že v pripravljenem stanju. Naslednji dan je bilo področje že popol 
noma pripravljeno. Nemci pa so bili v Železnikih in so proti večeru prodirali 
Del Prešernove brigade v akcijah na Primorskem septembra 1944. (Po originalu v loškem muzeju.) 
naprej proti področju. Telefonske zveze so bile pretrgane. Nemci so bili že 
v dolinici pod l''arjim potokom, ko ga je Gorenjsko vojno področje skupaj 
z nekaterimi domačini zapustilo in se premaknilo k vojašnicam nad Novaki. 
Šele zdaj je postalo jasno, da so Nemci, ki so se 18. marca pojavili na Prtovču, 
zaprli obroč na severni strani partizanskega osvobojenega ozemlja in čakali 
samo povelja za splošni napad. • 
Tudi Selška dolina je bila polna sovražnega vojaštva, glavne sovražne sile 
na Gorenjskem pa so bile skonccnirirane v Poljanski dolini z nalogo, da vdro na 
Cerkljansko, zasedejo Cerkno in zabijcjo klin med enote IX. korpusa, jih raz-
dvoje in tako onemogočijo štabu korpusa enotno vodenje obrambnih operacij. 
Tak je bil položaj na Gorenjskem, ko so se na Črnem vrhu imd Novaki 
skoncentrirale imslednje enote IX. korpusa: Gorenjsko vojno področje. Škofje 
loški odred, Kosovelova brigada, dve italijanski brigadi, Pokrajinski komite 
KPS za Gorenjsko s svojim zaščitnim bataljonom, člani gorenjskih političnih 
in oblastnih ustanov, terenski delavci pa tudi civilisti, med katerimi so bili 
tudi starci in otroci. Najstarejši je imel čez sedemdeset let, najmlajši, sin ko 
mandanta Gorenjskega vojnega področja Krtine, pa nekaj nad štirinajst dni. 
93 
Vtem je sovražnik že vdrl v Cerkno in posrečilo se mvi je razdvojiti enote 
IX. korpusa in jih zapreti v dva obroča. 
Na sektorju, na katerem je bila v tem času Prešernova brigada in druge 
enote XXXI. divizije, je sovražnik prav tako dobival jienehtic okrepitve. Svoje 
premike je hotel čimbolj prikriti. Kljub temu so že 10). marca, na dan napada 
enot IX. korpusa na sovražna oporišča na Trnovski planoti. zAcdeli za sovražni 
motorizirani in pehotni transport, ki se je pomikal iz Gorice na področje Pivke, 
kjer se je zbralo ogromno sovražnega vojaštva, s katerim je sovražnik hotel 
preprečiti reprizo ledinske ofenzive iz leta 1944, ko se je XXXI. divizija pre 
bila na ta sektor. 
Dne 1?. marca, ko se je Prešernova brigada nahajala na sektorju Voglarji— 
Trnovo—Sedevec, so obveščevalci javili, da je v Grgar prispelo štirideset 
kamionov z okrog 650 esesovci, ki so začeli patruljirati proti Cepovanu in 
Ravnici. Prav tako so ta dan zvedeli za novo motorizirano pehotno kolono, ki 
se je odpeljala iz Gorice na Pivko. Popoldne so prišli II. bataljon, štab brigade 
in štabni četi na svojih položajih v borbeni stik s sovražnikom, ki je napadel 
položaje Prešernove brigade v \oglarjih. Sovražnik se je umaknil šele, ko mu 
je četa Prešernove brigade prišla za hrbet in ga k temu prisilila, neka druga 
njena četa pa je obenem postavila zasede ob cesti Puštale—Grgar in umikajočo 
se sovražno kolono ponovno napadla. Kmalu po ic'\ bitki so obveščevalci javili. 
da se iz Gorice pomika proti Grgarju tisoč mož močna sovražna kolona, v 
smeri proti Cepovanu pa da je ta dan odpeljalo trideset kamionov, zasedenih 
z vojaštvom. 
V zvezi s sovražnimi premiki in močno sovražno koncentracijo v Grgarju, 
je štab XXXI. divizije zapovedal štabu Prešernove brigade, naj brigada zasede 
nove položaje na sektorju Grgar—Rijavci—Krnice in vzpostavi zvezo z Grad-
nikovo brigado, ki se je nahajala na položajih na sektorju Zavrh—Podgozd, 
obenem pa ukazal, naj brigada v noči od 17. na 18. marec temeljito poruši cesto 
Grgar—Gorica. Slednji ukaz je brigada izvršila in s III. bataljonom temeljito 
porušila cesto med Dolom in Prevaljem, prvega ukaza pa ni mogla izvesti in 
je svoje položaje le nmlenkostno spremenila. Štab brigade, štabna četa, 
zaščitna četa in I. bataljon so bili v Voglarjih, II. bataljon se je premaknil na 
prejšnje položaje I. bataljona v Trnovo, III. bataljon pa je zasedel nove polo 
žaje v Podgozdn. kjer se je 18. marca nahajal tudi I. bataljon Gradnikove 
brigade. 
Sovražnik je na položajih, naperjenih proti sektorju XXXI. divizije, do 
bival nove in nove okrepitve. Dne 18. marca je prisilil že ob petih zjutraj 
prebivalstvo Dola in Prevalj, da se je pod pretnjami in pred naperjenimi 
puškami lotilo popravila ceste, ki jo je v tioči med 17. in 18. marcem porušil 
IIT. bataljon Prešernove brigade. S prisilnim delom je bila cesta ob petih 
popoldne ponovno sposobna za motorni promet. Kljub temu pa ta dan sovraž 
nik ni napravil nobenega izi)ada proti položajem Prešernove brigade, ampak 
je zasedel samo ceste in jih kontroliral z močnimi silami. Obenem so prihajale 
v Grgar nove sovražne okrepitve, med njimi pet oklopnjakov, ki so pripeljali 
s seboj tri protiletalske topove. Te so odpeljali na Sv. Goro, medtem ko so se 
oklopnjaki vrnili in ostali v Grgarju. Obveščevalci pa so poročali tudi o 
drugih sovražnih premikih. Sovražne sile so ta dan zasedle cesto Gorica—Aj 
dovščina in s te strani postavile 26 km dolgo fronto proti osvobojenemu 
ozemlju. S položajev Gradnikove brigade so preko štaba XXXI. divizije javili, 
da je vdrl sovražnik z bataljonom esesovcev na sektor Lokovec—Banjška pla-
94 
nota. Ccto tega bataljona je v Lokovcu napadla in razbila Vojkova brigada, ki 
je nato zasedla sektor Piištale—Lokve. 
Ker se je situacija naglo menjavala, je štab XXXI. divizije, ki se je nahajal 
v Cepovanu, zahteval, da brigade pošiljajo vsako pol ure poročila o morebitnih 
sovražnih premikih v smeri proti sektorju XXXI. divizije ali pa na sektorju 
samem. Obenem je sporočil štabom brigad, da se po izjavi ujetnikov nahaja 
na Banjški planoti okrog pet sto esesovcev. Uro kasneje je štab XXXI. divizije 
ukazal Gradnikovi in Vojkovi brigadi, naj postavita zasede, ki bodo držale 
pod ognjem cesto Puštale—Cepovan, ki jo je ponoči porušil Inženirski bata 
ljon in jo v dolžini dveh kilometrov onesposobil za promet. S tem je štab 
XXXI. divizije hotel doseči, da bi sovražnik ne mogel obnoviti ceste, kakor 
jo je s prisilnim delom obnovil med Dolom in Prevaljeni. 
V zvezi s poveljem, naj brigade kontrolirajo in drže pod ognjem cesto 
Grgar—Cepovan, se je Prešernova brigada premaknila v bližino svojega 
III. bataljona v Podgozdu in zasedla s I. in II. bataljonom nove položaje za 
hodno od njega. 
V noči med 18. in 19. marcem je na nkaz štaba XXXT. divizije Prešernova 
brigada dala tri mitraljezne skupine na razpolago operativnemu oficirju 
XXX. divizije za zaščito minerjev. V tej noči pa je sovražnik že sklenil svoj 
obroč okrog ozemlja, na katerem so se nahajale glavne operativne enote 
TX. korpusa. Sovražne enote, ki so bile skoncentrirane v Radovljici, Kranju, 
.Okolji Loki. Št. Vidn. v Dolomitih, na področju Logatca in Hotedrščice. v Po 
stojni in celo v Trstu. Ajdovščini. Gorici in Vidmu ter v Tolminu in v Idriji, 
so v tej noči sklenile okrog dve sto kilometrov dolg obroč okrog osvobojenega 
ozemlja od Škofje Loke proti severozahodu po Selški dolini, ki so jo s severa 
zaprle sovražne enote z Jelovice, preko Prtovča. Sorice in Petrovega brda do 
Podbrda v Baski grapi, skozi Baško grapo proti jtigozahodu preko Hude Ju-
žine. Koritnice. Graho\ega. Kneze. Bače. Mosta na Soči. Avč. Kanala in Deskcl 
do Plav. od tu proti jugovzhodu do Solkana in Gorice, nato proti vzhodu skozi 
Mpavsko dolino do Ajdovščine, preko Gola, Hrušice, rahlo proti severovzhodu 
v smeri proti Kalcani in Logatcu, po cesti od Logatca proti Rovtam in Trem 
Kraljem, od tu preko Smrečja do Št. Jošta v Polliograjskih Dolomitih, nato 
proti severozahodu preko Lučin, Brebovnice do Gorenje vasi v Poljanski dolini 
in po njej do Škofje Loke. Na tej obročasti fronti so stale sovražne enote z 
nalogo, da začno ofenzivo »rriihlingsanfang-Wintcrende« proti enotam IX.kor 
pusa in jih uničijo. Ce bi za ta obroč sovražnik uporabil vseh sto dvajset 
tisoč vojakov, bi prišel na vsaka dva metra po en sovražni vojak in Se dvajset 
tisoč bi jih ostalo. Ce bi bile vse te sile pehota, bi v izrednih razmerah lahko 
branile 1200 km dolgo fronto ali razdaljo od Jesenic do Beograda. To vojsko 
so tvorili elitni esesovski oddelki in vojaške enote do italijanskih fašistov in 
jugoslovanskih kvislinških enot. ki jih je sremska fronta prignala v Slovenijo. 
Operativne enote IX. korpusa, ki jih je nameraval sovražnik v svojem obroču 
uničiti, so bile XXX. divizija na sektorju Predmeja—Otlica—Črni vrh, dalje 
XXXI. divizija na sektorju Velike Lažne—Cepovan in enote, ki smo jih že 
omenili in ki jih je prvi vihar sovražne ofenzive iz Poljanske in Selške doline 
na osvobojeno ozemlje prisilil, da so se premaknile k vojašnicam na Črni vrh 
nad Novaki. Ta vihar je prisilil tudi štab IX. korpusa, da se je že 19. marca 
umaknil iz Cerknega čez Vojsko in Gorenjo Trebuša v smeri proti Trnovskemu 
gozdu. 
95 
Dne 19. marca se je Prešernova brigada nahajala na sektorju Karbonarji— 
Trnovo—Podgozd, Gradnikova brigada je bila na položajih Podgozd—Zavrh—• 
Lokve, \ ojkova brigada pa na položajih Lokve—ozemlje med Cepovanom in 
Dolom—Lokovec. Ta dan na položajih XXXL divizije še ni bilo čutiti sovraž 
nikovega ofenzivnega pritiska. Sovražjiikov prvi cilj je bilo Cerkno, središče 
osvobojenega ozemlja, od koder je z naglim prodorom nameraval razdvojiti 
IX. korpus na dva dela in ga uničiti. 
Dne 20. marca je sovražnik zasedel Cerkno in s silami, ki jih je imel skon-
centrirane na sektorjih Tolmin—Most na Soči—Idrija in Logatec—Kalce— 
Hotedrščica—Godovič. z naglim prodorom razpolovil ozemlje IX. korpusa v 
dva dela in tako zajel partizanske sile v dva obroča, ki sta se vedno bolj ožila, 
obenem pa postavljal tako imenovane »zaporne zidove« z ostalim vojaštvom, 
ki ga je imel v obilici na razpolago, saj je bilo razmerje sil 1 : 17 v njegov prid. 
Enote v prvem sovražnem obroču, ki so se zbrale na Črnem vrhu nad 
Novaki, so se še isto noč hotele prebiti v smeri proti Davči. Ta poskus pa so 
Nemci z močnim protisunkom zavrnili in partizanske enote so se ponovno 
umaknile k vojašnicam nad Novake. Ker se je proboj v tej smeri izjalovil, so 
se komandanti partizanskih enot na Črnem vrhu po kratki oceni položaja 
sporazumeli, da se bodo enote prebijale v dveh skupinah. Prva naj bi se 
usmerila preko Blegaša v Selško dolino, kjer naj bi prebila sovražni obroč, 
drugi del pa proti Poreznu in BaSki grapi. Poti obeh kolon sta bili krvavi. 
Prva kolona, ki je šla čez Cerkljanski vrh na Porezen, bi se morala že 
pred svitom 24. marca prebiti skozi sovražni obroč med Petrovim Brdom in 
Podbrdom, a se je zaradi preutrujenosti zakasnila. Zadnji del kolone je dosegel 
Porezen, ko se je že rahlo svitalo. Zato so se enote razmestile po bunkerjih 
nekdanjih italijanskih utrdb, zasede pa so dobile ukaz, naj .se dobro zamaski 
rajo. Po svetli mesečni noči, ki je minila na napornem pohodu, se je proti 
jutru začelo megliti, dokler ni Porezna ovila gosta megla, ki jo je izrabil so 
vražnik, se s svojimi kolonami neopazno priplazil mimo zased na vrh in raz 
poredil svoje sile tako, da so držale skoraj vse bunkerje pod svojim ognjem, 
istočasno pa napadel v hrbet zasede Kosovelove brigade in jim prizadejal 
hude izgube. Sovražnik je vedel, da so nekdanje italijanske utrdbe močno 
poškodovane in neprimerne za obrambo in da jih bodo partizani že po prvih 
strelih morali zapustiti, če bodo hoteli sprejeti bitko. A bitko so morali spre 
jeti, če niso hoteli biti popolnoma uničeni. Že proboji posameznih skupin iz 
bunkerjev so bili povezani s strahotnimi žrtvami. Vsak tak proboj je bil juriš 
zase, novi juriSi pa so bili potrebni, da so se posamezne skupine lahko uredile 
in sprejele borbo. Pri nekem takem jurišu je padel operativni oficir Gorenj 
skega vojnega področja Andrej Žvan-Boris, znani gorenjski partizanski borec 
in komandant iz prvih let borbe. Zaradi iznenadenja ni bilo mogoče organi 
zirati frontalne obrambe ne enotnega proboja. Posamezne grupe so se prebijale, 
kakor so vedele in mogle. Neko tako skupino, ki jo je na hitro organiziral 
kapetan Franc Jernejc-Milče, nekdanji Prešernovec in junak Turjaka, so 
sovražniki stisnili v trikot k strmemu, skoraj prepadncmu pobočju, preko 
katerega se skupina ni tvegala spustiti in se je odločila šele, ko je porabila 
skoraj vso municijo in zmetala ročne bombe proti sovražniku, ki se ji je pri 
bližal na nekaj deset metrov. Strmina je bila tako strma, da se nemški esesovci 
niso upali spustiti za njo, marveč so jo samo obstreljevali z dolgimi in gostimi 
rafali, a ji zaradi mrtvega kota s svojim ognjem niso mogli do živega. Tako se 
je ta skupina prebila izven najbolj nevarnega območja. Podobno so se prebi-
96 
jale tudi druge skupine, z žrtvami, ki so bile ogromne, morda celo največje, 
kar jih je utrpel IX. korpus v zadnji nemški ofenzivi. Komaj polovica od več 
kakor tisoč borcev se je prebila iz obroča. 
Krvav in s težkimi žrtvami povezan je bil tudi proboj skupine, ki se je 
prebijala pod vodstvom Škofjeloškega odreda. Odred se je premikal na čelu 
kolone po vojaški cesti Blegaš—Skofja Loka, ki je bila na debelo prekrita 
s snegom, od katerega se je odbijala slepeče mesečina. Do Žetine kolona ni 
naletela na sovražnika. Nad Martinjini vrhom pa je naletela na močno so 
vražno zasedo, obenem pa so se okrog kakih tisoč mož dolge kolone stisnile 
sovražne klešče in jo zaprle v obroč. Krogle so strahovito morile med parti 
zanskimi vrstami, vendar je nekako polovici odreda uspelo, da se je pod vod 
stvom komandanta Otona Vrhunca-Blaža prebila iz sovražnega obroča, med 
tem ko se je morala druga skupina odreda in enot, ki so bile z njim, prebijati 
v razdrobljenih, manjših skupinah, kar je ponovno terjalo številne žrtve. 
Na Poreznu in ob poti Škofjeloškega odreda je razumljivo tudi sovražnik 
izgubljal veliko vojakov, toda vrzeli, ki so nastajale v njegovih vrstah, so se 
sproti polnile z novimi, spočitimi in sitimi vojaki, medtem ko so bili parti 
zanski borci utrujeni in sestradani, saj mnogi že nekaj dni niso ničesar zaužili. 
Za jed ni bilo časa. Zgodilo se je, da so morali komaj pripravljeno hrano (na 
primer na Črnem vrhu pred pohodom na Porezeii in Blegaš, ki jo je štab 
Gorenjskega vojnega področja zaradi morebitnega prihoda brigad in drugih 
umikajočih se enot zapovedal skuhati v več kotlih) zaradi naglice premikov 
pred prodirajočim sovražnikom izliti in uničiti. 
Po strahotnih udarcih, ki jih je sovražnik prizadejal partizanom na opi 
sanih sektorjih, in po tem, ker je v prvi fazi ofenzive vrgel prav na ta dva 
sektorja največje sile, lahko sklepamo, da je menil, da se tu nahaja tudi štab 
IX. korpusa in da se bodo partizanske brigade prebijale v tej smeri. Štab 
korpusa pa se je. kakor smo že omenili, pred sovražnim navalom premaknil 
proti Trnovskemu gozdu in je v svojih poveljih ukazoval brigadam, naj se ne 
prebijajo proti Gorenjski, marveč naj manevrirajo vzporedno s sovražnikom 
in naj se ne puste izriniti iz Primorske. Štab IX. korpusa je na ta način hotel 
izmanevrirati sovražno ofenzivo in ostati na Primorskem ter se po končani 
ofenzivi prevreči na Kras, zavedajoč se, da ga čakajo prav na tem ozemlju 
najvažnejše naloge v zadnji fazi vojne, naloge s ciljem: osvoboditi Slovensko 
Primorje s Trstom, Tržičem in Gorico. 
Toda tudi na sektorju, na katerega se je premaknil štab IX. korpusa in ki 
sta ga s svojimi brigadami branili XXX. in XXXI. divizija z delom italijanske 
divizije »Natisone«, sovražnikov pritisk ni bil nič manjši. Tudi tu je sovražnik 
vedno tesneje stiskal svoj obroč, ropal, vohal za skladišči, požigal, uničeval 
in ubijal. Sovražne strojnice so kosile s Kobilice, s Cekovnika, s Sebreljskega 
vrha, od Cola, z Otlice in s Predmeje. Bitke niso prenehale ne podnevi ne 
ponoči, le da se je nemški napad na tem sektorju začel z vso ostrino nekaj dni 
pozneje kot na prej opisanem področju. 
Dne 20. marca so bile brigade XXXI. divizije še vedno na istih položajih, 
kot so jih zasedle 19. marca. V noči med 20. in 21. marcem so Prešernove! 
minirali cesto med Grgarjem in Gorico ter jo onesposobili za promet. Dne 
20. marca zvečer so na tem sektorju zagoreli kresovi v počastitev mladinskega 
tedna, a že naslednji dan. dne 21. marca, so se začele borbe tudi na sektorju 
XXXI. divizije. Med njenimi enotami je prišla prva v borbeni stik s sovraž 
nikom Vojkova brigada s svojim I. in II. bataljonom, medtem ko je III. bata-
7 Loški razgledi 97 
Ijon dala na razpolago XXX. diviziji, ki je bila zaradi odsotnosti Kosovelove 
brigade, ki se ni mogla prebiti na ta sektor, močno oslabljena. Popoldne pa se 
je začel boj tudi na položajih Prešernove brigade. Sovražnik je najprej na 
padel z močnim topovskim ognjeni, istočasno pa je z Ravnice prodirala proti 
Trnovemu sovražna kolona. Prešernovci so jo odbili in ji prizadejali več 
mrtvih in ranjenih, razen tega pa priborili nekaj orožja, med njimi nemško 
strojnico MG. Druga kolona je kmalu nato pod zaščito treh tankov hotela 
prodreti po cesti Grgar—PuStale, a so jo enote XXXI. divizije prav tako odbile. 
Štab IX. korpusa, ki je ta dan bival na sektorju Šentviška gora—Dolenja Tre-
buša, je z radijsko brzojavko opozoril svoje enote na sovražno kolono, ki je 
prodirala iz Idrije proti Kanonilji. in ukazal, naj jo napadejo enote XVH. bri 
gade in udarna četa XXX. divizije. Na to kolono je opozoril XXXI. divizijo 
tudi štab XXX. divizije. Sovražna kolona se je namreč premikala v bližini, 
kjer se je nahajala udarna četa XXXI. divizije in ena izmed italijanskih brigad, 
ki sta zvečer dobili ukaz, naj 22. marca v jutranjih urah istočasno s podofi-
cirsko šolo IX. korpusa, napadeta sovražne sile v Jagerščah. 
Dne 22. marca se je Gradnikova brigada zapletla v ostre boje s sovraž 
nikom, ki je prodiral iz Lokovca proti položajem I. bataljona in iz Grgarja 
proti iioložajem III. bataljona. Težke borbe na sektorju XXXI. divizije so 
trajale ves dan. Prešernovi brigadi je začelo primanjkovati municije za stroj 
nice tipa »Breda«, obenem pa se ji je pridružila Se nova težava: zmanjkalo je 
hrane. Borci že ves dan niso zaužili ničesar, kar je ob petih popoldne štab 
Prešernove brigade sporočil intendanturi XXXI. divizije. Nemška ofenziva pa 
se je šele komaj začela in se na tem sektorju še ni razdivjala v vsej svoji 
besuosti. ko so že morali borci poleg vseh drugih naporov prenašati še glad. 
Kljub sovražni premoči je brigadam XXXI. divizije uspelo dne 22. marca 
odbiti vse napade in celo potisniti sovražne sile s sektorja Lokve v Podlako. 
Sovražnik je na svojem umiku požgal vas Podlesce. požigal pa je tudi druge 
vasi na Banjški planoti. Medtem pa je bil III. bataljon Gradnikove brigade 
Se vedno zapleten v boje s sovražnikom na Fovškem kalu. V teh bojih se je 
sovražnik obilno posluževal topništva in drugega težkega orožja, ki ga je še 
vedno dovažal na svoje položaje. Tako so ta dan ponovno pripeljali nekaj 
topov na Sv. Goro, pa tudi sovražna pehota je na tem sektorju dobila nove 
okrepitve. 
Ne samo Prešernovi brigadi, temveč tudi drugim brigadam je začelo pri 
manjkovati municije za italijanske strojnice tipa »Breda« in za angleške 
strojnice tipa »Brenn«, obenem pa tudi min za angleške minomcte tipa »Piat«. 
Štaba XXX. in XXXI. divizije sta jo zato zahtevala od IX. korpusa, ki jima 
pa ni mogel ustreči. Municijo za ta orožja je IX. korpus dobival od zahodnih 
zaveznikov in jo je imel vskladiščeno na ozemlju, od katerega ga je odrezal 
sovražnik in s katerega so se partizanske enote že umaknile. 
Dne 23. marca je sovražnik napadel z veliko premočjo položaje Prešer 
nove brigade, ki se je nahajala na sektorju Podgozd—Trnovo. S prav takimi 
silami je pritisnil na položaje drugih brigad XXXI.. pa tudi XXX. divizije. 
Napad sovražnikove pehote je podpiral močan topniški ogenj s sovražnih 
položajev na Sv. Gori, na Ravnici in v Grgarju. Brigada se je zaradi sovraž 
nikovega pritiska umaknila proti Angelski gori, kjer so se zbrale tudi druge 
enote IX. korpusa. Brigada je skupaj z drugimi brigadami preživljala naslednje 
dni v stalnih bojih. Ko je po dvodnevnih bojih odbila nemške esesovce, so 
98 
poslali proti njej osem sto četnikov, ki jih je brigada po nenehni, trideset ur 
trajajoči bitki odbila in jim prizadejala ogromne izgube. 
Komaj jo razbila četnike, že so jo esesovskc kolone ponovno napadle z 
dveh strani. S prve je prodirala proti položajem brigade sedem sto mož 
močna kolona, okrepljena s petimi tanki in pod zaščito močnega topniškega 
ognja, 2 druge strani pa istočasno osem sto mož močna kolona. Borba s temi 
številčno skoraj štirikrat, po orožju pa neprimerno močnejšimi silami se je 
začela okrog šestih zjutraj. III. bataljon je z manevriranjem trikrat odbil es-
esovski juriš in ko je z izgubami sovražnika izčrpal, je prešel v protinapad. 
Po Stiriurni borbi so nemške in četniške sile napadle I. bataljon z levega boka 
(iz vipavske smeri), obenem pa je sovražnik ponovil napad na položaje II. in 
III. bataljona, ki sta se tudi tokrat junaško držala in odbijala sovražne napade, 
medtem ko je I. bataljon sovražna i)remoč prisilila, da se je umaknil in zasedel 
nove položaje na Trnovem. Vrzel, ki je nastala zaradi umika I. bataljona, je 
sovražnik izkoristil in zasedel koto, s katere je obvladal tudi položaje II. in 
III. bataljona. Obstajala je nevarnost, da ju sovražnik napade v hrbet. Da bi 
se izognila nepotrebnim žrtvam, se je brigada premaknila in zasedla nove 
položaje pri vasi Nemci, ki so jo Nemci požgali. Za njo so seveda takoj pri 
tisnili Nemci in četniki in se potuhnili, da jih brigada ni opazila. Zdelo se je, 
kot da so se umaknili nazaj proti Trnovem. Naslednjega dne dopoldne, ko je 
vladalo na položajih brigade zatišje, da so borci menili, da se je sovražnik 
popolnoma umaknil, se je nenadoma razbesncla bitka na položajih štaba bri 
gade in II. bataljona, katerima se je sovražnik skrivaj približal in jima vpadel 
v hrbet. Zato je bilo treba hitro ukrepati, ker so Nemci z vsemi razpoložljivimi 
silami pritiskali lui položaje II. bataljoim z namenom, da obkolijo štab brigade 
in ga uničijo. II. bataljon pa se je hitro znašel in sprejel odgovorno bitko. 
Z odločnim in smelim jurišem. ki so se ga udeležili vsi, od komandanta do 
poslednjega borca, je brigada razbila sovražni napad in prisilila sovražnika 
k umiku. 
Dne 29. marca se je brigada nahajala na naslednjih borbenih položajih: 
štab, štabna četa in zaščitna četa v Malih Laznah. f. bataljon v Krnici, II. ba 
taljon na križišču ceste Male Lažne—Nemci in v Lokvah, III. bataljon pa v 
Gazi. Vojkova brigada je bila na položajih severovzhodno od nje. od Grad-
nikove brigade pa je bil štab in 111. bataljon na Otiici, medtem ko sta bila I. in 
II. bataljon na položajih na koti 1002. Boji na položajih obeh divizij in dela 
divizije »Natisone« so še vedno trajali z nezmanjšano srditostjo. Položaj je bil 
precej nejasen. Ves IX. korpus, razen enot, ki so se z ogromnimi žrtvami pre 
bile na Cjoreujsko na področje Bohinja, se je prebil za Kozje stene z namenom, 
da se od tu prebije skozi glavni sovražni obroč na področje Pivke in Krasa. 
Toda tako je predvideval tudi sovražnik. Zato štabu korpusa ni preostalo 
drugega, kakor da se prebije nazaj proti Trnovskemu gozdu, četudi sta tam 
brigadam poleg sovražnika ponovno grozila še glad in mraz. V tej bitki ni šlo 
samo za ohranitev partizanskih enot, marveč tudi za več sto ranjencev in 
zaradi naporov in gladu do skrajnosti izčrpanih borcev, ki jih je bilo treba 
rešiti in spraviti na varno. Situacija, ki je 30. marca postala do skrajnosti 
kritična, je zahtevala drzno odločitev, v kateri je Prešernova brigada dobila 
nalogo, da s svojimi bataljoni prebije sovražni obroč, se prevrže preko ceste 
Črni vrh—Col ter zavaruje Vojkovi brigadi in drugim enotam prenos in 
spremstvo ranjencev z ozemlja, na katerem je divjala sovražna ofenziva, na 
7» 99 
ozemlje VII. korpusa. Uresničitev tega načrta pa je bila odvisna od probojev, 
ki jih je štab IX. korpusa zaupal Prešernovi. Gradnikovi in Bazoviški brigadi. 
Prešernova brigada je z drugimi brigadami svojo dolžnost v celoti opra 
vila. V noči med 31. marcem in 1. aprilom je med Črnim vrhom in Golom 
prebila sovražni obroč in zavarovala Vojkovo brigado, ki je iz sovražnega 
obroča nosila ranjence in vodila oslabele in bolne borce, se pri Postojni pre 
tihotapila skozi vrzeli med sovražnimi silami in nadaljevala pot na osvobo 
jeno ozemlje VII. korpusa. 
Tudi IX. korpus se je z delom enot prebil nazaj proti Trnovskemu gozdu, 
in sicer izza Kozjih sten čez Hudo polje in Mrzlo rupo proti Vojskeniu. Gari-
baldinci pa so se prebili na Banjško planoto. 
Ti nepričakovani proboji so zmedli sovražnikove načrte in ga zaprepastili. 
Sovražnik je zato naglo pritisnil za enotami, s katerimi se je prebil štab 
IX. korpusa, in sicer za kolono, ki se je 1. aprila spustila pod Jelenkom v Ban-
dijske jame, kjer se je začel boj na življenje in smrt. Sovražnik je napadel 
kolono z vzpetin na levi in desni, potem ko je prešla potok Gačnik in se zarila 
v strmine Planinice. Tu se je kolona znašla v novem obroču in se prebijala od 
zasede do zasede. Nazadnje so se obojestranski juriši spremenili v boj na nož, 
kajti tudi sovražniku je bila pošla municija. Z nočjo pa je uspelo partizanski 
koloni, da se je prebila. Brigade, ki so se prebijale v tej smeri, so se zbrale za 
Hudournikom, nato pa se premaknile čez Idrijco na Šentviško planoto, kjer 
so takoj vzpostavili radijsko zvezo z jugoslovansko letalsko bazo v Bariju in 
zahtevali letalsko pomoč, hrano, sanitetni material, orožje in nuinicijo. Na 
slednje dni so že tolkli jugoslovanski bombniki in lovci sovražnika na tem 
področju. 
Dne 1. aprila je Prešernova brigada po proboju čez cesto Črni vrh—Gol 
zasedla s štabom, štabno in zaščitno četo položaje na Javorniku med kotama 
1187 in 1676, s I. bataljonom na Javorniku in na Špici (kota 1387), z II. bata 
ljonom na koti 1175, s III. bataljonom pa na koti 1240. Na teh položajih je 
ostala brigada tudi 2. aprila. 
Dne 3. aprila je devet jugoslovanskih bombnikov priletelo z baze v Bariju 
in bombardiralo sovražne položaje v neposredni bližini, kjer se je nahajal 
štab korpusa in enote, ki so se prebijale z njim. Naslednji dan so zavezniška 
letala odvrgla s padali najpotrebnejšo hrano in niunicijo. 
Dne 4. aprila je Prešernova brigada s pomočjo divizijske godbe na pihala 
izvabila četnike iz postojanke v Bukovju (na področju Pivke) in jih napadla. 
I. bataljon se je spoprijel s sedem sto mož močno kolono zloglasnega vodje 
Dujica. Nad vasjo Gorenje se je vodila zagrizena bitka prša ob prša. V njej 
so zaplenjeni mitraljezi večkrat prehajali iz partizanskih rok v četniške in 
iz četniških zopet v partizanske roke, dokler se z mnogimi juriši Prešernovcem 
ni posrečilo odbiti sovražnika, ki je pustil na bojišču štirideset mrtvih. Na 
slednji dan se je borba s četniki prenesla na Nanos. 
Sovražnikova ofenziva proti IX. korpusu se je zaradi dogodkov na drugih 
bojiščih, med njimi tudi zaradi fronte, ki jo je ustvarila po osvoboditvi 
vzhodne Like in Bihača po 29. marcu IV. jugoslovanska armada v vzhodni Liki 
in Hrvaškem Primorju in ki je bila naperjena v smeri proti Reki, začela drobiti. 
Razen te fronte je na Nemce vplival prihod Rdeče armade, ki je 3. aprila 1945 
stopila na slovenska tla. Najbolj pa je sovražnika prizadelo spoznanje, ki so 
ga poznali sicer že štiri leta, a mu niso nikoli docela verjeli, namreč da parti-
100 
zanskemu načinu vojskovanja niso kos niti s številčno niti s tehnično pre 
močjo. Tako je že 6. aprila sovražnik na sektorju, kjer se je nahajalo jedro 
enot IX. korpusa, odnehal in se začel umikati v izhodišča. 
Dne 6. aprila so se boji s četniki prenesli z Nanosa na sektor Sv. Lovrenc— 
Otavnik, kjer je vodila Prešernova brigada celodne\no ogorčeno borbo. Na 
slednji dan se je brigada nahajala na sektorju Bukovje s položaji na kotah 656, 
607 in 841. Zaradi nenehnih borb s sovražnikom, je začelo brigadi primanjko 
vati nuinicije, zlasti tiste, ki je v bojih s sovražnikom ni mogla zapleniti. 
Primanjkovalo je predvsem municijc za angleško orožje in za strojnice tipa 
3>Breda«. Zato je štab brigade 7. aprila prvič zaprosil štab divizije za muni-
cijo. naslednji dan pa, ko se je brigada s štabom, štabno in zaščitno četo 
nahajala na položajih nad križiščem ceste pod Bukovjem, s I. bataljonom na 
Srebrnjaku. z II. in III. pa na Otavniku. je svojo prošnjo ponovil. Toda štab 
XXXI. divizije je še istega dne odgovoril, da je tudi divizija brez municije. 
Pomanjkanje municije v času, ko so se mimo brigade pomikale močne 
sovražne enote in ko je bila brigada zapletena v stalne spopade, je že 6. aprila 
močno oslabilo in zmanjšalo njeno udarno moč. da je morala opustiti frontalne 
napade in obrambo ter se zateči k manevrskemu bojevanju. 
Dne 8. aprila, ko je prenehala sovražna ofenziva proti IX. korpusu, se je 
Prešernova brigada nahajala na sektorju Bukovje—Srebrnjak—Otavnik in 
vodila zaradi pomanjkanja municije manevrske izmikalne boje s četniki. 
Naslednji dan so se položaji brigade le malo spremenili. Od 9, do 11. aprila 
je imela brigada nekaj spopadov s četniki. V tem času se je vrnila iz Cabra, 
kjer je oddala ranjence. Vojkova brigada. Štab XXXI. divizije se je nahajal 
na Hrušici, Gradnikova brigada pa je imela v tem času dva bataljona v Trnov-
skeni gozdu, enega pa pri štabu IX. korpiisa. 
Dne 12. aprila se je Prešernova brigada premaknila na sektor Javornik— 
vzpetina nad Podkrajem—Streliški vrh—Hrušica. Na Hrušici je bil tudi štab 
XXXI. divizije. Vojkova brigada pa je zasedla položaje na sektorju Bukovje— 
Gorenje in se zapletla v dvodnevno borbo s četniki. Dne 1"^. aprila je bil štab 
XXXI. divizije s Prešernovo in Vojkovo brigado na sektorju Javornik—Hru 
šica. Dan je potekel brez stika s sovražnikom. Na položajih Javornik—kota 
928—Streliški vrh je brigada ostala do 15. aprila, ko je prišel na področje 
XXXI. divizije tudi bataljon Gradnikove brigade in prinesel municijo, obenem 
pa prevzel transport živine, ki jo je divizija dobila s prehranjevalnimi akci 
jami Prešernove in Vojkove brigade. 
Dne 16. aprila se je Prešernova brigada, skupaj s štabom XXXI. divizije, 
premaknila na pot proti Mrzli Rupi na Križni gori, kjer je bil naslednji dan 
napaden štab divizije. Prešernova brigada ga je zaščitila in sprejela borbo 
s sovražnikom ter ga pregnala proti izhodiščnima postojankama, prvo kolono 
v smer proti Otlici. drugo pa proti Crnemii vrhu. V tem času se je pridru 
žila diviziji tudi Vojkova brigada, nato pa sta 17. aprila obe brigadi in štab 
divizije krenili preko Zadloga proti Mrzli Rupi. 
Ozemlje IX. korpusa je bilo ponovno osvobojeno, vendar za ceno težkih 
žrtev. V tem časii je IX. korpus že zdravil v ofenzivi dobljene hude rane. 
Razbite enote so se reorganizirale, zveze med posameznimi enotami so bile 
ponovno vzpostavljene, vse enote IX. korpusa so se pripravljale za poslednje 
juri še za svobodo. 
101 
Poslednji juriši 
Dne 18. aprila 1945 se je XXXI. divizija nahajala na področju Mrzle Rupe 
in bila zopet popolna. Štab divizije se je aiastanil v Mrzli Rupi. Prešernova 
brigada je zasedla položaje Mrzla Rupa—kota 886 (pri Šinkovcu in pri 
Rženu). Vojkova brigada je bila na položajih na Kotlovskeni vrhu, Gradni-
kova brigada pa na Slemenu na kotah 924 in 1112. 
Dne 19. aprila se je XXXI. divizija premaknila na nove položaje. Štab 
divizije se je ustavil na Velikih Laznali, Gradnikova brigada je zavzela polo 
žaje nad Lokvami na Velikem vrhu (kota 1185) in na koti 966. Prešernova 
brigada na Vršali (na kotah 887, 909 in 862) in Vojkova na sektorju Kobilica— 
steze med Čepovanom in Laznami—greben vzhodno od Cepovana. Dan je 
potekel mirno. Obveščevalci so javili, da je sovražnik v Puštalah, na Grgarju, 
na Zavrhu, v Spodnjem Lokovcu in v Fovškem kalu. 
V dneh 18. in 19. aprila se je XXXI. divizija ponovno skoncentrirala in 
uredila svoje vrste. Prav tako se je skoncentrirala XXX. divizija, ki je v minuli 
nemški ofenzivi utrpela precejšnje žrtve, in zavzela s svojimi brigadami 
položaje na sektorju Ogclce—Velike Lazue^—Vojsko—Rotarjev vrh—Kočevše 
—Trstal—Veharše—Ilobovše—Slabe. Dne 19. aprila sta bili ponovno urejeni 
obe glavni udarni enoti IX. korpusa. 
Dne 20. aprila je Glavni štai) za Slovenijo izdal štabu IX. korpusa povelje, 
naj s svojimi enotami prodre na Kras v smeri proti Trstu. Štab IX. korpusa je 
to povelje začel uresničevati že naslednji dan. Izdal je povelje obema divizi 
jama, naj s svojimi brigadami preideta v splošni napad na sovražnikova opo 
rišča v obniočjn Trnovske in BanjSke planote. 
Naslednji dan, dne 21. aprila, so prešle enote IX. korpusa v splošno ofen 
zivo za likvidacijo sovražnih oporišč in postojank na sektorju Banjške planote. 
Med enotami XXXI. divizije je kot prva ob enih zjutraj napadla sovražnika 
Gradnikova brigada, a se je zaradi zagrizenega sovražnikovega odpora morala 
po enonrni bitki umakniti na izhodiščne položaje. Nato je Vojkova brigada 
napadla Spodnji Lokovec in z jurišem pregnala sovražnika proti Podlaki, 
kjer je bil v zasedi bataljon Gradnikove brigade in z ognjem sprejel bežečega 
sovražnika. Po tej bitki sta obe brigadi v obliki podkve prodirali proti Pu-
štalam, Prešernova brigada pa je dobila ukaz. naj zasede položaje na sektorju 
Voglarji—Sv. Danijel—Sv. Gabrijel—Rijavci z nalogo, da zavrne vsak po 
novni morebitni sovražni prodor na Banjško planoto. Brigada je te položaje 
držala ves dan, svojo zaščitno četo pa dala na razpolago Gradnikovi brigadi. 
Medtem sta dva bataljona Vojkove brigade prodirala proti Puštalam, en ba 
taljon pa je šel na pomoč Gradnikovi brigadi v smeri proti Podlaki. kjer so se 
bili ostri boji. Tudi na položaje Prešernove brigade je sovražnik vedno moč 
neje pritiskal in prisilil II. bataljon, ki je bil na položajih pri Sv. Gabrijelu 
nad Gorico, k umiku. Brigada se je nato premaknila na položaje Gozd—Vog 
larji—Trnovo. 
Dne 22. aprila na položajih Prešernove brigade na sektorju Voglarji— 
Krnica—Podgozd—Zagorje—Rijavci ni prišlo do nobenega spopada s sovraž 
nikom. Gradnikova brigada je bila zapletena v boje s sovražnikom južno od 
Podlake. Nekaj čez deveto uro dopoldne sta jo zamenjala dva bataljona 
Vojkove brigade in nadaljevala bitko, ki je trajala do treh popoldne. Udarni 
bataljon XXXI. divizije, ki je že operiral na Krasu, je ta dan vodil ogorčene 
102 
toje s četiiiki, potem pa šel pomagat II. brigadi VDV, ki se je z dvema bataljo 
noma borila z Nemci pri Grabrovici. 
Dne 23. aprila je bil štab in štabna četa Prešernove brigade v Voglarjili, 
I. bataljon na položajili Podgozd—^ oglarji—Krnica, II. bataljon v Zagorju, 
III. bataljon nad Rijavci. zaščitna četa pa je bila še vedno v Gradnikovi bri 
gadi. Brigadni minerji so ta dan minirali cesto Solkan—Prevaljc in cesto 
Klomperk—Ravnica. 
Dopoldne 24. aprila je bila Prešernova brigada na istih položajih kot 
prejšnji dan. V njeni soseščini je bila 17. brigada XXX. divizije. Med položaje 
l;: polioda Preš(,Tii(»\ c bri,i,'adf na Primorsko. {Po oripinalu v loi^lirni mu/rju.; 
17. brigade in Prešernove brigade je vdrl sovražnik z močnimi silami in jih 
prebil. Sovražni proboj v smeri proti Podgozdu je zapletel brigado v hude 
tridnevne boje. Ta protinapad je sovražnik sprožil zaradi svoje defenzivnosti 
na tem sektorju, obenem pa je hotel razbremeniti postojanke, ki jih je napa 
dala XXX. divizija. 
V tem času je štab IX. korpusa odločil premike nekaterih enot na izho 
diščne položaje za poslednje vojne operacije na Primorskem. Tako je dne 
25. aprila dobil Škofjeloški odred jjoveije za premik na Vojsko. Odred je šel 
takoj na pot, a brez nekdanjega komandanta Ota \ rhiinca-Blaža, ki je bil ob 
zaključku nemške ofenzive blizu Selc ranjen in si je, da ne bi padel v roke 
sovražniku, sam vzel življenje, poveljstvo pa je prevzel Franc Sivec. 
Med največjimi borbami, ki so se v zvezi s predvidenimi zaključnimi 
vojnimi operacijami vodile 25. aprila, je bil boj II. brigade KNOJ (VDV) v 
103 
bližini vasi Sveto pri Komnu. V tej bitki se je najbolj odlikoval I. bataljon, 
ki so ga sestavljali sami Gorenjci in ki ga je vodil Matija Suhadolnik-Luka. 
"V tej bitki je doživel četniški korpus, ki so ga Nemci razmestili na Krasu 
namesto svojih enot, velik poraz. \ tem času pa so začele na povelje IX. kor 
pusa tudi enote Operativnega štaba za zahodno Primorsko na desnem bregu 
Soče z akcijami, da bi preprečile sovražni umik po Soški dolini in po dolini 
reke Nadiže. Beneški. Briški in Rezijanski bataljon so svojo nalogo pri osvo 
bajanju najzahodncjših slovenskih predelov vestno opravili in še pred za 
vezniki prodrli globoko v Furlanijo. 
Dne 26. aprila so se nadaljevale ofenzivne operacije XXX. in XXXI. divi 
zije na področju Trnovskega gozda. Ob enih popoldne je sto mož močna 
nemška kolona SS prodrla iz Podgozda do vasi Nemci in hotela prebiti polo 
žaje Prešernove brigade ter priti II. bataljonu za hrbet, kar pa ji je preprečil 
I. bataljon, ki jo je energično napadel in jo z jnrišem gnal do poti Trnovo— 
Voglarji. Istočasno je jurišal II. bataljon na nemško kolono, ki je vdrla iz 
Trnovega in zavzela položaje pri Debelem kamnu, ter jo preganjal vse do 
izhodiščnega položaja v Trnovem. 
Dne 27. aprila je vrhovni komandant Jugoslovanske armade maršal Tito 
izdal enotam IV. armade povelje, naj začno z ofenzivnimi operacijami za 
osvoboditev Trsta. IV. armada je nato z desnim krilom obšla nemške položaje 
pri Klani, kjer so se ta čas bili težki boji, in prodirala proti Ilirski Bistrici 
in Pivki. 
Na dan, ko je vrhovni komandant maršal Tito izdal povelje za osvobo 
ditev Trsta, sta Prešernova in Gradnikova brigada napadali Trnovo, I. bata 
ljon pa je istočasno napadal Voglarje in jih po osmih juriših osvobodil. Ob 
treh popoldne pa je II. bataljon Prešernove brigade pregnal sovražnika tudi 
iz Trnovega. 
Po izgonu sovražnika iz Trnovega in Voglarjev je Prešernova brigada 
zasedla položaje nad Ravnico in Podgozdom. Sovražnik jih je začel kmalu 
obstreljevati z minami, obenem pa je prodirala njegova pehota proti polo 
žajem II. bataljona, ki je kolono napadel in prisilil k umiku. Sovražna kolona 
se je timikala v smeri, kjer je imel položaje I. bataljon, ki jo je z jurišem 
pregnal v izhodišče. 
Istočasno kot Voglarji in Trnovo so bile likvidirane tudi druge postojanke, 
ki so zapirale brigadam IX. korpusa pot v Vipavsko dolino in rta Kras, na 
izhodiščne položaje za osvoboditev Trsta. Tržiča in Gorice. Po zmagovitih 
borbah za Sinji vrh so 28. aprila enote XXX. divizije preko Otlice odšle čez 
Vipavsko dolino na Kras. kjer sta se nahajala poleg treh bataljonov II. brigade 
KNOJ tudi udarna bataljona obeh divizij. XXXI. divizija je ostala na starih 
položajih, vendar se je tudi ona pripravljala na skorajšnji premik. Štab Prešer 
nove brigade je dal štabom bataljonov obširna navodila, kako naj se moštvo 
obnaša ob osvoboditvi mest. S temi navodili so se borci seznanili 29. aprila. 
Dne 29. aprila zvečer je Prešernova brigada krenila skupaj z drugimi 
enotami XXXI. divizije na pot. Od operativnih enot IX. korpusa je na starem, 
a s krvjo mnogih borcev prepojenem ozemlju IX. korpusa, ostal le Škofjeloški 
odred. Dan poprej je prispel na Vojsko, kjer je dobil nalogo, naj takoj krene 
proti Grgarju in osvobodi Sv. Goro, kjer so se zadrževali četniki. Le-ti pa so 
se že umaknili in Škofjeloški odred je našel na njej enega samega »meniha«, 
drugi njegovi sobratje pa so se umaknili s sovražnikom vred. Zato se je štab 
odreda odločil, da s polovico svojega moštva še ta dan osvobodi Solkan, 
104 
predmestje Gorice. Dne 29. aprila je bil Solkan v rokah Škofjeloškega odreda, 
ki se je kmalu nato zapletel v borbo s četniškimi enotami. Po enourni bitki je 
proti osemdesetim borcem trenutno zmagala pet sto mož močna četniška pre 
moč in potisnila odredov bataljon v hrib nad Solkanom. Zjutraj 50. aprila pa 
se je v Solkan premaknil ves Škofjeloški odred in se z zasedami zavaroval v 
smereh proti Kanahi in \ipavi, od koder so se še vedno valile nemške in 
četniške kolone. 
V noči na 50. april, ko so se Prešernova. Gradnikova in Vojkova brigada 
pomikale čez Vipavsko dolino proti Krasu, so se zapletle v oster spopad z dva 
tisoč mož močno četniško kolono, ki se je timikala proti Gorici z namenom, da 
bi se po porazu svojih gospodarjev predala zahodnim zaveznikom kot »vojska 
kralja Petra«. Borba s četniki je bila kratka a ostra. Gradnikovci so v tej bitki 
zaplenili sovražnikov top in več voz z mtinicijo in naropanim materialom, ki 
so jih na cesti pustili četniki. Nato se je XXXI. divizija premaknila na Kras. 
Prešernova brigada je dobila v Štanjelti povelje, naj krene proti Gorici in jo 
osvobodi skupaj s Škofjeloškim odredom in s III. bataljonom II. brigade 
KNOJ, medtem ko je Gradnikova brigada dobila ukaz za osvoboditev Tržiča, 
industrijskega kraja ob morju, znanega po ladjedelnicah. Vojkova brigada pa 
ukaz za osvoboditev Nabrežine. Ta dan so enote XXX. divizije po srditih bojih 
pri Občinah. Repentaboru in Kontovelju osvobodile predmestji Trsta Bar-
kovlje in Rojan, nato pa se zapletle v srdite poulične boje za Trst. Hkrati 
z XXXI. divizijo so v Trst vdrle tudi enote IV. armade. 
Boje za Gorico, kakor smo že omenili, je začel Škofjeloški odred že dne 
29. aprila, ko je prvič zasedel Solkan. Naslednji dan. dne 50. aprila, je bil 
Solkan dokončno osvobojen. Škofjeloški odred ga je z zasedami zavaroval v 
smeri proti Kanalu in proti Vipavski dolini, iz katere so se umikale močne 
četniške kolone in se pomikale skozi Gorico na desni breg Soče, da bi nada 
ljevale pot pod »zavezniško« okrilje. To njihovo pot pa je oviral Operativni 
štab za zahodno Primorsko s svojimi bataljoni. Zato so se četniki začeli vra 
čati v Gorico in proti Solkanti, kjer so nameravali zadrževati enote Jugoslo 
vanske armade, dokler bi Gorice ne zasedli zavezniki, pri katerih so četniki 
upali, da bodo našli zaščito in morda celo vojaško podporo, kakor so jo bili 
našli v Grčiji desničarski elementi v boju proti grškim partizanom ob osvobo 
ditvi v Grčiji. Na podoben zaplet med zavezniškimi armadami in Rdečo 
armado so računali tudi Nemci. Zato so aprila sklenili v mejah nekdanje 
Italije tiho premirje z zavezniki. Med Nemci in zavezniki v tem časti res ni 
prišlo do nobenih spopadov, medtem ko so se boji na bojiščih Jugoslovanske 
armade najhuje razbesneli in so Nemci na vsak način hoteli prebiti obroč, 
v katerega je vklenila Jtigoslovanska armada njihove enote v Istri in s tem 
prispevala glavni delež za tako nagel razplet bojev tudi na italijanskem 
bojišču. Proboj do odrezanih nemških sil v Istri se Nemcem ni posrečil, zato 
so se po tihem sporazumti z zavezniki začeli umikati, za zaščito svojega 
umika pa uporabili četnike in druge kvislinške enote. Te so po nemškem 
umikti 50. aprila ostale prepuščene same sebi in se začele vračati z one strani 
Soče, kjer je bilo že skoraj vse ozemlje v partizanskih rokah, ponovno v Gorico 
in proti Solkanti. kjer je 50. aprila neka četniška kolona nenadoma naletela 
na položaje Škofjeloškega odreda, ki jih je pozval k predaji. Izncnadeni čet 
niki so se predali, vendar jim je bilo takoj žal. ko so zagledali relativno 
majhno enoto, ki jih je razorožila. To njihovo obžalovanje so zapazili tudi 
borci Škofjeloškega odreda. Številčno mnogo močnejši četniki bi jim kljub 
105 
teniu, da so položili orožje, mogli postati nevarni. Zato so jih zvezali po več 
skupaj. Da je bila njihova previdnost upravičena, so dokazale telesne pre 
iskave, ker so skoraj pri vsakem četniku našli skrito pištolo. 
Ta dan so ves čas divjale bitke. Eksplozije in streljanje je bilo slišati od 
Trsta, Tržiča, Nabrežine in z one strani Soče. Od severovzhodne strani je 
pritiskal na Gorico Škofjeloški odred, od jugovzhodne pa se ji je bližala 
Prešernova brigada in se zvečer 30. aprila sklenila z levim krilom .Škofjelo 
škega odreda. Razbesnela se je bitka s četniki, ki so se dobro oboroženi branili 
vso noč in se je proti jutru njihov odpor še povečal. Prešernova brigada in 
Škofjeloški odred pa kljub izčrpanosti borcev nista odnehala. Vztrajnost jim 
je vlivala misel, da so ti juriši poslednji juriši za svobodo. Del Prešernove 
brigatle je bil zagrizeno bitko za glavni kolodvor. Okrog devete ure dopoldne 
je bil sovražnikov odi)or zlondjen in Gorica v glavnem osvobojena. Dne 
1. maja so v Gorici zaplapolale jugoslovanske zastave in italijanske s peto-
krako zvezdo na belem polju. Slovensko in italijansko delovno ljudstvo je 
pozdravljalo osvoboditelje, medtem ko se je italijanska buržoazija potidinila. 
Ko jo prispela v mesto ameriška tankovska predhodnica, je bila Gorica že 
v jugoslovanskih rokah, kakor tudi vsi slovenski kraji ob desnem bregu 
Soče. Še več, enote Operativnega štaba za zahodno Primorsko so pomagale že 
italijanskim partizanom pri osvoboditvi glavnega mesta Furlanije Vidma. 
Medtem pa je Gradnikova brigada že osvobodila Tržič in prodirala naprej 
proti izlivu Soče. kjer se je srečala z zahodnimi zavezniki. Srečanje — zaradi 
zgodovine tega ne smemo zamolčati — ni bilo nič kaj prijazno. Zaveznikom 
zaradi političnih ciljev srečanje na Soči ni bilo po volji, zato pa je jugoslo 
vanske borce toliko bolj pozdravljalo ljudstvo, ki je v boju jugoslovanskih 
narodov videlo tudi boj za socialno revolucijo. Enote XXX. divizije in del 
IV. armade pa so zlomile sovražni odpor v Trstu. Tako so enote Jugoslovanske 
armade dne 2. maja 1945 izpolnile svojo dolžnost in osvobodile vse Slovensko 
Primorje z mesti Trstom, Tržičem in Gorico. 
Nesporazum med zahodnimi zavezniki in našo armado je vrgel prvo 
senco na veličastno zmago. Dne 6. maja so se enote Jugoslovanske armade 
nahajale na ozendjn. ki so ga one osvobodile, in sicer Operativni štab za 
zahodno Primorsko in Beneški bataljon v \idmu, njegove ostale enote pa na 
sektorju Tarčent—Rtin. v Čedadu in v Krminu v Furlaniji. V Gorici in na 
levem bregu Soče so bile enote IV. armade z enotami IX. korpusa, ki je prešel 
v njen sestav. Po mestih so se razmestile tudi enote zavezniških armad. Med 
njimi in jugoslovanskimi enotami sta vladala hlad in naiJctosi. ki so ju 
ustvariti zavezniki s svojim odnosom. Med zavezniškimi enotami so gojile 
simpatije do našega boja samo njihove kolonialne enote, ki so se bratile 
z našimi. V srečanju z indijskimi enotami so naši borci spoznali, da bodo 
v Indiji kmalu obračunali z britanskim imperializmom. Razumljivo je. da ta 
bratenja zavezniški komaneli niso bila po volji. 
Napetost med našimi enotami in poveljstvom zavezniških armad je na 
raščala iz dneva v dan. Začel se je diplomatski boj. v katerem so zavezniki, 
če bi jih po njihovem obimšanju v tem času in v prihodnjih dveh letih sploh 
smeli tako imenovati, našim enotam grozili tudi s silo. Da bi ohranili mir, 
verujoč, da bo mirovna konferenca v celoti potrdila naš pravični boj za 
svobodo vsega slovenskega naroda, so se po 6. nmju 1945 začele naše enote 
umikati na levi breg Soče. S pomočjo diplomacije pa so jih junija zavezniki 
potisnili tudi iz mest. Zahodna diplomacija nam je vsilila na Primorskem dve 
106 
okupacijski coni. ki naj bi obstajali do sklenitve mirovne pogodbe z Italijo. 
V coni A, kjer je slovensko prebivalstvo in italijansko delovno ljudstvo v 
Gorici, Tržiču, Trstu in Pulju v zaveznikih spoznalo nove okupatorje, je ostal 
le dva tisoč mož močan Odred Jugoslovanske armade za Slovensko Priniorje, 
Trst in Istro pod vodstvom narodnega heroja in primorskega rojaka, današ 
njega generala Draga Benčiča, vse druge enote pa so morale cono A zapustili. 
Ko so se enote Jugoslovanske armade umikale iz cone A, jih tamkajšnje 
ljudstvo ni hotelo pustiti. Ljudje so se metali pred kamione, množice so 
ogorčeno demonstrirale proti novi krivici, preklinjale zaveznike, pa tudi 
jokale. Prezirali .so zavezniško vojsko in se oklepali odreda JA, ki je bil 
najprej razmeščen po mestih, potem pa so ga nastanili na Krasu, kamor so 
.sledila potem vsako nedeljo prava romanja primorskega ljudstva in italijan 
skih delavcev, o čemer pričajo številne zastave in darila, ki jih je odred JA 
prejel in ki jih sedaj hrani štab IV. armade JA. 
Primorsko ljudstvo cone A je trpelo zavezniško okupacijo vse do sep 
tembra 1947, ko je bil večji del cone priključen Jugoslaviji, manjši del z mesti 
Gorico in Tržičeni pa Italiji. Pravda za Trst in za tako imenovano Svobodno 
tržaško ozendje pa je še tekla, dokler ni bila rešena v prid miru za ceno 
izgube Trsta in slovenske obale s sedanjo mejo med Italijo in Jugoslavijo. 
Naj se je po vojni zgodilo n& račun slovenskega ozendje kar koli, zgodo 
vina ne bo mogla nikoli zanikati, da so Prešernova brigada. Škofjeloški odred 
in III. bataljon II. lirigade KNO J osvobodili Gorico, da je Gradnikova brigada 
osvobodila Tržič in se .šele na .Soči srečala z zavezniki, ki so aprila 1945 
sprejeli tako ponujeno premirje z Nemci v okviru nekdanjih italijanskih meja, 
ki pa se ga Nemci v odnosu do Jugoslovanske armade niso držali. Med pri 
morskim ljudstvom je tedaj krožila krilatica, da so v >borbah« od Riminija 
v Italiji do Trbiža zavezniki izgubili samo enega vojaka, in še ta ni i)adel od 
krogle, marveč se je ponesrečil pod kolesi vojaškega avtomobila, medtem ko 
so enote Jugoslovanske armade v bojih za osvoboditev Trsta že na pragu 
svobode morale svojo zmago plačati z osem tisoč padlimi. Bili bi krivični do 
zgodovine, če bi to zamolčali. 
Ob zaključku kronike bojev Prešernove brigade lahko zapišemo, da je 
brigada izpolnila svojo dolžnost in da je bila osvoboditev Gorice i. maja 194^ 
krona njeniii zmag od ustanovitve, preko bojev na Žirovskem vrhu. zmage pri 
Dolenji vasi, veličastnega in junaškega zavzetja Turjaka, številnih bojev na 
Gorenjskem. Primorskem in Notranjskem. O njih je govorila iiaša kronika, 
napisana s krvjo njenih borcev, napisana z napori, gladom, trpljenjem in boji. 
napisana z mladostjo Ijtrdi. ki so v najtežjih trenutkih slovenske zgodovine 
verovali v prerojenje in vstajenje slovenskega naroda, naroda, ki so mu oku 
patorji leta 1941 podpisali smrtno obsodbo, a so jo štiriletni boji spremenili 
v največje zgodovinsko dejanje, kar jih je slovensko ljudstvo ustvarilo. Narod 
hlapcev se je prerodil v narod junakov in vzel usodo v svoje roke. Na nas 
in na generacijah, ki pridejo za nami, je. da te usode ne izpustimo nikoli 
več iz rok. 
107